TRST, nedelja 4. marca 1956 Let0 XII. - št. 55 (3293) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: & 37.338 — Podruž' **' 6,’, V' nad' ~ TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel sauzattssatmvjteiirts z LggogRflnc poopisami iikhoitvi sporazum, tehiuičiui sporazum ih sporazum n KiBiirtum Konstruktivno gospodarsko sodelovanle gaj ugodno vpliva na ostala področja tp j """" ' ——.lir.. ^ a je odstraniti momente, zaradi katerih odnosi med obema državama še niso takšni, kot bi lahko i1 ?,|P”udaril dp* Pavlič-Pogoji sporazuma o ribolovu Italija priznala 10 milj globine teritorialnih a rl>KJ BO milijonov dolarjev za investicijsko opremo iz Italije in obsežno tehnično sodelovanje <°* našega dopisnika) MALI OGLASI: 2.0 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ccioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 . Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst bil Oblike borbe pro osnovno vprašanje CG/L Diskusija na dialektični osnovi pomeni krepitev resnične enotnosti CCIL - Navdušeno pozdravljen Di Vittoriov govor delegatom - Spremembe statuta za demokratizacijo dela sindikatov *®°GRAD, 3 »“slovanske • ane Pavli* lanske »» vodja itali- roni sta 3e Enzo st°- državnem padpisala danes v sporazum ajn‘štvu kreditni ‘°vu jn sporaPz°urazUm ° ribo' sodelo' Kr. vnnju. o tehničnem as . sP°razum predvi-?altup'inri!!ll'|0nov kredita za Italiji v , il£'ke opreme v 50r*bijenih . J.namen pa bo ^oiarjev ,utK. 15 milijonov *Zna Tu™ i1 R*1 3e Italija cije. 3 uSoslaviji za repara- O © ^‘banskim °ri.ribolovu daje ribolov:, nblcem pravico ®ruž in v-5- pn otokih Pela-n° °d Vi.^° • zatena zahod-‘n Jabuk! Pri otokib Kamik n2(io!ž 28h„'? v ozkem pasu ?°Vršina iuo *e obale Istre, i?-’- kiez boriJ;erit°rialnih vo- tli. “‘ci lahknbi°d°,-italiianski ri' P°lovic0 m ' 3e skoraj za n-->e bila a?J?a. od površine, pDl snora oloCena s prejš-Ribolov ZUmom- 0 ribolovu. 8ruža”^nV TPa področju Pela-Ma6ptembr“U-e b°- .dovolien Pa 3' ob zaLa° zaključno a‘ aahodni obali Istre omejen na 35 v razdalji več štiri kotltil' Iadii !ke obalod jugoslovan-a^v.;i cas,3 °d novem- “dr !iiStv^iu°bema 'Ja jL Prometa, toK' ave, 1 tudi poglobitev političnega so-Vodja ju- delovanja-delegacije dr. Vodja Italijanske delegacije Storoni je v izjavi našemu dopisniku poudaril, da so bila pogajanja zelo delavna, ker so iskali nove oblike sodelovanja. «Nismo hoteli ustvariti navadno kupoprodajno pogodbo oziroma normalen sporazum, ker smo želeli uresničiti sodelovanje, ki naj o-mogoči povečanje blaginje o-beh narodov. Namen sporazuma je bil odstraniti vse možnosti nesporazuma med o-bema državama. Z odstranjevanjem vzrokov in njihovih posledic smo poskušali na Srednjem Jadranu eliminirati za italijanske ribiče težaven položaj in predvideti možnost ribolova tudi v določenih področjih voda Istre-Glede na ugodno izvajanje trgovinskega eporazuma, ki smo ga podpisali lani, upam, da bodo tudi danes podpisani sporazumi dosegi^ svoj namen. Novi sporazumi predstavljajo novo obliko sodelovanja in jaz upam, da bo njihovo izvajanje dalo iste u-godne rezultate, kot jih je dal trgovinski sporazum.« Vodja jugoslovanske delegacije dr. Stane Pavlič je v izjavi našemu dopisniku poudaril velik pomen podpisanih sporazumov za medsebojno gospodarsko sodelovanje. «Kot je znano, je izjavil dr. Pavlič, je bilo vprašanje ribolova italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih vodah povod za razne incidente v preteklosti. Jugoslovanska vlada je pokazala pripravljenost na popuščanje in žrtve, da bi zadovoljila želje Italije. Upajmo, da bodo jugoslovanske žrtve prispevale k izboljšanju odnosov med obema državama- Kreditni sporazum omogoča Jugoslaviji nabavo razne opreme v vrednosti skupno 60 milijonov dolarjev. Ta sporazum bo gospodarsko še bolj povezal o-be državi. Sporazum o tehničnem sodelovanju pa omogoča strokovnjakom obeh držav izmenjavo izkušenj, kar bo prispevalo k obojestranskemu gospodarskemu razvoju. Prepričan sem. da bodo danes podpirani sporazumi prav tako ugodno uresničeni kot lani podpisani trgovinski sporazum. Ko poudarjamo veliko važnost sklenjenih sporazumov za poglobitev gospodarskega sodelovanja, bi bilo vendar napačno, ko bi na te sporazume gledali izven o-kvira naših splošnih odnosov. Ce je od sporazumov mogoče pričakovati izboljšanje splošnih odnosov, je prav tako točno, da poglobitev ostalih odnosov prispeva k poglobitvi gospodarskega sodelovanja.« «So še vedno momenti, je zaključil dr. Stane Pavlič, kot na primer beneški proces, nespoštovanje člena 16 mirovne pogodbe in pomanjkljivo izvajanje londonskega memoranduma, zaradi katerih odnosi med obema državama še niso takšni, kot bi bili, če bi se striktno spoštovale prevzete obveznosti. Zato je želeti, da bi se to konstruktivno so- delovanje na gospodarskem področju odrazilo tudi na osta- _____ ____ lih področjih. Mnogo je že bi- kazuje in analizira vse lo storjeno, toda v interesu sporazume, sodelovanja in razumevanja! Sporazum o kreditu in do- so potrebni novi napori z obeh strani.« Po podpisu sporazuma sta podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič sprejela dr. Storonija-Storoni je popoldne priredil cocktail party za novinarje, zvečer pa je italijanska dele-g.acija gdpotovala iz Beograda v Rim. Nocojšnja «Borba» objavlja dolg članek o značaju in pomenu sporazumov, ki so bili danes podpisani. Glasilo SZDLJ poudarja, da odražajo sporazumi voljo obeh vlad, da čedalje bolj utrjujeta vezi med obema državama, nato pa pri- tri bavah je formuliran «na mnogo bolj elastičen način kot kakršen koli podoben sporazum z ostalimi državami«, pravi «Borba» in pojasnjuje, da bo večina dobav v okviru tega sporazuma šla za industrijsko izgradnjo in rekonstrukcijo, zlasti za izboljšanje kvalitete izdelkov in povečanja asortimenta ter za postopno zamenjavo dosluženih naprav v obstoječih tovarnah. Znatne bodo dobave za razvoj ladjedelniške industrije, za mehanizacijo kmetijstva in za izboljšanje prometa. Zelo u-godni so finančni pogoji sporazuma, ki predvideva odplačilo v osmih letih od izročitve. Odplačevanje bo izvršeno v kliringu, torej z normalnim jugoslovanskim izvozom v Italijo- B. B. (Od našega poseb. dopisnika) RIM, 3. — Tudi danes je na kongresu CGIL ves dan trajala diskusija. Med drugimi so spregovorili predstavniki živilske stroke, tekstilcev, kemičnih delavcev, tiskarskih delavcev, Delavske zbornice iz Benetk, pa tudi Di Vittorio, ki so ga delegati zelo prisrčno pozdravili. Kongres je tudi sprejel nekatere spremembe statuta, s katerimi se bo dele sindikatov demokratiziralo. Dosedanja diskusija ie pokazala, da je osnovno vprašanje monopolov in borba proti njim. Socialisti so v glavnem mnenja, da bi se bilo tieba boriti proti monopolom predvsem v tovarni sami. komunisti pa, da bo treba voditi predvsem splošno boroo. ki postane seveda zaradi tega nujno političnega značaja. Obe - Ul) -1 — — uu 11U V Clll- ! i®1 do v Sporazum bo p0s«bn0 a oktobra 1957, fcuniu n rn°’ Pr‘lozeno spo-, ki 'Vp,a Predvideva, da ? ališala Javn°st sporazuma °sta (jr, i_se za eno leto, če Uničeni aCa oktobra 1957 !C‘iskega tve ..tretjini inve-Iti013, ozi,.„ d'tnega spora-cla° u a s« bo po-apoln° bsta-!ai° pogoji za s\sp0^zumT.1Cenje kredit' Vod 2aŠčitenmom so P°Poln°- g? Pasu- ijfVa hlain ■sporazum predvi-’avo strokovnjakov ^repe. ki sodelo- ^ • državama nr!Li,}ctustriJe. kme- terito-4 milje za- ladjedelni- * Po ^’dpisan! sporazumi taSli v Beogradu sPo>ji un dao osnovo za fc>a Stni razvoj go- T med ^aeiovanJa in W °,^ema država- svpf k zvezneSa vil H* i? Vukmanovič n i do sP°razumi .e le razširitev tr-temveč PO IZJAVAH, KI JIH JE DAL PINEAU vabi Eden Molleta na skupen razgovor Živahni komentarji v pariških političnih krogih - Razgovori o Posarju v Bonnu - Nadaljnja pojasnila francoskega zunanjega ministra PARIZ, 3. — V Parizu danes zelo komentirajo včerajšnji govor zunanjega ministra. V izjavah, ki jih je podal Pi-neau, vidijo komentatorji «raz-širitev« francoske diplomatske akcije, kakor da bi hotela Francija posredovati med Vzhodom in Zahodom. Kakor je znano, je Pineau poudaril, da mora začeti Zahod novo zunanjo mednarodno politiko. Te izjave veljajo za tem važnejše, ker jih je Pineau podal nekaj ur potem, ko je bilo javljeno, da sta Mollet in Pineau sprejela vabilo za obisk v Moskvi, ki ga je poslala sovjetska vlada. Jasno je, da je francoski tako imenovani »zmeren* tisk zaskrbljen in ne daje preveč poudarka besedam zunanjega ministra. Vendar pa računajo, da se bodo v prihodnjem tednu komentatorji na to vprašanje povrnili. Današnji «Com. bat« pa obširno komentira izjave zunanjega ministra: »Govor zunanjega ministra, pravi list med drugim, gre preko vseh izjav, ki so jih podali francoski zunanji ministri v zadnjih desetih letih. Res je, da gre samo za govor in da veljajo samo dejanja. Toda | ZDA in Anglija revidirati svo- ^ SPORAZUMU O MAROKU .^ospredju alžirsko vprašanje «0'vna reaKcija desničarsKega tisKa - VeliKo Za-jstvo v MaroKu - Izjave sultana in Si BeKKaia 3 h, ,— Iz Tetuana javljajo, da so maroški --‘umi *.n avtobusov priredili manifestacijo po uli-«2ij)Cli španskega Maroka in vzklikali: «Zivel Mo- sha et>ropj^a ne°dvisnost)>. Policija jim je zabranilo do-1 bzklVde^ mesta in prišlo je do spopadov. Demon-likali,- »Proč s Španijo; proč s kolonializmom». 3. ,, . . Ijene kraje. Na tisoče in tisoče prebivalcev je priredilo v pAKlZ. a f,3kt?-Zu' dan Medtem ko se ^tin^tia d,!kiavljai° prve ,c‘j a priznava ka- ne- pi Poht?ka’ posvečajo k°in- tudi iCn' kr°st P°-dogod' zunanjega ^di J11}' Pred kate- pepmr8ainrainj,hjz: „ terp°dai ^>složaiu v Alžiru polemi- rvk • h bjavlja ntar0jti’ouest list «Le „ nekaj !v°jemVU' da sultana. Ta fvati Povrat, nzmorava ob $ij0 8>ie drž- Vj Rabat P°' . liui^obre ni tane, »naj V f i-d slab'b. žito ^kaPrra1-' da «a «?°ttek da k ,.*kntičen po-Ne.Se kdajkoli , da pre-e»- Sultan da ecHo pravi, da je SL .ko Puud arii, itn. "Iv Qa mu bo JProtj st. la* M«roko Vsaki Dre Posta , Mar ,akciji- *'atni .ti,\da«° se resne tojiid dwar°ko k8s iaka- Ne* zx najbolj odda- manifestacije, Ro ulicah glavnih mest so prepevali in plesali vso noč- Glavni tajnik stranke Istiklal je poslal francoskemu zunanjemu ministru brzojavko, s katero se zahvaljuje francoski vladi »zaradi njenega razumevanja«, ki je omogočilo, da so se pogajanja uspešno zaključila. Toda mnenje pariškega tiska je dokaj raznoliko- Razumljivo je, da desničarski tisk sporazuma ne odobrava. Konservativni »Figaro« -zatrjuje, da bi morai s-ultan ob svojem povratku v Rabat z uitimatumom obsoditi »upor«. Radikalni desničarski list «Aurore» pa zatrjuje, da besedilo podpisanih izjav v, sedanji obliki ni sprejemljivo in da parlament ne bi mogel kaj takega odobriti. «Prava pogajanja se začenjajo šele sedaj,« pripominja list. {(Liberation« ugotavlja, da se je napravil velik korak na poti normalizacije odnosov med Francijo in narodi, ki jih ona Upravlja v prekomorskih o-zemljih. »Humanite« pa ugotavlja, da se »sedaj odpira novo razdobje v zgodovini francosko-maroških odnosov«. Medtem pa je še vedno v ospredju alžirsko vprašanje v zvezi z glasovanjem o zaupnici. ki bo v narodni skupščini prihodnji teden. V pričakovanju izida glasovanja Se poudarjajo izh-ive, ki sta jih podala bivši guverner Soustelle in podpredsednik vlade Mendes-France. Soustelle je zatrjeval, da so »prestolnice upora Bagdad, Kairo in Tripolis-«. »Alžir, je dejal Soustelle, se vključuje v velik sen, ki predstavlja priložnost za vzpostavitev velikega arabskega imperija, ki naj bi segal od Mezopotamije do Atlantika pod vodstvom Egipta« Mendes-Fra(nce pa je poudaril. da je treba najti sporazumno rešitev; «potrebno je razumeti težnje muslimanskega ljudstva in tudi njegovo revščino. Treba je najti temeljno rešitev in ne iskati rešitev s silo. Potrebno je izvesti volitve. Toda to ni mogoče pred prenehanjem sovražnosti. Treba je dopovedati Francozom v Alžiru, da je naš namen zagotoviti njihovo varnost in da to ni mogoče drugače, nego na podlagi sporazuma z Arabci, tako da bo skupno sožitje izvedljivo. Naš namen je pripraviti splošne volitve in omogočiti muslimanskemu prebivalstvu, da se svobodno izrazi.« Na tej podlagi se pričakuje, da bo parlamentarna debata o Alžiru zelo živahna. Pričakuje se, da bo Mollet postavil vprašanje zaupnice. Ker se bo debata verjetno zavlekla do petka zvečer, bo odločitev padla morda šele v nedeljo. Gronchi v Ottavvi OTTAVVA, 3. — Predsednik italijanske republike Giovan-ni Gronchi je prispel danes pžedpoldne z vlakom v Montreal iz New Yorka, Na postaji v Montrealu so priključili kompozicijo posebnega vlaka na brzovlak, s katerim je Gronchi v prvih popoldanskih urah prispel v Ottawo. V Montrealu sta Gronchija pozdravila kanadski državni tajnik Koch Pinažd in sin generalnega guvernerja Kanade, Lionei Massey, ki sta ga nato spremljala na poti v Ot-tavvo. Ko je Gronchi ob 18.30 (po srednjeevropskem času) prispel s soprogo, z zunanjim ministrom Martinom in z ostalimi člam delegacije v Ottu-wo, so ga na postaji sprejeli generalni guverner Vincent Massey, ministrski predsednik Saint I-aurent, Ainanji minister Rearson in drugi člani kanadske vlade. Pred postajo je bil postrojen gardijski bataljon. Popoldne je Gronchi položil venec na grob Neznanega junaka, obiskal parlament in bil zvečer gost na večerji, ki jo je priredil generalni guverner. upamo, da bodo dejanja v skladu z izraženimi nameni«. Ni izključeno, da je prav posledica tega govora sporočilo britanskega poslanika v Parizu ministrskemu predsedniku Molietu, da se želi britanski zunanji minister Eden z njim čimprej razgovarjati o razvoju mednarodnega položaja. Poročilo, ki so ga v Londonu objavili, potrjuje, da se bosta Mollet in Eden v kratkem sestala. Potrjuje se tudi, da je pobuda za sestanek prišla z britanske strani. Napoved francosko-britan-skih posvetovanj pred Molle-tovim potovanjem v Moskvo in pred prihodom Bulganina in Hruščeva v London je izzvala živo zanimanje v političnih krogih. Ni mogoče namreč reči, da je zadnji govor francoskega zunanjega ministra naletel na ugoden odmev v Londonu. Na razgovorih bosta Eden in Mollet verjetno obravnavala način, kako naj se skupno rešujejo vprašanja, ki se tičejo Zahoda, in posebna pozornost se bo verjetno posvetila zadnjemu razvoju na Srednjem vzhodu in v francoski Severni Afriki. Medtem se je Pineau nocoj v Bonnu sestal z Adenauerjem in je potem nadaljeval razgovore z zunanjim ministrom von Brentanom. Po razgovoru z Adenauerjem je Pineau izjavil: «Naša stališča so se znatno zbližala«. Adenauer pa je izrekel prepričanje, da «bodo današnji razgovori zelo koristni«. Po končanih razgovorih sta Pineau in von Brentano sprejela ministrskega predsednika posarske vlade. Skupno paro čilo, ki so ga objavili zvečer, pravi, da sta oba zunanja ministra temeljito obravnavala vprašanja, ki se tičejo Posarja, in da so razgovori omogočili nadaljnje zbližanje stališč. Nato našteva po'učilo vprašanja, o katerih so govo-i ili; izkoriščanje petrolej. kd> ležišč, jamstva o dobavan po-sarskega premoga Franciji, gospodarska prehodna doba, dokončna gospodarska rešitev, načrt za kanalizacijo reke Mo-zele- ((Ministra, pravi dalje poročilo, sta se sporazumela, da se bodo pogajanja nadaljeva la 17. marca v Parizu pod vodstvom podtajnikov v zunanjem ministrstvu in da se obema delegacijama poveri c oločeno delo, glede katerega so bila že dana skupna navodila«. Pineau je ob 19. uri odpotoval s posebnim vlakom v Pariz. V zvezi z izjavami, ki jih je včeraj podal zunanji minister Pineau, odklanjajo v bonnskih uradnih krogih sleherni komentar. Današnji neodvisni list «Die Welt« pa pravi, da «izjave francoskega zunanjega ministra imajo poseben pomen, ker jih je po-cai tik pred Molletovim in svojim potovanjem v Moskvo ir takoj po moskovski izjavi o Nemčiji«. List zaključuje: «Poslušali smo z zaskrolje-njem izjave, ki jih je podal Pineau. Te izjave ne bodo nikakor spremenile našega stališča. Američani in Angle-ž; pa morajo povedati kaj več«. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel Pineau po razgovorih v Bonnu, pa je izjavil, da je bil dosežen bistven napredek. Izvedencem so dali navodila, da pripravijo vrsto predlogov za prihodnji sestanek, ki bo v Parizu 17. marca. Pineau je dodal, da med današnjimi iazgovori niso ob. ravnavali samo posarskega vprašanja pač pa tudi celoten obseg francosko-nemških odnosov in da so sedaj bolj optimistični kakor po prvem sestanku. Na vprašanje, naj pojasni svoje včerajšnje izjave, v katerih je poudarjal, da morajo jo zunanjo politiko, je Pineau med drugim dejal, da se strinja z bistvom politike atlantske in evropske skupnosti, pac pa se_ ne strinja z načinom uresničevanja te politike. »Pojasniti hočem, je dodal, da gledam na varnost kot na absolutno nujnost, toda na sovjetsko mirovno ofenzivo moramo odgovoriti z drugo ravno tako učinkovito mirovno ofenzivo. Medtem ko državnike bolj zanima vprašanje varnosti, je ljudstvo bolj občutljivo za socialna in gospodarska vprašanja. Moramo dokazali vsemu svetu, da Zahod cej., zaostaja za Sovjetsko zvezo"/ kar se tiče miru in svetovne blaginje«. Pineau je zatem tudi ponovil francosko tezo glede razorožitve; »Vprašanje splošne razorožitve je imela francoska vlada vedno pred očmi. Postavljamo ga na prvo mesto, ker upamo, da ga bomo tudi z akcijo Združenimi narodov iešili«. Ramadier o ukrepih za finansiranje socialnega programa PARIZ, 3. — Francoski minister za gospodarske zadeve Paul Ramadier je nocoj po radiu in televiziji izjavil, da je treba socialna izboljšanja, , ki jih določa vladni program, finansirati z novimi davki. ; »ki ne bodo vplivali na ce- i ne«. Poudaril je da je nje- ' gova glavna skrb odpraviti ! nevarnost inflacije, ki bi jo mezde in pokojnine prve občutile. Zaradi zvišanja cen, ki ga je povzročilo slabo vreme, pa je vlada sklenila znižati razne takse in ukiniti odmerjanje potrošniškega davka. Ramadier ni nič povedal o novih davkih, ki jih nameravajo naložiti, v poučenih krogih pa se zatrjuje, da sedaj proučujejo uvedbo posebne takse na avtomobile, ki naj bo sorazmerna z jakostjo. Ta taksa bo verjetno vrgla 65 milijard Tankov letno. Med drugimi ukrepi, ki so v študiju, je tudi zvišanje neposrednega davka na velike dohodke (ki bi vrgel okoli 20 milijard) in zvišanje takse na dobičke trgovskih družb (ki bi vrgla 22 milijard), ukinitev oprostitve davka za investicije, ki niso splošne koristi, dodatek 2 frankov za boljše vrste goriva in 10-odstotno zvišanje pristojbin na alkohol. Šim zahtevam ciprskega prebivalstva. kar bo pomenilo, da so pogajanja dejansko pre. kinjena, tedaj se bo grška vla da ponovno obrnila na OZN in bo začela vsako drugo akcijo v podporo zahtev ciprske ga prebivalstva. »Prepričan sem, je zaključil Karamanlis, da bo prej ali slej s pomočjo javnega mnenja svobodnega sveta pravična zahteva po samoodločbi ciprskega prebivalstva dobila zadoščenje«. Pred politično krizo v Argentini? BUENOS AIRES, 3.x — Argentinska vlada je te dni praktično razveljavila zakon o razporokah, ko je določila, da se razporočeni ne morejo več poročiti. Zaradi tega grozi v Argentini politična kriza. Tri glavne stranke, ki so vlado do sedaj podpirale (radikalna, socialistična in demo-kratično-progresivna) so sklicale zborovanja, da odločajo o morebitnem izstopu iz političnega posvetovalnega odbora in to zaradi protesta bodisi proti dekretu vlade samemu kakor tudi proti dejstvu, da se vlada ni posvetovala z odborom, preden je izdala omenjeni dekret. stališči pa se ne moreta ostro ločiti glede na strankarsko pripadnost, ker se mnenja prepletajo. To je nakazal v diskusiji tudi tajnik FIOM Novella, ki je poskušal povezati obe stališči. Vsekakor pa gre na kongresu samo za vprašanje taktike in metod, ker so vse sindikalne struje glede nujnosti borbe proti monopolom in za socialne reforme soglasne. Diskusija pa se je razvijala na dialektični osnovi, kar pomeni dejansko krepitev resnične enotnosti v CGIL in ne cšibitev, kot so hoteli pokazati v svojih komentarjih reakcionarni krogi. Nedvomno je s tem demokratičnost v CGIL mnogo pridobila. Najbolje'pa je odgovoril na vse dvome in zlonamerna podtikanja Di Vittorio, ki je med drugim dejal, da je kongres pokazal neomajno zvestobo petih milijonov delavcev CGIL. CGIL je zaradi svoje strnjenosti gonilna sila vseh plasti delovnega ljudstva. Zato je treba odstraniti iz njenih vrst vsako usedlino sektaštva :n iskreno sodelovati z delavci drugih sindikatov v tovarnah, na kmetih itd. Kongres je čudi pokazal, da si je CGIL kmalu opomogla od resnih u-oarcev, ki so jih ji prizadejali monopolisti nekaterih podjetij, ki so izkoristili nekate-1 re hude napake v sindikalni ! politiki. Toda sindikalni vodi- ! telji se ne smejo ustaviti, | temveč morajo nadaljevati po dosedanji poti. Potem je Di Vittorio dejal, da ni mogoče ločiti borbe v posameznih podjetjih od sp: >s-ne borbe delavstva, saj mora ta biti sinteza manjših borb. Glede tega je priznal, da so se na kongresu pokazala različna mnenja, to pa je za veliko demokratično organizacijo kot CGIL nekaj popolnoma naravnega. Svoj govor je Di Vittorio končal z besedami; ((Italija ne pojde nazaj, temveč naprej«. c. s. vmesnega pristanka in z največjo potovalno brzino 563 km na uro. Družba LAI bo uporabila ta štiri letala na rednih progah z ZDA brez vmesnega postanka: proge bodo vodile iz Catanie, Neaplja, Rima in Milana v New York. Družba LAI, v kateri je znatno udeležen tudi vatikanski kapital (njen predsednik je knez Marcantonio Pacelli), slavi letos desetletnico obstoja. V lanskem letu so njena letala opravila 31 829 ur poleta, preletela 10,697.415 kilometrov, prepeljala 236.220 potnikov in znatne količine prtljage in pošte. Kot je danes izjavil na tiskovni konferenci predsednik družbe, bodo letala ((Douglas D. C. 3« (Dakota) postopoma zamenjana s tipi «Convair 440», »Vickers-Viscount« in ((Foklcer«, vendar je to odvisno tudi od izgradnje civil nih letališč, kajti razen Ciam-pina in Maipense italijanska letališča ne dopuščajo pristajanja in vzleta večjih letal od »Dakote«, ker nimajo betonskih vzletišč. Intersoc o razorožitvi CURIH. 3. — Včeraj se ie začela konferenca glavnega sveta Socialistične internacionale. Ob zaključku včerajšnje seje so sprejeli resolucijo o razorožitvi, ki poudarja med drugim, da je v sedanji dobi bolj kot kdaj koli nujna po- stopna in nadzorovana razorožitev. Resolucija poziva vse socialistične stranke, naj povečajo svoje napore, da: 1. vplivajo na javno mnenje in na vlade o važnosti razorožitvenih vprašanj ne samo za ohranitev miru, pač pa tudi za rešitev političnih sporov, 2. da vlade sprejemajo načrt sinteze glede razorožitve, ki naj temelji na sledečih načelih: ne nadzorstva brez razorožitve, ne razorožitve brez nadzorstva, pač pa postopna nadzorovana razorožitev. Danes so razpravljali o mednarodnem položaju ter o dd-nosih strank socialistične internacionale z drugimi političnimi gibanji. Prvi od številnih govornikov je bil glavni tajnik norveške laburistične stranke Haakon Lie. ki se je izrekel proti tamošnjemu sodelovanju zahodnih socialističnih strank š komunističnimi strankami, potegoval pa se je za nadaljevanje sodelovanja z jugoslovansko KP na sedanji podlagi. Francoski delegat se je izrekel proti skupni fronti s komunisti, je pa za pošiljanje delegacij v vzhodne države «v informativne namene«. Nizozemski delegat pa je proti takim obiskom in proti sodelovanju z Jugoslovani. Predsednik socialistične internacionale Morgan Phillips je izjavil, da načrt resolucije o Srednjem vzhodu ni bil še predložen. KATASTROFALNE NESREČE V BRAZILIJI IN NA KOREJI Desetletnica LAI RIM, 3. — Italijanska letal-?ka. družba LAI je naročila štiri letala «Super-Constella-tion« v najmodernejši verziji «1649-A». Letala, ki jih izdeluje tovarna Lockheed v Kaliforniji, imajo štiri turbopropelerske motorje po 3400 KS in lahko prevažajo 56-68 potnikov v luksuzni izvedbi in 93 potnikov v turistični izvedbi 10.000 km daleč brez Nad sto mrtvih in mnogo ranjenih zaradi ciklona v Braziliji, več hiš porušenih • Na Koreji so snežni viharji povzročili smrt nad sto vojakov, porušilo pa se je 600 hiš RIO DE JANEIRO, 3. ~r Kakor javlja tukajšnji radio, računajo, da je zaradi zemeljskih usadov na področju Santosa, ki jih je povzročil ciklon, zgubilo življenje okoli 100 ljudi. Do sedaj so našli nad 50 trupel. Reševalno akcijo zelo ovira močno deževje. Ciklon, ki je divjal v četrtek ponoči, je butal morske valove po mestnih ulicah in voda je poplavila hiše ter povzročila številne zemeljske usade. Več hiš se je porušilo. Vojaki, policijski agenti, gasilci in na tisoče prostovoljcev so neutrudno na delu, 4a rešijo še preživele, ki so ostali v porušenih hišah. Do sedaj so ugotovili, da je Dilo okoli 100 ranjenih. Grič po imenu «Morro Santa Rezinhan ob morski obali se je sesul Demonstracije proti Uoydu na Bahreinskem otočju Na poti iz Kaira v Novi Delhi se je Seiuvj/n Lloj/d zaradi demonstracij zamudil za štiri ure - Anglija se posvetuje z ZDA in Francijo zaradi Dlubbove odstavitve ■ Glubb je pripravljal zaroto proti kralju Husseinu? v morje in v nekaj minutah so bila vsa jioslopja na njegovem pobočju uničena. Po neuradnih cenitvah je pod ruševinami pokopanih še okoli 80 žrtev. Točno število žrtev bodo lahko ugotovili komaj čez 4 ali 5 dni. * * * SEUL, 3. — Področje ob demarkacijski črti na Koreji so te dni zajeli veliki snežni me-teži, ki so povzročili veliko število človeških žrtev. Sneg je ponekod dosegel višino 4 do 5 metrov in še vedno sneži. Glavni štab južnokorejske vojske javlja, da je število žrtev med vojaki na tamkajšnjih položajih doseglo 100. Policija je javila, da je tudi med civilisti mnogo žrtev. Več ko 600 hiš se je porušijo i:i 1500 ljudi je brez strehe Ob obali se je potopilo nad 160 ribiških čolnov, ker divja na morju silen vihar. Več tisoč južnolcorejskih vojakov ob de-J markacijski črti je v ze}o res-i nem položaju, ker je reševalna akcija zelo otežkofena za-! radi hribovitega terena, ka-j mor je dostop z vozili nemo-j goč. Tudi poleti helikopterjev j so onemogočeni zaradi viharjev. Večina vojakov, ki so umrli, se je zadušila v bunkerjih, ki jih je pokril sneg. Vihar je uničil tudi okoli 90 barak vojske. Ameriški helikopterji skušajo prevažati ranjence v bolnišnico Nepopustljivost Anglije glede Cipra NIKOZIJA, 3. - Nadškof Makarios je nocoj izjavil, da je ((britanska nepopustljivost zaprla vrata za pogajanja«, in je dodal: «Kar se tiče Ciprčanov, se ne bo napravil noben poizkus, da se vrata zopet odprejo«. Grški ministrski predsednik Karamanlis pa je izjavil, da se bo grška vlada ponovno obrnila na Združene narode, če ne bo britanska vlada pripravljena ugoditi zakonitim zahtevam ciprskega prebivalstva. Glede pogajanj med Maka-riosom in angleškim ministrom Lenoxom Boydom je Karamanlis izjavil, da ne misli dati nobene pripombe pred poročilom, ki ga bo Lenox Boyd podal v spodnji zbornici, z obžalovanjem pa je ugotovil, da so angleške odgovorne osebnosti v. zadnjem delu lazgovorov pokazale nepričakovano nepopustljivost. Karamanlis je nato dejat, da če bo iz poročila britanskega ministra za kolonije izhajalo, da britanska vlada ni pripravljena ugoditi najmanj- LONDON, 3. ■— Britanski vojni minister Anthonp Head je zvečer odpotoval iz Londona na Srednji vzhod, kjer bo nadzoroval tamkaj razmeščene enote britanske vojske. Minister upa tudi, da se bo lahko sestal z libijskimi in egiptovskimi voditelji. Obiskal bo Ciper. Sueško področje. Kairo in Libijo. Potovanje bo trajalo približno dva tedna, v Londonu pa zatrjujejo, da je bilo predvideno ie dalj časa. LONDON, 3. — V pooblaščenih krogih zatrjujejo, da je prišlo v zadnjih 24 urah do posvetovanj o položaju na Srednjem vzhodu med Veliko Britanijo, ZDA in Francijo. Povod za ta posvetovanja so bili dogodki v Jordanu, kjer je kralj Hussein odstavil angleškega generala Glubba. dosedanjega poveljnika Arabske legije. Kot pravijo nadalje v Londonu; se bodo v kratkem o tem osebno posvetovali Sel-wyn Lloyd, Foeter Dulles in Christian Pineau, ko se bodo sešli na konferenci SEATO, ki se bo začela 6. marca v Karačiju. . Britanska vlada, zatrjujejo nadalje v Londonu, je dala navodila svojemu veleposlaniku v Amanu, naj zahteva od jordanske vlade pojasnila o njenem stališču glede bodočih odnosov z Veliko Britanijo po Glubbovi odstavitvi- Dodajajo, da utegne biti bodoča britanska politika do Jordana odvisna od odgovora, ki bo prišel iz A-mana. Anglija daje med drugim Jordanu vojaško in gospodarsko pomoč, katere vrednost je dosegla lansko leto 12 milijonov funtov šter-lingov. V dobro obveščenih krogih pa zatrjujejo, da bo v kratkem prispel v London posebni odposlanec kralja Hussei-na, da bi zagotovil britanski vladi, da namerava kralj o-hraniti dosedanje dobre odnose med obema državama. Posebni odposlanec bi bil A-saied Falah El Madadha, o-brambni minister in bližnji kraljev svetovalec. Koliko je odstavitev generala Glubba prizadela angle- ško politiko, je razvidno tudi iz komentarjev londonskega tiska. Današnji ((Time'-« piše, da je to »najbolj temačen dogodek na Srednjem vzhodu po egiptovskem nakupu komunističnega orožja« in da pomeni »premišljeno žalitev« britanskega ugleda, ker sovpada z obissom zunanjega ministra Selwyna Lloyda v Jordanu. »Times« pravi, da poznajo Arabci samo sovraštvo do Izraela in da je bila zaradi tega navzočnost britanskih častnikov jamstvo za zmernost. »Odstavitev Glubba paše bo imela za posledico povečano negotovost na Srednjem vzhodu. Arabska legija, ki je vplivala kot stabilizator, ne bo več varna pred zlatom iz Saudove Arabije in pred komunistično infiltracijo«, piše «Times» in pravi nato. da ni več razloga za plačevanje letne britanske podpore Arabski legiji. Bivši laburistični obrambni minister Shinwell pa je dejal, da »po zastugi politike Foreign Officea Velika Britanija na Srednjem vzhodu vedno stavi na konja, ki izgublja«. #New York Times« pa piše. da je bilo ameriško zunanje ministrstvo «zelo prizadeto« zaradi .odstavitve generala Glubba. Libanonski list »Altaiar« pa pravi, da je odstavitev generala Glubba povzročilo odkritje angleške zarote proti kralju Husseinu. List piše, da so nekateri angleški krogi pod vodstvom generala Glubba organizirali zaroto, ki naj bi odstavila kralja Huseeina in postavila na prestol njegovega mladoletnega brata princa Mohameda. medtem ko bi regent postal njun stric emir Najef. la državni udar naj bi omogočil jordanski pristop k bagdadskemu paktu. NOVI DELHI, 3. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je prispel danes iz Kaipa v indijsko glavno mesto. Lloyd je prispel s šti-riurno zamudo, ker na otoku Bahrein. kjer je znano angleško oporišče, zaradi demonstracij m mogel takoj nadaljevati poti. Demonstracije na Bahreinu so se začete že pri Lloydo-vem prihodu iz Kaira. Kasneje se je število demonstrantov toliko povečalo, da so povsem blokirali pot, ki vodi iz palače britanskega političnega rezidenta v Perzij: snem zalivu na letališče. Ze ko se je Lloyd vozil z letališča k rezidentu, so na njegov avto metali kamenje. Nato je bila edina cesta, ki vodi na letališče, kljub vsem naporom policije štiri ure blokirana. Angleške oblasti poskušajo zmanjšati pomen teh manifestacij in jih pripisujejo povsem nepomembnim krajev- j nim vzrokom. V Novem Delhiju se je da-nee Selwyn Lloyd dve uri in pol razgovarjal z ministrskim predsednikom Nehrujem. Zvečer pa je Lloyd govoril po radiu in obravnaval razna mednarodna vprašanja. Glede razorožitve je pohvalil znane Eisenhovverjeve predloge o vzajemnem letalskem nadzorstvu, o britanski zunanji politiki pa je dejal, da je njena osnova »prepričanje, da mir ne more biti za stalno zagotovljen, dokler ne obstaja mednarodni instrument s potrebno oblastjo, da zagotovi zakonitost«. Dejal je tudi, da bi splošna vojna pomenila vzajemno uničevanje, v katerem ne bi bilo zmagovalca. 14 potnikov mrtvih pri avtobusni nesreči BEOGRAD. 3. — Pri hudi prometni nesreči, ki se je danes dogodila blizu Rriboja v Južni Srbiji, je zgubilo življenje 14 ljudi. Avtobus, poln potnikov je zdrsnil na zaledeneli poti in se prevrnil v reko 69 metrov pod cesto. Trupla žrtev so našli, drugih U potnikov pa manjka in računajo, da je njihova trupla odnesla deroča voda. 27 potnikov .ie bilo ranjenih. Letalska nesreča 17 mrtvih LONDON, 3. — Kakih 320 km zahodno od Islanda se ie sinoči pogreznilo v morje ameriško vojaško letalo «Glo-bernaster«, v katerem je bilo 17 ljudi. Letalo se je zadnjikrat javilo sinoči in sporočilo, da .se je eden od dveh motorjev pokvaril Zdi se, da je skušal pilot zasilno pristat’ na morju in da se je letalo pri tem ponesrečilo. Volitve v Južnem Vielnsmo SAJ GON, 3. — Jutri bodo "lužnem Vietnamu volitve, k> jih je razpisala Diemova vlada. Vpisanih volivcev je okoli šest milijonov, ki morajo izvoliti 123 poslacev za bodočo ustavodajno skupščino. Volitve bodo na podlagi večinskega sistema po okrožjih. Vsako volilno okrožje ima JO tisoč volivcev. WASHINGTON, 3. — Državni departma javlja, da je odrekel vizum za ZDA sedmim sovjetskim inženirjem, ki so se nameravali udeležbi zborovanja tehničnega združenja. ki bo 12. marca v New Yorku. 4. marca VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11,5, oaj-nižja 5,3, ob 17. uri 9. zračni tlak 1010,8 raste, veter 5 km na uro. vlaga 86 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6,3 stopinje. mi in! ni Danes, NEDELJA 4. mar« Kazimir, sp., Mislav Sonce vzide ob 6.39 'in /fPTuM 17.56. Dolžina dneva ll.li, vzide ob 1.23 in zaton-e= , Jutri. PONEDELJEK 5 m*«* Aeaoeta. muč.. Sladoia POMEMBNA OKREPITEV MEDNAR0DNE6A ZNAČAJA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Ul nizi Imlnriji in pm/nniiii ulist:» jugnslm/. udeležbi: na i/nlcsnjmu V .Palači narodov' bo Jugoslavija namesto dosedanjih 250 kv. m zasedla 477 kv. m poleg 118 kv. m na razstavi lesa in 40 kv. m v prehrambenem oddelku Letošnja jugoslovanska udeležba na mednarodnem tržaškem velesejmu bo presegla tako po obsegu kot po svojem pomenu vse dosedanje jugoslovanske razstave. Predvsem se bo bistveno povečal prostor jugoslovanske kolektivne razstave v «Palači narodov«, kjer so do sedaj Jugoslovani razstavljali na 250 kvadratnih metrih, sedaj pa bodo na 477 kvadratnih metrih. Na ta način bo večji uel pritličnega prostora »Palače narodov« zaseden z jugoslovansko kolektivno razstavo, ki bo še vedno na istem mestu, kot je bila do sedaj, vendar se bo razširila proti levi strani palače. Poleg tega bodo jugoslovanska izvozna podjetja sodelovala tudi na tretji mednarod-n. razstavi lesa na 118 kvadratnih metrih pokritega razstavnega prostora in verjetno tudi na 4u kvadratnih metrih odkritega prostora. Seveda ne bo manjkala tudi udeležba prodajalcev jestvin in pijač, za katere je v načrtu nova, ori-ginainejsa in ustreznejša ureditev prodajnih prostorov. Vendar pa predstavlja najpomembnejšo novost te razstave ne toliko golo povečanje razstavnega prostora, kolikor i,:premenjeni kriteriji pri sestavljanju kolektivne razstave, skratka celotno obeležje jugoslovanske udeležbe na velesejmu. Dosedanje jugoslovanske razstave so bile namreč usmerjene predvsem na tržaški trg in so zaradi tega upoštevali predvsem blago, ki se v Trstu lahko proda. Sedaj bo razstava usmerjena ne samo na celotni italijanski trg temveč bo upoštevala, da le Trst pomembno mednarodno trgovinsko središče ter da j., velesejem istočasno tudi nekako zbirališče poslovnih ljudi iz številnih tujih dežel. S tem bo jugoslovanska udeležba znatno prispevala mednarodnemu značaju in mednarodnemu uspehu velesejma, kar je v interesu celotnega tržaškega gospodarstva. Razume se, da ne bo manjkal tudi poseben bogat oddelek posvečen Trstu, vsestranskim gospodarskim stikom med Trstom in sosedno republiko, ki gredo od drobne trgovine do velikih kupčij, preveza tranzitnega blaga po jugoslovanskih železniških progah, z ndvimi modernimi jugoslovanskimi ladjami itd. Zaradi izpremenjenih ciljev, katere naj doseže razstava, bo izpuemenjena tudi njena notranja organizacija. Do sedaj so namreč razstavljala posamezna podjetja, odslej pa bo kolektivna razstava v rokah zbornice za zunanjo trgovino, ki jo bo imela v svoji režiji in ki je v ta namen že organizirala posebno komisijo. Začet- na pripravljalna dela so že v teku in med njimi predvsem zbiranje podjetij, ki bodo sodelovala na velesejmu. Na osnovi tega dela se lahko že sedaj zaključi, da bomo na letošnjem velesejmu videli izdelke največjih jugoslovanskih podjetij zgrajenih po vojni. 1-iav bi bilo, da se tudi s strani lokalnih organov za zunanjo trgovino poskrbi, da bo še pred veleseimom pravočasno rešeno vprašanje velese-jemskih kontingentov, ki to v preteklih letih mnogokrat . virali ne samo jugoslovanska udeležbo temveč udeležbo tudi drugih zalednih držav. Pričakuje se sicer, da se bo v Kratkem pričel izvajati sporazum o blagovnem prometu med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, ki je bil podpisan v Rimu že 1. a-prila in ki se še vedno ne izvaja. Predvidoma bodo ta sporazum predložili parlamentu v odobritev skupno s sporazumom o ribolovu in gospodarskem sodelovanju, katere-lega je sedaj podpisala posebna italijanska delegacija v Rimu. Sporazum o trgovinskem obmejnem prometu namreč vsebuje tudi določila o carinskih olajšavah in mora zato priti pred parlament. Z u-veljavitvijo tega sporazuma bo v znatni meri rešeno vprašanje gospodarskega sodelovanja med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, kar se bo ugddno odrazilo tudi na kupčijske zaključke velesejma, kar pa seveda ne izključuje potrebe po posebnih velesejemskih kontingentih. Jugoslovanski predstavniki sc že uradno zagotovili svojo udeležbo in si tudi zagotovili potrebni prostor, vendar pa še niso urejene vse podrobnosti, zaradi česar se v kratkem pričakuje prihod omenjene komisije zunanje trgovinske zbornice, ki bo z upravo velesejma dokončno rešila vsa vprašanja. Razmejitvena komisija na tržaškem sektorju Jutri se bodo, pričela dela za označevanje jugoslovansko-italijanske meje na tržaškem sektorju. Mejo bodo začeli označevati od zaliva Ev. Jerneja skozi Osp do hriba Golič, kasneje pa do Medje vasi. Hkrati bodo opravili tudi vsa geodetska dela na o-beh straneh meje. Pričakuje ie, da bo delo hitro potekalo in da ga bodo lahko do poletja zaključili. Prvi sestanek obeh komisij bo jutri v Škofijah. Mešana komisija bo na o-snovi londonskega Sporazuma opravila predvidene obmejne popravke, saj so v jeseni 1954 začrtali mejo v ravni črti med posameznimi hribi in se niso ozirali na to, da je meja v nekaterih primerih nelogično presekala hiše, polja in vrtove. Delegacija PSDI iz Trsta pri predsedniku vlade Predsednik vlade Segni je včeraj sprejel delegacijo tržaške federacije PSDI, katero so sestavljali prof. Lonza, Giorgio Cesare in dr. Orlando Inwinkl in katero je spremljal generalni tajnik PSDI Mateotti. Delegacija je razpravljala s predsednikom vlade o glavnih gospodarskih vprašanjih našega mesta in sistematizaciji ezulov. V SREDO 7. T. M. V DVORANI NA STADIONU « PRVI MAJ .1 I mn Na programu priložnostni nagovor in razne kulturne točke K MEDNARODNEMU DNEVU ŽENA Današnji pomen proslav 8. marca Program proslav8 na stadionu - Ideale.. 14.01: aMadame »“"'V fly», Kaoru Yachigusa. Impero. 14.30: »Rimske r V De Sica. S. PamP?rt'!l'a» Italia. 14.00: «Najlenša y, svetu«. G Lollobrigioa. Gassman. .1inn pjo S. Marco. 14.00: »Marcelin*' r v vino«, Pablito Calvo. j, j Kino ob morju. 15.00: ]» t za vse enaka«. N. Taran«. f S. H* c Radovani. Moderno. 14 00’ ((Atarno«, den, A. M, Albergheth r, G* Savoua. 14.00: «TujKa», «• son, D Andrevvs. , st*1 Visle. 14.30: «Za dva novtj' če«. M. P. Casilio. T. ittorio Veneto. 14.30: rr na ima rajši svojega F B. Grable. J. Lemmon. f. | Belvedere. 14.00' «SarigaTew* Lamas, A. Dahi. -va Marconi. 14.30: «Dolga Massimo/ 13.30: «Y zai». Audie Murphv. S. Novo cine «rv»n rt. C er vi. . j Odeon. 13.30: «Cutnost», F. Granger. . „ M Radio. 14.30: (iLanjv Godiva*' 0'Hara, G Nader. j ft* Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. Darqvi in prispevki Sentjakobčan je ob odhodu daljno tujino daroval 1000 lir za Dijaško Matico. V spomin na pokojnega brata Marija Kogoja daruje sestra 2000 lir za Dijaško Matico. sta«, T. Power, M. ,,► ie. 14.00: «Don 'TTO i in on. Peppone«, Fernao Verezia. 14.00: «E1 paso«. ne, J. Russell , Skedenj. 16.00: «Damaščar> NEDELJA, 4. marca 1)5< TICttT POSTAJA* * 9.00 Kmetijska oddaj* Glasba za godbo na pihaj* id* , SUlt* Mt' vjicul/a .i«* Saint Saens: Alžirska sU” ’,0' Massenet: duet iz opere ther«; 11.45 Veseli K Oddaja za najmlajše; j*' (jijfP cert operne glasbe; 13.»gt!; po željah; 14.30 Lahki « 15.00 Glasba za naše “ ^ 15.15 Promenadni k oncerv p Stavni pevci; 16.30 Rit®11. 17.00 Moški zbor j: ^ l polaja; 17.20 Liszt: Končen ](f 17.40 Glasbeno potovati je-Ln Plesna glasba; 18.30 * melodije; 19.00 Plesi t&". 1)J l rodov; 19.15 Predava«* # , Pestra glasba; 20.00 <*; t Vesela glasba; 20.30 VfJuJji; ?! thello«, opera v 4 deJ f^deiP 21, po prvem dejanj« kes. v športu; 22.50 Večerni v* T It e* * *• # 9.15 Skladbe za klavir kester; 14.30 El cam-P*SmJ. Operna glasba; 16-00, nogometne tekme; 17-^ m J nični koncert- 20.00 Trz*r (P v-ice; 21.05 Orio Verf*"- r Ma-Tong. rožnat oblačenj v 3 dej., režiser Giulio n j ■t o l* K R ! Slovenska poročila: J.*:! ’ (e 1 Italijanska poročila: o-1 ’ t 17.40. 22.30 6.00-7.15 Spored iz h 7.15 Jutranja glasba: ,i - ■jska ura; 8.15-10.10 »T jubljane; 10.10 GlashcO , M , L)^ ! 8.0° J ( neja; 10.30 Zena in Lahka glasba; 11.15 ( j koncert; 15.00-15.15 hP“. fr , Ljubljane; 15.15 Za i 15.45 Lahka glasba: a^rdv i ska burja; 16.30-17.00 f^loC1'; Ljubljane; 17.00 Ojiern'1 w JfJ, i 17.30 Novela; 17.40 B®10, 1 ' r 18.00-19.25 Spored iz «nčrl 19.25 Zabavna glasba, jj objave; 20.00-22.15 fP* gl) Ljubljane; 22.15 Igra Ar> j J A * i.u t I'. .« 327,1 m, 282,1 m, ^ Poročila ob 5.00. nKi.dC. , 13.00 15.00. 17.00 19.00. t 35 Jutranja serena-d*^ SPJ rtu in športnikih: 6.00.- 7. športu in športniki"'L gvjj. red narodnih pesmi; 9-“; 8® predstava; 9.00 Zabavn® ge5iPjj je v izvedbi velikih j. L; 10.00 Družinski pogov godL Nedeljski simfonid« ji«*# 11.00 Oddaja za beiie^d^, ce; 11.20 Lahek opolda'^ benj spored - I. del; * vor s poslušalci; ... ski glasbeni spored ^ Kiasuen'1 “V*1 A hira K,ft 14.15 Zabavna in *a noshPr-f 15.15 Želeti ste 16.30 Dušan Kralj: LfUOdll IVI «‘J* ^ dovi (reportaža); 17-0“ skl orkestralni spored! V.**M ■tijska igra - An-nv 71 jo.lv ,"i[p v raju (ponovitev)! 2liod / čern-i operni koncert; Beyij*Jf turni razgledi; 21.15 ^ ” ljubljenih po-pevk: 1 koncert. . j .16.00 Športni POPpijj*^ Umberto Giordano: <■ mer«, opera v 1 * Angelo Questa: 20'nr3d,Ji i revija filmov; 21.00 V * J roman ((Viharni dalj.; 22.00 Variete; nedieija. Mati og J* KOLESA, moška « *eKol«sV Ijena, po 8 000 Ufa l£ * prevoz blaga po ** torna kolesa po obroke. Marcon. Gl Rossettl. 16.00 ln 21.00: Revija Viarisio-Barzizza. Excelslor. 14.00: ((Izprijena mladina«, J. Dean. N Wood. Fenlce. 14.00: «08-15», W. Sey- ferth. E. Ingeborg. Naziooale. 14.00: «Vohun upornikov«, V. Heflin, A. Bancroft. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — »JL. LUK 11 i — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev tn kotlov ter vseh pomožnih naprav prt pogonskih strojih In napravah na krovu. Svetovno zna’. varovalntca 1828 je v TR® , UL. GHEGA 19 tel. 27512 - Prokurator ZAHV^/i ni ■ — — - —- j m m m — — •* * vali in spremili n® Vsem, ki so z našo staro mater urso rreoarc iD-i se najlepše zahd® DRUZlN* ^ ,.111,1** Ricmanje, 3 — 4. marca 195« IHamo ort30 zamud° ob-!” *°elu, djB°v?r na članek !e aaDisoti ‘ebTuaT)a, ki f^jem n?-? zvezi 2 »irieU Jmka SPZ 'n k, h** list* 5. je. f1™1 Inntel em1^ k°J je na' | 9°minu k nor d. a še v l°ptniVnava način P^erno-s 11 itn se le vriila S« Cdspdz°tika °°*e- t,er sum ln &HLP. ?** Cud-lnen^ da je 'n aktuni vpra^anje ži- H«t$s t°’ °dgov°r °b- Hrani bi ri>di * ' ker \&n ko ™klju- nUsi)a in l ,nnen)a, da ■ * ne bn polemika v h-k vei- feoanju, eb°ln«mu razu-Ciu Malte3 iasn°: inter- SH5m,t0m ŠPz * M ■Jl.nik<‘» zatn Tl7,l0Tskem *n,h’klevih ’ da bod° o £1 spz vtrrsne^ °rf- r°SCe‘>ia dr !na včlanjena £deCi t:US Va- ProLeU Sna *»hh T?sha ]av- k tV ni bilo Sknvntl* na-"L Vin‘er° L , ^^“nj ta, lat ker jProj!l javno Pel? disfc«siia l* laSno• da r V' nikni more pri- 0?°e!“' to0'' 0fit[ smo pa do!žni od. fe C,,0!‘i «Dnn Sebuje fc“P “nln s^ePoi> » i/^uH°7il0- C!ai1- l! 10 beseril sledno upo- S ta"10 «fc«lturno pl »ill, ,2na"0, knfTaVZaPT!1V M l2« kultur 3 Pr‘ te’n £*? Ate z: us£~> p,' Oltarno Oroaniza- LS S -o?., ijudsfco-'tttL^tuTZnie,B ie oz- &$&kj*po%zr: K7tani« in \ B,banjen Csicen‘ jezik. J716™ v Po Sti u' * its‘° ne-lotr,'ot liudskn Tazume- >■ ZskT°bTtno de- <■ J Pcdno o 0 0 te7n b !°’ ker nu°r“ in tu" le i'" Wenrf e0a okvir L^"‘ Amno.Zl'' ie med PSd'°«n’ U?Sr 'n spletkah !9rn’ >«,, 5premil- • kar se {tiji' ^ Oroon ?.. fiksno 8e re*no iko(UZ-aC^ (kate- 0"ia r3e' SHLp se N e» in „ orOansko \\t>togrbpolno enot->2^,"™“ ‘n delo-!«os d° lo e 2ai,fda, da Nj“«PotrapKC,,ja teilca. 5^ r»spn'»- F(ni. prprj brr> voljo, kZAkotrZke in zal D°djii ^Pr ge napake lo to, ’1)0 fcnt! ■ nat0 audi ‘ \a> b> b" DMna liurffu dosego Post ,po^oejJ “Skoprosuet- v° *V Pol‘ttč'n.d°SeCi enot' l2ein t,, Področju. % !?a se j? p,suie SPZ. Ht,je y>k0v nadntrankar- Hi, L'k‘ da ‘vetn° delo- t' toa'* šele ,a združiti i,U1V^iu .udejstvovati i. r B Ijudsko- ler?!lem n“ »ndiklZ’ prav ni et'2ir„,tti- Cin \nem‘ za- L ho “• kdaj j1 ar nat0 K ‘Pojilo 3, da bo alt K "ato <;p0 Politične P||> o, Ul » i se stnnja da Pr ,Poi,n‘JocijabS,COpTosuet~ K£ £•• “i ■ tS n°Svttnn T oceni ten"iu delo na t1 ? j' Par?® katerega N „ °beu„ ? šibko m pSc^ati skuptna ne &l>%t l5u ali „ ”l ali ie Ho■ da * napadli -a’ I, Pm.. s« in,.r, 'n očita Ho'"’ da ? naPad' 'i - “■ 1 Ijf J,ro!„ e tora?!, n oc,ta i tn rie‘o jaa?,c“ p Uud-N ^ tak0 ° trdne ci-slp«tt, sal0r“d>can3e i\Ne te Skud- ■w uBoi n°Pad ulture tn 5H te‘‘Pijo d *ent«.co p0, ?iosri 1 spe- S?*’0. “ tn da °ji . P®-..l K- Je oni ne po- te.^ *cQj oni ne %y'Ae l'rntimn0rČan e,a-.teen “''de? P,rat),’ rne- lo >!,' /ectmo 0“ bi bil 'če, “tiko, pran » pe* *l I? s°dob’ dn ie m°rc- « k11' n? d- Mnr, v mar* » 6,1 iL j^ sorl l ie ho-V,’ Po ?diCeu sodobeu, Tja %-^teoru pTetaklo- f Prfe& ** so -«2iS 5 V*ti ,,n' ki e,rc’u dlonek. j !tc,“P i„ 4 “Delo' "t stri-? »d Jr)rni ,,J°do(,n ”** niti s * n* bll° zel' oruant- i!‘i i' neonko??!0 “trocje k« ,Sed “dorna “V’ d« bi I :'io ente in teo «er- I i;V, n' da °L ■ ‘n SHlpBT' ' S^etk>, igra8 nitli°u, i:,ortoka? ,Pe0a n leuer ?Jr °suet ll’ nsa j' ° danes %> B(toi!"n Dori Ond. ?T in9l>o;PodTotJu ne, tfd.teoi tet0Pniki Petra,’’V5tje'11- ^ Doi ’ nal ' jtis !tTedi \ i. Bagri 1 LC> ;:Po Pr.red" *■!, e3u tr°»Petn nasto-Nueta 0,veth društvu X ?,«»*? .“ drušip« ?V' ki 't kul,° *°delo-N n“«, k3° Pr,8le‘lTnt Pn-N; "a h r so .i?3' tttipan, ‘V6 Dor6.1 6,/„Upr?«tceno ■ «a so "*i>un Na tn ;na , ‘“ku pn- K nuc b; , > >n*‘ »01 ti' J« bolje W S' t!03?01' pn- ?’ ,'Jp-; ? Jasto, ul,nrne K ?e° trjpred(ut0pntk, dru. Prired se raZa Jupnn -®i. k , °dpo«e-kot da bi pristali na edino mogoč kompromisni predlog. Pomeni, da je bila špekulacija močnejša od želje, da bi v ateh težkih časih, ki so nastali za tržaške Slovence, složno nastopili» i.t.d. Proslavo 50-letnice «Višave» s Konkonela so domači prireditelji, ne glede na to, da je društvo formalno član SHLP, pripravljali na sploš-noslovenski napredni osnovi. Povabili so k sodelovanju vse vaščane brez razlike, domači pevski zbor je vodil pevovodja SPZ, na nastop so vabili tudi pevske zbore, včlanjene v SPZ. Med sporedom, ki je potekal pred mešanim občinstvom, se nenadoma pojavi, baje nenajavljen in od domačinov nepovabljen, zastopnik SHLP in čestita jubilantu in pozdravi občinstvo «i> imenu naše prosvetne matice na Tržaškem SHLPn. Netakten in žaljiv nastop za mnoge prisotne, predvsem pa za povabljene zbore, člane SPZ, ki jim je govornik indirektno očital, da niso tam, kjer bi morali biti, pri matici, temveč v neki sektaški sicupini. Ni menda potreba nosebne razlage, da je take besede narekovala špekulacija. Zastopniki SHLP so predlagali za avgust IS55 skupno prireditev na Opčinah, ki naj bi izzvenela kot obramba tamkajšnjega prosvetnega doma. Dogovorjeno je bilo, da bosta organizatorja te prireditve obe prosvetni društvi na Opčinah t.j., »Andrej Cok», ki je včlanjeno v SPZ in «Opčine», ki je včlanjeno v SHLP. Meni nič, tebi nič, dobi čez nekaj časa prosvetno društvo «A. Cok» vabilo, ki ga je poslalo p.d. eOpčine», naj sodeluje na prireditvi, ki jo organizira p.d. «Opčine» samo. Tudi SPZ je dobila vabilo, naj pošlje svojega zastopnika, ki naj solidarnostno pozdravi na prireditvi, katere namen naj bi bil zahteva po uveljavljenju statuta in borba za pravice Slovencev. P.d. «A„ Cok» in SPZ sta sodelovanje odpovedala, ker je SHLP samovoljno in brez vsakršnega sporočila že dogovorjeni namen prireditve spremenila in si prilastila organizacijo. Da bi bilo to storjeno zaradi površnosti, si je težko misliti, ker bi bila le prevelika napaka za ljudi, ki imajo izkušnje v delu v organizacijah. Pa je tudi sama SHLP potrdila, da tak. samovoljni sklep ni bil storjen tjzivdan, ker se v dopisu, poslanem SPZ, ne čuti najmanj dolžna opravičiti se tn likvidira vprašanje z enostavnim izgovorom, da je bilo itak splošno znano, da se vprašanje prosvetnega doma na Opčinah u-gdtiUO rešuje, torej ni več aktualno. Ali je to spletka, rnaneper, špekulacija ali nelojalnost? Mislimo, da je vsakega nekaj. Komaj je uspelo, da se je v Trebčah obnovil pevski zbor tudi z napori in predvsem z žrtvami izven SHLP, so se začeli manevri z osebnimi sestanki in objavami v «Delu», da bi zbor organizacijsko pritegnili k sebi, kljub jasnemu drugačnemu dogovoru med pevovodjo in pevci. Ker pa to ni uspelo zaradi resnosti večine pevcev in pevovodje, je bilo treba zbor vabiti tudi z zvijačo, naj nastopi na političnih manifestacijah, zato «da bo jasno čigav jen. Zastopnikom SHLP ni u-spelo prepričati SPZ. da je že prišel čas združevanja in je SPZ svoje zadržanje tudi utemeljila. Ce ne gre skozi vrata, pa skozi okno. Aktivisti in somišljeniki «Deia» so dobili direktivo, naj vsak na svojem področju pridobi ljudi, v prvi vrsti seveda prosoeiarje, ki delajo v dru-štvih-članih SPZ, za združevanje odnosno za ustanavljanje enotnih prosvetnih društev. Vspm, brez razlike, je do tega, da bi enkrat prišlo do sloge po naših vaseh in čim-večjega sodelovanja v ljudski prosveti, predvsem je pri srcu prosvetarjem, ki vidijo pri tem pogoje za večje uspehe. Tako so pnsh somišljeniki eDelan k odbornikom prosvetnega društva eZarja v svobodi« ie Sern-polaja, ki je včlanjena v SPZ. Prigovarjali so jim in ti h prepričevali, kako bi bilo dobro, če bi se zdruzili v eno društvo. Pri tem je zelo zanimivo dejstvo, da je edino društvo v Sempolaju »Zarja v svobodni, ki ttna svoj mešani zbor in da SHLP nima tam ničesar. Stvari so se razvijale tako daleč, da so prepričali nekatere dobromisleče odbornike, naj bi se obstoječe društvo razpustilo ter s tem brisalo iz članstva SPZ ter ustanovilo novo z novim imenom, ki naj bi uživalo moralno podporo SPZ m SHLP im bi nastopalo na političnih manifestacijah o-beh skupin- Pa se vsej zadevi doda nekolik o uporniške pikantnosti. so prišepetuvali odbornikom, o stvari je bolje, da se nc govori, torej tudi SPZ nobene besede, zato da botrio vse presenetili in bo naša vus prva, ki je šla na pot ' enotnosti, kar bo dober zgled za vse. Isti odborniki društva so bili prepričam, da bodo z novo situacijo pridobili 5 pevcev, ali celo nobenega! Odbornikov društva ni bilo težko pravočasno prepričati o spletkah in o nevarnosti, ki bi s tem nastopila za obstoj samega ljudsko-prosvetnega delovanja v Sempolaju, tako da So vsi ti načrti padli v vodo. Torej v Sempolaju niso samo spletke, temveč tudi neizmerna nelojalnost do tistih, s katerimi si tako želijo razpravljati o združevanju Uspeli primer Sem-polaja — živel bi tako ali tako malo časa, ker bi se zaradi notranjih nasprotij razbil — bi jim služil za grožnjo in orožje. Ni nobena tajnost, da hodijo še vedno apostoli o-krog odbornikov prosvetnih društev v naših vaseh in niso v Sempolaju še odnehali. Tako je torej s fiksno ide jo, ki muči člankarja «Delan,. eno so besede, drugo so dejanja. Kot izkušeni ljudje verjamemo dejan jem. Ko bodo besede in dejanja, enaka, bomo verjeli tudi besedam. Res je težka pot do organske združitve in popolne enotnosti, toda kaj bo z razpravljanjem, če smo zgoraj ugotovili razliko med besedami in dejanji? Res pa je, da je treba odstraniti predsodke in predvsem popraviti napake. Da, odstraniti predsodke, toda zopet z dejanji! To je 'zelo važno. To pomeni, da pristaš «Pe-la» ne bo avtomatično smatral za izdajalca socialista, ki se z njim povsem ne strinja, da si ne bo domišljal, da je njegova partija edina poklicana, da vodi borbo za socializem in je treba zato vsakega socialista, in socialistično gibanje, ki se partiji ne podreja, izolirati in sodelovati samo s tistim posameznikom in gibanjem, ki se partiji podredi. Pa še nekoliko manj, trobente trobijo z vseh strani: enotnost, e-notnost v tistih majhnih stvareh pa, ki niso tako važne, toda tako značilne, je tako malo storjenega. Kje so ustvarjeni tisti minimalni pogoji za golo sodelovanje, da o enotnosti niti ne govorimo, če se najbolj goreči pristaši «Dela» v Križu še vedno izogibajo tamkajšnjega prosvetnega doma, nekateri Svetoivančani in Lo-njerci pa dvorane na stadionu, morda zaradi tega, ker je tam še vedno gnezdo izdajalcev? Ro vodo ti predsodki odstranjeni in tudi napake popravljene, bo morda nastopil čas za tesnejše sodelovanje v ljudski prosveti, in želimo si, da bi do tega čimprej prišlo, v svetovnem merilu so bile te misli že izrečene ,toda bodimo realni in upoštevajmo človeške slabosti in močne sledove preteklosti, do tega ne bi pri nas prišlo tako hitro. Zato je ta pot ne samo težka, temveč tudi dolga. Clankarju je oiividno zmanjkalo argumentov za polemiko, zato se je zatekel k najbolj cenenemu načinu, izmislil si je trditve, jih pripisal nasprotniku, potem ga pa začne obdelovati. Kar tako, zaradi lepšega, pripisuje SPZ «teorijo», da je treba doseči enotnost prej na na političnem področju, potem na kulturnem. Kdaj in kje je bilo sploh govora o kakršni koli enotnosti in predvsem politični enotnosti? Doslej je bilo s strani SPZ govora samo o sodelovanju, o spoštovanju, o odpovedi monopolov v politični borbi. Rečeno je bilo jasno: dokler bodo somišljeniki «Dela» ocenjevali socialiste druge struje kot političnega izdajalca, ki ga je treba politično izolirati, a se bodo hoteli v prosvetnem društvu z njim objemati, vse dotlej ne samo, da ne bo mogoče priti do enotnosti, ampak je zločin, če bi v takih razmerah enotnost vsiljevali, ter bi se politična borba prenesla v sama prosvetna društva, ki bi se nujno morala razbiti. Ziv primer je v Lonjerju, kjer je prišlo v zvezi s proslavo obletnice šole do skupnega zbora, ki se je z velikimi težavami obdržal in to samo dotlej, dokler ni prišlo na dnevni red vprašanje nastopov. Pevci, pristaši i,Delan, se niso čutili, da bi z zborom peli v Bazovici in pri otvoritvi dvorane na stadionu, drugi bi ce verjetno ne čutili nastopati dru- PRIPRAVE ZA PROSLAVO 8. MARCA m Za letošnjo proslavo mednarodnega dneva žena, ki bo v sredo zvečer v dvorani na stadionu »Prvi maj», se pridno pripravljajo. Na prvi sliki: Majda Batičeva, na gornji Rojančani, na dolnji pa učenci baletne šole ko pridno se vadijo Pred občnim zborom Slovenske prosvetne zveze (Nadaljevanje na 5. strani) Prihodnjo nedeljo se zberejo delegati naših prosvetnih društev na IX. rednem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze. Občni zbor je: pogled nazaj in pogled naprej; obračun in novi načrti. Funkcionarji in delegati, ki bodo poročali o izvršenem delu, bodo prav gotovo soglašali v dveh važnih ugotovitvah, ki ne bosta le najvažnejši ugotovitvi za preteklost, temveč tudi temeljni dejstvi, na katerih bodo nujno sloneli naši načrti za prihodnjo poslovno dobo in za ves nadaljnji razvoj ljudsko-prosvetnega dela med tržaškimi Slovenci. «Vdor» mladine v ljud-skoprosvetno dejavnost je prav razveseljiv za naš prosvetni razvoj in življenjsko važno dejstvo. Pravim «vdor» v dobrem smislu besede, kajti po dolgoletni odsotnosti mladine pri prosvetnem udejstvovanju, ki je starejše prosvetarje močno zaskrbljevala, smo priča množičnemu vključevanju mladine v prosvetno aktivnost. Seveda smatramo tudi sedanji položaj šele na začetek, ki obeta novih u-spehov. To našo vero u-trjuje iniciativnost aktiJ vizirane mladine, ki se ni le vključila kot izvajalka sklepov vodstev, temveč je tudi sama nosilka novih pobud in prevzema v mnogih društvih odgo- vorna mesta odbornikov in celo najodgovornejših funkcionarjev. V delovni dobi, ki jo zaključuje nedeljski občni zbor, pa smo postali bogatejši še za eno spoznanje, za novo zmago. V tem razdobju so naša društva dokončno dokazala, da so sposobna živeti svoje lastno, samostojno življenje. To je velika V tržaškem radiu so nastopali 5. 2. — Pevski zbor p. d. I. Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Vlad. Švare; 12. 2. — Pevski zbor p. d. Lonjer-Katinara pod vodstvom Justa Lavrenčiča; 18. 2. — Pevski zbor p. d. I. Cankar od Sv. Jakoba pod vodstvom Vlad. Švare. zmaga, ki izpričuje življenjsko silo in zakoreninjenost naše ljudske prosvete. Takoj po osvobo-jenju, ko smo morali po večdesetletnem kulturnem molku obnavljati tudi naše prosvetno življenje, je bila morda pravilna metoda centraliziranega dirigiranja prosvetnega delovanja, vendar je ta sistem trajal le predolgo. Nekateri so bili sicer skep- Stara in nova generacija v p. d. «Slovenec» iz Boršta Ko smo na lepi Prešernovi proslavi v dvorani na stadionu »Prvi maj» poslušali ubrano petje naših pevskih zborov, smo tudi pogledali, kdo poje. Z zadovoljstvom smo zapazili, da je tudi v pevskih vrstah vsako leto vedno več mladine. Naša pesem torej ne bo zamrla. Med pevci, ki so nastopali, smo izbrali naslednja dva predstavnika: prvega iz starejše generacije, drugo pa iz najmlajše generacije, 57-letnega Karla Hrvata in 14-letno Zmago Sedmak, ki pojeta v pevskem zboru prosvetnega društva »Slovenec« iz Boršta, eden na skrajni desnici, drugi pa na skrajni levici. Karel Hrvat iz Boršta štev. 81 je po poklicu zidar, v pevrkem zboru poje že od leta 1919. Najprej je pel bariton, zdaj pa poje bas, in kakšen bas. Zidarsko delo je težavno, boter Karel pa m bil in ni nikoli tako utrujen, da ne bi redno zahajal k pevskim vajam. Bil je tudi več let blagajnik prosvetnega društva. «Boter, katera pesem pa vam najbolj ugaja?« «Ko je bil moški zbor, mi je bila najbolj všeč «Na planine«. Lepo smo jo zapeli, da je zadonelo«. Tako je odgovoril boter Karel. se nasmejal in že nastavil s svežim glasom: «Na planine, na planine-. » Zmaga Sedmak, dijakinja, iz Boršta štev. 15 pa je Zmaga Sedmak in Karel Hrovat najmlajša pevka, ima 14 let in obiskuje tretji letnik industrijskega tečaja v Dolini. V šolo, ki je precej oddaljena, hodi peš, včasih, ko je slabo vreme, pa se pelje z avtobusom V pevskem zboru je že leto dni in poje' sopran. Tudi ona hodi redno k pevskim vajam. Vaje in petje pa je ne motijo pri učenju in v šoli ji gre dobro, ker je pač pridna in nadarjena deklica. Nič čudnega, da je pevka. To je že tradicija v njeni družine. Stari oče Miloš Marc je najstarejši član pevskega zbora m še poje. njena mama, odnosno Mar-cova hči, je bila 30 let v pevskem zboru in bi še pela, a ji nikakor ne dopu- ščata čas in delo doma, oče igra pri vaški godbi in je tudi član pevskega zbora, prav tako poje v zboru tudi njena sem ra Marija. Lepa taka družina, kjer so vsi pevci! Zmaga pa tudi rada čita časopise in lepe knjige, pomaga mamici in zdaj se vadi za neko igro. Po vsem tem bi bilo res grdo, če je ne bi pohvalili, seveda z željo in voščilom, da bi je napredovala in bila v veselje in ponos svojim staršem. Botru Karlu pa želimo, da bi še dolgo let zdrav in čil pel v zboru in šel še na planine, kakor pravi njegova priljubljena pesem. A. B. tični, ko smo «prepustili» društva «sama sebi« in so se bali poloma; zlasti ko se je ta preorientacija izvršila vprav v dobi važnih političnih sprememb je razvoj dokazal, da je bil ta preobrat, četudi dokaj pozen, vendarle pravilen. Danes lahko s ponosom in brez bojazni, da bi nas kdo mogel demantirati, rečemo, da ie vse delo naših društev samoniklo zrastlo iz domačih korenin, brez direktiv od zgoraj. Ob teh dveh tako važnih ugotovitvah gotovo ne bo težko v nedeljo delegatom začrtat; nova pota k še večjim uspehom, k poglobitvi in razširitvi prosvetnega udejstvovanja našega ljudstva. Besedo, o tem bodo imeli delegati društev, vendar naj omenim nekatere probleme, ki bodo gotovo predmet nedeljskega razpravljanja in sklepanja. Četudi bodo tudi v bodoče ostali pevski zbori hrbtenica, glavno torišče prosvetnega izživljanja naših društev, moramo vendarle stremeti za razvojem ostalih ljudskoprosvetnih področij. V slovenskem prosvetnem delu ima svojo častno tradicijo tudi gledališka umetnost. Naša društva so sicer doslej imela do neke mere opravičljiv razlog, da so zanemarjala to zvrst prosvetnega dela, a s pridobitvijo novih odrov, ki so našim društvom na razpolago, ni razlogov, da bi ne posvetili dramskim odsekom večje pozornosti. Ne bomo se zamujali ob naštevanju vseh mogočih možnosti prosvetnega u-dejstvovanja, le to bi še radi ugotovili: dober društveni odbor mora najti možnost aktivizacije v vseh onih panogah, ki bi utegnila zanimati in pritegniti vsaj delček društvenih članov. Z osamosvojitvijo društev, o kateri je bilo govora zgoraj, je potrebno, da se pravilno razvijajo tudi odnosi med društvi in prosvetno zvezo. Ce so prejšnje metode dela u-stvarjale vtis, da je prosvetna zveza neki organ, ki stoji nad prosvetnimi društvi, se nam mora v novi orientaciji dela vsi-drati v zavest, da je prosvetna zveza le skupna organizacija vseh prosvetnih društev, ki sloni na spoznanju, da je ta organizacija potrebna za koordinacijo dela, za izvedbo vseh onih pobud, ki jih eno samo društvo ne bi zmoglo in končno za skupno proučevanje naše prosvetne problematike in iskanja skupnih načel in optov, po katerih naj se ta problematika rešuje. Cim globlja bo ta zavest, tem "pravilnejši bo tudi odnos posameznega društva do zveze tako v vprašanjih materialnega, kakor moralnega značaja. Nedeljski občni zbor pa se bo moral ukvarjati še z nekaterimi vprašanji. Ne bo mogel mimo dejstva, da se društva niso povsem znašla v novih nalogah, ki jim jih je naložil novi čas. Kakor mo- ramo biti zadovoljni z razvojem naših društev v tradicionalnem, rekel bi klasičnem udejstvovanju prosvetnih organizacij, tako se ne moremo preveč pohvaliti, da bi naša društva v večji meri posvetila v svojem kraju skrb splošno nacionalnim vprašanjem, začenši s šolskim. Društva se bodo v bodočnosti morala tudi v tej smeri zavedati svoje naloge čuvarja in branilca naše narodne bitnosti. Končno naj omenimo še eno vprašanje, o katerem bodo razpravljali delegati in se bodo morali o njem tudi izreči. 2 e bo skoro poteklo leto, odkar nam Slovensko-hrvaška ljudska prosveta in njej podrejena društva ponujajo enotnost na ljudskoprosvetnem področju. Prav gotovo nimamo mi prav nič proti enotnosti, saj smo bili prav mi tisti, ki smo z vsemi silami, žal brezuspešno, branili enotnost ljudsko-prosvetnega dela takrat, ko je v letu 1948 prišlo do političnega razcepa v demokratičnem gibanju, če imamo kake pridržke, ni to samo zaradi spomina na popolno pomanjkanje čuta odgovornosti, s katerim se je nekoč razbijalo, kar se želi sedaj združiti, temveč nas tudi Izkušnje zadnjega leta učijo, da ni pri vseh samo iskrena volja po obnovitvi enotnega ljudskopro-svetnega dela, temveč nekje v ozadju bolje ali slabše zamaskirano hotenje po strankarsko politični špekulaciji. Razumljivo je, da bomo morali v skrbi za resničen napredek ljudske prosvete brez zastojev in kriz, ki smo jih imeli itak preveč, skrbeti predvsem za razvoj vseh onih organizmov, tako društev, kakor zveze, ki smo jih obvarovali in u-trdili v dneh najtežjih preizkušenj. Nismo in ne bomo odklanjali nikoli nobene akcije sodelovanja in medsebojne strpnosti in pomoči, pa naj pride od koderkoli, zlasti ko bomo imeli na razpolago vidne dokaze, da je tako hotenje tudi na drugi strani iskreno in brez zahrbtnih namenov. Pustimo času čas in če bo ta čas zbliževanja dokazal, da je razvoj zdrav in pošten, potem bo gotovo v neki danes nedoločeni bodočnosti nastopil tudi čas združenja in zedinjevanja. F. G. Maš tedenski pregled Lahko bi rekli, da v svetu veje nov veter, malo bolj svež kot doslej, da so se začele razvijati nekatere stvari, ki jih je bilo mogoče ie dalj časa slutiti, ki so že dozorele, pa so vendar bile še nekam nepremične. Morda se že dve leti govori o mednarodni pomiritvi kot dejstvu, pa vendar ne moremo reči, da bi to pono-ritea že dosegli, in se še kažejo pojavi, ki vodijo l> nasprotno smer ali vsaj zavirajo splošni proces, ki ga pričakuje vse človeštvo, Iz tega ne smemo sklepati, da so bile nekdanje napovedi netočne ali prezgodnje: če primerjamo današnji položaj s stanjem pred nekaj leti, lahko vendarle ugotovimo, da smo se precej premaknili naprej. Toda svet je prešel v dobo pomirjevanja (ki je uvod ah prehod v dobo koeksistence) iz faze hladne vojne, s skrajno blokiranih pozicij, ki so bile značilne za to fazo. Le malenkosten preboj teh pozicij je zadostoval, da se je proces pomirjevanja sprožit, ni pa seveda bil zadosten, da bi se razvil kot plaz. Razvoj mora še vedno premagovati vse mogoče ovire in blokade, pojavljajo se tudi nekatere nalašč postavljene nove ovire — pa vendar omogoči padec vsakega oporišča hladne vojne (če se smemo tako izražati) pospešenje procesa in razširitev terena za njegov razvoj. Nedvomno je spadal tudi moskovski kongres KP. ZSSR med takšne dogodke, ko jo je sprostile znatne doslej blokirane pozicije. Njegovega ličinka torej ne smemo meriti samo po tem, kar smo doslej videli, in tudi ne samo po njegovih neposrednih posledicah, ki se vse ne bodo takoj pokazale( med drugim zavira njihov razvoj še mnogo zastarelega, birokratskega, zlasti drugod po svetu — in, če pomislimo, morda še posebej pri nas), temveč predvsem po tem, koliko bo prispeval k pospešen ju splošnega procesa pomirjevanja in postavljanja mednarodnih odnosov na nove osnove. In seveda tudi, koliko bo prispeval k rastočemu sodelovanju socialističnih sil in razumevanju med njimi, saj ni dvoma, da je prav od orientacije in sloge teh sil v največji meri odvisno, kako hitro bo šel svet po novi poti, kako hitro se bodo rušile trdnjave zaslepljene konservativnosti, ki vidi samo v zaostrenem mednarodnem položaju tvojo rešitev Koeksistenca ne zahteva, da bi se moral kdor koli odpovedati svojim idejam; potrebno pa je seveda, da vsakdo ostane v koraku s časom, da vsakdo spozna, da je le v miru in čim tesnejšem sodelovanju vseh z vsemi napredek človeštva.. V primerjavi z zahtevami časa pa so postale odveč številne oblike, ki jih je svet podedoval iz hladne vojne. Ne le odveč; če se ne prilagodijo razmeram, so lahko samo cokla za nadaljnji razvoj. Kot primer dveh različnih pojmovanj v okviril zahodnega sveta, lahko navedemo ta teden Gronchija in Adenauerja, Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobnejšo analizo potovanja predsednika italijanske republik* v ZDA in vseh njegovih tamkajšnjih izjav (ki jasno kažejo, da so se izjalovili razni poskusi (inogobčnikas). Za našo primerjavo, ki naj pokaže obstoj dveh različnih tendenc na Zahodu, od katerih ena pospešuje, druga zavira graditev svetovnega miru, zadostuje opozorilo, ki ga j* Gronchi ne le enkrat izrekel v Washingtonu: atlantski pakt kot izključno vojaška formacija, kot činitelj v iskanju ravnotežja sil, je nekaj vre-živelega. Treba ga je napolniti z novo vsebino, ki ji bo cilj gospodarski in družbeni napredek, ali pa ga bo čas prehitel. V okviru NATO naj temu služi predvsem čl. 2 atlantskega pakta, ki govori o političnem, gospodarskem in drugem sodelovanju med včlanjenimi državami. (Vseka, kor pa Gronchi sodelovanja ri omejil samo na atlantski pakt, kot bi nekateri hoteli prikazati; o tem priča na primer že njegova omemba Evropskega sveta). O čl. 2 atlantskega p akta je govoril tudi Adenauer, ki je prav tako menil, da samo vojaški aspekt atlantske organizacije ne. zadostuje več. Tudi za Adenauerja je treba dali atlantski organizaciji no-lo vsebino, toda ta se pri zahodnonemškem kanclerju reducira na politično in ideološko nestrpnost, tako da bi — in to je dejal Adenauer — NATO postal najvažnejši instrument hladne vojne. Vsekakor je atlantski pakt vedno bil instrument hladne vojne -■ toda če lahko priznamo, da je imel spočetka obrambni značaj in je bil nekako nujni produkt dobe hude mednarodne napetosti, potem moramo tudi reči, da dobiva v Adenauerjevem tolmačenju izrazito napadalni, reakcionarni značaj. Ideje, ki so zelo blizu Gron-Chijevim, je izrazil predvčerajšnjim tudi francoski zunanji minister, socialist Pineau, k' je obenem sporočil, da bo 14. maja na vabilo sovjetske vlade skupno z ministrskim predsednikom Pineaujem obiskal Moskvo. Verjetno še pred tem bo prispel na u-radni obisk v Pariz predsednik jugoslovanske republike. Ti obiski in te izjave kažejo, da se je Francija vendarle odločila za samostojno vlogo v mednarodnem dogajanju, ki bo lahko v smeri, kot jo je raznačil Pineau, samo pozitivna. Kot nekaj zelo zadovoljivega lahko beležimo tudi dejstvo, da je ameriški državni tajnik Dulles podal nekaj izjav, iz katerih je mogoče sklepati, da so v 7. DA uvideli, da je treba politiko prilagoditi movim razmeram. Pri tem ni toliko važna razlaga, ki jo daje in jo bo še dajal Dulles za to nujnost, temveč obsep in učinki prilagoditve politike najmočnejše zahodne velesile. r. c. Prešernov večer pri p.d. «lvan V petek 2. t. m. je pro-tvetno društvo »I. Cankar« priredilo v svoji dvorani v Ul. Montecchi 6 večer Prešernovih pesmi. Lepo u-spele prireditve se je udeležilo veliko število članov in simpatizerjev društva, ki so napolnili dvorano in z užitkom sledili sporedu. Q pomenu in delu našega največjega pesnika je najprej spregovoril Lado Premru, nato pa so sledile zborne recitacije »Zdravica«; posamezne recitacije tov. Fišerja, Marijana Šušteršiča, Egona Blažine, E-milijane Jurca, Majde Colje in Mira Pavloviča ter prizor »Lepa Vida«. Pevski zbor pa je ob zaključku lepo zapel; »Luna sije«, »Strunam« in »Kam«. Občinstvo je v ploskanjem nagradilo pevski zbor in vse, ki so nastopali na prireditvi. Kakor kaže, pri Sv. Jakobu migajo. Razširili so svojo prosvetno dejavnost, kar je bilo zelo potrebno in bo prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju društva, j Majda Colja in Mirko Pavlovič sta recitirala Prešernovo »Železno cesto« Salu: Val produkti Nalumlflela Vlenne-»e «« opremljeni a ■HIEČO ZVAČKII iticlo Viennese TRST * Aquilinia (začasni telef. 95-898) SE PRIPOROČA za sledeče proizvode: HRENOVKE ORIGINALNE (FRANKFURTER) KRANJSKE KLOBASE *n siCC!Lb Kalinikov, Glinka, Ljadov, juri)*-; Benteh'1 in mnimo še t. valcev Semenova, va in Ikadova te kov Novikova, pova in Krilova. Kot smo videl‘’jLi» telistična žetev t> ze v borih Petlft w(is' bogata. Bila bi sc če ne bi izšlo leta znamk, to pa v n ja za Stalinovo kor, kar je trebaJ#' kvantiteta v tem gre na škodo kval«" drugič pa kaj vec Kdo je Lani se Je ,J *° j« seL saj mu jeug » bil tak ‘““"'"g# vsak dan §a » je otroški_sirg in mu sanj beli mir v noče!1' še zato je > $ ker minil Je bične prodajne namene — da j Popenova, Savits e ^ jt na sovjetskih znamkah pri- cijanova. Neka ^ kazana zgodovina ruskega na- prikazujejo tudi s reda. Ne da bi se podrobneje spuščali v analizo sovjetskih znamk, poglejmo kaj so Sovjeti izdali v zadnjih petih letih. Tu je zares precej znamk. Res je, da bi bila zbirka sovjetskih znamk zelo lepa in še bolj zanimiva, posebno če bi jo uredili po temah, a z istim denarjem bi si lahko izpopolnili zbirke vej drugih evropskih držav. Kaj so torej izdali Sovjeti v zadnjih petih letih? Med upodobljene politike prištevamo Ka-Bnina (večkrat), Lenina in Stalina (večkrat), Džerdžin-skega, Ordžonikidzeja in Kuj-biševa. Znamke na čast Leninu izidejo vsako leto ob obletnici njegove smrti in njegov portret zasledimo večkrat tudi na znamkah, ki proslavljajo oktobrsko revolucijo Znamke na čast tej se izdajajo vsako leto. Na znamkah jc bila tudi ovekovečena revolucija iz leta 1825, poleg te pa tudi bitka za Sevastopol leta 1854, kjer se je odlikoval admiral Nahimov. Ta je upodobljen na nekaterih znamkah, poleg njega pa še baškirski vojskovodja Salavat Julajev. Na znamkah so prikazane tudi nekatere univer ze, kot ona v Moskvi, Kijevu, Kazanu in tudi nekatere zgradbe in tovarne, ki so bile grajene v zadnjih letih. Tako zasledimo podzemsko že leznico v Moskvi (na znamkah so bile do sedaj upodobljene številne postaje te železnice), jeklarne Kirov v Leningradu, razne stavbe v Kijevu, Leningradu in Moskvi, stavbe na sedanji kmetijski razstavi v Moskvi. Poleg teh vidimo na zhamkah električno centralo v Kujbiševu, razne objekte na prekopu Volga-Don, prekop v Turkmenistanu, hidrocentralo Kakovski in veliki jez pri Stalingradu Številne sovjetske znamske so bile posvečene tudi sovjetskim odlikovanjem, obletni, cam raznih sovjetskih in pri jateljskih republik; poleg teh pa imamo precej znamk posvečenih športu. Tako vidimo drsanje na ledu, smučanje tek, tek čez ovire, kolesarstvo plavanje, veslanje, planinar- stvo, košarko in konjske dirke Najbolj številno zastopani pa so razni umetniki in Znanstveniki. In med temi je največ pisateljev. Tako zaslg4v mo Furmanova, Gogolja, U-spenskega, Radičeva, Nazir-Kjoma, Liberjaka, Cerničev- skega, Korolenka, Tolstoja Gribojedova, Čehova in O-strovskega, Poleg teh pa tudi nekatere tuje in sicer Viktorja Hugoja, Mickijeviča in Schillerja. Ti pa sicer že spadajo med pesnike, med katerim zasledimo Jukovskega, Ogare va, Majakovskega, Puškina in litvansko pesnico Salomč Ne-rino. Mnoge znamke so posvečene slikarjem. Tako lahko vi. dimo portrete Levitane, Vaz-nicova, Briolova, Fedotova, in prišel je tisti črni c» ko posije sob . in na soncu ^ t; spremenil se beli zimski » Preminil j® čas ledenih kakršne _ S0} ^ - naš sneženi a zacvele r e„ čudnih so rože, ki le ^ snežnim s° To ga je P°*£ da solze J . :£0 a solze za W potok je potok, je drobil in prešerno pel si na Zdaj snežak več zdrzati mož ne hi ptičjega J?Si ne poletne in ne dol? ko znoči se A, da se Polz jpceh1 Tudi bi v 1 j , ra H r.istO ^ \af.K rad čisto - ge-, mož je na ,,es kot zdravnik.,i. zimske so ^tV rad zaspi P apje a za tako -pi, da se res No, zato spet-tprcrSetno t voscit sre ^ in prijete*1 # mi pa sm gli)vo, pisker na ro 111 in mu f go- stisnili v r' TVRDKA JOŽEF Sl* uvoz VSAKOVRSTNEGA LESA ZA j1 IN KURJAVO TER JAMSKE^ TRST - Ulica F. Filzi ste«/. 23 - Telet00 4 INaročniki! KUPUJTE pri 1V ki oglašajo v našem listu! Naenkrat je vidci Marko v kotu neko omarico. Res, radio aparat je bit zašel v to dvorano. Kdo ve, kako so ga Arabci dobili. Marko je pokazal nanj in sluga Je pohitel, da mu ga prinese. Metka je zdaj šele zapazila, da je ro res bil radio aparat in prav vesela je bila Markovega odkritja Ko pa Je Ras Omar videl, da si beli deček od vseh zakladov ni izbral nič drugega, ko staro zaprašeno omarico, Je daroval dečku poleg tega še dragoceno preprogo. tom in sta premišljevala, ali ga bo mogoče pripraviti do delovanja. Najprej sta pogledala kake znamke je, in glej, bil je skoro povsem moderna priprava. Tuaregi so aparat najbrž odvzeli kakemu puščavskemu potniku in so ga postavili sem, ker niso vedeli, čemu služi. Marko je delal z veliko vnemo. Dobro je vedel, kako so taki aparati sestavljeni, saj je imel doma v pritličju prijatelja, starega radio mehanika, kateremu je pomagal mnogokrat pri delu, ko Je popravljal pokvarjene radio aparate. Tu ni bilo treba dosti popravil, baterije so pa tudi še bile polne elektrike. Ribarič Iva*1 mi IMPORT VSEH VRST LESA IN TRST — ULICA F. CR1SP1 I« ULICA DELLE M1LIZ1E 1* poZar artemio TOVORNI PREVOZI TISI'V # j .v* i' J 10 V in° AVTOGARAŽA TRST-ROJAN — Ul- MUHKItl privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaj8 Prostori za parkiranje avtomobilov i° J* i — u »V motornih koles — Odprto tudi ponoči — ^ • Prevoz potnikov z o*®0 v O1'1 bttl na v» kraje, ‘ud’ ^imorski dnevnik — 5 — 4. marca 195(1 f,'an6i&ka 20 'a romnna ”1° ie opremil ‘I akad. slikar C, 1 »avnaU« af°ret: Praznina, °>hes . broš, L 350 jv DuKlf*-' Liudie 'z gT Cap i.na' P' L 520 **beogltk°: Odmevi i S'0Vp .klasike na ‘ S‘Wr P1 600 • Obrano delo VI, ppl 670 1a sodelovanje j^daljevanje s 3. strani) «°P na PPrp-0 ‘ dklonili na-vi v ci: Presemovi prosla- viška fn .o6?’ je ?riHo do so se razšli. besed.0 rT° VHi.lli do ,ezkih citate!ji -„P“Vdanega bodo !> kdn * ' lahko sklepa- Ijudsko prosveti 'Bračkal. z kdo hrnf j0 PTI nas 171 SBetB« J ’ - a ostanejo pro- tem politih z?,sled’lje pn so ftorf t e cd]e in kd° ture. slovenske kul- '&e,Tle: h*sed e so premima „ i, J^o.oli tar tako ob takih ^ Se Cankar fozburja' 11 obtožbah m Priklicati v -f*0- Tnsiljeni 3c Opajalo ,f°'n‘-n’ ,'“3 S(i PtosBPt; ? nasi 'radsKt Za n0i trPre csmimi leti. **U%,-cHie- zB0j sovi srnr,f.,. so clankarjc-člankar . iendc' in morda ptosvetnnarn razbi}i Ijudsko-Ptalonp , oraanizacijo in S,ca asa,.Pr°sPetna dru-SPZ’ in ,nilt 50 "a ^sto tiraij PSad^tva. terori- p0,ane2np zbor‘> in ce. 7 ; Vrosvetne delav- *° storili * fahk°to, kot so lej i, takrat, vodijo da- k' hočeiPan-°, za enotnost, !o It«. t”oce*l. (morda centih čil*ya,n°če) vodi do mi [ctj 3 u kot pred osmi- Ce * Pe.tC?"* danes številne n, kniiil- tamt>uraške zbo- bamske.£*•■ folkl orne in scdefe uP,ne tri dostojne taslunn *■? 3? ,u vrni vrsti ki !e akratnih izobčencev, ttrtivef 1° ustrašili terorja, i3et>ali i„° z delom nada-ln vzdržali katero "jp ?Sa- fa 3ohkota. s Panj i« „ , 30 raznih kam-Pajnip kakršno sodi da-steu v: anle 0 ljudski pro-ko, s aro n P1ra,ui3° da je šib- ^aornošt y fPak za ne* c same? udstce prosve- SP2 _nje o ^noočno mne- "e9a Cl ijudskoprosvet-*kem n rta Trža, p'rešeJt dokaz je bi-s*adionu a proslava na ga deln,,'nJato čuti do te-^ooorriot, tud’ veHko od- ne sme »i«se ne more in Vse ,PsCatl p avanture. Pozna °4e’ da Člankar ne posnete 2P°d°Ptne ljudske nQno j. j° Slovenskem. Pažneisi ’ ,a so imele vse °€dno . Politične grupacije Pr°svetne sv°ie ljudsko organizacije m v*s>tiio kmetovalcem Q Vzrejo izbranih ž^°š|ih pasem it(S 'Vl,eia0<*®l- da se čimprej Da* Clstth odbranih ko. Ht0)' boSemp (iajčanc w ,za j, 'V nart,„Pol5railnsk(4 kme-e* etos rnistvo nudilo tu. «.r^pevek za nakup ŽS Saic Piščet m valil-sK' livnr n?s'ednjih pasem: S inV°^ska, Nem Hamp-hode Island. mora zaintere,- S« \ar°o>iu lit km* • Kbint “,u‘d zuiiHCir/ za plačati 110 sPr Pit: ,Vsak Pišče in 00 lir ‘e3etnair,3a3ce- Naročila se 1» N» *do vključuj 17 kio”1 u SS6*« ic treba naj-»Jc. Pisčet m ravno toliko ravno toliko .liSočiU ’ Ititietijpfre3ema Pokra5ln- dt, E8t anskim. urami rt« * Gh«flt0 uadzormitvo ^°Man8ua’ ® uradnimi C L J I » 1.100,— » 2.100,— PRi» nar°č’le se na °«SK1 DNEVNIK ar°čnina znaša: esetno |jr 4oo— trtletno Bo|letno ^ a 4.100,— Nemštvo *etno: iir 8 000,— Sjmo ~ 0— 0 nedeijska stevilka: Sečnj narotnina 'etn, 'ir ,00 ~ ar°čnina: društva in da nadstrankarskega ljudskoprosvetnega delovanja praktično nikoli ni bilo. Na Tržaškem so• bila pred prvo svetovno vojno m po njej prosvetna društva s svojo Zvezo, Sokolom in ljudskimi odri, na ostalem slovenskem ozemlju so bila še klerikalna društva. Med obema vojnama so bile v Sloveniji tudi tri organizacije: delavska društva Svoboda, Sokol s svojimi prosvetnimi odseki in klerikalna prosvetna društva. Ce je bilo tako v preteklosti pri nas, zakaj točiti solze nad današnjim stanjem, ko pa politična borba še vedno traja. Prav zgodovina nas tudi tu uči, da je politična razcepljenost porajala razcepljenost v ljudski prosveti in po isti logiki mora politično sodelovanje pripeljati do sodelovanja v ljudski prosveti. — Smešno se sliši iz ust člankarja uDelau poziv za nadstrankarsko ljudskoprosvetno delovanje ne glede na ideološke razlike, saj je znano, da nastopajo ljudskoprosvetne skupine, ki so včlanjene v SHLP povečini na čisto političnih manifestacijah njihove partije, od razdeljevanja izkaznic do praznika tiska, od proslave oktobrske revolucije do proslav najrazličnejših praznikov vzhodnih dežel. Lepo nadstrankarsko združevanje, če moraš nastopiti samo na strankarskih manifestacijah! Tudi glede medsebojnega spoštovanja in enako pravnosti si nismo edini. Vedno smo trdili, da je treba spoštovati socialistično politično prepričanje drugega in ga smatrati sebi enakega, če hočemo, da pride do sodelovanja. Clankar je to obrnil po svoje, zreduciral je spoštovanje in enakopravnost samo v ljudskoprosvetnem življenju. Pomeni, da je politično spoštovanje in enakopravnost, kar je osnovni pogoj za spoštovanje in enakopravnost v ljudski prosveti, namenoma preslišal. Ker pa sta to lepi besedi, ni mogoče mimo njiju in ju je treba nekam vtakniti, najbolje tja, kamor najbolj konvenira. Ali res ne gre brez fraz? Ob taki, kot je ta-le, «— govorimo kot komunisti odkrito in brez vsakih ovinkov» — ni treba nobene zlobe, če človek vpraša, ali je o Tjudski prosveti na Tržaškem vsa leta nazaj tako govoril. Pa to ni tako važno, bolj zanimivo je drugo vprašanje, ki se vsiljuje ob čitanju take fraze; Vi, ki govorite odkrito in brez vsakih ovinkov, zakaj ne govorite tako o vseh današnjih stvareh? Zadaj, recimo, pozivate k enotnosti v ljudski prosveti z utemeljitvijo, da so na Tržaškem za Slovence s prihodom Italije nastopili težki časi in je zato nujno, da se Slovenci združujemo in zahtevamo svoje pravice? Zakaj pozivate k enotnosti ob nenadnem spoznanju, da je ljudska prosveta šibka in se je treba združevati, zato da se ojači in s tem dvigne narodna zavest slovenskih množic, ali je bil nacionalni položaj Slovencev pod angloameriško upravo kaj boljši, ali je bil slovenski jezik priznan kot enakopraven, ali so bila Slovencem odprta vrata v javne službe, ali se je Slovencem priznavala večja enakopravnost kot danes itd., itd.? Ali ni bilo pred leti ljudskoprosvetno delovanje v resnici bolj šibko kot danes? Takrat ne samo ni bilo takih pozivov, temveč prav nasprotno. Ce je res toliko odkritosti in brezovinkarstva, zakaj ne priznati, da so zgornji argumenti samo španska stena (zelo prozorna), za katero se skriva politična spekulacija in sramežljivost? Zakaj ne povedati odkrito in brez vsakih ovinkov, da je bilo z zelo, zelo visokega mesta rečeno, da tisti, ki jih je bilo treba v preteklih letih klevetati in izolirati, le niso taki, kakršne je bilo treba gledati, temveč da so pošteni in socialisti in da je treba z njimi začeti sodelovati? Ali m s tem v zvezi tudi. fraza «Mi se čutimo močne tedaj, ko stopamo po poti enotno-sti» , tudi preračunana za kakšno leto vnaprej? Ali ni kovanje cenenega političnega kapitala, da si danes ob tako vazni stvari, kot je ljudskoprosvetno delovanje, pripravljajo pesti, ki naj bi čez čas tolkle po prsih: mi smo bili prvi za enotnost in smo se zanjo toliko borili? C e je tak razvoj odvisen od njihovega vsak dan bolj pozitivnega gledanja na skupno borbo za socializem, potem ni težko biti svojim namenom prerok. Za zaključek: tistega hudička, ki smo ga v začetku članka omenili, bi bilo treba okrcati, naj ne bi pristavljal k vsaki stvari svojega lončka. Ga ne le okrca-it, treba ga je izločiti, izolirati in bojkotirati. Samo tako se bodo odprle možnosti sodelovanja, kar je želja vseh prosvetnih delavcev. Vinograd Klice! TREBČE V sredo smo spremili na zadnji poti našega pokojnega vaščana Matevža Kralja, po domače Rokčevga, ki je umrl uo kratki bolezni v starosti 77 let. Pokojnik je bil več let cestar, zadnja leta pa je dobival zasluženo pokojnino. Pokojni Matevž je bil po značaju miren človek, delaven, skrben gospodar in dober družinski oče, zaradi tega so ga vsi, ki so ga poznali cenili, kar je pričal tudi lep pogreb, katerega se je udeležilo veliko število vaščanov in ljudi iz sosednih vasi. Naj mu bo lahka domača zemlja. * * • Da se bližajo volitve občutimo vsak dan bolj, čeprav r:i začela še volilna propaganda. Zadnje čase namreč prihajajo v našo vas obvestila iz Trsta, da je ta ali oni vaščan zgubil volilno pravico, ker je pred leti moral plačati globo itd, Ta krivični u-krep nas upravičeno razburja ir. bi bilo pošteno, da bi take predpise odstranili. DOPIS S S PO ŠEMPOLXJ Ni se minilo leto, ko je umrla Škrk Ana in že ji je sledil njen mož Ivan, 77-let-ni upokojeni železničar. Mož je bil zdrava kraška korenika z mnogimi moralnimi vrlinami, razen poštenja ga je odlikoval čut pravičnosti. Kot skrben gospodar si je že zgodaj zgradil svoj dom, na katerega ga je vezala izredna ljubezen do domače grude. Zadnja leta je bil družaben in šaljiv. Mnogi domačini in prijatelji ter znanci iz sosednjih vasi poleg sorodnikov so ga spremili v četrtek popoldne na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v prijetnem spominu. Lahka mu gruda! Svojcem izrekamo svoje sožalje. MEDJA. VAS Tudi mi smo močno občutil’ mraz. Odganjali smo ga j. neprestanim segrevanjem kuhinj, samo kuhinj, ker v spalnih prostorih nimamo peči. To je res velik nedostatek zlasti v primeru bolezni in pr: starih ljudeh. Shrambe so se tako ohladile, da je mnogim zmrznilo po več (celo do 15 kv.) krompirja torej te naše vsakdanje hrane. Tudi ozimno žito je šlo po zlo in bo treba te parcele ponovno preorati za jaro žito, deteljo ali kaj drugega. Skoda je velika. Priznamo, da so pridelki v naših shrambah premalo zavarovani pred mrazom in bi bilo zelo priporočljivo shraniti nekatere pridelke na prostem (v jamah), kot je pisala zadnja nedeljska šte-viika «Primorskega dnevnika«. Ta stvar ne zahteva posebnega truda niti stroškov in je zato za vsakogar izvedljiva. Gospodarji, ki so bili v času zadnje vojne v Nemčiji, pravijo, da se krompir v takih jamah zelo dobro shrani. BRlSČKI Kot je bilo že večkrat pisano, je naša občina med vsemi okoliškimi občinami najrevnejša. To je razumljivo, saj nimamo niti trgovine niti industrije, medtem ko je zemlja revna in daje le malo iz sebe. Mnogo je bilo govora o turizmu, ki naj bi pripomogel, da se naša občina gospodarsko dvigne. Toda svetovalci so na sejah občinskega sveta j ečkrat pravdno poudarui, da dokler ne bodo urejene ceste ni niti misliti na razmah turizma v naši občini. Čeprav je v Briščikih znana jama, ki privabi ob nedeljah, ko je razsvetljena, fte- vilne izletnike, niso oblasti doslej še ničesar storile, da bi Briščike z jamo proglasili za turistično področje. Vemo, da je zgoniško županstvo že večkrat interveniralo na prefekturi in na vladnem generalnem komisariatu, toda na žalost vedno brez uspeha. Kaj je temu vzrok? Prepričani smo? da če bi bili Brišči-ki nekje v notranjosti Italije, da bi tamkajšnja oblast takoj poskrbela za vse olajšave, ki bi bile potrebne za čim večji dotok turistov. Na nekem prospektu, ki ga je menda izdala tržaška turistična ustanova, je tudi slika jame v Briščikih in to je tudi vse, kar je bilo za valorizacijo turizma v našem kraju storjenega. Toda kakšen vtis odnese izletnik, ki je obiskal jamo in našo vas? Prav gotovo ni bil navdušen nad potjo, ki se od. cepi od ceste Opčine-Prosek v našo vas. Ko pride lz jame pa brž odide iz naše vasi, po navadi v kakšno drugo, bližnjo vas, kjer je za sprejem turistov vse drugače poskrbljeno kot pri nas. Želeli bi, da se Briščiki končno proglasijo za turistično področje in da se nam nudijo one olajšave, ki so s tem v zvezi. To ne bo v korist samo naši vasi, ampak občini sploh, ki je močno pasivna in potrebuje sredstev za kritje proračuna. To naj pristojne oblasti v Trstu upoštevajo ter enkrat za vselej rešijo vprašanje, ki je za nas bistvene važnosti. SLIVNO Pred dnevi smo pokopali komaj 52-letno Masten Frančiško. Bila je dolgo le navidezno zdrava, ker ji je bolezen (srčna) naglo izpodjedala zdravje. Njena življenjska sila pa je ni pustila mirovati. kakor je to zahtevala bolezen. Ne le hišnih ampak tudi poljskih del se je še nedavno lotila. Takšne so naše kraške žene — starejšega kova Pogrešali jo bomo kot mirno vaščanko, dobro ženo in skrbno gospodinjo, ki je vse svoje sile žrtvovala hiši. Zapušča moža in na domu poročeno hčerko. Je mati partizanskega borca, ki je žrtvo-va> svoje mlado življenje za r.ašo narodno svobodo. Blagi ženi lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje. CEROVLJ E Sedeminsedemdesetletni Le-giša Ivan po domače Simonov je sicer zadnja leta bolehal, a je le bil še dovolj čvrst in priseben, da nismo pričakovali da bo podlegel v tej zimi, čeprav je takšna, kot je bila letošnja, sovražna starosti. 22. februarja smo zemske ostanke te kraške grče izročili zemlji na domačem (mavhinj-skem) pokopališču. Velika u-deležba vaščanov in prijateljev ter znancev iz soseščine je bila izraz njegove priljubljenosti. Pokojni je bil član znane mavhinjske godbe do prve svetovne vojne. Kot njena takratna pretežna večina, je bil tudi on veselega značaja in šaljivo nagajiv, kar se ga je držalo do poznih let. V ostalem pa se je posvetil kmetovanju. Ni se zanimal za javno življenje, a je bil narodno za- veden. Dvoje njegovih sinov je bilo v partizanih. Dva brata, upokojena železničarja in ena sestra živijo v Sloveniji. Lahka mu zemlja. Izrekamo preostalim naše sožalje. * * * Nismo se še in se ne bomo še pomirili glede obnovitvenega dela. Krivica ostane krivica . pa naj izhaja od kogar koli. Ne vemo, po kakšnem zakonu si morajo prizadeti gospodarji sami graditi po vojni uničene hleve. Ali je mogoče r.aša krivda, če imamo občutek, da smo državljani tretjega in mogoče še nižjega razreda, čeprav opravljamo svoje državljanske dolžnosti? Umrl je učitelj Ludvik Žerjal Pred dnevi je prišla iz Brezovice pri Materiji žalostna vest, da je tam umrl 20. februarja zaslužni učitelj Ludvik Žerjav, ki so ga tudi na Tržaškem poznali in cenili, posebno v Bregu, saj je v šolskem letu 1906-07 nastopil svoje prvo službeno mesto piav v Borštu, kjer je poleg svoje poklicne dolžnosti vneto vodil in vadil pevski zbor društva «Slovenec». Učitelj Žerjav je bil rojen 20. januarja 1881 v Krvavem potoku kot sin malega posestnika. Po dovršeni osnovni šoli so nadarjenega dečka poslali v višjo šolo v Trst, nato pa si je mladi Ludvik izbral pot vzgojitelja in obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1906. Od tedaj je z vso snemo poučeval otroke v šoli in odrasle izven šole, kot vzoren u-čitelj in zvest sin svojega ljudstva, med katerim je ostal tudi v najhujših in temnih dnevih. Pod italijansko okupacijo je bil kot zaveden Slovenec nekajkrat v disciplinski preiskavi. V. Brezovici, kjer je poučeval celih 45 let in si uredil dom, je leta 1944 začel na lastno pobudo poučevati v slovenskem jeziku. S svojo igralsko skupino in pevskim zborom je nastopal na partizanskih mitingih. Tudi po vojni, kot upokojenec, ni hotel stati ob strani in je večkrat kaj lepega in zanimivega napisal za tisk. Učitelj Žerjav je bil eden izmed tistih naših starih učiteljev, katerih se naše ljudstvo še vedno spominja s hvaležnimi čustvi in spoštova- njem. Bil je kot čebela marljiv, skromen in požrtvovalen; vedno je imel za vsakega dobro besedo in nasvet, zato so ga vsi cenili in spoštovali. Zavednega in vzornega učitelja Ludvika Žerjava iz Brezovice bomo ohranili v trajnem spominu. S E S L J AN Ni je vasi, ki bi bila zaradi gradnje avtostrade tako prizadeta, kot je naša vas. Povzročila je velik križem-kra-žem. Nad cestama ob križišču Sesljan-Vižovlje in Sesljan-Slivno se bodo tik nad mostom strnile vse preurejene poti proti Slivnemu, Mavhi-njam in Cerovljam. Pot proti Cerovljam pojde od tukaj na sl aro celovško pot. Cesto od glavne ceste Sesljan-Trst proti novemu mostu (železniški postaji) bodo zvišali. Kot rečeno: pravcata revolucija. Dosti zemljišča bo uničenega in prizadeti gospodarji ne vedo, kako in kdaj jim ga bodo odplačali. Upamo, da se ne bo zgodilo kot Devinčanom. ki so morali po odvzemu sveta za širjenje glavne ceste dolgo let čakati na odškodnino in povrhu plačevati za odvzeto zemljo davke. Upamo, da je konec sibirske zime. Sicer smo se je nasitili najmanj za pol stoletja. Nekaj lepih dni (torek in sreda) nas je opogumlio, ker smo se prepričali. da nas sonce, kljub svojim pegam ni še pozabilo. Vse kaže, da se bližamo predvolilni mrzlici, zato ne bomo ponavljali naših javnih potreb. «CevIJe» lovijo • •• '«0»*,« ■ 100°- •NOZEMSTVO: lir 2.000,— r°čila ■ . “Prejema upra- V —‘-J^uia upra-štev in sv' Frančiška ' z0 • Tel. 87338 eske I asš tm,;, k0 vplačate na stn' rač. št 11/5374 hoVa j. p0D $v ( v I ' ta/ jQ’has br D SUstC Govoriti o kulturnem življenju Slovencev v Gorici ni najprijetnejša zadeva. Težko je o tem govoriti že iz okoliščine, ker je v Gorici kulturna dejavnost zelo skromna. Res je sicer, da tudi gonški Italijani niso na boljšem. Opera je gostovala lani v Verdiju po štiriletnem presledku, in tudi gledališke skupine se Gorice izogibljejo, ker primanjkuje publike. Izjema so le gostovanja komedijskih m varietejskih skupin, ki morejo račuati na stalno publiko. Poleg tega se gori-ški Italijani kulturno izživljajo v okviru nekaterih krožkov, a vse to zajema le neznaten del prebivalstva. Goriški Slovenci smo imeli pred prvo svetovno vojno, kakor tudi po njej, zlasti pa prva leta po drugi svetovni vojni celo vrsto društev z različno politično usmerjenostjo, ki so bila zelo delavna. Koncerti, dram-skt nastopi, predavanja so se vrstila druga za drugo in kar je bilo najvažnejše, bila so na primerni kvalitetni ravni. Hvaležnega občinstva ni nikoli manjkalo, in večkrat so se tudi Italijani pohvalno izrazili Danes pa se o nečem podobnem ne more več gctio-riti. Ce pustimo ob strani politična nesr glasja moramo ugotovtti, da obstaja vel društev m skupin, ki se sicer trudno, da bi razvila kulturno dejavnost, a Za izbolišanje kulturnega življenje goriških Slovencev to njihopo delovanje ne doseže žal niti neke srednje stopnje amaterstva. O popolnosti ne more biti govora, te sicer niti ne moremo zahtevati od ljudi, ki podnevi delajo v uradih, tovarnah, na polju ali oblikujejo šolo in si zvečer odtrgajo nekaj ur od zasluženega počitka, da se udeleže pevskih ali dramskih vaj. Vendar pa bi od ljudi, ki nastopajo že Več let, mogli pričakovati občutnejši kulturni napredek. Pri nekaterih, posameznikih se sicer to ne more zanikati, vendar gre le za posamezne primere. Izboljšanje je tudi pri diletantih mogoče, o tam smo prepričani, zlasti še, ker smo imeli priliko slišati sloviti pevski zbor «Bojan» tz Dornberka, ki ga sestavljajo sami delavci in kmetje. In vendar ta diletantski zbor slovi po vsej Sloveniji. Naši zbori pa so večkrat p re-ambiciozni in si pogosto postavljajo naloge, ki jim niso kos. Povsem naravno je, da se po tej poti ne more priti do zaželenega uspeha. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je vprašanje kul- turno-prosvetnega napredka, hkrati tudi v precejirji meri povezano z ustrezno kul-turno-prosvetno poiitiko listih, ki so si nadeli dolžnost, da to dejavnost vodijo in u-smerjajo. In prav glede tega bi ne mogli reči. da je s te strani vse v najlepšem redu. Poleg tega pa je v Gorici še nekaj, na kar ne smemo pozabiti, ko govorimo o premajhnem zanimanju goriških Slovencev za kulturno dejavnost. Pri tem mislimo na okoliščino, da go bile predstave Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta sorazmerno slabo obiskane, pri tem se moramo vprašati, kje tiči vžrok. Res je sicer, da je bilo ob nekaterih predstavah vreme slabo, a menimo, da to ni glavni vzrok. Glavni vzrok, da te predstave niso naletele na tisto zanimanje go-I riškega prebivalstva, ki se je pričakovalo moramo iskati v okolišči, da je SNG nastopilo z deli, ki iz razumljivih razlogov niso mogla pritegniti čim večjega števila Goričanov, predvsem pa okoliškega prebi- valstva. Ce more SNG s takimi deli nastopiti pred tržaško publiko, j c to povsem prirodno, ker si je s svojo desetletno dejavnostjo že postavilo trdne temelje za razumevanje tudi tako zahtevnih odrskih del. Položaj na Goriškem pa je v tem pogledu precej drugačen- Ce izvzamemo kratko razdobje dveh let, od konca vojne do leta 1947, je bila Goriška od začetka fašizma pa do danes brez smotrnega in rastočega kulturnega življenja. Zaradi tega je tudi povsem razumljivo, da je okus goričkega občinstva še premalo razvit in zato more le s težavo slediti globljim modernim dramskih stvaritvam. Zato je tudi razumljivo, da si goriška publika želi dela, kakor so »Miklova Z.alo», *Deseti brat«, tiRazvalina življenja«, >.Divji lovec« m podobno- Cim bomo s takimi in podobnimi deli pritegnili občinstvo h gledališču, bomo napravili prvi korak, ki nam bo omogočil, da bomo postopno dvigali občinstvo tudi do razumevanja zahtevnejših odrskih del, Drugače pa je z gostovanjem. pevskih zborov in koncertnih ansamblov. Slovenci smo veseli ljudje, ljubimo petje in najboljši dokaz za to so številni pevski zbori po naši deželi, Tudi zato je povsem razumljivo, da so ljudje lani kar drveli na koncert Slovenskega okteta in da je bila dvorana dvakrat pre-manjhna. Prav tako je bila prosvetna dvorana natrpana ob priliki pevskega koncerta moškega zbora iz Dornberga in prav tako ob dveh koncertih ljubljanskih opernih pevcev. Ob koncu še nekaj o dejavnosti prosvetnih društev. Dramsko društvo v Gorici že dolgo vrsto let spi, pevsko in glasbeno društvo nekaj pripravlja, a se še ne ve, kdaj bo nastopilo, srednješolci in visokošolci nekaj delajo in tudi nekaj pripravljajo. Nastopili bodo baje v okviru šole in tudi v okviru raznih ljudskih prireditev- Na podeželju je sicer precej prosvetnih društev, toda povečini so precej neaktivna. V zadnjih letih je vanje vstopilo precej mladine, kar je pravzaprav pogoj za njihov nadaljnji obstoj. Zaradi tega tudi bodo morala tako o-srednje vodstvo v Gorici kakor vodstva posameznih društev na vasi posvetiti večjo pozornost delovanju in poživitvi teh društev. Posebno vabo za »čevlje« predstavlja sladka voda, ki izvira iz dna. Prav na takih mestih so lani pred božičem nalovili do 20 vagonov teh okusnih rib. N» prvi sliki vidimo ribiče, ki z dolgimi palicami vlečejo narazen mrežo, imenovano rtrato«, katero so na široko vrgli v morje. To seveda niso pravi ribiči, temveč »divji« ribiči, katerim Je dovoljeno, da lahko »sunejo« kako ribo, ki hoče skočiti čez mrežo. Mreža Se je medtem že začela stiskati pri čemer jo ribiči z drogovi urejujejo, da se ne zaplete. To so v bistvu že priprave za poslednji akt, ki naj krona večdnevni napor. Sedaj smo pri kraju. V »traktor« so zajeli prvo količino čevljev. Na sliki Je zbrano tehnično vodstvo zadruge In kar videti je njih razočarane obraze, ko ugotavljajo, da je »torba« S tem Izrazom hočejo namreč ribiči povedati, da je bil lov zelo slab. V Pancanskem zalivu pri Tržiču so v februarju zaradi izrednega mraza imeli še en tako rekoč izvensezonskl lov na »čevlje« (cefali). V zimskem času se »čevlji« radi zatekajo v toplejše vode. Zadržujejo se v globočinah predvsem tam, kjer se sladka voda meša z morsko, to je seveda v bližini obrežja. Kot nalašč primeren kraj za to je v bližini Tržiča in to na mestih od koder so takrat, ko so gradili valolome, vlekli iz vode morski pesek in tako poglobili dno celo do 20 m. Na drugi slik) vidimo čolnič z malo mrežo, imenovano »traktor« s katero poberejo prvo količino rib iz »trate«. Na tretji sliki pa vidimo ladjo, na kateri je nameščeno vreteno, okrog katerega se ovija vrv, s katero vlečejo mrežo k bregu. To seveda ni lahko in je potreben kar precejšen napor krepkih mož, ko se upirajo v ročice vretena. V ozadju je videti veliko tovorno ladjo v gradnji. Lov bo kmalu končan. Vsi člani ribiške zadruge, kate-rih Je okrog 120, vlečejo kar z rokami mrežo k bregu. Seveda bi bilo mnogo laže, če bi imeli za to potrebne tehnične naprave. Sedaj se morajo »divji ribiči« odstraniti, ker so ribe že tako stisnjene, da bi ne bila več u-metnost izmakniti kakšnega brancina a!] orado, ki sta se zamešala med »čevlje«. To je seveda le del plena katerega so takoj razposlali na razna tržišča po vsej Italiji, največ pa seveda v Trst, kjer »čevlje« zelo cenijo. Seveda pa ni edino lovišče na »čevlje« v Tržiču. Znana so tudi zelo Izdatna lovišča vzdolž istrske obale, posebno pri Novem gradu ob izlivu Mirne ter v Piranskem zalivu. F. S. D iMMMMM S POKRAJINSKEGA KONGRESA ORGANIZACIJE AN Pl POTRliBEN JE P(JSRBEI\I ZAK(IN za rcšilci/ vprašanja pokojnin Rešiti pa je treba tudi vprašanje uradnega priznanja številnih borcev - Nekateri bivši hrabri borci živijo v žalostnih razmerah Včeraj popoldne je bil na sedežu ANP1 v Ul. Morelli 4 pokrajinski kongres partizanske organizacije ANPI. Za predsedniško mizo, za katero je poleg predstavnikov organizacije sedel kot opazovalec tudi tov. Ladi Dornik od odseka za bivše partizane, so visele bojne zastave treh brigad udarne divizije Garibaldi, in sicer brigad Fonta-liot, Natisone in Triestina. Glavno poročilo je imel pokrajinski tajnik ANPI Aldo Franco, ki je v svojem obsežnem poročilu prikazal mogočen razmah partizanskega gibanja v naši pokrajini, ki je zahteval številne žrtve, zaradi katerih si je Gorica priborila zlato medaljo, Tržič pa bronasto. Dalje je Aldo Franco dejal, da je v naši pokrajini prizna-rih 4.500 partizanov, od katerih 1500 partizanov, ki so se borili v inozemstvu. Nadaljnjih 600 prošenj, ki jih je ANPI poslala pristojnim organom, so leta 1950 pred regionalno komisijo zavrnili. Zaradi tega je treba to vprašanje ponovno načeti in rešiti. Skupno je v goriški pokrajini ckoli 1500 borcev, katerim tega naslova uradno niso priznali. Važno vprašanje je tudi priznanje pokojnin. Zaradi slabega zavezniškega upravljanja med 1945. in 1947. letom ter zaradi posebnih političnih razlogov v naslednjih letih so bile številne prošnje predložene po zapadlosti roka. številnih prošenj pa sploh niso predložili. V zvezi s tem vprašanjem ANPI predlaga enotno gibanie vseh sil uporniškega gibanja, da se izglasuje poseben zakon za našo pokrajino, s katerim raj se priznanje pokojnin dokončno reši. Po mnenju ANPI naj bi se ustanovil enoten cdbor partizanskih zvez in raznih osebnosti iz protifašistične borbe, ki bi se lahko lotile reševanja tega vprašanja in ki bi se obenem lahko posvetovale z Državnim odborom odporniškega gibanja. Sledila je obsežna diskusija, med katero je bilo prečitano pozdravno pismo videmskih partizanov, ki želijo kongresu uspeha, obenem pa pripcmi- Pred goriškim kazenskim sodiščem se je odigralo zadnje dejanje v zvezi s krajo 500-000 lir v osrednjem poštnem poslopju v Ulici Oberdan 4- oktobra 1954- Tega dne so namreč Usti pod velikimi naslovi objavili vest, da je 37-letni Franc Penko iz Ul. Zorutti 2 v Gorici odnesel zavoj, v katerem je bilo pol milijona lir. Sele 7. oktobra pa se je izvedelo, da denarja ni nihče vzel, ampak da ga je nekdo nameraval vzeti ter ga je tem namenom skril v stranišče, da bi ga pozneje odnesel iz poslopja. Na sodni razpravi pred kazenskim sodiščem so se zvrstile številne priče, med njimi najvažnejša priča Lucia-no Bressan iz Gorice, ki je vedel največ podrobnosti. Usoanega dne je po pismeni izjavi ravnatelja Jascona bilo' v oddelku, od koder odnašajo pošiljke v odpremni oddelek, precej oseb, med ka-njajo, da se je iz videmske 'iml tudi Bressan in Penko, je tudi občinski svetovalec Batti iz Gorice, ki je dejal, da je občinska uprava premalo napravila, da bi se ohranil spomin na uporniško gibanje in njegov pomen v našem inestu. Po pozdravnem govoru pokrajinskega predstavnika organizacije političnih prega-i.jencev ANPI je spregovoril Poleto, ki je dejal, da ni dovolj, da so partizanski grobovi vsak dan okrašeni s svežim cvetjem, kot n. pr. v Doberdobu, ampak da je treba iti veliko dalje; treba je zagotoviti partizanska priznanja in izplačevanja pokojnin, kajti prepogosto se dogaja, da morajo nekdaj hrabri borci za svobodo danes živeti v brez- poselnosti, ali pa so celo bolni, ker si razne bolezni, ki so si jih nakopali med borbo, nezadostno zdravili. Občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 11. marca ob 9. uri v prostorih gostilne Zvezda na Trgu Sv. Antona. Obmejni promet v februarju Kljub občutnemu mrazu, ki Jugoslaviji pa so vidirali 16.766 - • i $ «.a;k 11%,j DRUGI DAN TEKMOVANJA V TRIDENTU Gluecki n« ajboljši v slalomu DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52: od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Msntovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. se je pokazal zlasti v mesecu februarju, se je število oseb pri obmejnem prehodu v preteklem mesecu obdržalo na višini, in to zlasti pri prehodih z onstran meje. Po statističnih podatkih ie v februarju prešlo mejo z dvo-lastniškim’ dovoljenji 3002 Italijanov ter 1347 Jugoslovanov, kar dokazuje povečanje prometa v primeri z mesecem januarjem. Številke obmejnih prehodov s propustnicami pa so bila v mesecu februarju sledeče: čez mejo je odšlo 9.501 Italijanov, medtem' ko je v januarju prešlo mejo 17.593; iz Jugoslavije v Italijo pa je prišlo v februarju 27.837 oseb, v januarju pa je število istih doseglo 29.925. Največ prehodov čez mejo so zabeležili na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši; sledi blok Castelletto-Versa in Štever-jan. Goriška kvestura je v preteklem mesecu vidirala 26.382 jugoslovanskih propustnic; v propustnic italijanskih državljanov. Požar v tovarni Včeraj zjutraj ob 6.30 so gasilci odšli v Ul. Duca d’Aosta štev. 165, da bi pogasili ogenj, ki je nastal v tovarni biško-tov «Salvers». Požar, ki ga je povzročil kratek stik. v sušilnici tovarne, je zajel nekaj predmetov in jih uničil. Po enournem delu, so gasilci pogasili ogenj, ki je povzročil okrog 15.000 lir škode. ZAKLJUČENA RAZPRAVA V ZVEZI S POSKUSOM TATVINE NA POŽTI L. 1954 v Čeprav Penko obtožbe ni priznal obsojen na 2 leti zapora in globo Zavoj s pol milijona lir so našli po treh dneh iskanja na stranišča Bressan trdi, da mu je denar zmanjkal, ko je bil Penko sam v sobi pokrajine borilo v inozemskih odporniških gibanjih 600 partizanov. Sledil je pozdravni govor jredstavnika PSI, spregovoril Pričeli so poda jševah U. Roma proti županstvu Pričeli so z izvajanjem nažrta, ki predvideva podaljšanje Ul. Roma proti Trgu pred županstvom. Za izvedbo ,e previdemh 40 milijonov lir. Seveda pa dela ne bodo tako hitro opravljena, ker bo treba podreti precej stavb med Trgom pred županstvom in sedanjim koncem Ul. Roma. Čeprav je strošek izdaten se mu vendar ne moremo ogniti, ker je v tem delu mesta treba nekaj napraviti, da se pospesi promet in njegova varnost. Podaljšana Ul. Roma bo povsem zamenjala sedanjo Mazzinijevo ulico, ki je zaradi svoje ozkosti samo enosmerna in kljub temu za promet neprimerna. Z naše strani samo želimo, da bi bila dela čimprej opravljena. ki naj bi bil prišel telefonirat poročila iz ravnateljstva, kjer je zaposlen- Cim je pričel telefonski razgovor, so se polagoma vsi odstranili iz urada; ostala sta samo Penko in Bressan. Po telefonskem pogovoru si je Penko še nekaj zapieoval v zvezi z razgovorom. Ker se je bližal konec dela, je Bressan pričel zapirati okna. Neko okno naj bi ne bilo dobro zaprto, na kar ga je Penko tudi opozoril. Ko je Bressan odšel v sosedno sobo, naj bi bil Penko denar vzel in z njim odšel. Bressan je tedaj brž pohitel do Lovriera, ki je bil v bližini, in ga vprašal, kam je šel Penko, ker mu je pripravil potegavščino s tem, da mu je odnesel kuverto z denarjem. Louvricr je odgovoril, da je šel Penko v zgornje nadstropje, kjer je oddelek za telegrafijo. O dogodku so takoj obvestili ravnatelja, ki je uvedel preiskavo ter poklical policijo. Med tem časom so Penka tobrom poleg poštnega poslop- i hotapskih dejanj. Loperfida ja ustavil nočnega čuvaja Li- so namreč cariniki dvakrat na Biduta ter ga opozoril, da presenetili na tržiškem kolo- gori v poštnih prostorih preveč luči ter da bi jih ugasil, če bi mu odprl. Čuvaj mu ni odprl, ampak je o dogodku povedal policiji. Obenem so preiskali njegovo zasebno življenje ter ugotovili, da je septembra Penko vprašal Giovannija Pi-zula, naj mu posodi nekaj denarja. Pizul mu je rekel, da mu zaprošenih 200.000 lir ne more dati, ampak samo polovico, katere mu pa ni dal žaradi nasprotovanja žene. Njegova zaročenka pa je povedala, da je nameraval kupiti v Furlaniji neko parcelo. Po vseh omenjenih znakih so sodne oblasti Penka osumile tatvine in ga postavile na zatožno klop. Od vsega začetka pa je Penko odločno zavračal o-čitke in sumničenja ter odločno trdil, da on denarja ni vzel, da nič ne ve, kje je denar skrit, ko so ga tri dni iskali po vseh kotih poštnega poslopja. Prav tako se je zagovarjal tudi na petkovem procesu. Tudi odvetnik Pe-droni je prikazal pomanjkljivost razlogov, da se Penka osumi tatvine. Kljub temu pa ga je sodišče obsodilo na dve leti zapora in 12.000 lir globe ter plačilo taks in stroškov procesa. Tihotapcu Loperfidu sreča m naklonjena Pred nekaj dnevi smo v našem listu pisali o podjetnem tihotapcu, 60-letnem Car-dilliju Loperfidu iz Ul. Ran-daccio 38 v Tržiču, ki je v vreči na ročnem vozičku pretihotapil čez carinski blok pri Stivanu ekoraj pet kilogramov raznih cigaret, vendar so mu čuvarji miru in reda položili roko pravice na ramo prav v trenutku, ko je hotel blago prodati. Možu so tedaj prisodili precejšnjo de- narno globo. strogo nadzorovali. Kakor pi- j Te dni pa so ga obsodili še policijsko poročilo, je Pen- skupno na 70.000 lir globe ko v noči med 5. in 6. ok-1 zaradi dveh ponesrečenih ti- dvoru, in sicer prvič 8- novembra 1954 in drugič 4. marca 1955, ko je v vreči skupno s starimi cunjami skrival 580 g raznih cigaret, ki jih je nakupil v Trstu. Pri zasliševanju je rekel, da je tihotapil, ker je hotel zaslužiti. K S N O CORSO. 14.00: «Ko je žena na počitnicah«, cinemascope, M. Monroe. VERDI. 14.00: «Božja levica«, H. Bogsrt. CENTRALE. 15.00: «Sabrina», A. Hepburn, W. Holden. VITTORIA. 14.30: «Tujka», cinemascope v barvah, G. Garson in D. Andrews. MODERNO. 15.00: «Sombrero». Rojstva, smrti in poroke V. goriški občini je bilo od 26. februarja do 3. marca letos 14 rojstev, 17 primerov smrti, 6 oklicev in 1 poroka. Rojstva: Claudia Blažiča, Anna Fugalli, Mario Geotti (rojen mrtev), Francesco Alt (rojen mrtev), Paolo Malni, Mauro Radinja, Marco Bressan, Claudia Ursic, Corrado Barbaro, Tea Dorni, Claudio La Torre, Laura Russo, Mad-dalena Bonfrate Patrizia Vi-sintin. Smrti,- 76-letna gospodinja Emma Sore, 61-letni upokojenec Giuseppe Copetti, 83-letna gospodinja Elvira Coos, vd. Perco, 81-letna gospodinja Jožefa Gabrovec, vd. Hlede, 89-letna gospodinja Giuseppi-na Toso, vd- Michielutti, 64-letni trgovec Gino Marzona 72-letna gospodinja Maria Humar, vd. Cescut, 45-letni kmetovalec Bruno Bolzan, 731et-na gospodinja Francesca Arčon, por. Birsa, 71-letna go=uo-dinja Olimpia Ferlat, vd. Clan-cis, 64-letni upokojenec Antonio Rossi, 76-letna gospodinja Matilde Lorenzon, 78-letna gospodinja Anna Tripcovich, vd. De Panfilis, 791etna gospodinja Grazia Molinari, 73-letna gospodinja Angela Miscig, por, Sirk, 18-letna gospodinja Kristina Stekar, 88-letna gospodinja Italia Bertazzoni, vd. D’Andrea. Oklici,- financar Giulio Apostoli in gospodinja Stanislava Ciuciat, železničar Felice Pod-bersig in gospodinja Mafal-da Drusetta, Ivone Trombini in vrtnarica Rita Perini, Etti Fiemonte in gospodinja Maria Tobia, financar Gino Grelloni in Anna Lorusso, Fausto Ro-s*ello in gospodinja Nerina Chiussi. Porokei mehanik Gabriele Ccimelli in trgovka Giuseppi-r.a Cumar. Zeno Co!o je bil četrti, včerajšnji zmagovalec Miliante pa še'e na 5. in 6. mestu contezioni ai Eorso GORICA - KORZO ITALIA 7 NajVečja izbira konfekcij za moške, ženske in otroke volneni jopiči 2900 lir volnene hlače 1400 „ obleke . 8500 NAJUGODNEJŠE CENE TRIDENT, 3. — Proga za slalom na planini Patascoss je bila dolga 450 m z 205 m višinske razlike. 67 vrat na progi je predstavljalo podolgovat S; proga je bila težavna zlasti v srednjem delu. V prvi vožnji je dosegel najboljši čas Gino Burrini, pol sekunde za njim pa je bil Otto Glueck in sedem desetink sekunde Ghe-dina. Ostali so bolj zaostali s Zenom C olojem vred. Ta je v začetku vozil zelo sproščeno, toda potem je postal previden in na koncu ni imel več običajnega zagona. V drugi vožnji pa se je znatno popravil in je bil njegov čas najboljši, dokler ga ni prekosil edino Glueck, ki je tudi osvojil zmago. Zdi se, da nastaja v mladi Veri Schenone' tekmovalka prvega razreda. Kakor včeraj tako je tudi danes pustila o-stale tekmovalke daleč za seboj. Skoda, da ne tekmuje tudi Chenal-Minuzzo, da bi se že lahko videlo, katera je trenutno boljša. Vsekakor se bo to lahko pokazalo na tekmah «Kandahar» v Sestrieru. Proga za ženski slalom je bila dolga 320 m z 170 m viš. razi. in 46 vrati. Schenone je dosegla obakrat najboljši čas, kateremu se je le v prvi vožnji še precej približala Carla Marchelli, a je v drugi vožnji močno zaostala. Zmagovalec med juniorji Talmon je bil sicer boljši kot Schenone, medtem ko je bila ta tekmovalka v včerajšnjem veleslalomu na progi, po kateri so vozili tudi juniorji, pred Tal-monom in vrsto juniorjev, ki so se sicer plasirali bolje kot Carla Marchelli, ki je bila včeraj druga. Danes je bil samo Talmon boljši od Schenone, drugi za njim. Kastlunger. pa je bil že slabši od nje. Rezultati: Slalom — moški: 1. Glueck (66”5 - 65”9)2’12”4; 2. Burrini Gino (66” - 67”6) 2’13”6; 3. Ghedina (66”7 - 67”9) 2’14”6; 4. Colo (68”5 - 66”8) 2'15”3; 5. Burrini Bruno (67”4 - 68”) 2’15”4 in Miliante (67"9 67”5) 2’15”4; 7. Ruppert 2’18”4 in Zulian isti čas; 9. Pompanin 2’18”5; 10. Zecchi-ni Lino; 11. Alvera Albino; 12. Alberti. Slalom — ženske: 1. Schenone Vera (50”5 -50”7) 1’14”2; 2. Ferrera (56”9-56”4) 1’53”3; 3. Marchelli Carla (51”7 - 63’7) 1’55”4; 4. Riva (59” - 59”2) 1’58”2; 5. Mola 2’00”3; 6. Polo; 7. Catturani; 8. Perathoner; 9. Bertolaia; 10. Detassis. Slalom juniorji: 1. Talmon (51”1 - 48”4) r39"5; 2. Kastlunger (50”5 -51”5) 1’42”; 3. Deflorian (52”2 - 51”4) 1’44”6; 4. Ondertoller 1’45”8; 5. Loner 1’46’T. FiorenHna v SZ Fiorentina pojde jeseni verjetno na kratko turnejo v Rusijo, da vrne obisk moskovskega Dinama. Najbrž se bo to zgodilo konec avgusta, tako da bi Fiorentina igrala prvega septembra proti Dinamu in potem še proti Spartaku. * * # EMPOLI, 3. — Prvenstvena tekma serije C: Empoli-Piom-bino 1:0 (0:0). Italijanska te!ovadna zveza ima kongres v Trstu TRST, 3. — Danes dopoldne se je začel na sedežu S, G. Triestine 46. kongres Italijanske telovadne zveze, ki se ga udeležuje okrog 200 delegatov. Navzoči so bili predstavniki BOKSARSKA PRIREDITEV V MILANU Famechon premagal Pravisanija Dvoboj Zulueta - Gatiana brez zmagovalca MILAN. 3. — Rezultati dvobojev na boksarski prireditvi v Milanu: Campari je premagal Fon-taina v 44” tretje runde (od šestih) zaradi odstopa. Cardenas je premagal Pe-tillija, ko je sodnik v sedmi rundi (od osmih) prekinil dvo- Ta ni športnik, toda mislil Je, da bo na televiziji znal marsikaj povedati o nogometu. Pri prvem poskusu ga je že precej mučilo, pri drugem ga Je pa že kar obrnilo. Mož se imenuje Spartaco Martinengo. Verjetno ga bo v »nogometo-logiji« prekosila Paola Bolo-gnani iz Pordenona boj zaradi očitne nemoči Pe-tillija. Garciar je premagal Ceresa-nija; ta je pred začetkom pete runde (od osmih) dvignil roke v znak predaje; odločitev sodnikov se je glasila: zmaga Garcia zaradi neupravičenega odstopa Ceresanija. Famechon je premagal Pravisanija. V peti rundi (od desetih) je Pravisani ranjen nad obrvmi in sodnik zahteva poseg zdravnika ter nato proglasi za zmagovalca bivšega evropskega prvaka. Dvoboj med Zulueto in Ga-liano se je končal po 10 rundah neodločeno. LAHKA ATLETIKA KANSAS CITY, 3. — Na nekem izločilnem tekmovanju med univerzitetnimi študenti je Bill Nieder na pokritem prostoru zagnal kroglo 18,217 m daleč, kar pomeni, da je doslej le Parry O’ Brien dosegel boljši rezultat z 18,725. Pri skoku v daljino je dosegel Er-win Cook 7,34 m. * * * LONDON, 3. — V tekmi za angleško prvenstvo v krosu je zmagal Ken Norris, ki je pretekel 9 milj (14,481 km) v 48:11 pred Fredom Norrisom 48:17 in Derekom Ibbostonom 48:35. Gcrdon Pirie, ki se je spet pojavil po štirimesečnem presledku zaradi poškodbe Ahilove kite, se je plasiral na 15. mesto z 48:47. oagovornl ureanrk STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst raznih oblasti. Zbrane je pozdravil tudi župan. V otvoritveno svečanost je bila vključena tudi podelitev zlate medalje predsednika S.G. Triestine Fonda-Saviu; medaljo mu je predal predsednik zveze Ginanni. Popoldne je bilo na sporedu poročilo predsednika in blagajnika, ki sta bili odobreni. KINOPROSEK-KONKM predvaja danes 4. t. B' ob 16. uri film: ANGELITOS NE KIM0 ŠKEDEjj predvaja danes 4- *•®' ob 16. uri Universal n11"' Damaščanka V ponedeljek 5. *■ ® ob 18. uri RKO M®- Velikan iz New jg predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 15. uri in v ponedeljek 5. t. m. ob 18. uri barvni film v cinemascope: Igrajo: JUDY GARLAND in JAMES MASON GRANDI MAGAZZINI Ul. Cavana 8, vogal Ul. F. Venezia0 Nadaljuje se izredna prodaja kot nadaljevanje tedna izobilja po neverjetnih cenah 50.- lir 18 — lif 39.- 59/ _ lif lif Moške nogavice iz čistega bombaža . Zenski robci iz čistega bombaža . . Moški robci iz čistega bombaža veliki Vetrage za zavese......................., . Novi modeli ženskih volnenih bluz . In drugih tisoč izbir za tkanine, pletenine, nogavice, konfekcijo Darila za Vaše otroke brez obveznosti naKUP8 1.250.- lif L OGOOOOOGGGOGOGOGOOGG0030000COOOOGOGGOOOOOOGOOOOCGOOOOGOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOGGOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00^ Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne i 19. =š Prvo poglavje« NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Med predmete, ki so me zanimali in zbujali mojo pozornost, Je spadal na gimnaziji tudi veronauk in to predvsem zaradi obeh profesorjev, ki sta ga poučevala. Prvi, ki sem ga imel v prvem razredu ln pozneje spet v višjih razredih, je bil dr. Ludovik Cikovič, istrski rojak in visoko izobražen mož. Bil je eden izmed tistih posvetnih ali svetovljansKih duhovnikov, ki se ne odtegujejo družbi in ki so v širokih posvetnih krogih priljubljeni V tem pogledu je bil živo nasprotje našega drugega kateheta, profesorja Jakoba Ukmarja, našega domačina in rojaka, ki je bil neprimerno bolj vase zaprt, »notranji«, strog do sebe in do drugih, globoko prepričan o pravilnosti svoje poti, čigar gorečnost je pronicala skozi njegove besede, kakor bi jo iztiskal iz sebe skozi stiskalnico. Nemila usoda je zal sredi vojne in zaradi nje odvzela našemu zavodu tega po prepričanju in po karakterju premočrtnega moža. Dr cikovica sem poznal po pripovedovanju še preden sem prišel na gimnazijo. Bil je tudi Mašenkin katehet, a obenem v prijateljskih odnosih z mojim očetom, s katerim sta se bržkone zelo pogosto srečavala v kavarni »Balkan«, kamor je zahajal oče, kot sem bil že omenil, po kosilu brat časopise in zaigrat partijo taroka ali »preferanse« (prefe-ranče). Prepričan sem, da kavarna ni bila ravno mesto, kjer bi bila moža veliko govorila o gimnaziji in o nas, ucencih in otrokih. Vendar je dr. Cikovič iz ljubeznivosti kdaj opozoril očeta, če je komu od otrok (v poštev sem prišel kajpada samo jaz) pretila kaka večja nevarnost, da bi šel sam (česar menda ni nikoli storil) ali mama povprašat dotičnega profesorja, kje in zakaj se njenemu otroku majejo tla pod nogami. Bolj sta se pogovorila z mamo pri katehetovih govorilnih urah in dr. Cikovič ni nikoli varčeval s koristnimi nasveti. Bil je srčno dober mož in v spominu imam, da sta bila skoraj izključno reda, s katerima je operiral pri klasifikaciji, prav dobro in dobro. Dr. Cikovič se je nosil kot svetovljan elegantno in če bi ne imel okroglega ovratnika, bi bil težko kdo v njem prepoznal duhovnika. Če se prav spominjam, je nosil pripet na verižici obrobljen ščipalnik. Imel je Izrazit smisel za humor in tudi v tem pogledu so bile njegove ure za dijake oddih. Bil je bržkone že precej dolgo gimnazijski profesor, kajti njegove simpatične in ljubeznive dovtipnosti so bile že krepko zasidrane in stereotipne. Nemščina je bila za vse predmete, razen seveda za ure iz slovenščine in italijanščine, strogo predpisan učni jezik, česar so se profesorji vseh narodnosti vestno držali. Kajpada je tudi dr. Cikovič predaval samo nemški, toda njegova šaljiva žilica mu ni dala, da ne bi bil tega ali onega dijaka nenam-ških narodnosti razveselil s kako besedo v njegovem jeziku. Držala pa se je teh njegovih razveseljevanj njegova neomajna stereotipnost. Ce je bil kdo od nas, Slovencev, na primer vprašan in je slabo odgovarjal, je dr. Cikovič svareče zaklical; »Pozor na vlak!«; čemur je takoj dodal isti izraz še v italijanščini in nemščini. Ce je Italijan okleval z odgovorom, ga je katehet opozoril z vzklikom: «Attenzione al treno!« ter dodal isti izraz še v slovenščini in nemščini. Seveda nismo dijaki zamudili priložnosti, da se ne bi bili na ves glas zasmejali, kar je v dobrem profesorju zbudilo zadovoljno muzanje. «Achtung auf den ZugU Attenzione al treno! Pozor nu vlak!« so bili stalni spremljevalci dr. Cikovičevega izpraševanja. To izpraševanje je bilo pri tem katehetu nasplošno zabavno. še preden je potegnil notes iz žepa, se je namuznil in ljubeznivo poblisknil skozi naočnike. Ko je imel notes v rokah, je preletel razred od obraza do obraza in »grešne žrtve« smo se skrivale bolj za šalo in za razveseljevanje profesorja drug drugemu za hrbet. Tedaj je z narejeno važnostjo in svečanostjo zaklical v razred: »Jetzt kommt ein Held aus Zgonik an die Reihe.«*) Ker ni bilo drugega iz Zgonika v razredu razen Alfreda Petelina, se je dvignil kajpada samo ta. Profesor je gledal seveda drugam in se je potem naredil, kot da bi se bil neskončno začudil, ko je začel rasti proti stropu naš neskončno dolgi zgoniški rojak. Ves razred se je seveda smejal profesorjevi posrečeni potegavščini, ki se je ponavljala vsa leta, ko smo ga imeli. Teže je bilo uganiti, ko je dr. Cikovič zaklical v razred: »Jetzt kommt ein Held von San Giovanm an die Reihe.«*’) Svetoivančanov nas je bilo v razredu več in navadno smo se pripravili, da vstanemo vsi: v prvem razredu brata Ivo in Danilo Daneu, Alojzij Dolhar, Svetozar Hrast, Anton Švab in jaz. Navadno si je dovolil šalo, da je poklical nekoga povsem drugega, kot tistega, v katerega je gledal. Kdaj pa kdaj seveda *) «Zdaj pride na vrsto junak iz Zgonika.# *) «Zdaj pride junak od Svetega Ivana na vrsto.* tudi prav tega. In ko je po izprašanju prvega spet z9,,a «Jetzt kommt schon wieder ein Held von San an die Reihe,«*) smo se on z nami in mi z njim zabav njegovem ugankarstvu. j V prvem razredu nam je dr. Cikovič razlagal versk« mce in skrivnosti bolj kakor bi bil otrokom priP° j*ji pravljice. Bil je eleganten in dovtipen kozčr in mnoge jir nas je prav s to svojo veščino pridobil, da smo se za predmet. V višjih razredih se je spusčal tudi v dtr skoraj filozofska razpravljanja in v tem pogledu je p :e tudi na neko žilico v meni, ki je takrat spala in se dolgo nisem zavedal. ^ Pred nekaj meseci (za kroniko: 4.DU955) sem g^ji obeh naših takratnih katehetih s prijateljem dr. Duša11 jf O dr. Cikoviču mi je povedal zanimivo prigodo lZ..fnj, razreda, ki me je malce osupnila, a ki je toliko znacn ne bi hotel iti mimo nje. pi Dr Dušan R., ki je bil na nemški gimnaziji več 1® ), mano (bil je sošolec mojega bratranca Stanka Grnield'1 nekoč v spominu ima, da je bilo to že v drugem imel z dr. Cikovičem naslednji dvogovor: «Ali vas smem nekaj vprašati, gospod profesor?* »Prosim.« - v5e! «Na misel mi je prišlo, da je moral bog, če je zares pfel mogočen (in vseveden), vendar vedeti, ko je Adamu Fjji vedal jesti od drevesa spoznanja, da se prepovedi ne D gpč in da bo zatorej pogubil ves človeški rod. Ce je vsega111 (in vseveden), zakaj je to dopustil?« ^ Prijatelj Dušan pravi, da se profesor Cikovič ni potem z njim v debato, marveč da se je bil silovito ji* in zagrozil, da bo dal Dušanu nezadostno, ter ga z9pv SP razreda. Dušan je bil sicer pri konferenci imenovan, a čevalu ni prejel nezadostnega. Vendar je bil dobri dr. sp se dolgo hud nanj, dokler se nista v višjih razred11 spoprijateljila. *) »Zdaj pride že spet junak od Svetega Ivana na vrsl° ded'1 (Nadaljevanje 81