X>fLrtÄsnja ste^ills:^ obsega 12 stpanl imt stane 1 J>in»r»„
Leio IV., šfev. 49.
V Celjix, sobota d*ie 29. aprila 1922.
Poöntoa plafcna u gotoöim.
^^^^^^t  ^^^b   ^^^V    l^^B  ^^^K   i^^V     s^^TwH9i            hHH    iH^b  8BB    H^^h   ^^HL_ ^JBSm     JHwLi9&
imfi      ^^DB                         /' a^ ^—-^' -./k?..:.\..............-.-................wBhi       ^HBfiw^         "         '¦      ^^^^^^^HB^ flHf       ^^H&
Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozeniityt) ^etnb 150 Din, I
— Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Rek^^iii^<r-t^kctoiii),1
oswrtnice in zahvale 50 p. Posamezna stewttytoLt$ne-L0 p> 1
|f                 Izhaja
j^sak torek, cetriek In soboto.
i Uredništvo  Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53.
Upravniitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlicje. Telefon št. 65.
I ess     Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066.     =3
.JANKO LEŠNIČAK:
H tpetjemu Bseslovensfeemu fraoirsliemu shadu v Ge!ju>
Slovenski irgovci so si i/.bnili lelos
naše »belo in vcselo« Celje za prireditev
tretjega vscslovenskega trgovskega sho-
da. Nisem sicer trgovec, dovolim si p*
kot Slovenec, demokrat in celjski meš-
ean zapišati v »Noyi Dobi« dobrodošllm
našim jutrišntim gostom nekai stavkov
v pozdrav.
Ni mcsta v Sloveniji, ki bi znalo ia-
ko zelo eeniti važnost in pomen sloven-
skc trgovine za naš narodni, gospodar-
ski in kiiiiurni naprcdck, kakor jc bas
Ccljc. Kajti zgodovina slovenskega Cc-
Ua jc tudi zgodovina slovenskega trgov-
stva.
) Oclkar sm<> pričeli prcd voč dcsel-
tctji /. osvaianjcin nemškc celjskc trtS-
fliavc. snio polaaali najveejo važnost
na to, da sc tu vsidrn in razvije sloven-
ski trjcovcc. Kot neodvisen Olovck Je
ivorii naš trgovee v ncmškem Celju na-
NO narodno prcdstražo. ki je bila zalega-
deli tudi v večncin in trdem boju s Prc-
sJlnim nemškim sovragom. Ali bi tn po-
tlrobno opisoval vsc te boje, osebne ria-
pade v. batino in bičem, blatcn.iein po i^a-
•sopisju, razbiianjein napisov. vrat in o-
kcn, iimazaii« konkurenco niučnejSe
^agrjiškc trjjoviiic? Vsem nam kakor r.a-
>mi Kostom bode vsc to so v /ivciii spv-
¦Jiiinu. Zato jini bode bivan.ic v šlovei»-
skem Celju. jia torišču nuibolj žilavih
bojev za našo narodno svobodo, toliko
dražjc in je našc vcseljc, da Hm morcnir»
pokazati Cclje v slovenski obleki in jlh
niorcjo pozdravljati mile miše slovcnske
barve, toliko vcčje.
Komaj cno človcško dobj jt ^iara
nasa slovenska trgovina. Skoraj vsi na-
si štr.^ovci iinaio za scboj isto pot, i.sio
trdo živlicnsko šolo, isle skušnje. Kakor
nani jc dala krnetija vsc ostalo sloven-
sko naobraženstvo, tako nam ic dala tu-
di trgovca. Štirinajstletnj fant Jo odrinii
s ciilico in par j?roši. ki inn jili je stisnila
inati ob slovesu v roko. k neniškem«
tritovcu v bližnjem tr«u ali lnestu. Živei,
in iičJI se jc, kakor je bilo: stradil jc vca-
si, zinrzoval vedno in k teimi še potrpe?.-
Ijivo prenasal psovlvc in trdo pest svo-
jega «ospüdarja. Kdor je hotel biti go-
spod, jc postal iicniškutar. kdor je hotel
oslati zaničcvan in zasmeliovan Slovc-
uec, je odprl v ncvnškntarskcni niestu al!
trgu malo krantarijo ter začcl Irnjevo
pot vsake^a stovenskega trtfovea v tew
krajih. Ko se je osamosvojil, je še le vi- ]
del. koliko nni manjka na naobrazbi, \\n i
skušnjah, na dobrih zvezah. In učil se je
poleg vsa'kdanjega hlapčcvanja neumor-
no, štedil in skrbel. Tako so nastale pr-
ve naše slovenskc trgovinc, brez vsakr-
šne pod pore od države in občine, z ma-
lim kapitalom, ki jim Ka je dalo na raz-
polago naše zadružništvo, brez višje j
strokovne naobTazbe in 1orez tradicijo-
nalnega slovesa, Selfmademan je naš tr-
jrovec — zato se mil ne'sme izkratiti vse
npoštevanje in spoštovanje. Koliko se je
v njem poleg smisla za živliensko veal-
nost ohranilo čistega narodnega^ idealiz-
ma in človekoljubnusti, nam kažc ba.s v
i Ccliu dvoje svetlih imeii: Peter Kostic
i in Anton Kolenc.
j Došlo ie osvoboienje našcga naroita |
! in presenctilo našo tnlado slovensko tr-
j govino ravno tako kakor našo birokra-
; cijo in celi naš narod. Postali smo jeden
najvažnejših dclov naše narodnc državc
i v gospodarskem i v prometnem oziru.
Svetovna vojna ni lc.opustošila širokih
pokrajin. opnstošila ie tudi duha in srca j
naroda v onih zemljah, koder :ii nepo- j
sredno divjala vojna furija. Nastala Je I
strahovita psihoza nživanja in pridobi- ¦
vanja v skoro vseh Ijudskih sloiili. Na- .
stai je buj za kos kruha nied oninii, ki so
niojdi v tein času delati, pridobivati !n
j razširjati svoj vpliv in svoje preinožc-
njc. Trsovina ni moffla vršiii nonnalnt»
svoje naloge. med stare, reelne trgovcv»
sc ie vrinilo polno temnih in nepoštenlli
eksistenc, ki so si polnile žepe na raeim
trgovca in konznmenta, uirčcvale tr.^o-
vini xigled in dober glas. Mlada še nn
znotraj nckonsolidirana država ni znioj;-
(a vseh težkoč tega gospodarskega po- !
vojnega meteža in ie premiiogokrat n-
j darila trgovca, ne da bi s tem koristila
j koiiziinientu. Morda sc je obniilo kaj na
j boijc — premnoc;'o upravnih poinot in
napak je pa ostalo. To nam dokazuje Že
dnevni red jutrišniega shoda sam. Go-
tovo ie, da bode padla na raeiin naše
državne nprave marsikatera trpka be-
soda - - ali p-repričan se«n, da saino na
račnn naše uprave, nikoli pa države, ka-
tcro so s toliko vnemo in s tolikimi žrt-
vami pomagali nstanavljati in ntrievati
tudi naši narodni trgovci.                       !
Vkljnb vsern tem, vendarle prehotJ-
niin težkocam. vkljub   splošiii    povojm
psihozi in našini neiirejenim gospodar- j
; skim prilikam, ki vale na ramc naše ka-
¦ kor cele srednjeevropejske trgovine ri-
I ziko, kakor si ga more v vsej velikosti
in teži predstavljati le oni, ki inia vpo-
gled v kupeijske in cjsobito kreditne ra-
zrnere na.šega trga, pa vendarle vidimo,
da se naša trgovina zaveda nalog, ki jo
eakajo v naši državi. Vkljnb temu. da
nam jcltalija zaprla dohod na tiiorje, so
vendarle. ostala v naših rokah važna
prometna križišča, prehodišča in izhodi-
šča. Slovcnski trgovec ie poklican za
vlogo posrcdovalca med severom, za-
padom in Balkar.oni. Da se uživi v so
vlogo, da mu gre tudi država v svoierr«
lastnem interesu na roko. to je veliki
cilj naših trgovskih organizacii. V lcj
smeri se bode govorilo in sklepalo (.ut'i
na jutrišnjem trgovsken: sliodu v CeUn. \
To je važno pozitivno delo. kateremu ]
| moremo kar najiskrencjše žeieti polnesa !
uspeha.                                                  j
Bodite nain zato slovcnski trgovci,- -
naši današnji in iutrisnji gostjc, v našem |
lepem slovcnskcm Celju iskrono vo- j
zdravljeni!                                              ;
| I)r. MILKO HRA5OVEC:
!
j    Poglavje o narodni
I          samozavesti.
i         Movenci hitro, nmogo liitro pozab-
ljamo. Pozabljamo dobro, šc    lažjo    pa
pozabljamo slabo. Letniea 1922, ki jo pi- j
šerno danes ia Ie kratko razuobje otl lc- j
ta 1918 in vendar kiika ra/Iika se   je   v
nasizvršila.
Od dneva, ko snio se kot narod
sploh zavedli, da živimo oz. živoiarimo,
ker v prcjšnji dobi za nas nl bilo živ-
Ijenja, pa do prcobrata leta 1918 bilo Je
1 naše življenje nepretrgana vciiga ncCu-
venega, nezaslišanega in neprimcrneg«
nasilja. zasramovanja in poni'/evanja
ter potujčevanja.
Od vladarja, niinistrov, namestni-
kov do zadnjcga sluge je delal ves apn-
rat složno in neumorno na tem, da nas
spodrine iz tisočletne naše tlcdnc grude. j
kjer so naši predniki v l>otn svojega o-
braza iz divje nerodne pokrajtiic ustva-
rili sebi in svojeem miren doni in mirno
življcnjc.                                                 S
Najvernejšc orodjc te strupenc po-
j-litike so bili potnrice,   odpadniki,   jarii-
čarji.   Ti sinovi našega rodu so škoclo-
vali vee, kot vsi tujerodci.
Tilio in za vsakdanjost skuraj nc-
opažcno se je razlival strap, ki je peea-
si pa sigurno ubijal eut lastne narodno-
sti in sladkcga materinega jezikn, ter
vzbujal najprej dvoin potern srain, konč-
no pa rodi'1 sovraštvo, s katerim so ti
odpadniki skušali ndnšiti vesr in sree. k'
sta se oglašala.
Temn tihemn strupenenni crvu m- *c
posrečilo, da je' v preteklem stoletjn po-
risnil naše narodnostne meje daleč proti
jugn ter potnjčil mnogo preiepe na§e
zemlje. Pa tudi v kompaktnem našem o-
zemlju je stvoril trdnjave in krajc, Iz
katerih je oprt na močno in zdravo go-
spodarstvo, razjedal naše zdravo na-
rodno telo. Tako je prepregel celo slo-
venskc pokrajinb z nevidnimi zvezamf,
katere so pile našo kri, ter se od nie
prav dobro redile.
| V tistih časih pričenja sniotren na-
| rodnostni odpor proti potnjčevanjii, v
| teli dneh stopa na dan narodna obrana.
I Hej bratje ali se spominjate prele-
| pih dni tega vstajenja! Z zavihanimi rn-
I kavi je hitelo inlado in staro na delo,
¦ ndadina pred vsenii drngimi v divnem,
! nepopisiiem polctn.
Casopisje,    predavania,    knjižnicc.
petje, glcdališke igre. poduk analfabttov,
taniburaška  drnštva,    čitahiiee,    pred-
I vseni pa sokolska in narodno-cbrairibna.
j društva, kar lnrgolelo je cvetj.i zdravili
j barv na našcm slovenskem polju.
|         Cvet ob cvettr, kra.s ob   kraju   prc-
j iiinoM'i v plemeniti borbi, kdo bo    storil
več, da se odprejo zaslepljenim oči.    In
bojkotno gibanje, ali ste po/abili   nanj.-*
Celo iiasprotnikom je zastala sapa,   ko
so videli strnjenc vrste    mladine    pocl
mogočnini geslom    »svoji   k   svoiiin<f.
Toda le nekaj easa so plašno gledali to
poeetje, potem so se besno vrgli v   boj
ier prieeli z nasiljem, ki mn ga   v   na-
rodnostnih bojih ni primerc v    ciovesM
zgodovini. Saj te boje poznatc! Ce iih
sami niste v naših kralih preživeli,   šte
slišali in čitali o njili. 1'ako in ednako ?e
valoval narodnostni boj scm in t/a.
Slovenski odpor je postajal    vedno
| rnočneiši. Res je, da snio   posebno   na
Koroškem zgubili mnogo zemlje, res pa
je tndi, da se je naroüna samozavest sil-
no povzdignila.
! V nemških vseuCüis'kih niestih so
u'dno nacijonalna ?.kademsk:i drustva
prepreeila, da se ni zgubiia nobena na-
sa duša v tujem niorju. Vkljub teiiin »e
saniozavest niladino vlckla vedno   boM
AUPHONSE DAUDET:
Sinrtiii boj ^Semillante^
(h francoSčinc prevede! R. šinmic.)
Ker nas je veter pretekle noči že
xagnul proti korsiški obali. poslušajic,
da yam povem grozno dogodbo, na
moTju, o kateri govore ribiči pogosio
na vasovanjn jn o kateri mi ie nsoda po-
dala čudovitci novice.
...Dve ali trileta je od tega.
Vozil sem se po sardinskem nionu
v družbi sedmih ali osmih carinskih po-
inorSčakov. Huda vožnia za novinca!
Celi mesec niarec nisnio imeli niti enega
lepega dne. V/.hodnik se je razljutil uad
niimi in morje se ni hotelo na noben na-
čin pomiritl
Nekega večera pred ncvihto jc pri-
bežala naSa ladia v vhod ožine Bonifa^
eio v sredo malih otokov... Pogled na
nie ni nudil nie prikupljivegu: Vclikc
ifole skale, pokrite s Ptiči. semintia gi-
rnicki absinta, kako dmgo žalostno rasl-
•Itnstvo. v dolbinah snio našli kose lesa,
W k že začel trohnciti. Kakor jc izglc-
ffulo vsü (lofgocasno, pri inoji veri,   so
bile te nesreene skale šc vedno boljse
prenoeiSOe, kakor pa stara napol pokrita
ladia. v katero so pljuskaü valovi kakor
tukaj ob skale. Zadovoljili smo se.
Komaj smo se izkreali ter so po-
moršeaki zakurili ogenj, da bi kuhali
j večerjo, me. je poklical gospodar in mi
pokazal mal prostor, obdan z belim zl-
dovjem, ki se je zgubljal v megli na
koneu otoka.
»Ali hoeete iti na pokopališce?« ml
je rekel.
»Pokopališče, oee Lionetti? Kje se
vendar nahajamo?«
»Na otoku Lavczzi, gospod. Tukaj
je pokopanih šest sto Ijiuli ladie »Semil-
| lantc«, na prostoru, kjer se .;c   njihova
j ladja razbila, deset let ie od tega... U-
bogi Ijudje!    Rcdko kedaj jih pride kdo
obiskat, poidimo jih pozdravit vsaj ml.
ker smo že ravno tukai...«
«Iz srca rad, gosDod.«
Kako je žalostno izgledalo pokopa-
linče »Semillante«!... Se vidim njegovo
«ii'-ko zidovje, njegova iele^na    vrata,
zarjavela, ki jih je bilo težko odpreti.
molčečo kapelieo in stotine črnih križev.
skritih nied rastlinjem ... Niti eneffzi
venca neumrljivih, nitl enega spoml-
na!... Oh, ubogi zapuščcni mrtveei, ka-
ko jih mora zebsti v nühovem grobu, kl
ga jim je naklonila usoda!
Ostali smo tu nekaj easa in klečall.
üospodar je molii ha glas. Veliki mor-
ski ptiči, edini varuhi pokopališča, so
krožili nad liašimi glavami. njihovi hrl-
pavi kriki so se spajali z niorskimi ža-
lostinkami. Ko smo končali molitev, smo
se žalostni vrnili na ono stran otoka,
kjfr se je ladja potopila. Za easa najine
odsotnosti, pa pomorščaki niso zgubljali
easa. NaSla sva velik plamen, ki je gorel
na skali in iz lonca se ie kadilo. Vsedli
smo se v kolobarn z nogami proti ognju,
vsak k> držal na kofenih skledico iz ru~
dečc üoviee, v kateri sta bila dva kosn
namočenega črnega kruha.
Med jedjo smo molčali. Bili smo
premočeni, lačni in vrhu tega bližina
pokopališea ... Ko smo izpraznili skle-
diee, smo zažgali pipe ter PO malern za-
eeli govoriti. Seveda smo govorill o
»SOmillanti«.
»Koneeno, kako se je pa prigodila
nesreea?« sem vprašal gospodarja, ki Je
gledal, glavo podprto z rokaini nepre-
mično v ogeiij...
»Kako se je nesreea zgodila,« mi Je
odgovoril dobri Lionetti ter pri tem glo-
boko vzdihnil, »gleite, gospod, nobeden
na svetu bi ne mogd tega pojasniti. Kav
venio je, da so bile na ladii vete doloeene
za Crimee, odpluli so iz Toulona na vc-
čer, ob zelo slabem vreniemi. NoC se je
se bolj poslabšala. Nastal ie hnd veter.
dež, morje je bilo razburkano. kakor sa
Ijudje ne pomnijo ,.. Proti iutru je vetci
ponehaval, morje pa se je se vedno pc-
nilo in divjalo s tako peklensko silo, da
niste mogli razločiti varstvenili luei nitr
na štiri korake •.. Nihee iw more dvo-
miti, gospod, kako je to bučanje nevar-
no ... To bi ne bilo še nie, po mojem
mnenju je zgubiia »Scmillanta« krmilo
proti jutru. Kadar megla drzi. pride ved-
no do kakega poloraa» ctrugaCe bi kap!-
taji ne bil prilctel na te skale. Bil je vešč
mornar, ki smo ga vsi poznali. Povelje-
val je postaji na Korziki tri leta ter ie
znal svoje dek> tako dobro k«kor iaz« E]
ne zna drugega.
^Stran_2. ^
»NOVA   DOB A «
¦    ••   49
k našim bratoin na sever. Piaga. Brno.
Krakov, so postala /.a was žarišča novc
orijentacije onikuliiie, ki sc jo kiiialu i:-
\eljavljala v življonju doinovinc.
Ziveli smo, strogo loeeno, posebno
v spodnještajerskih mestih in trgih nase
nnrodiio življcnjc. Mogoeno oporo v tem
živTjcnju so nam daia'e naše trdnjaw
»Narodni Domi«. v katerili smo j^lcd.'ili
shnbol svojc moei in zavest'.
Takrat ni bilo prirediiüv, ko bi   sc
skui)iio z nasprotniki vcseliii in rajali Ofo
ranega jutra. Da jo nrestopüa slovcnska
noga prag ncmškega liraiiia,    v    istcm
trcnotkn bi ga bil viliar o'.luesd. V mc-
stncm gledišču toroj hramii kulture, do-
siop Slovencem ni bil dovoljeu.    Ko pn
so sii nekateri no/.avedni clement!    tja,
so jim iz odra serviraii opuzko:    »Was
flicsst über« z odgovoroin:   .»Der  Win-
dische, weil or hier iibeiiliissig ist«. Po-
vdarjati moramo, da jc bila narodnostnn
zavest mnogo bolj razvita    kot   dynes.
Po letih vojno pri-ie! je prcobrat. Vsi
so ga slutili žo dolgo prej v svojih srcili,
vsi so ga prieakovali. Ko je prisel,    za-
vrisnilo inn jo tisoČ goreeiii sre in   prt-
seglo mladi domovini vcč.uo zvestobo!
Nasprotniki so utilinili — izginili.
Pa medeni tedni so hitro minili   In
trdo življenje jc' pričelo nastopati. Naši
uasprotniki   so prieakovaii   dejstev.  Ko
so sc prepricali, da toll ni, da slovcnska
duša ni dnsa maščevanja in    zatirunja,
pričcli so prenieteno  politiko. Z denar-
jeni, katerega jim vslcd ugouiie gospo-
darske prošlosti in sedanjosu nc manj-
ka. slepijo lahkoverna srea    in    trosijo
posek v oei.   Koliko jili je, ki jim nasc-
dajo!   Na znnaj se kažcjo prijateljc dr-
žave in naroda, v notranjosti so zakrk-
.njeni grešnikj, ki sovražijo vse, kar   jc
našega do dna dnšo, ter si   zoic   zopct
easov, da bi drli kožo naših hrbtov.,
Vada, ki jo dajejo, vlcče.
Zavednosti baš v onih krogih, kjer
bi bila najbolj potrebna, :ii. Javnosti sc
nudijo žalostne. ostudne slike    medna-
rodnih veselic v naši s   krvjo    tisocev
stvorjeni  domovini...  Prircditclii  trde.
da jc to najboljše sredstvo, da si prido-
be srea svojih ncmskih    sodr/avijanov.
mnogi kratkovidneži jili v torn podpirajo.
tor jim ploskajo. Naši narodm naspror-
niki pa so rogajo, kor slutijü da jim xo-
pet cvetc ]>šenica. ter sejejo,   da   boilo
zeli.
Tako razjedajo narodiio samoza-
vost, la najlcpši in najdragoeenejši bi-
ser vsakega naroda. In dogajajo se pri-
zori, ko so domaec slovensko prebival-
stvo naj ukloni diktatn, da mova iti pod
tnjo strcho, kjcr se mora slavnost vr-
ški, ker pod naso streho ne bi nasprot-
niki došli. Pod tujo streho pa scdo erno-
žolti princi, ki prej niso Iiotc'ii sploh vc-
deti o tern, da med nami živijo, s prcd-
stavniki naših oblasti, tam se vrtc naso
dičiie gospc in ffospodicno z nemskiml
mogotci, kcr so jim dvorano domačc
hise postalo proinalo in prebornc.
Ne mislijo in pozabljajo na to, da Jo
¦pretcklo lc par lot, kar so iste korife.ie
pljnvalo tor z gnilimi jajci obmctavaic
njili starsc, brate in sinovc, ko so vla-
cili isti Iju'djc naše rojakc po jecah, ter
jih ovadili radi veleizdaje. Pozabljajo.
da so njih očetje šc s plu^'om in brano v
roki služili svoj kruh, da so pa ohranili
čist svoj značai in svojo   zavest.   Vsi
; poZiibljajo na to, da io ta r.arod v svein
kaj velja, ki no sprcniinja svojih na/o-
•rov kot pomladni \o{- ' ivateros.i
znaeaj ni na prodai.
Na mo.tcočncm spomenika l^aiac^c-
,ti"a ob nabrežjii Vliavo v I-raj;'! je nklo-
sana njc^ova zivijenska izpoved: >^hc
preostaia mi druzoKa. kot vroca z'elja.
da bi Ho.^' blao;oslo\il inojo deio. da hi
kar najvee p;<;;n)m:.).4l ) k okrojiiienjii
samozavcsii naroda, da bi moj lUiroi"
spoznal kaj in kdo je, ta- kaj i;i kdo nio-
ra biti.«
To zlate besode naj bodo tndi nani
zvezda vodnica. To besedo tor iiuiio
spomina na nczaslišano nani povzroče-
no sorjc zadniMi lot f:i žalostni '.IokocIU!
zadnjih dni bolo v bodoOo izostaii.
Le takr.it, co bodomo zavedni ],\
trdni proti vsakonm sovrazrsikn in pn-
jatolju. bo naša trobojnica in: starosiav-
ncm starem t>;radn ccljskem casino,
mirno in noomado/ovan,) vse vecne
case vihrala iiad belim našini n-,csrou\
Tako K'otovo. k'.ikor :;aj nam    I:!or
pomaga!
-------------------------------------------------—.  |
Zdravstvena vzgoja
mladino.
(Dalje.)
Dalje je stroko\-no do.v;';iano. da bi
ncna doba posamcznih lekoij ne smela
trajati nad tri četrt nre. Otroka. ki jo j>e '
v razvojn. no smetno staviii v ono vrsto
z odraslim. Odrasli človck i:i')ro dusov-
no intenzivno dclati dalj casa. kcr -opc-
rira večinoma z znanimi pojmi. ])odaiki.
velicinami, on sostavlja, iirejnje, sklcpa
in odloča prostovoljno, navadno brcz
posebnejia diiševnega ali telesnega pri-
tiska. ke^nlira si sam diisevno delo.
Dni.^ačo pri olrokn. Otroku so posa-
nieznosti in celota prodmetov so neznrr-
ne. odviscn je otrok od voiic in molocfe
ncitelja, odvisen glede časa. razpolože-
nja, hotcnia. Otrok v soli je, matenin-
tično izraženo. ncka varianta, ki jo od-
visna od konstante — produvatelia. A
živ organizem ne bi smel biti matema-
tiena formula in to treba vsikdar \\\)r,-
števati. Res je da otrok lažje nsoroiciu"
in memorira. a zato tez.io asoc:."
mena in sklepa.
Pazljivost traja pri ofrocih:
od 5. do 7. leta V*  lire.
od 7. do ID. leta 20 minm.
od K). do 12. loTa 25 mimit.
od 12. do .15. lota /^ lire.
Najboli prikladen pouk cnega prcd-
mcta bi bil le: K- nrni. Skraina meja eno
uro. Tozadevno se šc daises grcisi, .kcr
znamo, da traja ponk matcmatike Ponc-
kod po 2. uri, da slcdi prvi uri i^ouka
cnoga jozika zopet priliodnia :ira drn-
gega jezika, kar jc prenaporno. MccI
posaineznc uro pouka so žc zakonito
vpeljani odmori po 5 do 10 niinut do Y\
lire. Odmori mora jo biti za odpooitek,
nc za drugo. Tudi doma pri nčenju pazi
na odmore. Odmori izpolnjcni /, ueenjem
ali pripravo za kak drugi prcdmet, niso
nobeni odmori, niti tcdaj ne. ako mo is.
otrok sedcti mirno v klopi držeč rokc
na klopi, pod naclzorstvom kakoga so-
uoenca.
Poleg obveznih medurnih odmorov
bi bilo priporooati vrinck telovadbe za
5 mimit med ponkom tež.iih prcdmctov.
; O razvrstitvi i^redinetov bo liierc-
daino osialo pac nnienje, da S'.iauajo tc-
žji predmeti v prve nre. Popoldne, ee sc
že vrsi obisk sole, porabi nai so za ne-
obvezne predmeto. za telcsno vc/.be. /a
\-cščiiic in umetnosti.
Ureditev tehničnih strani intelek-
tuainega |)ouka ostanc zadeva pedago-
gov  in solskih oblasti,    Opo/.ariati mo-
I ranio ic toliko. da nam ne obreincniii-
jojo na.šili otrok preveč no ¦/. iirami no z
ucenjom.
Zatrjuio so od merodajne strani, da
jc tozadevno vse dobro in pruinisijenn
urejeno. Smo pa dvomljivci in nevorni
Tomaži, kcr imamo propricanio in iz-
kusnjc, da |)osaniezui absolutist \- so-
lah so dancs protiravajo, kcr so oziraio
glavno na završok nciic tvaiinc, nc i;a
učenca. Poiiovno čiijomo tožhc iz vrst
šolnikov, da danes nmstvena kapacitcta
in kvaliteta dijaštva pada. da so rezul-
taii slabi. (iospoda! Ali ni iskati vzro-
kov tenni. ako ic trditcv rcsnicna. de-
loma v pretiranih zahtcvah? Ni li vcr-
jetiio. da otrok pod brcmeni /o prczgo-
daj omaga in da postane dospevsi v
visjc razrede že brezuoesto" in ubit?
Zatrjuiejo dalje, da jo le nialo ali nie
prvo\'rstnili dijakov. odlienjakov, lalcii-
tov, da ic v ostalem niateriial sredn.le-
vrstcn. l^rvic tega no veruiemo docoTa,
kcr izkaznjejo lotna poroCMla ponekod
mnogo in še vcč kot dosloi odlienjakov
in dnigič vprašaino, ako so to trditve
rcsuične, kje tiei teinu vzrokV Vzemiino
dve možnosti: Da so zahtcve pretiranc,
da so none metodc slabo, oc vzamemo
za predpogoj, da je ueni načrt sposob-
nostim učencev primcren. d> to dvojc
ne drži — ampak. da so nasprotno nčne
nietode dobro in da sc prodmetov nc
prctirava, ostano le šo ena možnosf.
namroč, da so uconoi res prcslabi. V tern
zadnjem prinieru pa bi bilo zopct le pn-
li'ctno in logicuo. no pustiti prenapeti,
lok —- da sc jih še bolj ne slabi. Vseka-
kor jc tii treba zanesljivih, neovržnih
podatkov in sicer o normalniii zahtc-
vah predpisanega gradiva in o normaf-
nih dusexnih in telesnih '/uio/noslili
učeucev.
Delnc \.-.iwkc preobtežcnja uceiicev
iskati je tudi v doinači vzgo.ü- Stariši
otroka clonia sami prevec dusevno in
živčno rnzbiirjavajo. Vprczajo otrokc
v poslrausko izobrazbo posebno po me-
stih. Ni jim za^osti noenja v soli, šc pri-
vatno se mora učiti. francoščinc. angle-
seine, pctia, glasbe. godbc. raznih in-
strumentov, dasi mnogi no kažcjo no
zaliimanja, nc nadarjcnosH do vsoga
tega. Stariš] poscoaio z otroci družabne
zabavc. plešišča. glcdališen., razne pri-
reditve in shodc in colo pozno v noC.
Se nekak vzrok dušnega prcobtcžcaja
lnladinc bi bil navesti, namrec prcmala
briga in prcpnščruijc dijakov samim scbi
vsled znposlonosti in službenc ntriije-
iiosti srednjih stanov in nižiih slojcv
Tak lc dijak srednjih sol si lie zna urc-
diti diotetiko in higijenc diiha in tdesa.
zavživa ali dusevno ali telcsno prevee
in si škodujc v oncm ali drugeni oziru
ali v obojem. Tu sem spada čitanje. ro-
mauov pozno- v noč, igranic in dnige
pretiranc zabavnosti, katerim sc tc/.ko
odvadi še pozneje kot zrcl inoz.
Ncka poscbuost današn.iega uencga
ustroja so domače in šolske naloge. Po-
j drobna razpra\a o icj sibi božii za otro-
i ke, za staršc in za učitolisivo .— v zu-
| bavo niso ne enim ne drugim — obsc-
gala bi ogromno lnučiio pogiavje, a nas
bi tu zavedla prodaleč- Izrekam lc
mnonje. da so nOeiici sc^veduo, ali čim
dalje preveč obtežiijejo z nalogami.
Trditev, da jo neiigodno spriOevalo za
učitolia. ki nalaga prevee domačih iia-
log, no bo brez podlagc. Zatrjujc se
vendar, da je uona snov izbrana tako.
da jo more vešc iičitelj znmgali v soli.
Rocimo, da so doniaoo naloge upra-
vioenc. recimo, da so kori.stnc, vsccno
se daues nalagajo do nczmagljivosti.
Res so razredi prenapolnjeni. res jc štc-
vilo iicencov za eno učno moč ponekod
previsoko, treba. ravno tako razbreme-
niti ncitelja, kot ueenca. Res mi je tucli.
da sc niti polovica domaoih nalog jie da
povoljno zvršiti in sc tudi v soli nc iz-
prasa, sploh nc res!, ker sc no more. Po-
najvcč morajo doma pri nulogah poma-
gati starsi, stareiši bratje. ili kak usmi-
Jjon gospod iioitelj ali priiazeu gospod
profesor. In zgodilo se jc in sc se godi,
da nalogo, ki jo je izvršil za ueenca
doma ueitelj ali profesor, njegov strogi
tovariš v soli temeljito prečrta.
..IUQOSLOVANI! JUGOSLOVANKE!
Kakor v vseh ostalih krajih našo
drage uomovine, sklonili smo 1udi,v Ma-
riboru, da postavinio spomenik dnevn
poroke našcga vlauarja, Njcgovoga Ve-
licanstva kralja Aleksandra I. z Njeno
Kraljevsko Visokostjo rumunsko kra-
ljičino Marijo. Kakor so časi. v katcrih
živiiuo, resni in tožki, nai bo tudi ta
spomonik rosou. odgovarjajoč perecemvi
vprašanju nasega ok raja. Sklonili smo.
postaviti v Alariborii voiiko otrosko
bolnico, ki bi naj varovala pogubo to,
kar iuia naše kraljeslvo naidragoeeuej-
scga, naš mladi jugoslovanski narašča.i.
Colo bolnicc bo dieilo hue naše prvc
jugoslovanske kraljice Marijo.
Potroba otroške bolnico v Mariboni
jc volika. Naša bolnioa ninia posebnega
otroskoga oddelka, ker je bilo pied prc-
obratom iz zdravstvcnih ozirov tcžišče
za naše kraje (iradee, za Prekmurjo
Budimpcšta, za Koroško Celovec. Treha
joustanoviii novo srodiscc ii sicer inkl.
ki bo z ozirom na razdaljo vscm prizn-
dotim enako dosegljivo. Po naravni Iegi
nagibljejo sc ti kraji proti Mariboru, a
naše mesto jim v tem oziru no more im-
diti nobene pornoci. Kcr pa nam drzayn
no more v teh gospodarsko tako težkili
oasih priskočiti na pomoe, trcba, da i;e-
žcmo po samoponioei. S tem -homo naj-
lcpše dokazali državi in vladarju/ da
praviluo pojmujemo clobo, v kateri zi-
vimo in da smo jc vredni.
Voiua z vscini svojimi gro/;anii in
zlasti s pomanjkljivo pr:ehrano je rušila
žc v kali zdravje našc dcco in polagala
v ncžni otroški organizem zaoetke; tež-
kih organičnih bolezni. Potoni izvleekov
matrikc žiipuijskih uradov Jo dokazano.
da znaša le v jugoslovanskcm ozemlju
nekdanje Spodnje Stajcrsko uinrljivost
otrok do 1. leta 60%, med i. in 4. lctom
26% in mod 4. in 10. 65%. V Mariboni
samcni znaša letna uinrljivost 42%. Iz
Koroške in Prckmurja" niniamo točnih
podatkov, a že onioniouo šte\rilke govo-
rijo dovolj jasno.
^Zato sc jc \-    Mariboni    ustanqvil
»Ob kateri uri misHtc, se je «Scmll-
lanta« poncsrečila?«
»Moralo je biti okrog poldau, ifa
gospod, prav opoldan ... Pri moji vcrl.
v tej morski megli ni ta poldan bil r.ič
boljši od noči črne. kakor volčje žrelo...
Neki carinik ,'donia blizu menc, mi jc
pripovedoval, da ko je sei okrog pol
dvanajstih iz svoje hišice, da bi ^opet
zaprl okna, mu je odncsel naenkrat vc-
tcr kapo z glavc in ko jo ic hotel ujcti z
rezilom, je tekel ob bregu za njo po
vscli štirih. Razumete, cariniki niso bo-
gati in kapa je zanje dragoccnost. Ko Je
in mož pnvzdignil za trcmitok glavo, so
mu je zdelo. da se je prikazala v mcgTt
blizu njega vclika ladja brez jader, ka-
tero je gnal veter proti otokom Lavezzi.
Ladja je drčala tako hitro, da jo carinik
nj imel časa dobro videti. Vse ie mislilo,
da je bila to »Sčmillanta«. zlasti ker lc
.slKal tukajšnjl ovear čez pol lire ob te
skale . •. Glejtc gospod, ravno prihaja
ovcar, katerega sem omeuil. on sain
vnm bo povedal, kako se je zgodilo ...
Dobetr dan, Palombo! .¦»¦'.¦ Pridi bč malo
pogret, nič se ne boj.«
V plašč zavit človek, ki je krozil J?e
nekaj easa okrqg našega ognja in ki
sem ga imel za kakega pomorscakn,
ker niscm vedel, da jc ovcar na otokh.
sc je boječc približal.
Bil je star gobavee, fri čotrtiuc te-
pec, bo'lan ne vcm že na kakšni skorbn-
tični bolezni, ki mu je pustila velikc de-
bele tistnice, da ga jc bila groza videti.
Lionetti mu je s težavo razložil. za kaj
se prav za prav gfe.
Ko je vzdignil s prstom bolno ustni-
co, nam je pripovedoval. da je res slišal
onega dne, okrog poldne v svojo kočo
slrahovit polom in udarec ob skale. Ker
jc til otok ves pokrit z vodo. ni moge!
iti u stanovania, drugi dan na sariio ko
je odprl vrata, je videl na bregu nakopi-
čei;e razvaline in trupla, ki iili je morje
iPiistilo. Ves prestrašen je tckci v svoj
coin, da bi šel v Bonifacio isknt liiuli.
Utrujen. kcr jo loliko govoril, se ie
ovear vsedel tor k gospodar zopct po-
vzel besedo:
»Ha gospod, ta u'bogi starček nas ie
obvestil o nesreei. Bil je nor od samega
strahu in od tega trenutka jc skoro   ob
pamet... Saj ni cuda. oc je šlisal in
videl tako grozoto. 'Predsiavijajte si.
sost sto mrličev je ležalo v posku, med
losom in mod ounjami jader... Uboga
»Semillanta«! Morje jo je tako zdrobilo,
da je našol iz ostankov ovcar z najvccjo
težavo toliko, da jo naredil plot okrog
svojc kolibc ... Kar se tičc lnrlicev, so
bili tako polomljeni in zbiti, da nas je
obšla kar kurja polt... usmiljenia vrcd-
no jih jc bilo videti, skliuoeno drug in
drugega ... Kapitana smo našli v prax-
nični oblcki. duhovnika s štolo okrog
vratu, v kotu mod dvenia skalama jc ti-
ča! mornariški vajencc z odprtimi oč-
nii... ctovck bi bil mislil. da šc: živi;
toda ne! nobeden veo sc ni gaiiil...«
Tu je prcnehal gospodar.
¦''    »Pozor, Nardi.«  jc  zaklical,  »ogenj
pcša.«
Nardi jc vrgcl na ogenj dve ali trl s
terom polite 'deskc, ki V,o se takoj vzgalo
ter je nadaljeval:
»Najžalostnejšo pri vsem tem do-
godku jc pa to. Tri tedne prod to nesre-
co se je ponesrcčtla maih.na ladja, ki ie
bila narrtenjena ija kamor »SCmilianta«.
na isti način in skoro na islem kraju, sa-
mo 'da smo takrat prihitcli »ravocasno
na pomoč, resili nioštvo in dvajset voja-
kov od traina, ki so bili na ladji.. .'Ubo-
gi so bili popolnoina /medeni, si moirale
misliti! Vze'li smo jih s son-vj v B'oii-iia-
cio tor jih obdrzali dva dni pri nas, 'pri
mornarici... Ko so so posusili in ok|fe-
pčali, lahko noč, vcliko srejo ter so ,'šfe
vrnili v Toulon, kjer so jiii zopct ukfcaji
čez nckaj časa ... Uganite na katqro
ladjo?... Na «StMnillant.o«. gospod,...-
Vseh .dvajset smo našli, ležečili .nicd
mrtveci. na mestii kjer sodimo sedaj.i..
»Sam sem vzdignil iienega brigs-
tlirja s finimi brkami, blondina dotna^.Iz
Pariza, ki sem ga imel v oskrbi v svo-
jem stanovanju ter nas Jc zabiiv^l. s
kratkočasnim pripovedovanjem, da'smo
se smcjali do solz. Ko sem ga videj.j.i:-
kaj, sem mislik da mi bo počilo srqp.r..
O, sveta mati!.. •«                           "^j^
Pri teh besedah je sircsel PQ^jteni
Lionetti ves ginjen pepel iz pipe, s^,?a-
vil v svoj plaso   tor   mi   voščil   \'&Q
HOC...                                                        ,\'Af\.
Nekaj easa so se še pomenkovaU
pomorščaki poluglasno •.. Potem so «-
gasnili drug" za drugim   svoie   pipe ...
Stev. -W.
> N OVA    DQB.4
___Strap 3.
odbor. ki si jc stavil za nnlogo, da pov- j
z3ignc otroško bohiico v Mariboni. Kcr ;
Pa jc to vprasanje tako blizu ."'eiiskemu ]
si en in programu naše organizacije.    je j
sklenilo našc društvo. da nosycti s traj-
irim delom svoje sile toj niisli trko dol-
xo, dokler ne bo stala v Mariboru oiro- j
ska bolnica. Roko v roki hočerno delat"
z liruštvom za zgradbo otroške bclnicc
v Mariboru in ga podpreti    v    cioveko-
i.iiibneiu ciliu.
Zato se obraeamo z naso prošnjo
üo vseh tistili, ki so prizadeti in tudi ti-
stili, ki niso prizadeti. da nani poinagaju.
Prcdvsew prosinio vse organizaeijc.
brez razlike sirank in slojev. da se nain
pridriižijo. Obracamo se na obeine, da
v svojcin intcresn podprejo naze de!o,
nadalje na častito duhovščiiT) in iičileij-
slvo. Posebej so še obračamo na pre-
možnejše sloje. na industriiska podjctja,
bankc. posojilnicc in različne ziulrii^c.
Pomagajie vsi, vsak po svoji inoei.
Harovc bomo objavili potoin easopisov.
Imena darovalccv in seznam darov bo-
do izročeni Njenenni Velieaastvii Kral.ii-
ci Mariji.
Darovc pošiljajtc na »Sklad otroške
bolnice«, Posojilnica  v Mariboru,  nabi-
j-alne pole pa »Mariborskeimi zeuskerruT
društvu«.
Odtoor Mariborskega ženske&i društva.
Pismo
„loroit za ideale", g. Ml HeiÄu.
(josp'od, Vi pišctc (»Nasa Vas-s 13.
apr.), da hočcte »iztrebiti iz naših sre
vse koreiiiu- laži in podlosti« in dvigniti
^iiaše  inišljenie  zopet  visoko  h   KrLstn-
Sll.«
Oospod, vi iy.püvediücie -cpuhli-
kansko miscl.
Gospod, vi svečauo pridigate: »Mi
Slovenci snio narod.«
Ali se, gospod Novačan, niste bali.
ko stc to pisali, da bi posijalo so]nee {cr
svetu pokazalo Vašo sliko?
L oktobra 1919 svn se videla v
^eogradu in v Zeiiumu. Bilo ie to takrai.
ko stc mi natvezili neka čudna pisma za
'agrehške tvrdke, ki jim jaz iiisem P<v-
znal niti imena. S strahom scm opazil v
^vgrebu, kam stc me poslali... Takrat
ste govorili odloeno: »Kajkavski nC bom
«ikoli več pisal«; zavrsli ste tore,! po-
polnoina slovcnščino .— kajpadn, takrat
ste hoteli postati v Beo^radu gospod!
—, a zdaj s povzdignjenim jclasoni go-
vorite: »Slovenci smo narod!«
Kdaj ste1 lagali, takrat ali scdaj ali
obakrat?
2- Vi stc šli v službo kraljevskcgu
ministrstva za vnaiija dela tcr bili nekai
^asa uradnik našega konzulata v Trst»
in našega kralj'evskega poslaniStva v
Pragi. Zdai hočete biti republikanec. —
Kdaj stc idejo prodajali za denar, takrat
ali sedaj ali obakrat?
{Pojasnilo na tretjo točko ic lahko:
Ali imate Vi pravico in moč. trebiti laž?
Pojdite tja in se izpovejte najprej svojih
Ji'rehov, spokorite se, potem pridigajte!
Nekoč ste zapisali besede: »Norost
•e zmirom lepsa od prefrigane raeunskc
ualoge z življenjem«. Kai ste si izbrali v
svoji »politiki«, norost ali račnnsko na-
<og<) z življeiijcm? Norost je nesreCa,
lacun z ideali pa podlost.
Dr. Fr. Ilešic.
JDS.
Izvrševaliii odbor JDS /a maribor-
sko voiilno okrožie ima s\oio sejo v ne-
deljo .3(1. a])rila ob 9. nri dopuklnc v inaii
dvorani liotela Union v Celju. Na dnev-
nem redn jj poroeilo narodn. poslanca
dr. Kukovca tcr razprava in skiepanjc
o strankineni delu \- bodoeili n.esecih.
Vse elanc prosinio, da se zanesljivo it-
dclcžc.
Pelifißne iresfi»
Zdravstvena anketa v S'oveuijii. N'a
poziv Zdravstvene.^a odseka za Slovc-
nijo sc jc vršila P«d predscdstvoin sr-
nitctnesa šcfa za Slovenijo g. dr. Kra.r-
ca due 13. aprila t. I. v Ljubljani zdrav-
stvena anketa, koje so se ndeležili de!c-
jLcati primarskih zborov in upravitelji treh
največjih bolnišnic v Sloveniji: Ijnbljan-
I ske. celjske in niariborskc. -\nkeia sc je
obsirno bavila z danaSnjim obupnim sta-
njem nasih bolnisnic. Ugotovilo sc jc vsc-
stransko izčrpno, da pri obstoječi drrt-
krinji živil. kurjave, obvezil tcr vseli dn:-
Sih potrebšeiu. zavodi pri najveeji šte«-
Ijivosti in lm.ivzornejšein ffospodarslvu
absolntno nc morejo shajati s krediti. l\i
jih daje država na razpolajro. Casopisjc
se jc o tern vprašaiiju svojeeasno žc ob-
sirno bavilo. pravi vihar razburienja jc
šel po slovenski domovini, ko sc je šlo
nato, da sc zaprejo nckatcri manisi /z-
vodi, pri tern bi bile prišle v poštev v
mariborski oblasti kar tri bolnišnicc:
Slovenjisradec, Ptuj in Murska Sobota.
Razmcrc pa sc od tedaj niso prav nič iz-
boljšale. zadolžcnje zavodov postaja
vsak dan vcčjc. Ureditev je nnina, vsr,-
| ko odlašanje in zavlaccvanje povzroca
ncdoKlcdno škodo v zdravstvenem m
.^ospodarskcm pogletiu.
Mariborska obläst s sedcžciii v Ma-
riboru. K tej oblasti spada.io nicsta Ce-
Iie. Maribor, Ljntomcr, Ptiii, Preval.ie.
Slovenjffradcc, sodni ok raj Kozjc brcz
občin Veliki Kamen in Mrcna sc!a, sodni
okraji Ccljc, Vransko, Gornii gract,
Sinarje, iz sodnega okraja Laško obel-
na Sv. Rupert, od političnejja okrata
kamniškega obeine Motnik. Trojane in
Spitalic: dalje Prekmurjc in celo Mecljr-
niurjc.
Izjava dr. Beneša sledc okrepiienja
Male antante v Genovi. Dopisniku Ri-
ječi« je izjavil dr. Edvard Bcneii sledc-
ee: Mala antanta izhaia iz Oenovc trct-
neijša Jvot kedaj poprcj in je popolnoma
solidania medseboj in s Pol.isko v vseh
političnih vprašaiijih, ki se tičejo našin
držav. Naš popolni sporazum je napravJl
povsod najgloblji vtis in dopuščcna ml
bodi trditev, da smo doseaii rešenje
konformno svojcm« skupnemu progra-
mu v vseh vprašanjih, v katerih jc kon-
ferenca sploh mogla dospeti do rezulta-
tov. V svesti si, da tvorijo mirovnc po-
godbe temclj obstanka nasih držav in v
svesti si, da je sporazum med velikinn
zavezniki najboliša garanciia ten po-
godb, smo delali toliko, kolikor so nam
dopuščale naše sile, da izlečimo vse di-
vergence med zavezniki. 'Rešenja, ki
nam jih je naša politika dopustila v sre-
dnji Evropi, so nam priborila nvaževa-
nje vseh; naj mi bo dopuščeno pokazati
samo na to, da so nam prijazne velesiie
v enem najkritičnejših momentov kon-
ference pozvale, da sedimo v njihoven:
; s\'etu. Kakor sem rekel ze prei. nam jc
i v.enovska konferenca omo^ocila, da sc
bolj utrdimo vezi, ki nas veže.io s Polj-
sko. Tndi nasc sodelovanjc. započcto v
(jcnovi v naših tiskovnih biroji'n, se bo
nadaljevalo doma. Naši narodi se bodo
tako še bolj mcdscbojno spoznali in sc
bodo intrige tako laž.ie razkrinkale. Ne-
so.v^lasij v Mali antanti ni. Ti jilas.jvi so
se res širili početkom konlerence. tot*a
naša poütika je ista interesi isti in od
vsega poeetka so naši delcgati in stro-
kovnjaki na konferenci sodelovali spo-
raznnmo, kolikor jc to sploh mo.i(očc. da
ustanove tako linijo zajedniške.^a zaclr-
žanja. Tako smo doscgli reprezentacljo
v koniisijah in podkomisijah tcr nam jc
bilo povsodi da no popolno zadoščenie.
Vsebina rusko-nemške i>osodbe jc zjiolj
ckonornska, veudar zelo poüticna po
formi. v katcri jc bila predana javnostv
na konferenei. Ta po.^odba ie napravila
veüko škodo uspehii konferenec. Ne
morem sc dalje izražati o tem vpraša-
nju. kcr zavezniki smatrajo. t'a je zn
konferenco koneano. Morem reči samo
toliko, da smo mi složni in tla to tudi o-
stanemo po konferenei. sedai bolj nc.^o
Prei.
Rusüa odjiovorila na zavezuisko
protei;tno noto. 26. tm. so Rusi izročiH
protest sovjetskc vladc proti noti za-
veznikov na ncmško dcle.uaci;o z due
IS. tm. 1922. Nota se glasi: »Ali je na-
mcra. vsicd katerc so si^natnrne sile po-
slale Nemčiji noto, ki pozivlje Nemčijo,
naj sc na konferenei ne iidelcžuje raz-
prav o vprašanjn .^lede Rusiic-, opravi-
čena ali nc, vendar menim, t'a bi morali
ti vzroki povzročiti, da se tudi Poljska
ne bi več udeleževala teh razprav. V p<;-
godbi, ki sc ie due 18. marca 1921 skle-
nila v Ri^i med Poljsko in Riisijo, so
rešena vsa vprašanja, ki internirajo tl
dve državi, na naein, ki je bolj konkre-
ten in končnoveljavcn kot rapallska po-
jfodba med Ncmcijo in Rusiio od 16. a-
prila 1922. Obenem si ne morem kaj, do.
ne bi opozoril na to, da ie zelo čudno
in ncrazumljivo, ako hočc sedaj država,
ki je brez pridržkov dc iure pripoznala
sovjetsko vlado in ž n.io sklenila pogod-
bo, oropati drugo stranko pravice, skle-
pati pogodbe z dnigimi državami. <-So-
vjetska vlada jc vsled tega prisiljena, da
snitit-ra to stališčc kot atentat na suvc-
reniteto Rusije ter krsiiev v I^iffi tine
IS. marca 1921 med Rusijo in Ukrajino
na eni strani in Poljsko na drugj stram
sklenjene pogodbe. ki jo je due 30. apr!-
la 1921 ratificirala poljska narodna skup-
ščina. Nadalje pomenja to stališča kršl-
tev dogovora, ki se k' dne 30. mart»
1922 sklenil med Rusijo, Poljsko, Eston-
sko in Litvansko in v katcrem se je
Poljska svečano obvezala, da bo na
genovski konferenei ne samo prilagodila
svoje stalisče ruskernu, temvee da bo
z vsem svojim vplivom delovala na to,
da se bo ruska sovjetska vlada priznala
tudi od onih držav. ki doscdai tega 5e
niso storile.« »Končno pa je dejstvo, «la
so sile, ki so podpisale noto na Ncmčijo.
od teh ne spada Poljska ne k Veliki nc
k Mali antanti, ima pa pogodbene zveze
z Rusijo. do katerc je v ozkih odnošajih
— pridržale svojim vladam pravico, tTa
ne bodo pripoznale tega ali onega člena
rusko-nemške pogodbe, nezaslišan prc-
| cendentčni primer, ker se smatrajo    tc
j državc za upravieene, da razvcljavijo
I pogotlbo, ki sc je sklenila med l^usijo in
i drugo državo. Ako bi se ta prccendenč-
n: primer nporabljal tudi dvil.ie, bi imtit
Riisi pravico, da anulirajo jio^odbe aJr
dele pogodb, ki jih jc I'^oljska sklenila 7.
dnigimi državami. ako ne bi bili u&otfiu
Rusiji. Ruska vlada pa ne zcli nastopiti
iste poti, ki jo jc poka/.ala J'oijska, ter
izjavlja kategorično, da nc more priznati
nobencga primcra, da bi pogotlba. ki bi
jo Rusija sklenila, potrebovah priznanje
ali nepriznanie treh sil.«
Angli.ia proti Fraiiciji. Auglcški listi
so priobčili 25. tm. oficiiozuo noto, v ka-
teri nazuanja Lloyd Hcorgc, da sc sma-
tra grožnja z izolirauo akcijo od strain
Francije kot rcsna ncvarnost in da je ta
grožnja izzvala ostro kritiko in spluSno
vznemirjenje. Vendar eeprav bi Pranci-
ja odšla iz Genove, bi konferenca tra-
jala dalje. Anglcži stojc šc zmirom pod
vplivom Poincarejevcga govora v ßar-
lc-Huctu ki ga smatrajo kot izzivajoC
bojni klic. napcrjen proti Anxliji samK
Llo>:d Oeorgc bo šel siccr v London,
kjer bode dobil od spodn.b zborniec
niorda še impozantnejso zaupuico nesn
zadnjic, nato bo pa otlšel nazaj v Oo-
novo.
Celjske novice.
Prireditev celjskega rrgovstva ob
priliki III. vseslov. trgovskega shoda v
Celju v soboto dne 29. t. m. v vseli pro-
storih Narodnega doma bo vsakega po-
setnika zadovoljila. Mariborska vojas-
ka godba (36 moz) pod osebnim voa-
stvoiii pri nas tako priljubljencga gosp.
kap. lierzoga bo proizvajala najlepSe
koncertne komade. Vd-nska razstava in
pokušnja Prvc južnoštajerske vinarske
zatlruge vzbuja vseobči intres. Na raz-
polago bo 10 vrst naših najboljših šta-
ierskih vin m to po najznižjih ccnah, kl
nc bodo dosezale niti navadnih gostilni'5-
kili ecu. Vrle naše dame, ki so prevzeTč
vodstvo šotorov za je'stvine. slaščice 1n
kavarno jamcijo, da bo tudi v tern oziru
vsakdo najbolje postrežen. V dvorani bo
poslovala tudi trafika. V ostalem opo-
zarjamo, da ni namen priTeditve doseči
dosti čistega dobička, tevnveč omogoclfl
vsakomur udeležbo. Zato sc jc določila
tudi vstopnina samo na 5 ?)in za osebo.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in
ie vsakdo vabljen. — V nedeljo med 3.
in 4. uro pop. se vrši ogled cinkarne In
kemične tovanie.
Upravno sodišde v Celju. V seji im-
rodne skupščine dne 25. aprila je bil
sprejet za'kon o upravnih sodiščih, ki Je
v tesni 7.vezi z državno razdclitvijo na
oblasti. Uvede se široka avtonomija in
uvede se toli potreben pravni red v
administraciji. Pritožbe proti ukrepom
bodočih velikih županov od strani pn-
zadctili strank ne bodo Sle na minister-
stvo, temveč na upravno sodižče I. in-
stance. Takih upravnih sodi^č bo v dr-
žavi vcč, upravno sodišče za maribor-
sko in ljubljansko oblast bo imelo svoj
sedež v Celiu. Za naše mesto pemein
to v vsakem pogledu lepo pridobitev,
za kojo dolgujemo našemu poslancu .?.
dr. Kukovcu odkrito zahvalo. Za mesto
Celje pa nastajajo nove stanovaniske
naloge, združene s finančnimi žrtvamt,
kojih pa se naše Celic ne sine najmanje
strašiti.
Nič več se ni slišalo nobencga glas«
Stari ovčar je odšel...   Samo jaz sem
ostal in sanjaril sredi speeega inostva.
*
•Pod vtksom ža-lostne povesti, ki
seni jo ravnokar slišal, sem poskusal
^konstnürati ubogo mrtvo ladjo in po-
ek tega smrtnega boja, čegar price so
0]l1 le morski prtiči. Nekatere podrobno-
1 so inc ft-apirale, kapitan v slavnostni
unitormi, duhovnik s štolo, dvajset tra-
insicih vojakov so mi Pomagali uganlti
vse penpetije žaloigre ... Vrdel sem od-
iti fregato iz Toulona po noči... Od-
iadrala je iz pristanišča, morje je raz-
hurkano, veter silen; toda kapitan je
puječ pomoTŠčak, vse je bilo m-imo na
krovu...
¦Zjutraj se vzdigne vihar na morju.
^^čela se je razburjenosr. Vse mo§tvo
ie pokonci. Kapitan ne zapusti svojega
'"esta... V medkrovu, kier so zaprti
S^' je 4cmno' ozračje je soparno.
LsaS bülani ležiJ° na P°steljnicah.
statiaDo\Je 8romo zibala' ni ino*0^
deči ni «2?101" üovoriio nied seboj,   sc-
Mora"o &i ^UČah' držeč se za ^1
'   ^9*1' <ta razumeio drug   drn-
gega. NekateTi sc zaeno bati... Poslu-
šajte vendar, na terri kraju sc potopi vc-
liko ladij, tako pravijo mornarji in kar
pripovedujejo, mi posebno razveseljivo.
Poscbno njihov brigadir, Parižan ki ve-
dno pretirava, ponuja vam kos kokoši
in se šali:
Potop ladje!... To je zelo kratko-
časno, če se potopi ladja. Mesto, da se
skopamo doma, se skopamo tukaj, po-
tem nas bodo rešili, vlekli v Bonifacio
in bomojedli kose pri Lionettiju.«
Vse se sme>ei...                              !
Naenkrat polom... Kai je to? Kai |
se godi?...
»Krmilo se je odtrgalo,.< je rekel
neki momar ter kče ves premočen po
medkrovu.
»St€čiio pot,« vpije brigadir, sedaj
se ne smeji nihče več.
Nastane velik ropot na krovu. Me-
gla ovira vid. Mornarji gredo in priha-
jajo, pr-estrašeni, tipaje v temi... Kr-
mila ni veČ, krmarenje je nemogoče.
»Sčmillanta« se vrti, drči kakor veter ..
To je v tem trenutku, ko jo vidi carinik
mimo smukniti ob pol dvanajstih. Frc-
gata drči naprej, zasliši se   stiel iz to-
pa... Na Pointe, na pomoč! Konec je,
nič več ni upanja, zaleteli se bodo ob,
pečine... Kapitan gre v svojo kabino.
kmalu pride zopet na poveljniški most
~ v slavnostni uniformj, za smrt se je
hotel čedno obleCi.
V medkrovu se vojaki preplašeno
spogfcdujejo ter nie ne reko... Bolniki
poskušajo vstati... mali brigadir sc nič
več ne smeje... Vrata se odpro in du-
hovnik se prikažei na pragu s štolo o-
krog vratu:
^>Pokleknite otroci moji!<
^ Vse uboga, z zamolklim glasom
zaene duhovnik molitev za umirajoCe.
Naenkrat strašen simek. krik, en sam
krik, nadčloveški krik, roke se stegnejo,
se skrčijo, pogledi osteklenijo pred prl-
kaznijo smrti, kj gre mimo kakor bTI-
sek...
Usmiljenje!..,
Tako sem precul vso noc in sanjal
deset let v pre-teklost, o ubogi ladji, ka-
tere ostanki so me obkrožalr. DaleC v
morski ožini je razsajala nevihta, sliSal
sem plesati našo ladjo ob vznažju pc-
čin, ki so kričale njeuo pogibelj...
L1C. K. §IMNIC:
Moj oce, obrtnik in trgovec
— kot vzgojitelj.
(Spomini iz otroških dni.)
Kolikor se spominjam sem bil
čisto majhen, z rudečo kapico na glavi
in pisanim predpasnikom, ko me je
prijel moj tatek in me nesel v svojo
skromno delavnico, rekoč:
»Ediček, pojdi z menoj, boS videl,
kako se Žaga in skoblja«. Posadil me
je na skobelnico, jaz sem sedel in ga
gledal, on pa je žagal in skobljal, da
so  oblanice letele na moj predpasnik.
»Glej, kako skobljam, zate in za
mamo služim, ljubček moj«.
Znoj mu je lil po lieih, obrisal si
je često čelo, jaz sem ga pa gledal z
otroSko dušo in nisem nič razumel.
Vzdignil me je večkrat, me poujčkal,
malo zapel ter zopet žagal in skoblja).
Ko je biio poldne me je vzdignil, ve-
selopohitel z menoj k mamici ter me
ji je izročil z besedami:
»Ženka, učenca sem ti nazaj pri-
nesel«.
Vsedla  sta   se  k   mizi,  jaz sem
Stran 4.
__j>JlLJ^_.P„g.ffL A !
__Stev^49__
Udeležnike občnega /bora Zveze
trgovskih gretnijev in zadrug (er III.
vseslovenskega trgovskega shoda opo-
zarjamo. da se vrši v soboto dne 29. a-
prila tl. ob 8. uri zvečer velik koncert
mariborske voiaške godbc pod osebnlnr
vodstvoni g. Herzoga v veliki dvoran!
Narodncga doma v Celju. Naj nihče nc
zamudi prilike, biti deležen tega izvan-
rednega užitka. Koncert priredi na cast
vsem posctnikom in tovarišcm cctjsKo
trgovstvo. Posebna vabila sc ne razpo-
šiijaSo. Vabljen jc vsak prijatelj trgov-
stva.                                             442
LJUDSKO VSEUClLIŠČE V CELJU.
Za pondeljek, dnc 1. maia ž-c napo-
vcdano  prcdavanjc  se preloži  ua  dan
8.  maia. Ob tej priliki se eenj. poslnšal-
cc obvesti. da se bodo vsled daljšegn
dncva vršila predavanja od sedaj zana-
prcj vedno od 8. do 9. ure zveeer.
Slavcnska banka d. d. podrnznica
Celje sc otvori 2. niaja 1922 v Celju v
Presemovi ulici St. 3. Slavcnska banka
je domač zavod, ki je postal jeden iia]-
močnejših v državi vslcd fuzije Jugoslov.
Union banke v Ljiibljani in Slavcnske
bankt v Zagrebii. Podružnica sc bode
bavila z vscmi v bančno stroko spada-
joOitni posli.
Izlct na Veliko tKozjje sc vsled traj-
nega slabega vremena odpovc. V sluca-
ju, da se vreiuc zboljša, se izletniki lahko
obrnejo na g. dr. Milko Hrašovca ali
Krajnca, ali je napovedan izlct ali nc.
G. polkovnik Kcrclieücli je v čctr-
tek zapustil Cclje tor odšel na svojc no-
vo službeno nicsto kot okružni povcljnik
v Mostar. K slovesu na kolodvor so pri-
šli vsi častniki tuk. ganiizije na čelu
gg. polkovnika Tošič in Naumovič ter
veliko Stevilo n a Sega meščanstva, v ee-
gar vrstah je g. jDolkovnik Kcrchelich n-
žival veliko simpatije. Lepim željam, ki
sprcmljajo g. polk, na novo sluzbeuw
niesto, se prkiružujemo iz vsega srea
tudi mi!
Opozarjamo na občni zbor gostiln*-
čarskega saveza, ki sc vrši 1. inaja ot>
9.  uri v gostilni g. Božiča. Vcč v oglas-
iiem dclu.
Važnjja po hodnikih za pešce. Pod
tern naslovom kliee v zadn.u Novi Dobi
nekdo proti kolesarjem poücijo na po-
inoč, Vsaj v Sloveniji na.j bi voljuli cnot-
ni predpisi. Ob priöclku pcšpoti iz Ljurj-
Ijaiie proti Ježici je na novi prepleskani
deski napisano: «Za kolesarje in ppeS-
ce«. Toraj, kar velja za Ljubljano, bode
veljalo inenda tudi za Celje. Zc res, da
naj se sporrnim klubom za dirkanie voz"-
iiia po pešpotih prepove, a niirno voze-
čini polesarjem, naj to ne bode zabra-
iijeno. To naj velja sosiebno za pešpoti
proti Zalcu in Vojniku. Obsodbe vrcdno
pa je vozarjenje po trotoarju na Bregu
in po mestnem vrtu. Zeleti bi bilo, da se
ukrepi primerno razglase, da bodo kole-
sarji in pešci vedeli pri čeni ia so.
Iz celjske sokolske župe: V nedcljo,
30. aprila ob pol 9. uri dopoldiic se vr5t
celodr*even tečaj za članice ccljskega In
savmjsko - šaleškega okrožja v telovadr-
nici ccljskega Sokola v svrho skupneg-a
vežbanja prostih vaj članic za zlet 192Z.
Prideta 2 vaditeijici iz Ljubliane. Isti dan
in ob isti uri se vrši e-nak tečaj v Zagor-
jti ob Savi za društva gornjeposavskega
okrožja, kainor prideta tudi dvc ljuHian-
ski vaditeijici.
Naše šolstvo. Na drugeni mestii po-
roeaino, da je bilo v seji višjega šolske-
ga sveta imenovanje nadtičitelja na celj-
ski okoliški šoli že zopet odloženo.
Teh salomonskih, tajinstvenih razlogov,
iz kojil] se to niesto ne zasede. že ne ra-
zumemo več. Stvar ni več smešna, vz-
buja pri nas že splošen odpor nad po-
stopanjem Ljubliane nad našim šolst-
vom. ki (akega jerobstva ne bo več dol-
go i>renašalo.
Čitalnica v Celju je otvorila že
lansko pomlad Ljudsko knjižnico. Spo-
četka je bilo le malo izposojevalcev,
toda polagoma je jelo njih število na-
raščaii. Knjižnica ni imela ob otvoritvi
skoraj nikakih knjig pripovedne vse-
bine. Izposoievalo se jo je med letom,
kolikor je bilo mogoče in kolikor so
dopuščala gmotna sredstva. Do danes
se je kroR čuateljev znatno razširil.
Brez dvoma bi se Stevilo teh že po-
trojilo, ako bi knjižnica bila založena,
kakor žal ni. NajhujSe pri tem je to,
da se mnogi špodtikajo na tern, zakaj
Čitalnica ne skrbi za zadosten nakup
knjig. V čitalnični sobi se hudujejo,
zakaj ni Čitalnica naročena na ta in
zakai ne na oni list. Nihče ne pomisli,
kje dobiti sredstva, nihče se ne pobri-
ga, da bi pridobil Čitalnici vsaj enega
člana. Nasprotno. Zadnji čas se doga-
jajo celo slučaj?, da starejši članl iz-
stopajo. Preveč jim je, da bi plačali
tistih par kronic na leto. Izgovarjajo
se, da ne hodijo v Čitalnico čitat ča-
sopise in da knjig ne potrebujejo.
Mnogi zopet trdijo. da se je Čitalnica
preživela. V Celju do danes ni knjiž-
nice, ki bi bila dostopna vsem slojem.
Tudi ni knjižnice, ki bi se dala tako
lahko preosnovati v veliko, vsem za-
htevam občinstva ustrezajočo bibliote-
ko. S primeroma malimi gmotnimi
žrtvami bi se to dosegio, treba bi bilo
le malo več dobre volje. Omalovaževati
se ne sine, da razpolaga knjižnica z
lepim številom ssbo-hrvatskih in ru-
skih knjig. V knjižnico zahaja tudi
okoliško Ijudstvo- Strerneti moramo
za tem, da ga privabimo čim več. To-
da z izstopom iz Čitalnice ne bodemo
pospeševali izobrazbe. Kajti brez gmot-
nih sredstev je poslovanje čitalnice
izključeno. Uvažujoč veliki vzgojnipo-
men knjiznic prosi Čitaluica vse za-
vedne Slovane, da ji ostanejo se na-
dalje naklojeni in privabijo čim največ
novih članov v njen krog. Članarina
mesečno 1 Dinar je tako malenkostna,
da jo lakko vsakdo plača. Denar, iz-
dan za Čitalnico, je določen izključno
v kulturne namene. Zato bi se naj
nikdo ne pomišljaj, žrtvovati ta malen-
kostni letni davek, ki služi obenem
tudi povzdigi  jngoslo^anske literature.
MILAN HOCEVAR, bivši trgovee
«v Ljiibljani, pristojen v Celje, je pred c-
nim letom zapustil svojo zqiio in tri o-
troke v največji bedi in pornanjkanjii;
zato se obračani s prošnjo ua javuost,
ako je koinu znano njegovo bivališče.
naj mi blagovoli sPcročiti. — Jos. Zabu-
košek. krojaški mojster v Celiu.
Dijaška kuhinja v Celui ic preicla
od g. Blatnika Simona. trgovca v Stari
vasi pri Velenju niesto venca unirlima
gasilcema g. Jos. Hudoverniku v Ve-
Icnju in g- I. Pačniku v Družniirju 100 K.
Splošna organizacija voinili invali-
dov poverjenistvo v Celju \c. priredilo v
! necieljo, dne 23. tni. v gosiilui j>ri Kroni
protestno zborovanje proti ukinjenju in-
validskili domov v Sloveniji in invalid-
ske likvidature v Ljiibljani. proti zavla-
čevanjii izplačila invalidskih podpor in
proti invalidslvcniu zakonu. ki ne nudi
vojnim žrtvam eksistencnec-;! minimu-
ina. Zborovanje je poteklo stvarno in je
bilo mnogobrojno obiskano od invalidov
vseh stanov. Referent iz Ljubliane in-
valid Krušič je v inirnili besedah nasli-
kal naravnost obupni položaj vojnili
pohabljencev, ki so ustvarili narodno dr-
žavo s svojo srčiio krvjo, katero ljubijo
kijub vclikanski bedi in za katero so pri-
pravljeni vsc žrtvovati. Nočeio biti ni-
kaki boljševiki, ako zahtevajo od po-
slanccv vseh strank, ki so rakoj uašli
kritje za svoje dijete, da vendar enkrat
ustvarijo povojnim revežem vsaj eksi-
stenco za silo. Invalidska organizacija
odločno odklanja. da bi si invalidi svoje
življenske potrebšeine priberačili in nad-
legovali občinstvo. ki vendar plačuje
invalidski davek. Tudi želiio vsi tisti in-
validi, ki so delazmožni, si služiti kruli
na pošten način, a država nu.i bi jim sla
v tem oziru na roko. Pri redukciji urad-
niistva ne smejo biti prizadeti invalid!,
ki hočejo delati. V debato ie posegel
med drugimi tudi prof. Mravljak, ki ]e
zlasti odo'braval 'mirni ton in stvarno
razmotrivanje na protcstnem shodu. U-
porabiti je treba vsa legalti;i sredstva,
da se opomorc veliki bedi. v kateri se
nahaja na tisoče invalidov. Cloveku, ki
ie poliabljen in nc more delati, s par kro-
nicami ni pomagano, uboga vdova ^
kopico otrok ne more živeti, ako se iz-
plačilo podpor po nepotrebnem zavla-
čuje že več mesecev. Ne pustimo revc-
žev, katerim je vojna unicila najlepša
lcta in jim na knit načiii skrčila dobo
njihovega življenja, od gladu umirati!
Vse politične stranke so dolžne, da po-
svetijo invalidskcmu vprasaniu posebno
pozornost. —vlj—
Brezplacno ie naslikal gospod ilo-
lobar sobni slikar v Celju, vso za upri-
zoritev dr. A. Novačanove drame »Vc-
!eja« potrebno kulisarijo, z:i kar se nnt
na tem mestu Dramatično drastvo v Ce-
lju najtopleje zulivaljuje in cenj. občin-
stvu pa kot izvrstuega sobnega slikarja
in ¦ dekoraterja-vljudno priporoča.
Kino Ciaberje. Danes v petek, jutrf
v soboto in v nedeljo senzacijonelim de-
tektivska drama »Katastrofa nadzemeU-
ske zeleznice«. V glavni vlogi Narga
Lindt in Harry Hill.
D i» p S s i»
Žalec. V nedeljo, dne 30. aprila 0.
priredi Draniatično društvo v '^alcu ob
8. uri zvečer v gledal. dvorani g. Tr.
Robleka gledal. predstavo ter se uprizo-
ri burka v 3 dejanjih »Spanska muha«.
ki se je že z velikim uspehom igrala v
Ljiibljani, Mariboru in Cciiu. Igra je
zelo ^abavna tcr bo imelo o. t. občinstvo
ki kaže žc sedaj veliko zanimanje za
»drago muho« obilo prisrčnega in nc-
prisiljenega razvedrila, Igra se vestn«
pripravlja s sodelovanjem nasih najbolj-
ših moči ter bo za to vredna. da napol-
nimo dvorano do zadnjega koticka. Ker
ic prieakovati v nedelio zvečer velik
naval, »riporočamo. da si vsakdo vstop-
nico že v uaprcj prcskrbi v trgovini   s.
V. Piliha v Žalcu. Kdor še muh' iovit' ne
zna, naj pride v nedeljo zvečer v 2a1ec.
Pis mo prtprostega moža iz šmar-
skega okraža. Naše mila domovina Ju-
goslavija bi pač zaslužila, da bi bili njeni
narodi •edini, ker smo brez male izjeme
sami slovanski narodi, ali temu žalibog
ni tako. üospodje jwslanci in voditelji
raznih strank vedo sicer kako je narod
zc razburkan zaradi gnusnih napadov
in vednega hujskanja raznili strankiir-
skih politikov. Jaz kot navaden človek
na dežcli že dalje časa opazujyni vsako
strankarsko gibanje in poznam natanč-
no položaj prebivalcev tuka.i na deželi
in hočem enkrat javno in odkritosrCno
izpregovoriti. Še pred prevratom seiii
poznal v naših slov. pokrajinah samo 4
stranke, in te so bile: Štajercijanci (nein-
škutarji). KmeCJka zveza (privest-k SLS)
ali klerikalci, Narodna strauka (liberalci)
in Socijal. demokratsko. Akoravno sla
si bili klertkalna in liberahia stranka v
političnem sovraštvu, vendar so sloven-
ski poslanci teh dveh strank skušari
skupno nastopati proti nemškutarski
premoči in so na ta način tudi kai uia-
le-ga za naš slovenski narod dosegli. Da-
nes pa, ko se gre za interese nas štaiet-
skih Slovencev in za razdelitev Slovc-
nije v dve pokrajinski oblasti, nočejo
razne stranke in strančice sodelovati s
strankami, ki imajo blagi namen, kon-
stiti posebno nam obnieinim stajerskim
Slovencem. r3na stranka je za rcpubliko
Slovenije, druga za avtonomiio, ena zo-
pet za nerazdeljivo. (pri tem se najbolj
odlikuje klerikalna stranka) k-u* pa trc-
znejša masa štajerskih prebivalcev nc
odobrava- üovoril scm zadniih 14 dm z
raznimi možmi v šmarskem okraju (tu-
di s 'klerikalnimi) in sniem reči, da je
večina ljudi, ki odobravajo dr. Kukov-
čevo delo. Razni shodi klerikalcev, so-
ciialnih demokratov, narodnih socijali-
stov in samostojne, je že ljudi na deželi
tako zbegalo, da nobenemu poslancu-
govorniku .nc vcrjamejo več. ker vsak
govornik svojo stranko hvali in hoče
dokazati, koliko so že njeni poslanci do-
brega izposlovali pri vladi v BeograGii
za svoje volilce. Ko pa zborovalci za-
htevajo dokaze. pa takoj xovorniku sa-
pe zmanjka in obmolkne. Vsaki posla-
nec drngacc govori in hujska cez drugo
stranko, češ, od tc ali one stranke, vam
poslanci samo škodujejo. Zopet drusu
stranka hujska zborovalce. da so po-
slanci od te ali one stranke krivi, ua
imamo tako velike davke itd. Najbolj
zmerna in dostojna je v tem oziru Ju&-
demokratska stranka, ki na svojih sho-
dih trezno in stvarno k skuDnemu in
stvarnemu dclu vabi svoje kakor tudi
¦pristaše drugih strank, ker le v složnefr«
in skupnem delu bi peščica slovenskili
poslancev dosegla to, kar narod zahtc-
va od svojih, od naroda izvoljcnih po-
slancev. Ce opazujemo časonisie raznili
strank, ki se nahajajo v Sloveniji, mora
pač vsak Olovek, ki le zna do 10 šteti.
spoznati, da klerikalno časopisjc ne po-
zna, kaj je slabo in gnusno in da so iliu-
dje, ki to časopisje- urejujeio brez vsa-
cega sramu in so boli ubiialci slov. na-
roda, kakor za njega izobrazbo. Naša
iiiteligeuca bi se inorala bol.i brigati za
odstranitev klerikalnih časouisov, ka-
kor to dclajo razni župniki in katehcti
po cerkvah, ki vedno in vedno priporo-
užival dobroto njegovega kolena in
ljubeznjive poglede obeh.
Popoldne so me izročili guver-
nanti stari materi, šla sva na Majdi-
čevo žago — v Kranju. Tamkaj sem
gledal, kakö je venecijankaneusmiljeno
rezala hlode, dokler ni Ediček trdno
zaspal. Ko sem se zbudil, me je nesla
stara mama domov, kjer sem večerjal
in šel leč.
Pri vsej tej skrbni vzgoji sem
marsikatero ukresal, za kar bi me
lahko stalo življenje. Ker sem se na-
vadil delavnice, me ni strpelo, ko sem
bil že nekoliko večji, v kuhinji. Če
sem opazii, da primankuje mami drv,
sem hitro vzel canjo in hitel po cesti
okrog hiSe v delavnico iskat drv.
Nekoč sem se hotel zopet pod-
vjzati, — bil sem star menda kaka
štiri leta, — vzel sem jerbaScek in ga
vlekel po cesti. Naenkrat se znajdem
med konji. Ker je stala naša hiša ob
klancu, so pripeljali sedaj slučajno
Majdičevi žrebci po klancu ter me za-
jeli. Konji so se ustavili in jaz sem se
med njimi zabaval. Ko so me rešili
Seile in Karibde, me je pa dal doma
oče v stiskalnico —¦ pod palico.
Oče je povečal svojo delavnico,
nakupil si je potrebnih železnih delov
za stroje za izdelovanje parketov,
lesene dele pa je izdelal sam. Stroji
so bili postavljeni, a kdo jih bo vrtil.
Kupil je star parni stroj 4 konjskih
sil. To je bilo veselja, oče vesei, jaz
vesel. Cel dan sva bila v delavnici.
Ko se je parni stroj prvikrat zavrtel,
je ofe kar skakal.
Ker so me stroji veselili, mi je
oče dovolil, da smem kuriti parni stroj,
seveda kot otrok sem hotel storiti vse
možno vendar se mi ni posrečilo.
Obratno, ogenj v parnem stroju je
ugasnil, jaz sem pa stal za ped v
vodi, ker sem pozabil zapreti vodo, ki
je dohajala v kotel. SkuSnjo za stroj-
nika sem slabo prestal.
Drngič sem se mudil raje v de-
lavnici, ker je bilo živahneje življenje.
Treba je bilo več delavcev, strojnika.
Neko popoldne me je zaneslo zopet h
cirkularni žagi, všeč so mi bili njeni
zobki, božal sem jih. Toda jej, jej,
žaga se je zavrtela in mene vrezala v
štiri prstke. Nikoli več se nisem do-
taknil pozneje te zobčaste po§asti,
!mel   sem   vedno   velik   respekt pred
njo.
Ker se je začela knpčija, je bilo
treba blaga. Dvorišče se je polnilo z
lesom. Treba je bilo deske meriti, iz-
računati koliko zneso. Tedaj pa je vzel
oLe mene s seboj in mi razlagal, kako
se kupuje, kako se ineri in računa.
Tedaj nisem še razumel, a pozneje
sem se spominjal vseh naukov, ki mi
jih je dajal. Oče ie bil navaden mož
s tremi razredi ljudske sole, a hotel
se je izobraziti, zato je vedno naročal
poučne trgovske knjige, ki mi jib ie
v prostem času zvečer razlagal.
Vstopil sem v gimnazijo in zdel
sem se samemu sebi v'k gospod.
Preselili smo se pa iz rnoje rojstne
hiše v drugo ob Savi, kjer je oče po-
stavil drugo veliko delavnico na vodno-
silo. Prišli so novi stroji, oče sam je
montiral vse transmisije. Zavrtelo se
je v velikem obsegu. Kako sva bila
jaz in moj drugi brat Konrad vesela.
V počitnicah sva bila vedno v tovarni,
oče naju je nauCil meriti deske in
okrogel les. Vse sva mu morala pre~
računiti in gorje, če se je kateri zmotil.
Če sva pa dobro naredila, naju je ča-
kala   klobasa,   jabolko   in  malinovec.
Včasih se je mudilo, treba je bi(o
delati cele noči, ker so začeli naročati
blago iz Rima, Neapla in južne Afrike,
tedaj sva midva pornagala pri strojih,
bila sva praSna, izmučena, a v svesti
si, da delava za tatka in mamico nama
je' bilo vse eno. Veselo sva delala do
zjutraj, dopoldne sva zaspala in po-
poldne v Savo.
Čeprav je bil oče zvečer utrujen,
ni nikdar opustil, da bi se kaj ne či-
talo, vedno je poskrbel za dobre knjige.
Bral jih je sam, ali pa jaz.
Ko sem dovräil gimnazijo, sem
§el od doma uCit se drugih znanosti.
Njegova agilnost mi ie pa ostala.
Lahko rečem in sem ponosen na to,
da je malo očetov, ki bi se toliko bri-
gali za trgovsko in obrtniSko izobrazbo
svojih otrok, kakor moj oče! Lansko
leto je zatisnil oči, na smrtni postelji
mi je rekel :
»Edi, vesel umrjem, ker sem do-
vršil cilj, ki sem ga imel pred seboj,
preskrbel sem vas, to je cilj vsakega
očeta, ostani zvest mojim naukom in
mojim načelom!«
Stran 49.
»NOVA   D O B A «
Stra«5.
čajo lc klerikalno časopisje. ki pa s svo- '
jo pisavo samo hujska i njemn prirojc-
uim strupenim sovraStvorn nepouceno
kmetsko ljudstvo. Pa konec tc politikc
bo tak, da sc bodo tudi tern zapeljanlrn
odprlc'oci in bodo zahteva'i volilci od
tch poslancev. du ali naj delaio v parki-
meutu in nc uganjajo neslanih burk \\\
neumnosti, ali pa naj odložijo svoje
mandate in jih prepustijo drughn trez-
riejsim ljudem, ki bodo sposobnt sc po-
teffovati za.. koristi in dobrobit slov. na-
roda. Slovcnskim ooslancem dr. Kukov-
cu in dr. Zerjavu pa zaupamo, ker sia
na stališču. da željam svojjh volilccv
ustrežeta in akoravno so samo tri.ie
demokratski poslanci v Sloveniji, ven-
dar se triidijo vsestransko /.a. reAitcv
zahtev svojih voUlcev. Klerikalei sevcr-
da sinrad in. žveplo sovraštva izlivaio
nad njc. Ce je draginja, ie dr. Kukovcc
kriv, če je napravil korake Jo oblastl
za pobijanje draginje, je zor>et kriv in
du lioce trgovce in raznc obrtnikc uni-
čiti itd. Cudno se nam lc /.di. da co je dr.
Kukovec vsem-ogoeen in da. on vse na-
pravi, zakaj v/č. ni pri oblastih posredo-
vaJ, da hi mariborsko cun.in »SI. Gosp.«
spravil tja„ kaitior spada. VpraÄamo drii-
ge poslance, kaj pa oni delaio? Ali niso
tudi drugi poslanci izvolieni zalo du ue-
lajo? Ali ste morda samo zato izvoljeui,
Uji samo dnevnice vlečete? Kakor sc
nam zdi, sarni sebi blato v obraz inece-
te! A. M.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Celju priredi v
soboto, 6. maja ob 20. nri v Nar. doimi
telovadno ukadomüo spojeno z burko
enodejanko: »Zamerijan bolnik«. Na-
sio]>ijo telovadci rn telovadke s prost!-
mi vajami za zlet 1922. Cisti dobiček jc
namenjen xletnemu ion-du.
Izvanrednl obCui zbor ccffckega So-
Kola se vrši v torek, 9. maja, ob 20. un
v mali dvoranr Narodnesja doma /. dnc-
vnim redorn: 1. Spreietje nnvih enotniii
Pravit, 2. sUičajiiosti.
Odborova seja sokolske župe se vr-
si v neddio, ob 9. uri dopoldnc v sejwi
sobi eeljskega Sokola (mestna osuovna
sola). Vscm, v ž-upi vclanjenmi drustvom
se je naznaml dnevni red v nosebni o-
krožnict.
Obiinl zbor Sokola na Polzeii line
i<l. tin. v ffostilm Sustcr. Starosta brat
.lože Cizclj otvori občni zbor, |x>zdrav(
navzočc ter poda besedo la.iniku brat»:
Velikonji, kateri je v kratkih besedah
orisa! lepo sokolsko /ivljenje na Polzell.
Nato dobi besedo blagajničarka sestTa
Reoisieva, ki ju izkazala, da jo tudi gnvp-
tno Sokrrf na Polzeii «elo dobro podprt.
Volitve so sc vršile z vzklikoiu in so bili
uvoljeui sle^oči: starosta br. .lo/.e Ct-
zel, podstarosta Franc Caujko, tajnik
. Jože Velikouja, blagajnicarka sestra Ju-
sti Rcpičeva, načelnik br. Pepi KcpiC,
liačelnica sestra Zorka Cizcl, oabornild
l!mil Melzer, Ns. Fanči Novak, presledo-
valci računov s. Ivatika Samo bor m
Matilda Vodopivec, namestnika br. .ian-
ko in Dolfe Cizel. ßrat Ve'ikonja jc o-
¦pozarial bodoči odbor, da s« v drušlvo
Sokol sprejmejo samo Clan!, kateri uun-
jo resno voljo, se posvetiti resnemn de-
h\, ker le tako je mogoč procvit soko»-
ske in držav.nc ideje. Brat Res iz Celja
predlaga,.da se vstane raz sedežev v
znak sožalja smrti bratov Nj. Vel. kr,-ilja
Petra I. Velfkexa Osvoboditelja ter An-
tnna Kolenca in Jakšeta. Brat starosia
zaključi zborovanje.
Vestiilk tehnlčnega odbora J. S. S.
Izšia je i. do 5. številkc teü;a vestnika s»
^iedečo vscbino: Miroslav AnibrožiC:
r'a "as vsesokolski zlet, 2. Tekrna člamc
nf 3 "d OS{?V- vsesoko1- zletu v Liublja-
članica za | tor Mlimik: proste viežbe
2i4et v uibiiailHSäov 4UY ?v*e?okolski
stim vaiam tlanic s v ^ 'zlctnim 1>ro'
vježbani Claiiova ' 6>k 2 etlliin 1)rostInl
prej. 8. Fernand Lagr* "!. .M"rt!!k,: Na"
telcsnUi vaj. Prevaia Mfroii,'"T10,^
žič. 9. Miroslav Ambrozw?• p\Ambro'
zlet v OsiJeku (konec).'id j^[aiil!?ki
vačič. 11. Naznanila tehničneKa ,,?i» "
J- S. S. 12. Raznoterosti. Ves.nik V°o
se naroča pri Jugoslovcnskcm So'kou
skem Savezu v Ljubljani ter staiic z»
celo leto 10 Din, za pol leta 5 Din, noSy-
inezna številka 1 Din. Pozivajino vsc
brate in sestre, da se naroče na prcpo-
trebno glasilo T. O.
Ceško Sokolstvo na I. iugoslov.
vsesokoj. zletu. Po poročilih \z Prage se
je prijavilo do določeneKa termiua 11.7-18
čcškili Sokolov in Sokolic za udeležbo
na f. jugoslov. vscsokol. ztetu v Ljublja-
ni. Med tcmi je 7223 telovadcev in 4495
netelovadccv, in sicer 7i)S3 inoSkih in
4582 žen. Netelovadccv moSkili 3264 !n
ženskih 1204. Kakor nam pričajo te Stc-
vilkc vlada med českim Sokolstvom ve-
likansko zanimanje za nas zlet. /talibože
bode moralo predsedstvo C. O. -S. veliko
Stevilo priglašenili crtati. ker ne dopn-
sčajo prornetne razrnere tako offromne
udeležbe. Ako bi se hoteli vsi isdeležiti,
bi bilo potrebno 15 posebnih vlakov r.
240 vagoni. Vsak udeležnik bi si moral
preskrbeti vizum avstrliske republike
ter bi moral plačati za to 62.5U Kč, kar
znaša skupaj 125,04)0.000 avstriiskih kron.
Predsedstvo C. O. S. bodj imelo težko
nuloffo določiti stevilo udcležencev.
1. iusoslovenski vsesokolski zlet.
Dda na telovadišču v/.lic slabemu vre-
menu naprcdujejo. Telovadi.^e bo stalo
ogromne svotc, tako n. pr. samo tribune
ca 11,000.000 K. Zletni ziiak za ölane m
clanice sc bode price] razpo§i!iati v ine-
seen maju na posamczna Jrustva ozlro-
mo zupe. Posamezniki se naj ne obra-
cajo na Savez zaradi znaka, ker ßa do-
be edinolc pri drustvu, katercgit člaiii so.
Cena žnaku k doloccna na BO K. Znak
dobi samo oni, ki je bi! clan kukega so»
kolskega dniStva 31. marca t. I. Oni, ki
so pristopili lc sokolskemu clrtistvu iro
tern termini!, nmiuio pravicc do /vnaka.
Clan z zna'kom ima prost vstoo k \t.^u
prireditvam na telovadisču, in sicer na
stojisče članske tribune, dal.ie ima pravi-
co do prostega prenočišča in prost vsiop
v sokolsko razstavo ob zictniii dnevih,
to je 13., 14. in 15. avgusta in prost vstop
v deželni muzcj. Jugosioveiiski SokotsKl
Savez ima v zalogi krasne barvastc raz-
glednice. Pozivljamo vsa dru^tva in So-
kolstvu naklonienc trgovce. da jih naro-
čaio pri J. S. S., Narodni dom. Cena
razglednici je 2 K. pri večiih naročilih
10?»-ni popust. üarancijski fond v ziie-
sku 5 Din od vsakega posameznega Cla-
na je n-lačala že večina 'hm za vsa v «jih
včlanjcna društva. Župe. katcrc št* nlso
plačale garanciiskega fonda pozivljaiin,
da to store brez odlaäanja. Posanieanl
člani se oibračajo že sedai na startovauj-
ski odsek glede privarnih stanovanj. O-
pozarjanio pa vse članstvo. d;i nuj se to-
zadcvno obraCa lc na svoia drustva in
naj potom društva oziroina župe sporo-
ča potrebno, Jeer sc bode posameznikom
pri tako ogromncrn številu udeležnikov
težko nslreglo. V predzletnih dnch, to
jc 30. iulija in 6. avgusta se vrsita dva
javna nastopa in sicer: dnc 30. julija na-
stopi narasčaj iz celc državc s predpi-
saninii prostimi vajami, isti dan sc vrši
tudi tekma naraščaja ua telovadiSč».
Dne 6. avgusta jc naston srodnješolske-
ß'a dijaštva i« voiaStva. Isti (Ian sc vrSi
tudi tekma vojakov, ki bo obscgala skoJc
\' visino, skok v daljino, metanjo kame-
na, tek na lilt rost in prekoračenje tren
lesenih plotov v uopolni voSa5ki opravi.
2upe in društva, ki so v sed«žili posa-
meznih garnizij, naj stopijo v stik z vo-
jaško oblastjo ter preskrbijo oo možno-
sti za vojake potrebne vaditelje. Sokol-
stvo vabi k nastopu samo vse one brate
vojake, ki se za nastop iavi.io prosto-
voljno. Vsak vojak, ki bo tekmoval, mo-
ra tekmovati v vseli panogali nredpisane
tekmc. Isti dan, kakor vojaki nastopi tu-
di jugoslovensko dijaštvo iz srednjili in
mcščanskih šol. TehniCno vodstvo ima
v rokah drušlvo telovadnih uCiteljev za
Slovenijo. 2a «astop dijaštva vlada po
vseh srednjili in lrteščanskih solah naSc
države veliko zanimanje in prihajajo Ste.
vilne prijave. Ker so sedai že počitnics,
pridejo dijaki Vi počitmc za nekaj dni v
Ljiibljano, kjer bo vse notrebno preskrb-
ljeno za stanovanje in prehrano dijastva-
Sokolske potrebščine. Razne tvrd-
ke Ronujajo različnc sokolske potreb-
šoine, ki ne odgovarjajo prednisom sa-
vcza. Opozarjamo dntštva. da narocajo
vse sokolske potrebsčine pri sokolskili
dobaviteljih, ki sc mora.io držnti na§ih
piedpisov. Imena glej Zletni Vcstnik
št. 7.
Obrtni vestnik.
Blaž Zupanc:
OBRTNA PRAVA IN ZADRUGE.
II,
Komu interesentov obrtnega prava
niso poznane 5ege in naprave »Zun-
ftov«,  o  katerih  beremo   lepe /godbe
zlatih časov. Vse te naprave pa niso
imele prisilnega značaja in žele leta
1883 je predpisal obrtni zakon v VII.
poglavju ustanovitev zadrug, ki so obli-
gatne skupine obrtnikov, ki izvrßujejo
samostojno ali kot najemniki svojo
obrt. One imajo zlasti namen gojiti
skupnost v povzdigo stanovske časti,
pospeševati humanitame, gospodarske
in vzgojevalne namene svojih članov
oziroma zadružnih Članov.
Pospeševanje humanitarnih inte-
resentov se more gojiti potom ustano-
vitve zavarovalnih in podpornih skla-
dov ali potom prevzeme posredovanja
za zavarovanje pri obstoječih zavaro'
valnih družbah. Pospe5evanje gospo-
darskih interesov je izvedljivo potom
skupnih strojnih obratoV ali z izbolj-
šanjem obrtnih izdelkov, z obdržavan-
jem sirovinikih skladišč, potom skup-
nih prodajalnic, vzorčnih skladi§č, po-
sojilnic in z odpravo nereelne konku-
rence. Pospe5evanje vzgoje je namenjen
z osnovanjem ter podporo obrtnega
nadaljevalnega Solstva v strokovnem in
nadaljevalnem Solanju, z razstavami itd.
Zadruga ima dolžnost: voditi pra-
vilen pregled članov in zadružnih pri-
padnikov, skrbeti za redno razmerje
med delodajalci in delojemalci z ozirom
na posredovanje za delo, skrbeti mora
za sklepanje učnih pogodb, za redno
učenje in oprostitev, potrjevati učna
spričevala, skrbeti v sliičaju, da se
učno razmerje iz kakšnih razlogov
prekine, za vpostavitev v redno raz-
rr.erje. preskrbeti vajenca za slučaj
obolelosti z zadostno oskrbo, nadzoro-
v».ti obrtno Solstvo, potrjevati pomoČ-
niške delavske spričevale, preskrbeti
pomočniku ?a\ slučaj obolelosti zadostno
oskrbo, vpostavljati za medsebojne po-
ravnave med obrtniki in delavskim
osobjem ra?;sodižča paziti natlelavsko,
učno in plačilno rarmerje in nastale
spore med zadružnimi člani, odpraviti
navade, Sege in novotarije, ki naspro-
tujejo reelnem» tekmovanju in sestav-
Ijati vsako leto poročilo o dogodkih,
ki imajo bistvo za sestavo obrtne
Statistike.
Razven rednih poročil oblasti in
obrtni zbornici zamorejo zadruge za-
htevati v tem oziru iz lastnega nagiba
javne urade za pospeševanje svojih
namenov.
Zadruge so to raj ralconite stanov-
ske organizacije ali nekaka vez med
obrtnikom in oblastjo t lastno avto-
nomijo. V velikih slučajih se ne pozna
razlika med obrtno zadrugo in med
obrtnim druStvom. Za razunievanjc iste
povdarjam, da je obrtno druStvo osno-
vano na podlagi društvenega zakona
od 15. novembra 1867 dz. St. 134 in
ima vse pravice in dolinosti društva,
ustanovi se zavarovanje obrtni?»kih
stremljenj tarn, kjer je dovolj stanov-
skih interesentov, sposobnih voditeljev
in članov. DruStvo se more pečati tudi
s politiko in nirna nikakega avtonom-
nega značaja.
Obrtna zadruga, osnovana na pod-
lagi § 106 obrtne novele od 15. marca
1883, ki je kod delna izpopolnitev za-
kona od 20. decembra 1859 dz. Št.
227 uveljavljena sedaj z obrtnim redom
od 5. februarja 1907 dz. §t. 26 v §
106 v 7. poglavju in je istotako v §
99 Srbskega obrtnega zakona od 29.
julija 1910-h kateremu se hočem §e
vrniti - kot esnaf zasigurana je v na-
vedenih zakonih zajamčena zakonita
avtonomna oblast in se od društva
razlikuje v tern, da je zadruga obvezna
medtem ko ie dmštvo prosta organi-
zacija. To se naj razlikuje kot pred-
pogoj razumevania.
Obvezni značaj se zrcali v tern, da
je vsakdo, ki izvrSuje samostojno ali
kot najemnik kakšno obrt, prisiljen,
biti clan tiste zadruge, ki obstoja v
dotičnemu kraju za dotičo obrt. Ob-
veznost je izražena v tem, da ni do-
puščeno obrtniku po njegovi Iastni
volji, če hoče zadrugi pristopiti ali ne,
kakor to lahko stori pri obrtnem dru-
stvu, ampak vsak obrtnik postane s
obrtno prijavo že Član pristojne za-
druge, iz katere ne more povoljno
izstopiti, kakor tudi ni niti zadruga,
niti kdo drugi upravičen, sklepati o
odklonitvi ali izključitvi, temveč je po-
stal član zadruge, ki je za dotično
obrt ustanovljena, 2e apriori. Obrtni
red pravi: Kdor izvrSuje v okraju za-
druge obrt samostojno ali kot najem-
nik, postane že z nastopom obrta-to
je z dnem prijave - Clan zadruge in
ima s tem spolniti vse obveznosti.
Član zadruge ostane vsakclo tako dolgo,
dokler ni obrti odložil. Članstvo je In-.
lergrarni del stalnosti, katere se more
samo zakonito pridobitl ali izgubiti.
Zadruga je toraj obligatna vez
med obrtniki in za vsako obrt mora
obstojati prikladna zadruga, oziroma
bi se moral v kraju, kjer ni primerne
zadruge, priklopiti od deželne oblasti
obrtnik tisti zadrugi, katera obsega
okoliS takega obrta. Iz tega sledi jasno,
da more obstojati za eno obrt v istem
okraju Ie ena zadruga.
(Dalje prih.)
»Petovla« usnjarska hidustrlja d. d.
na Bregu pri Ptuju je imela svoj 1. redni
občni zbor dnc 19. tm. v prostorih Lju-
bljanske kreditue banke v Ljubljani,
kjer ima svoj sedež. Iz poslovnega PO'
ročiia je posneti, da se to novo podjetje
povsem lepo razvija. V prvem poslov-
nem letu sc je razširila usniarna za ve-
getabilno strojenje, uredila se je rnoder-
na tovarna za krom-ovo strojenje, to-
varna za čevlje, oddelek za izdelovanje.
gamaš, torbic in fine galantcrije. Ze v
prvem letu je podjetje napredovalo ta-
ko, da ic nioglo prevzeti veliko dobavo
čevljev za našo vojsko. Izdelki gamaš-
nega in galanterijskega oddelka so že
doom nvedcni v celi državi. Podjetie,
ki jc v začctku leta 1921 dajalo zaslužeK
183 delavce:rn, jc imelo koncem leta V)'j:1
zaposlenih že 406 delavcev. Tovarna za
čevljc ie ureiena za dnevno produkcljo
do 1000 parov, tovarna za usnk more
stroiiti letno do 150 vagonov velikih
kož, kromova strojarna do 150.000
drobnih kož; gamasni oddelek izdeluje
letno Cez 20.000 parov gamaš. Tako je
tej domači iivdustriji zasigurana podlaga
za nadaljni razvoj. iPo dotaciii rezerv-
nega sklada, ustanovitve nodpornega
fonda za usluzbenoc in zakonitih odspi-
sov sc je sklenilo, iz.plačati delničarjem
()% dtvidendo, to je 24 na vsako delnico.
Dijaški kotiček,
DružUta »SlogaK. Tekom vellkonpč-
nih počitnic so naši tovariši uabrali lepo
svoto denarja za prekmursko knjižnico
v Murski Soboti in sicer: Gorinsck in
Koser v Slov. Bistrici 625 K. Rosanov
in Zorko v Rogatcu in v Rog. Slatlni
1200 K, Salmič in Zorko Vlado v Konji-
cali 300 K hi Frisian v Qornjcm gradu
100 K. Družiiia «Sloga« se najtopleje
xahvaljuje vsem požrtvovalnim daro-
valcem. Lepo prosimo vse one, jjosebno
denarnc zavode, da nam pole, katere
smo razposlali v svrho nabiranja, bla-
govolijo nemudoma vrniti in to tudi v
slueajiu ako niso dosegle uspeha.   V R.
Narodno gospodarstvo.
LJUBUANSKA  KREOITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Dnc 24. t. ni. se jc vršil v dvorani
inestnega magistrata v Ljubljani, 22seti
rcdni občni zbor Ljubljanske kreditne
•banke, ki se ga jc udeležilo znatno štvilo
dcln'^arjcv, ki so zastopali 64.220 dtlnlc,
torej nad polovico celokumic delniške
glavnice. Vsled bolczni sicer navzočega
predsednika dr. Ivana Tavčarja je pre-
vzel vodstvo občnega zbora podpred-
sednik dr. Karel Triller, ki se je v P»-
zdravnem sovoru oreilvsem spominjal
v toplih besedah sedemdesetletnic seda-
piega predsednik? dr. Ivana Tavčaria
in bivšega do!goletn»ga predsednika po-
kraiinskega natrestnika hana liribaTja.
kojili zasiugc za r.izvoi i:i današnjo moč
yavoda so nepr'.^enljive. Nato Je priSei
k porocilu o delovanju zavoda in ugoto-
vil velik razmah in napredek. ki ga za-
bcležuj banka v mmoleni poslovnem le-
tu. Onienil je, da Jc banka pri najstroZ-
jein izogibanjn vsake špckulacije na Iast-
ni račun pazila strogo na naivečjo lik-
vidnost in rnobilnost svojih sredstev.
Banka jc v mimilem letu sodelovala nn-
nio oziroma v zvezi z drugimi zavodi
pri nacijonalizaciji in ustanovitvi raznlli
že obstoječih in mnogih na novo uteme-
Ijenih industrijskih podjetiili. imela pja.
tudi sicer priliko z dovoljeujem primer-
nili kreditov podpirati naiizdatnejc trgo-
vino, obrt in industrijo. Posebno razve-
seljivo za banko — ker priča o velikem
zaupanju do nje — je izdatno naraščanje
tujili banJti zaupnih sredstev, ki dose-
gajo skoTo vsoto 1000 milijonov kron.
V nadaljcvanju svojega govora se je
predsednik spominjal preminulih članov
predstojništev v Qorici in Celju dr. Aloj-
zija Frankota in Antona Kolenca in o!j
zaključku povdarial, da gre zahvala za
Stran 6,
»NOVA   D O B A «
Stev, 49.
izka/an? uspeh zlasti sprctnemn, smot-
rcnernu in ncsebičnemu vodstvu ravna-
teljstva in pricluermi, vestneinu in ucu-
morneinu dulu uradništva.
Na obfcnem zboru se ie na prcdlog
nadzorstva izreicel upravnemu svetu ab-
solutorij, istočasno Pa izrekla ravnatclj-
s-rvu in uradniStvu.zalivala.
Delnlčarjem predložeua bilanca \z-
kazuje slcdeče postavke v miliionih, po-
leg katerm navajamu napredek napram
letu 1920.
Aktive: Blagaina 23 miliioiiov fza
4 milijone več), valute 2 milijona, mem-
ce 47 milijonov (za 30 miliionov več).
vrednostni papirji za 71 miliionov (za 24
milijonov vec), dolžniki SI 9 miliionov
(za 248 milijonov več). rcalitete 4 miil-
jone (za 1 milijon več), inventar 0.6 riiiii-
jona. konzoreiialni računi 33 milijonov
(za H milijonov veö). Ostela aktiva 'n
predhodne postavke 37 rnüiionov, skuj>-
na vsota aktiv 1095 milijonov.
Pasive: Olavnica 50 miliionov,  rc-
zcrve 41 milijonov (za 2 in pi>] vnilijowa
več), pokojninski sklad 2 in r>ol milijon^,
vloge na knjižice  170 milijrmov (za 73
milijonov veČ). upniki 787 miliionov (/.a
424 milijonov več), transitne obresti  K
416.000,  neizplačana  dividenda  210.000
kron, prehodne postavke, recskont in o-
srala pasiva 2^ milijonov. Cisti. dobiček
vStevSi prenos    iz- leta 1920. v znesku
K 336.792-35 znaša K  13.209.059.2V (za
•K 3,330.000 več kot leta 1920.).
Račun zgube in dobička izkazuje kot
ceiotne prejemkc K 31,633.200. -) za JO
in pol milijona več), od katerih c-dpa lie
na donos obresti K 17,623.815...... (8 mi-
lijonov več), na iznos bančnih posiov
K 13,549.580,— (3 in pol niiü.iona vee),
na iznos realitet K 123.012.—- in na pre-
nos dobička iz leta 1920. K 336.792. Pre-
iemkom stoje nasprott izdatkt za uprav-
ne stroSkc K 2,684.868.,- (l rniliion vee).
za place K 11,301.922.-- (5 miliionov
več), odpis inventarja K 66.5S4.33.
Občni zbor \& dolocil iz čistuga dobie-
ka ppleg statutarnih tantijem upravneinti
svetu in nadzorstvu K 7,500.000.- , za
izplacüo 15 odst. divideude. K 2,500.000
za dotaciJK) rezerv, K 1,000.000.-- za do-
taeijo pokojninskernu skladit. K 400.000
za remimeraeijo uradništvu. Ostanek K
622.642.59 se prenese na novi raeun.
Izplacevanje 15 odst. dividende za !c-
to 1921. in sicer proti kupoini št- 21. v
znesku 60 kron na delnico se vrsi pecen-
!»i s 25. aprilom tl. pri centrali banke v
Ljubljana in podružnicah v ßrczicati, Ce-
lju, Oorici, Kranju. Mariborn, Noveru
Sadu, :Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu,
nadalje pri Hrvatsko-slavonski zeinal.i-
ski hipotekarni banki v Zagrcbn, pri 1\-
vnostenski banki v Praffi in njeni po-
družnici na Dimajn.
Nadalje je pooblastil obeni zbor upr,-.-
vni svet, da provedc v lastnem delokro-
%\x v .primernem časn zvišatiie deln.iske
Xluvnice od 50 miliionov na 100 milijo-
nov kron.
Pri dopolnilnili volitvah v upr.ivm
svvct so bili zopet izvoljeni %%. dr. lva:i
Tavčar, Leon Souvan in Andrej iakil.
V nadzorstvo so bili izvoljeui ?:%. Kvkc»«
Legat, dr. Peter Defranceschi, Avgnsl
. .lenko, Fran Pretnar in Anton Skof.
IzstopivSima članoma npravnegii sve-
ta gg. arhitektu Franu Krasnvju in Ha-
brijelu Jelovškn ter bivšemu člann nad-
zorstva bankc dr. Franu Cernetu je bi-
la izrečena za njihovo dolffolotno sode-
tovanje pri banki zahvala.
fJriineri v številkah.
*ViNARIA«f  DELNISKA  DRUŽBA
VINOORADNIKOV V PTUJU.
se je ustanovlla na ustanovnern obč-
nem zboru dne 2. aprila. S tem se je
končno izvrSila nacionali^acija podjetja
*Weinbaugenossenschaft in Pettau, Oe*
nossenscheft mit unbeschrankter Haf-
tung«. Nova delniSka družba ima na-
rnen, da i/.vede organizaeijo vseh do-
mačih vinosxadnikov. Da se ji bo to
nedvomno posreCüo, je pokazal 7.a
ustanovni obCni zbor, na katerem se
je zbralo skoro sto najodličnej^ih vi-
nogradnikov ptnjskeRa, ormoSkega in
ljutomerskega okraja. Kot delničarji
so   pristöpili   v   velikem številu zlasti
tndi naSi kmetje in s tem pokazali, da
imajo  razumevanje   za   skupno   delo.
Nova delniška družba noče bit» navadno
špekulativno podjetje, ternveč hoče tvo-
riti   zdravo   podlago  za  razvoj  vino-
gradništva, skoraj  najvažnejše gor.po-
darske   panoge   v  Sloveniji. V velikih
kleteh   se   naj   zbira   najboljSe    vino
Ijutomerskih, ormoških, haloSkih in dru-
gih slovenskih gone; tu se naj domače
vino  v   najbolj5i   oblikl spravi na trg.
Le   potom   moCne   organizacije   vino-
gradnikov bo mogoče pridobiti  izvrst-
nemu vinskemu pridelku Se vedno pre-
malo znanih vinorodnih krajev Slove-
niie   veljavo;  katero  v resnici zasluži.
Samo potorn te organizacije je rnogoče
delovati  za  izvoz  našega vina v ino-
zemstvo.   Jtigoslavija   pridela   mnogo
več vina kakor se ga more, in kakor
bi   se  ga  smelo porabiti doma.   Vino
mora postati naš važni izvozni predrnet.
Ti   razlogi   so   bili   rnerodajni za
ustanovitev družbe.    Zadružna zveza v
Celju ter liranilno in posojilno druStvo
v   Ptuju   ste akcijo iz teh splošnih vi-
dikov krepko podpirali. Deln. glavnica,
ki  zna§a  začasno  samo  3.000,000  K,
se   poviga   v  kratkem na 5.000.000 K
ter   stopnjema   do   10.000,000   K.   Na
občnem zboru so bili izvoljeni v upravni
svet sledeči gospodje: dr. Bela Štuhec,
zdravnik in posestnik v Ptuju (predsed-
dnik),   Fran   Majcen,  upravitelj   vino-
gradniSkih posestev Stajerske hranilnice
v Podlehniku (podpredsednik), dr. An-
ton Bolič, odvetnik in posestnik v Celju
kot zastopnik Zadružne zvezet   Lovro
Petovar,  veleposestnik  v  Ivanjkovcih,
Anton   Jurca,  veletrgovec v Ptuju, dr.
Ivan Fernevc, odvetnik in posestnik v
Ptuju,  Ignac  VindiS, veleposestnik  na
Bregu pri Ptuju,   Jakob Zadravec, ve-
leposestnik   v   SrediSču,   Ivan   Perko,
posestnik v Ptuju.
V nadzorstvo so se izvoiili gos-
podje: dr. Fran Jurtela, odvetnik in
načelnik iiranilnega in posojilnega dru-
Stva v PtujU; Janko Lesničar, ravnatelj
Zadružne zveze v Celju, Ivan Steudte
star., posestnik v Ptuju, Anton Pukla-
vec, ravnatelj vinaiske in sadjarske
Sole v Mariboru, Jakob Klemenčič,
posestnik v SrediSču.
Upravni svet in nadzorstvo je vse-
stransko tako sestavljeno, da smemo
upravičeno prerokovati družbi najlepSo
bodočnost.
SPOMENICA
Zveze iiidusCrijcev na sloveiiskem ozejii-
liu Kralievlne SHS v I jubliauf.
(Dalje.)
Dodatno k i/vajanjeni naše spome-
nice in v ilustracijo davenih bremen,
koja nosi na§e podjetniStvo. si nsojamn
navesti sledeči konkretni primer, v/et
iz realnih razmer.
Na Kranjskem obstoia industrijsko
podjetje, družba z omejeno zavezo, ki
ima osnovno glavnico nad en milijon K.
r'odjetje je izkazalo v letu 1920. promcta
ravno K 20,000.000.—, čistega dobička
pa K 1.000.000.--. Na ohrtuem davku ¦;.
dokladami je druzba v zadL*vnem bilan-
cnem letu plačala K 400.000. . Pripn-
ininja se, da ima dnr/ba le dva dru^ab-
nika.
Za leto 1921. je plačala drnžba dav-
ke tako-lc:
a)   Bilančni dobiček K 1,000.000.— :
k temu je pristeti še v bilančnem    lem
placani obrtni davek /. dokladami 400.000
kron, torej znaša odmerna pod la «a kron
1.400.000.—.
b)  Od te odmerne podlaue se raču-
najo sledeči državni davki:
aa) 10%na posebna pridobnhui K
140.000. -, bb) 90%nicuotni državni prS
biiek K 126.000.—, cc) 80%ni rentabill-
tctni pribitek K 112.000.--, dd) invalid-
ski davek K 75.600.—. Dr/avni davkt
znašaio K 453.600.- .
Poles državnih davkov se placujcjo
avtonornne do'klade. V danem primern
.si' te rucmiajo /. 200%. (Izrecno pa pn-
pomirijairio, da imamo v dokai občinali
ijvtonomne doklade po .300% do 500%.
v posameznili občinah se celo višje.)
Kakor navedeno. znašaio \ našeni
primeni državni davki K 453.601).- , na
avtonouinih  dokladah od  posebne    pii-
dobn-iiie K 280.000-—.'skupai K 73J.OOs3.
Tedaj odpadejo na izkazani bilanč-
iii dobičelc družbe davčna bremena, k?
ziiasajo nad 70%  bilančneffa dobičkn.
S tern pa davčna br;.'inena podjetja
še niso izčrpno računana. Ysak obe'n
družabnikov plača 5e od svoiega deie-
ža na biiancnem dobičku dohodnino. Ker
participirata družabnllta na bilančnerr?
dobičku s polovico, plača vsak:
a) na dohodnini K 31,460. -, b) na
sarnski dokladi K 4.719.--, c) na vojni
dokladi K 43.414.80. skupai 79 tisoč S93
K 80 v.
Skupno plačata oba družabnika na
teh davkih se K. 159.187.60.
Kakor po navedenem rozvidno, p'a-
aijc pri bilančnem dobičku v vlšini kros
1,000.000.— na davkih druzba 733.600 K
in drnžabnika na dohodnini K J..?;X!S7.60
torej vzame drzava od navedeneja do-
bička na davkih K 892.787.60 ali bUza
90% bilansinega dobička.
V   danem primeru se davek na po-
šlovni promet ni pravočasno vplaOal :n
aa jc davena oblast naknadn;) predpisr.-
la in to z 1% od prometa, tedaj 200.00M
krou. Iz navedenega je razvidno, da ni
ostalo druzbi,    ozirorria    driiviabnikoma
od bilancnega doblčka  ničesar, inatveC
sta doplačala se iz svojega.
Obclačenje bilanonega dobicka.
V   istini so davseine naravnosl ne-
znosne in konsumirajo v najngodnejsetn
siučaju nad 60% do 70% Oisteffa letnc-
KM bilančnega dobička, ako pa sc vpr>-
steva se dohodnina, celo 70% do   80*»
od bitancnega uspeha podjetja. Take po-
vsem nezdrave razmere so mogle   na-
slati le vsled tega, ker finančna uprava
vPL-ljuje novc davkc, nc da bi pravoča-
sno zaslisala strokovne organizacije in
ne da bi uffotovrila, v koliko Ja Že obsin-
jeci davki konsumirajo vsakokratni    r.-
speh podjetij. Zaradi tega i>a ie tudi po-
vseni nedoptistno, da bi se, kakor se pn
nckod ruimiguje, drzavni davki se pov'f-
^ali v izdatni mcri. Ako finančna uprava
dcjnnsko vpelje nove .poviske nu davkc,
bo  kratJtomalo  uniČila  vso  industrijsko
podjetnost in vso industriif
Zato smatramo, da rial se nemudo-
uia skliče anke*ta, ki nai izčrpno in vest-
no pro tic i obstoječe davke in iigotov»,
kako da ti davki da.ues ' obremcnjujeio
rjodje'tja.
(Konec prih.)
Kontrola čistote zlata m srebra. Pi>
rtaredbi min. trgovine od 27. febr. tl. nd-
rejeni so posebni predpisi. za kontrolo
čistote zlata in srebra v nasi drzavi. V-
radi, ki bodo ta posel opravlja'.i, se tis-
tanovijo pod imenom »Kontrola drago-
cenih (kovin« v Beogradu, Zagrebu, Lju-
bljani, Sarajevu, Splitu, Subotici, Skop-
\j[\, Prizrenu, Celju, Fianjaluki, Mostarju
in Kotoru. 'Pregled nvoženih dragocc-
nosti vrsil se bo Sitmo v Beogradu, Sa-
rnjevu, Splitu in Celju.
Žigi za zlato v&. večjc dmnace izdet-
ke so: Solnce v krogu I. (0.750 zlata);
glava Milosa Obiliea II. (0.583). Za nu-
nišc domače izdelke: dve ptici / ve.iico
v sredini I. (0.750); levova «{lava z otf-
prtirn žrelom If. (0.583). Za iuje izdelke
prve čistote: tneč med dvema vejicajnn
lovora (0.750). Za izdelke druge čistote
hokaj (0.583).
Žigi za srobro za. večie domače iz-
dclkc so: Mlaj, ki obdaja pcterokrako
zvezdo I. (0.800 srebra), rnrjaščeva gla-
va v kvadratu -/ zaokroženimi ogli II.
(0-750). Za manjse domače izdelke: rner-
kurjeva palica 1. (0.900), ovnova glava
!l. (0.800), krokarjeva fflava III. (0.750).
Za tuje izdelke: konjska ^lava I. (0.800),
krona II. (0.750). —- Znaki kontrolnih u-
radov so arabske Stevilke in sicer ima-
jo uradi sledece Stevilke: ßeogntd 1,
Zagreb 2, Celie 3, Sarajevo 1, Split 5,
Sko-plie 6, Subotica 7, LjuWiaiia S, Mo-
star 9, Banjaluka 10, Kotor U, Prioren
12. Na ta način bo vsakdo vedel. lc.ie 5e
bila kontrola izvrSena. S terni gtevilka-
mi'bodo označeni tudi postranski deli
zlatnin in srebrnin. Proizvajalci, ki v
naši kralievini predclujejo zlato in sre-
bro, morajo na svoie izdelke pritisntti
tudi lastne 2ige in znake (zacetne crke
imcua ali priimka). Proda.ialci in proiz-
vajalci zlatnine in srebrninc morajo,
predno pričnejo svojo obrt. javiti nai-
bližjcmu kontrolnernu nradu kraj svojc
delavnice- Prchodno žigosanje pred-
rnetov, ki so bili prej izgotovlieni, traja
od 1. 4. 1922 do 30. 9. 1923. Potem roKu
bodo zamudniici v smislu te odredbe za-
konito kaznovani. V vsaki tr.Tovnn. ;:.!:^-ii
in srebra mora biti kupcu aa raepolago
naredba za izvrSitev zakona o kontroli
zlata in srebra v naši državi, v kateri so
naslikani tudi vsi prej omenjeni žigi.
Prlhodnia .^tevilka »Novc Dobö rff-
di praznovanja 1. maia izMe žete v 0c-
trtek.
BANKE V CELJU ONE l. MAJA
KOT OBICAJNO, NE BODO POSLO-
VALE.
Iz seje vi^jega ftotskega sveta.   Na
ije.ški mej>čajislsi soli v Celju so bili ime-
novani ffff. Mirko Kovač, Ivan Cernei in
Josip Orasar. Mesto ucitefju ?>etja In
glasbc sc na riovo raz-pise. -•¦• Na de$ki
meščanski soli v Mar'rboru se je oddata
Kčiteliska službu g. Vikt. R'odelti, Jos.
Poljancu, Jos. Lampctti, sluzby za petje
in glas bo pa x. Vil>emu Šusteršičii. - Na
dekliškiti meščanskili solah v Mariboru
so dobile tnesta ffg.: Marija Rozrnair,
Ana Petelin iu Ljudmiia PoÜancc, nit-sio
kot uciteljica roonih del pa ff. Realrika
Sedevčtč. Ostala mesta se deloma na
novo razpiSejo, deloma pa se imenova-
nje odlo'/i, ker so kompetent! Primorci,
za katere mora pokrajinska uprava Se
izdati oficijelno dovoljenje, Ja se •name-
stijo v Sloveniji. —- Oddaja sliižbeni!«
most v mariborski ^-blasti. .Mesto otro--
Ske vrtnarice v Dolnji Lendavi je do-
bila Frania Oorisek-Malovu. mesto tr-
čiteijice v Mozirju Amalija, Ločičnik..
mesto učrteljice v Cadramu Dragicn
Brglez-Kosi, mesto nadučiteijice na f-
dekliški osnovni soli v Mariboru Arnaii-
ja Vobic", mesto učitelja v Jarenini Vla-
dimir Skrbinšck, mesto nadučitelja v
Račah Ivan Moliorko, mesto tičiteljlcc
žcnslcih ročnih del v St. I!ju pod Turjar-
koui, Sniiklavžu in St. VMu nad Valde-
kom Marija Pirnat, mesto nadučiteiju
na Bregu.pri Ptuju Fra-n Cvniko, mesto
ucittMja pri Sv. Rttpertu v Slov. gor.
Fran Jakopec, v Brežicah losio .lerše,
pri Sv. Petru pod Sv. Oorami pa Hv'dka
Lovrec. - Oddaja nadučiteljskega me-
sta v Frarnu, na okoli^ki ioli v Celju In
. učiteljskega mesta pri Sv. Marjeti ob
Pesnici se odlo'/i, oziroma vrne v izpo-
polnitev predloga, mesto učiteljice ž"en-
skih ročnih del pri Sv. Tomažu in rw
Ruuču in mesto uciteljice pri Sv. Ruper-
tu v Slov. goricah sc znova razpiše.
V  Hrastitjku   je umrl na   Vel. nd?y
prejšnju leta dalcč poznani f)os. in župai»,
sedaj iK)5t.ir v pok. g. Ignac Qodar. Vsafc
ie bil gostoljubno in priiazno sprejet na
bivseiTT njegovem domu. Dosegel je zo-
lo visoko   starost   76 let.   Ve^naja mit
pamjaf!
V  .Dobrni je imirl po do'gi tn muc'nl
bolezni orožnik luro Skoberne. Bolezen
si je nakopal v slir/.bi - star ie bil komaj
30 let. R. I. P.
Hidroteluiištva oddelku v Celju In
Mariboru. V področju gradbene direk-
cije v Ljubljana sc osnujcta Jva liidrote-
hniSka oddelka, eden s sedežem v Celju,
drugi s sedežem v Mariboru. V delo-
krog celjskeffa hidrotehniSkega oddelka
spadajo rtkr. glavarstva. Celjc, Konjice,
Brežice, Krško, sodni okraj ^oštanj ofcr.
fflavarstva Slovenjgradec in sodni okraj
Rogatec okrajnesa glavarstva Ptuj; v
delokrog mariborskega hidvotelmiSkega
oddelka pa okrajno glavarstvo Maribor,
Prevalje, Slovertjgradec brcz sodnegai
okraja SoStanj, Ptuj brez Rogatca, Ljis-
tomcr in Murska Sobota.
Cirll . Metodova podmžnica *z
Grobel-no in okolico ima dne 7. maja ob
^- uri svoj občni zbor v gostilni Tončka
Narata v St. Vidu. Pridite v obilnem
številu in ob vsakem vTemenu! Na svi-
denje!
Draginjske doklade dr^uvnlti „ame-
ačencev (upokojencev). Pin. min. je oJ^-
redilo i  brzojavnirn odlokom    izplacilo
1  ¦• 'ffi) >1<; ¦^^^^ft/BRDRH^^^^^^^^^^^^^BURBfqQ^,
Neobrabljivd
kavčukpete
za cevlje
Stev. 49,
»NOVA   D O B A «
Stran 7.
drugega obroka diference na zvisane
drasinjskc dokladc /,u dobo od januarja
do iucl. ma-rca t. j. še za nadal.iuili 45
clni. S tern je.vpra5an.te končno povolj-
no rešeno. Aktiv^iini drž. usluzbeueern
se ta diierenca po možnosti nakažc ot>
enem z osebn-imi prcjemki za maj alt le
s prav neznatno zaimido. Naka/Jlo dife-
.roncc za upokojence se bo pa vsekakor
za nt'koliko dni zakasnilo, ker ie do 1-
maja tehnično neizvedljivo.
Nove menične police (blanket!). 1.
maja tl. oddana bo v promet nova izda-
ja meničnih golic, ki bo veljavna za vso
kraljevino. Zamena starih menic mora
biti izvršena do 1. avgusta t!. Stare rue-
nice se lahko uporabljajo se do 1. iun. ti.
Jugoslov. akad. društvo »Trlglav«
v Zagrebu vwizori dnc 13. maja v Ziiicu
•pri-Cclji.( A. Funtekovo drama >TekmÄ~
in koucert drustvenega pcvskej;a /.bera.
Po prograrna prosta zabava. Prosimo
Savinjčane in okoličane -- posebno pa
ff. starejSine, da sc v Čim vcčjein štcviiu
udele/e naše prireditve. Odbor.
Pobuna v 48. pešpoiku. »Politika*-
26. t. <m. prinaša i/ Plevja noročilo o po-
buui 48. pespolka, v katcrem ie izključnn
hrvatsko mostvo. Povzročili so jo agf-
tatorjf, ki so pogosto prihainli Y/. Zasreba
icr nagovarjali moittvo, naj pusti slu/öo
•in sL vrnc na Hrvatsko. Zarotniki so so
dogovorili, da bodi 25. april odločilni da;;,
kl se naztiani s stre-lom puškc na dvori-
šču vojašnicc. Na dogovorjon strel je res
mnogo vojakov .pridrvch» na dvorišče
f in' pot em zapustHo vojašnico. Pri tej pri-
liki jc bilo fttftianili kakih 300 puSkinih
sttelov, žrtev ni bilo. Mostvo se je
vrnilo .dcloma izlepa, deloma izftrda ter
izjavilo, da ni imelo namena upirati sc,
•te hotelo jc iti domov, kjer hi nadaljc o-
pravljal: vojaško službo.
Vellka tatvlna dragoconostl. V Zom-
boru je bi!a v sredo opoldnc izvrseria
velika tatvina v zlatarski trffovini Re;o
Wa^Jierja. Ukradenili jc biio ra/.iiih dru-
iCoeenostt v vrednosti 200.000 Din. Vlo-
milcc zasiednjejo z vsem policijskim a-
öaratom.
Vatikan proti nara. Bcoffrajska «Sa-
wouprava« poroča h Dalmacijc, da je
bil dosedanji zadrski skof doktor Vicko
Pulišič izrnenja'n in imeiiovan u;* nji-*ffo-
vo mesto Italijan msgr. Borsatti. Dr.
Pulišič je dobil naslov »nadSkot porri-
ski«. Izmeiio rta zadrski škofovski stolici
so žc pred nekaj tnesoci zalitevali fasisti
in Vatikan jim je seveda / veseljem
ustregel
Lepa dedščina. Mizar Franc Milo-
sevic v Splitu je prejel te dni poročiio,
da mu je tumi stric v Arneriki, ki mil je
zapustii 40.000 dolarjev, kar znaša v
naŠein denarju tri milijone dinatjev. IVTT-
loSevii odpotuje v Ameriko, da osebno
»revzame dedSčino.
O Statistik! kraJjevine SHS O
velikosti in prebivalstvu na5e dr?.sve
so se tekom zadnjih mesecev ponovno
objavljali v dnevnem Casopisju podatki
na podlagi rezultatov zadnjega Stetja
z dne  31. januarja 1921.   Ti podatki
pa so bili deloma nepopolni, ne da bi
se obCinstvo opozorilo na nepopolnosti;
zato povzročajo zmotne predstave, ki
se pričenjajo stabilizirati. Zdi se nam
tedaj potrebno, da podamo končni nv
znltat.
Potemtakein nam je raiunati v
celi naSi Dalmaciji blizu 598.069 pre-
bivalcev, v cell Jugoslaviji 11.Q03.914
prebivalcev. K temu pride Se nekoliko
tisočev v korekturah na albanski meji,
take da znaSa1 ceiokupno prebivalstvo
na5e kraljevine nekako okroglo 12 mi-
Ijonov. To i^tevilko moramo smatrati
kot definitivno zaokro^ono vsoto.
Naposled naj sledijo §e detinitivne
StevÜke za nekatera najvecja mesta. Naj-
več Ijudi ima Beo^rad, to je 111.740;
na drugem niestu je Zagrebs 108-338
prebivalci in na tretjem mestu Snbo-
tica s 101.857 prebivalci; drugačne
Steviike ne odgovarjajo resnici. Na
četrtem mestu sledi Sarajevu s 60,087
prebivalc;, nato Ljubljana s 53.306, da-
Ije Skoplje z 41.066, Novi Sad z 39.147,
Ösijek z 34.412, Split z 31342, Som-
bor 31.335, Senta 30 69/, Maribor
30.641 in Bitolj z 28.418 prebivalci.
Podpisaiia društva izjlavüajo, da i e
soglašnjo / tnnenjcin ^otovetfu dela
jovnosti, ceš, da jc treba ncistopaii iiu-
pram Uikajšnjirn Nemceni plemcniii) in
vsled tcga: \. prirejati gotovc prireditve
v Unionii, ker Neiuci v Nanidni doi» nc
Krejo, 2. vabiti Nemce k takini pviredu-
vani oficijelno in ori tern vendar rofle'i-
tirati na Slovence, ki se, če so zavedn;,
čittlio s tc-ni ponižane in zapostavljeuc.
Za drni»tva: Sofc(»l, CUalnica, Kolo jiiffc?-
slovenskih sester, Celjsko pevsko ür;>
.<.tvo. Za Ko-Io jugoslov. sester: Marica
Sernec, tč. predsednica. Sokolsko clru-
j^tvo v Celju: Dr. Milko Hrasovec, tc.
podstarosta; F. .Cepin, tč. tainik. Celjsko
pevsko društvo: Anton Misja, t^. tajniK;
Dr. Qv. Sernec, tč. predsednik. Citalni-
ca v Celju: F. Copin, tč. tajnik, l>r. Jos.
Sernec, tč. predsedniV.
Borza 28. aprtta:
Wien 3.70—3.80. Herlir. 102-104,
Budapest 38, Milano 14.80 15.60, Lon-
don 12.24—13.00, New Jork 276, Paris
26.20--27.75, Praga' 5.68—5.02. Curih 55.
Notica nase krone v Ctirihu |.8j). Ten-
denca tnirna. dosti blaga. Kurzi se zope"
stabilizirajo.
LastnJca in izdajateljica:
/ vezna tlskarna v Celju.
Odffovornl urednik: Lie- Edvard Simnlc.
TJska: Zvezna tlskarna v Celhi.
Dobermanska psica
stara 7 inesecev či»to krvne paeme
se proda pii Pavel ZabukoSck, Ma-
ri borska c. 1.
ZAMTEVAJTE V VSEH TRAFJKAiHn
DRUGIH TRUOVINAH SAMO VŽIOA.
1 ICE CMD! ZAVRACA.ITE VSE
DRUGE IZDELKE!
Tisoče Ijudi v vseh de2elah sveta upo-
rablja že 25 let prijetno dižeči
FbIIbf-jbu „Elsafloid"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot
dodatek  k vodi  ža umivanje, ker  je
radi   svojega   antiseptič-
nega  in  čistečega osve-
žujočega delovanja
najboljšega učinka. Ravno
tako   je   priljubljen   kot
krepko blago delujoče in
vrlo prijetno
-¦¦Ms'         ¦l-lllllisTTr"1"
sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega
telesa. Je mnogo moč-
nejši in delujoči kakor pa
Francosko žganje in naj-
boijSe sredstvo te vrste. Tisoče pri-
znanj. Z zamotom in poStnino za vsakoga
3 dvojnstte ali 1 Specijalna steklenica 72 K
Za proda|alce:
12 dvojn. ali   4 Spec, stcklenice  .   . 300 !<
24      »       »     8    »           »         •   . 570 K
36      «       »   12    »           »         •   . «00 K
POSTNINtI PROSTO na Va5o poSto.  Kdor
denar nr.prej poSlje, dobi še popust v naravi.
PR1JÄOT: Elsa obit?, za Juirja otcsa 8 K In K 12;
lilsa rjeiitolni klinCIC Iti K, Elsa posipulnl praSck 13 K,
PrHV» Elsa ribje oljc 80 K, Elsa voda za. usta IS K,
lilsn koloiisk« voda »O K. l-lsa šutnskliniris U) K, (jIij-
cerln i« In 60 K, Li|sol, Lysufomi 43 K, KincSkl ea] 1 K,
nisa mrccsni prašek I« K, Strap zn podgnne in mlSl
po !»i i» 20 K.                           2
EUGCN V. FELLER, lekarnar
STUBICA Polnja, Elsa trg St. 356, HrvaSko.

IETIKA!
Strokovni zdravnik za pljučne bolezni
dr. PečittK ordinira z Izjemo torka
in petka v Št. Juiju ob j. 2. Kupite
tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako
do zdravja priti, ozdraviti.
Sprejme se čedna
naiakarica,
katcra je 2e v večjih gostilnah servirala.
Naslov pove pnsredovalka Sager v Celju,
435          Aleksandrova ul. št. 9.          2-2
Naztiantlo-
Vsem trgovcem, modistkam In cenj.
občlnstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo
s KlobuKt In slamniki
v Celju, Oosposka ulica St. 4.            45—9
<Franc Cerar,
tovarna klobukov in slamnlkov v Domžalah
Vrtne  nasade
(Pflanze) zelje,  ohvovt i. dr. pro-
daja  100 kom. po 20 kron vrtnarstvo
v Rimskih Toplicah.           440
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 1922 popoldne ob 14. uri
v  Starem trgu  štev. 2  (župnišče)  pri
Slovenjgradcu se
bo prodal harmonlj.
Izkliena cena 6000 K.
K draženju se bo začelo pozivati
§ele pol ure po zgoraf navedeni uri;
medtem si harmonij lahko vsak ogleda.
Okrajno sodišče u Slouenjgradcu,
dne 14. aprila 1922.              441
Prosfo?oljna dražbena prodoia
V sredo, dnc 3. maja se bo  prodafalo
pohisfvo, obleka, perilo
in druge različne stvari v Vodnikovi ulici
St. 5.   Zafetek dražbe ob 9. uri dopoidne.
Odtekel je pes
pasme „Doberman" (črne barve),
šest mesecev star, sliši na ime »Rolf«.
Pred nakupom se svari. Sporočlla naj
se naslavljajo na „Tkalnloo", post a
Sv. Pavel pri  Preboldu   proti  nagradl.
Jajca
bisernih kokoši (Perlhühner)
komad po 8 kron se dobe pri
Brezovniku v Yojniku.        425
Gostllnlčaril9 kavarnarjl se pozivljajo, da se udele-
žijo vsi usfanovnega
kateri se  vrši dne 1. maja ob 9. uri predpoldne v gostilni tov.
gosp. Božiča na Bregu pri Celju.
d               J      ^ P0^ ^' ur'   sPreJem  gostov   na   kolodvoru;
HHAPßsl "    ob9'uri   zborovanje   na   Bregu   (na   Skarpi);
UmUIUUi   ob   12. uri   skupni   obed   pri   Hotel   Balkanu;
1                     ob 4. uri popoldne skupni izlet k Qrenadirju.
Ker je zborovanje jako važno, naj se ga vsak udeleži.
Za pripravljalni odbor zaveza naČelSlVO.
Dpsoo CcPÜni CbIjb, Blavni trg st. 17.
Indusfpijo toot, saraoueznic
drugih modnih ppedmetoo.
^očna postrežba!
Eksport.
ločna postrežba!
Izdeluje vsakovrstne kravate, moške pase, samo-
veznice itd. od najpriprostejše do najfinejše vrste.
Eksport po celem kraljeslvu.
Stran *.
»N O V A   D Q B A«
Štev. 49.
Tovarna zlatnine in srebrnine. — Veliko
skladišče raznovrstnih žepnih in zidnih ur
GATEJ <S COMP.
d, z o, z.                                                                             ,
Zaloga:     CELJE    Tovarna:
Cankarjeva ul.4 .  S    Gaberje šlev. 18
Proda se
8 mescev stari člstokrvni doberman psi,
sladka krma, slama, sušinka, krompir,
Hpov les In drevje. Ponudbe v Celje,
476                    Gaberje 21.                     1
1-2 učenca
za boljSa mehanikarska   tJela
sprejme takoj »Zlatarka« d. d. v Celju.
flndrej Oset^
332         maribor      10-9   ]
ffleksandroua c. 57    * Telefon 88  :
trgovlna r deželnimi pridelki,   j
flrvmi,   premogom ter  vinom
;e priporoča za nakup in prodajo po   |
najugodnejSih cenah.                <
Brzojav: Andrej Oset Maribor.       \
Hišo  "
majhno z neka} zemlje v bližini mesta
iSčem za kupiti ali pa na 5 ali več let \
v  najem  vzeti.  Naslov v upravi lista.
micar
oženjen brez otrok dobi
takoj službo v celjski
okoiici.   Naslov   v   upravi.
469 3-1
Sprejme se takoj v  službo
hranilnični
Praktikant
z adjutumom po dogovoru. — Prošnje^
opremljene z dokazili popolne trgov-
»košolske izobrazbe in z drugimi oseb-
nimi   podatki   sprejema  do   5.   maja
Mestna branilnicn Cclje.
Kose
its ra^no i^lemnlnO'
SpecBPijshoblogG
po najamizjih cenah priporoča
Josip Jagodič
4721        GSavni t^gn
Vaša žeija
imeti res dobro in zanesljis'o uro, je
izpo'.n'ena, ako si preskrbite uro iz
znane urarske tvrdke S'&afc-tra©*»,
Prihranite si popravljanja in tudi jezo.
Najnnejše ure iznikla, srebra,tula; zlata itd.
Naročne ure. 228 13-8
Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov,
naročnic, predmetov iz zlala in srebra
vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami
od Tvorniske tvrdke H. SUTJNER
LJubll&na st. 9S3.
Po^ljite samo 1 dinar za stroSke, ako čelite,
da se Vam poslje brezplačno velüci katalog.
190        Pri^oroča se     10~s
Janho Mil, ceije
fr— graven gostilne „Branibor". -^
Špecerija,  kolonijalno
blago in dež. pridelki!
Cene smcrne.        Postreiba tocna.
ima v zalogi   po  zelo  znižanih  cenah vso Specerijsko
in kolonijalno blago kakor tudi deželne pridelke, ovos,
koruzo in sino moko iz BanaSkih rnlinov.
5uHno, ^olncno in platttgno
blago za gospotic in üm, V?s-
KoVrstng KrojaiKg potrcbicine
tjatsor VcHHa zaloga obleK za
4ttosHc ia ilgčHe >ri UM
yCljg cesta ft«,  JO
IflHHHHBHBIHIMBBHHHHil^^BHMHUHMIHMHBB
Priporočam GavrHovlčevo salarra, \¦ > eniendolski In (raplstovskl sir,
sardine, sardele, konzerve mesnate, najflnejäe namfzno In bučno olje,
čokolado, najfinejšo strd, deHkatesno s!anlno, pristne kranjske klo-
base ter vse drugo špecerljsko in delikatesno blago
Karol Loibner
Cel!e, Kralfa <Peira cesta štev. 17.

B     B H^^^TB B ^^  ^^    ^M B    .^V fl     fl I      I    ^M ^^l.     .^^F ^i        ^B
Uljudno priporo^a vedno sveže. dabpo marcnu piuo5
pristne c;iia vina in ps najboljSo huhinio do nai-
CEUE
Za Qbilen obisk ss pi iporotato fiarol in Pepca Pbfc
fL Generalno zastoystifo za SloVenijo
:::    Vftetfgf prg^renrjg in JWedjitaarjg    :::
Jngo^ansJjanafta ^..Zagreb

Pett'olej,    beeicin,     pgigioiro
ziirgsa olja» iae mi wer al we ra«
:: ffinerije d. dM na Reki.  as
Nojboljša dalmatinska
^BB^^^S^       ' ^a^H^^^L-         ^^b  ^^^^^^^^L -       ^^K— _^^^^^^k
po zelo Rfzlfi ceni se dsblvajo samo pri twrdhi
<L ^ fflatkouic
Gelje, Glavni irg slew. 8
Štev. 49.
»NOVA   DO B A<
Stran 9.
Zvezna tiskarna
in knjigoveznica
CEEJE
STROSSMAYER'
JEVA ULICA ST. 1

CENTR ALA v LJUBLJ ANI
Belniška glavnica 5o,ooo.ooo kpon.
Rezet»vni fond nad 5o,ooo.ooo fe:r*on.
PODHUŽNICB v Rrežicah,
Goricl, Kranju» Mariboru, ^tw-
juf Sarajevu, Splitu in Trstu.
Sprejema vloge na« Knjižioe in tekooi
pačun pr»oti ugodnemu obres    ^anju.
Kupuje in ppodajavsevpste vped. papipjev,
valut   iix   dovoljuje   Ysakovrstne   kpedlite«
Prodaja srečke drž. razredne loterije.
^¦¦i-aii IQ.
»!S OVA   DOB A«
Stsan  4i>.
PM HRV9TSK9 ŠTEDIONICfl podruzmicp GEUE
Uataiftovljena I. 1846.
DelniSka glavnica: K 200.000.000
AEeksandro^ra uSica.
&J&tanovlLena 3.3846.
Rezerv. zaklad: nad K 800,000.000'—
Podružnice:
Pcžega
Rijeka
Senj
Sisak
Subotica
Sušak
Sv. Ivan Zelin
Varaždin
Vel. Gorica
Vinkovci
Virovitica
Vukovar
Zagreb,   Ilicail7
a  Zemun.
Ekspoziture:
Osijek d. grad
Vinica.
Podružnice :
Beograd
Bjelovar
Brod n. S.
Crikvenica
Čakovec
Daruvar
Delnice
Djakoyo
Gjursjevac
Ilok "'
Karlovac
Kraljevica
Križevci
Mitrovica
Nova Gradiška
Ogulin
Osijek g. grad
CENTRALA W ZAGREBU.
Vioge: K 2000,000.000-
Frejema vIoge na hranilne
knjižice in na tekoči račun. —
Eskomptira   menice   in  devize.
Prejema v jnj<aso tu- in ino-
zemske menice in čeke.
Izdaja 472o/one zastavnice in 4 •, /'one
obveznice, ki so davka prost.e, pupi-
iarno varne in imajo jamstveno spo--
sohnost.
Kupuje in prodaja valme in devize
Izüaja ^e^e jn ^roaitna pisma
in preskrbuje izplačila na te-
melju akreditivov na vsa tu-
in inoz°mska mesta.
*^aJe kredite v razni obliki.
Izvrsuje   vse   bor2ne   naioge
točno in kulantno.
Posreduje
pri nakazilih iz Amerike v tu-
zemstvo.
Trgovski LOKAL
na     prometnem   kraju   na   deželi    se
423   ocida v najein.  3-3
VpraSanja pod »Lokal« na upravniStvo.
5tn n rnodua fpgouina \
: z mespnim biogom : 1
Rnton Rocuvoni
Blavni trg 3 CEL3E Glauni trg 9 \
se  najtoplejc priporoča za \
obilen obisk.             •:
Portland
cement I a
dobavi takoj
Iv, Križan i drug,
Celjeji Kapucineka 3.
XaVo
caj
čoHotado
Hpjtc satno pri
Frece 8 Piahuta
ÄlcksandroVa utica stei 7.
Vedno fmo angleskq
!! blago v zalogi !!
Maks Zabukošek
krojasii mojster, Cankarjeva ulica 2,
izgotavlja    vsakovrstne
obleke  točno  in  solicino!
Priporočam se
uradom,  šolam  in   pfsarnam
z veliko zalogo  vseh  vrst
pepipja in pis. potrcbščin.
]anho Bouha
Celje Kraljo Petpa cesta st. 2! DsljB
V zalogi velika izbira vseh
vrst   šolskih   potrebščin.
Postrežba točna in solidna.   Cene nizke.
Ant. LeMk
O    urar in juveiir*    O
Celje, Blavni try l\. 4
(ppej Paccfriaffo).     9
gtazširjaite „Movo Bohof*
KAROL PAJK
Ce!|e, Kralfa 'Petra cesta
PriporoJa se cenj. občinstvu za
nakup manusakturnega in mod-
nega blaga, posebno moškega
perila. V zalogi vse nove so-
kolske potrebščine.
I   I ^ N   IF    ^H-VBST
^B^4^ I ]/ JLmI               PRlZNiSO SOLIDRA POSTREŽBA
FRÜH3Q FftöüNEL — CEL3E
Gospo&ka MBi^a 26.
Qpzayno zdrovillšče ßogssha Sistina.
Sezija:                        Sezija:
maj'5cptcmbcr
I   Izdatni  popusti v              ¦¦¦¦¦¦         Pojasnila   daje  rav-
¦ pred- in po seziji                                   nateljstvo zdravilisca«
VelBindustPija Harol Peptinac
CELJE
I. jugoslov. tovarna žeieznih in kovinskih izdelkov.   ¦
Šamotna tovarna v Štorah. — Uvoz raznih
industr. izdelkov iz Nemčije. Zahte-
! vajte cenike in ponudbe. !
Kamnoseška Industrijska družba v Celju
Delawitices
RazBagova ulica
KamenoEomi i
Cerlake
izvpfeuje nagpobne spomenike, gvobnice,
oltarje, pohištvene plofiče, zidne obklade iz
poherskega gfi?anita- in. vseh vic»st raar»rrtor*ja
dctlje stopnice, jaodstiaiWtee, tlakovne kocke,
pobnike in vsa v to str»olio spadajoča ctelLt.
DelavRBces
Razlagova ulica
Kansenolomis
JosipdoE
Š:ev. 49.
» NOVA    D 0 Ij A___
Stran   11
tlstammljsna 18S*.
Hranilnica mestne občine Celje
Usfanouljena 1364.
H
S
|li
I jrc |
1 Lj 5
ft
52-17
Stance hraroilmh vlog & 35,0&Q,009,.
Va*ednost rezatpvnegsa zakSada K 8,000,000,
n I
f
*
HRAKiLWE vloge, ki se sprejemajo od ussko-
gar, iižfoujo najpopolnejso uarnosl in ugodno
obresiouanje. Pošlne položnice strankam brez-
p!ačna ni raipolago. Rciitnino plnt'ujt zauod
iz suojega.
SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank
in sodišč razne urednoslne papirje, uložns knji-
žice i. 1. d. D«je u nsjem PREDALE v svojiii
safeblagajfs&h, tako, da obdržl ključ slranka
sama.
OSP;RBUJE suojim uložnikom prodojo in na-
kup useh urst urednostniSi papirjeu ild. Izur-
šuje za nje ludl fnkaso in druga denarna opra-
uila najkulantneje. IZPLAČiLA u inozemsiuu
izredno ugodno fn promptno.
Posojila vseh wrst pod najugodnejšimi pogoji.  Brezplačna pojasnila in slrokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih.
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Franjo Dolžan
Kvstlla Petra cösta           CELJE           Krslja Petra oesta
ir.vršuje vea c&ela  točsio En  «oürino.   S  S   S   Cenö zmerne.
53                             (Proračuni na r«tzpolago*                           52—16
S kulantnänii  ceoaniš  tsr  iočrso  in
iiniiEi^iTnEvn ¦
lllillHnlK^K prvovrslne in pristine
««iiiHRiBWMV a kranjskeklobase, Oav-
rilovičevo saiamo, prekajeno in papricirano
slanino, prekajeno svinjsko mcso, različne'
mesne konzerve in pastote, sardine, kom^
pote, kekse, svilnene bonbončke, pristno sli-,
vovko, rum, konjak, likerje in dr.;
kavo, riž, čaj, čokolado, bučno in namizno
oije, čisto svinjsko mast, slanino, domačo
ajdovo in banatsko pšenično moko, teste-
nine, sveče, milo, toaletno inilo, čistiio za
Lishje in kovine, blestilo za parkete. kolo-
mast i. t. d. i. t. d.;
liflP lir        oljnate in suhe, barve za obleko,
MUI   If U •   lake,• firnež, emailglasure ;
V         «V
|!|l|1I|!0        pleskarskü  in zidarske vseh ve-
il U II1 ii mi a    likosti   in   po   najnižjih   cenah,
tvrdka Anton Fazarinc
Celje
4581      Kralja PetR-a eesta št. 27.
ipuje in proli dežefne pridelke.
Ugoden nakup
^anufakturnega blaga
se nudi usakornur u
manufakturni trgouini
Valentin flladin
C<fe ?mv8f«oVa iHa il 15. ZraVco Marijitt« cerKV«.
«^t ^j ,ü >v\

s «" «2» *-s» ¦»
S <¦ =:. 5T «
«3»<^ a»   SX  ««
Slike, razglednice
vseh vrst izvršuje.
CELIE    ;
______________________________________________________________________i
fttiip! Hunšeh
CanHar|eva
ulica štev-9
r    »,«-30         oglejie sl    '
masiuf akturno trgovino
^« KUBISZ
Celje - Gaberje 16, nasprotl vojašnici kralja Aleksandra
Prip.oroča se vsem odjemalcem: na drobno in dsbelo-
Dospela je velika množina inozemskega
blaga po zelo nizkih cenah; na primer
sukno za moške in ženske obleker cefir,
šifon in raznovrstnö manufakturno blago.

in vse vrste žganja iz sadja izdeluje
PARMA VELEZGAWJABHA
ROBERT DIEHL
CELJE, SLOVEWIJA,
Stran  12.
»NOVA   D O_B_A_g__
alev. 49.
POSO1ILNICA V CEL1U
NARODNI DOM (NA OGLU V PRITLIČ)U)
I Stadt tora,vlQQtagŽ03,000000-1
| Vrednost rczcrv čez K 14,000.000 — I
Sprejema hranilne vloge na hranilne kniižice in tekoči račun ter iih obrestuje po
4% bras odpovedi, 4% - S% * odpovedjo, večje stalne naložbe po dogovoru
Obavl)a v«€ denarne, kreditne la posojilne transakcije najkulantneje. -
Vinska veleirgovina.                               Eksport*
„VINARIA"
delniška dsuizba v inogspadniko v v Pin ju
priporoča svojo
bogato zalogo namiznega, kakor sort5«ranega vina
iz haložkih in IjutomersKih go8*ic.         4651
Solidna dobava po ugodnih cenah.
WÄFKO SALMIČ
Celle, Mar. dom.
Žentni, neveste!
Friporočam Yam najcenejse in najlepše
Vellka zaloga nr, zlatnlne, srobrnlkie, očal 1.1. d.
«Popravila totna, zanesljiva In po ntzklti cenah.
Trgovi^a z nalantei»ijskim in  modnsm bSagtom,
>   ženskim in moškim perilom teg» ig^ačami   <
FRANC KRAMAR
144 50-12         poprej pg,ica ^ Kramar
Wa drobno 1              C JS ILi *J E              Na  debeiol
Zaloga cigapetnin s?apii«Lke»w in strocnic.
—--—————— i'       ,-——~------------------------------- ...
SUfiNO
82 50-15
nristno č^ško za moske in volneno
za ženske obleke in razno snanufak-
tui*o kupite nadi direktnega impo^ia
po  čudovito  nizkih   cenafo   samo  v
veEeffgovini in razposiBjainici
R. Siermecki, G@Ije.
Kapital in rezervc mi K 200,000.000

Fs'BssrnQua
Ul. SfßU. 1
Beograd-Zagreb-Ljubljana
Bjelovar, Brod n. S., Dubrovnik, Celje, Gornja Radgona,
Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška
Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Sibenik, Skofja Loka, Veli-
kovec, Vršac, Budapest (Balkanbank), Wien (M. R. Alexander).
Agencije v vseh važnejih tržiščih Južne Amerike.
OTVORITEV 2. MAJA 1922.
Raglstro«. kreditna in »tawb«n«
«drugaioniezai.       f^ÄliB«
Pr^ernova  ul. 35   W W6IJU
-LÄSTNI DOM"
Sprejema hranilne vloge in fih
obre«*iij© po 4V20/0 fttiH in pol K
od sto, proti odpovedi (5%) pet od eto