ISiuelverksafsprets ВМ #.1Д
HardtPdnknSotc
Verlag und Schrlftlettiing; Klagenfurt, Blsmarckrlng 13, Pottfach 116 i Be«ugeprele (bn roraua xablbar) mon&tllch RM 1.— frel Baua (elnecUlleBUch RM •.*) ZustellgeMUir Abbestellimgen der Zeitimg fOr deo n*chfolgenđen Monat werden aur ichrlftUdi tm.d nur Т»1ж M. de« laufendea Monata aagenommen
Кг. 22.
Krainborg, d«n 18. Mftnn 1»44.
FuhpcpjcTa čestitka državnemu predsedniku dr. Hadii
Pet lei Protektorata
Zahvalno pismo državnega predsednika - Filiirer je sprejel ministra dr. Krejčija
FUhrerhauptquartier, 17. marca. O priliki pete obletnice zcpetne združitve dežel Če ike in Moravske z Reichom je Reichsprotektor nm Češkem in Могатскет, Reichsminister dr. Wilhelm Frick, obiskal državnega predsednika dr. Hacho in mu izročil v prisrčnih besedah pisano Fuhrerjevo ročno pismo.
v pismu se glasi:
»Gospod državni predsedniki Ппе Ik. marca t9kk. mine pet let, odkar •• Je mogla zaradi Vašega državniškega gledanja v bodočnost v mirnem sporazumu vzDostaviti tisočletna zveza med Reichom in deželama CeSko in Moravsko.
Prvih pet let protektorata je bilo skoraj popolnoma v znamenju evropskega usodne-boja in pomeni torej zgodovinsko preizkušnjo novega državnopravnega razmerja na Češkem in Moravskem, ki dokazuje veli ko bolj kot vse skušnje mnogih desetletij v časih miru. Navdaja me z iskrenim zadoščenjem, da lahko na koncu tega razdobja ugotovim, da se je ta nova državno pravna ureditnv obnesla tako za Reich, kakor tudi za deželi Češko in Moravsko.
Vtem ko so morali drugi evropski narodi, M so s« daU naščuvati po naših sovrainikui v vojno, ki so jo le-ti podnetili proti Reichn, doprinesti najobiutnejše krvave žrtve la vidijo danes, da so jih njihovi nekdanji pri-j^telji brezvestno izročili boljševizmu, |e češki narod pod zaščito bojujoče «# nemške oborožene sile lahko neokrnjeno obdržal svoj obstanek In svoje življenjske vrednosti.
S svojo, v petih vojnih letih pokazano lo-jaliteto In ■ svojim delovnim uspehom v okviru novega reda Je prebivalstvo Protektorata dalo spoznati, da si je v svesti tega položaja. S tem |e najbolje spodbllo vse v inozemstvu s klevetami razširjene nasprotne govorice. Naj bi se v češkem narodu v bodoče vedno bolj poglobilo prepričanie, da je edino od zmage Relcha odvisna o«|vrni-tev boljševiškega ogrožanja, ohranitev nje-povih podedovanih življenjskih oblik In nje novega srednjeevropskega nivoja! Ce bo če
ikl narod v tem smislu.....
dolžnost proti domovini bo tudi deležen pridobitve naše zmage.
Vam, gospod državni predsednik, se zahvaljujem za Vaše odgovorno uradovanje In Vam želim zdravja In moči, da tudi zanapref lahko vršite na čelu svojega naroda svojo visoko službo za blagor Protektorata. Z najboljšimi pozdravi Vaš
podp. AdoK Hitler«
Ob !sH priliki )e Fflhrer v prisotnosti Relchsmlnistra in Chefa der Relchskanzlei dra. Lammersa, vodje strankine pisarne Reichslelterja Martina Bormanna In nemškega Staatsmlnistra idr BShmen und M&hren ||-Obergruppen{Qhrerja K. H. Franka sprejel v svojem Hauptquartierju predsednika vlade Protektorata, ministra dra. K. Krejčija.
Dr. Hacha Ftthrer|«
FUhrerhauptquartier, 17. marca. Državni predsednik dr. Hacha je na FOhrerjevo ročno pismo ob priliki pete obletnice zopetne združitve dežel Češke In Moravske z Reichom odgovoril s pismom, v katerem med drugim pravi:
»Vaše besede spominjajo znova na tiste globoko vkoreninjene zakone češko-morav-skega prostora, na katerih spoznanju je temeljila odločba, ki ste jo storili vtisti znameniti noči In s katero ste — ustrezajoč moji
prošnji — vzeli deželi Češko in Moravsko in češki narod pod zaščito Reicha. S posebnim veseljem me navdaja Vaša ugotovitev, da se je protektorat Češka in Moravska ob-nesel v petih letih, ki so pretekla od njegove ustanovitve. V tem zazremo hkrati obveznost, da tudi za naprej neomajno storimo vse za zaščito nemških orožij, kar bo moglo koristiti Reichu v njegovem zgodovinskem boju proti boljševiškim in anglo-ameriškim sovražnikom. V svesti smo si, da samo na tem potu lahko služimo pravemu socialnemu in nacionalnemu redu v Evropi Ob tej naši brezpogojni odločnosti bodo tudi v bodočnosti spodletela vsa nasprotna stremljenja sovražnikov.
Odkritosrčno hvaležnost nalaga meni In celokupnemu češkemu, narodu velikopotezna zagotovitev, ki jo dajate mojim domovini zvestim sodržavljanom za dobo zmagoslavnega miru. Izražam s tem znova svoje prepričanje, da junaško vodenim nemškim orož-
jem ne bo odrečen končni uspeh in da bo dolga doba miru zajamčila deželam Češki In Moravski gospodarsko blagostanje in kulturni razmah.
V svesti sem si, da brez Vaše pomoči in brez Vašega izredno važnega državniškega razumevanja razvoj Protektorata v preteklih petih letih ne bi mogel doživeti tistih napredkov, ki se sedaj vidijo na vseh področjih. Prosim Vašo ekscelenco, da sprejmete odkritosrčno zahvalo ne samo od mene, ampak tudi od vlade Protektorata in vsega naroda, za katerega prosim tudi v bodoče zaščite In pospeševanja.«
Poziv vlade v Protektorata
Praga, 17. marca. Ob S. obletnici ustanovitve Protektorata Češke in Moravske, je izdala vlada proalas na češki narod, v katerem pravijo med drugim: »V teh petih letih ste jasno spoznali, kakšne neprecenljive prednosti nam nudi v vseh področjih pripadnost k taki silni politični In gospodarski enoti kot je Nemčija. Češki narod se zaveda, da se mora za vse to zahvaliti Fiihrerju, ki je s prevzemom Češke in Moravske pod varstvo Nemčije, dal usodi češkega naroda nov srečnejši obrat.«
»Zavedajte se vedno«, tako se glasi konec proglasa, »da je blaginja naših dežel neločljivo povezana z blaginjo Nemčije. Delajte vsi 5 to zavestjo in napnite vse sile, da se na ta način vsaj malo oddolžite nemškim vojakom in s tem FOhrerju.«
liiiiriifora nbložha proli Churchillu
HDdi napadi poslanca McGovna v Spodnji zbornici - „Atlantlk-Charta" samo trik
Berlin, 17. marca. 2e prvo britansko poročanje o zadnjem Churchill o vem govoru v Spodnji zbornici In nato sledeči debati v Spodnji zbornici, se ni moglo izogniti temu, da ne bi sporočilo svetovni javnosti nekaj ostrejših stavkov poslancev, ki so prešli v pikro kritiko aH v upehano odpoved.
Po glasovih londonskega tiska, postane zdaj umljivo, da so dobili cel6 Britanci vtis,
mvo,.. v,, »o C«.	razlikuje od vseh
'	.--I- predidočlh besednih Izlivov po bledici in
Ж« In E *ro''? brezbarvnosti vsega, kar je iznesel in po upe-' bani okornosti. Neumljiva osuplost Je po teh poročilih bila т vsej zbornici. Člani Spodnje zbornice so imeli vtis, da je Churchillov glas zalo slab in da *0 njegove kretnje izražale nekaj zelo milega.
Vloga obtoženca, v kateri se je britanski ministrski predsednik — za res — vedno bolj znašel med svojim govorom, je postala še bolj |a»na po energičnih napadih v Spodnji zbornici McGovna, ni prizanašal možu, ki je za vse dovolj očito postal žrtev svoje, sicer za ciljem strmeče, zato pa tudi brezznačajne politike.
Zato mu I* zabrusil ▼ obraz obtožbo: »Nimamo nobenega ministrskega predsednnika, ki bi bil vstal in polteno izjavil, da njegova bolezen T Teheranu ni bila samo fizična, ampak politična bolezen, bolezen moia, ki ga gonijo, namesto da bi on kaj storil. Danes imamo ministrskega predsednika, ki opravičuje zločinstva, ki jih zagrele т tej vojni « Churchill — tako je vzkliknil poslanec — ni nič drugega ko lutka v Stalinovih rokah. Vse svoje visokoleteče fraze Iz 1939. leta j sedaj stresel od sebe, da, govori samo Se v zaniSljivi obliki, o obljubah, ki jih je britanska vlada 1939 leta dala raznim narodom. »Na koga«, je rekel, »naj se ie po vseh dogodkih sploh uporabi atlantska listina o svo-boičinah«. Za britanske kolonije jih ie od vsega začetka niso smatrali za pristojno. Se-
daj pa ле valja tudi več za osne sile. Atlantik-CViarta (atlantska listina o svoboščinah) ni bila nič drugega ko velik dramatičen trik, ki naj bi ujel svetovno javnost, sramotna, na svet naslovljena proklamacija, da U| se dobila simpatija za Anglijo v nevarnem času in v urah obupa. Danes stoji zločini^c dema-:sklran tukaj.«	t
V Evropi se bodo vprafiali, če je zares mogel kak Anglež formulirati takšno samospo-znanje in tako ostrost obtožbe. Toda o resničnosti iz angleških virov črpanih opisov se ne da dvomiti. Angleška politika je zašla v očitno zagato, tako da se vedno znova najdejo uvidevni ljudje, ki so pripravljeni, odkrito priznati prevaro in pozvati krivca pred sodnika.
Napasti Churchilla pomeni napasti tudi brifansko politiko predaje napram boljševi-kom. Zato si je McGoven tudi upal omeniti prave zveze le strahopetne Churchillove uklonitve pod Stalinov diktat.
Na Vzhodu In Jugovzhodu bi Sovjeti požrli vse — tako je izjavil — kar bi jim prišlo v roke. Kakšno je prav za prav stališče Anglije do Estonske, Letonske, Finske, Poljske, Bolgarske, Jugoslavije in Romunije? Hočejo slišati pošteno izjavo Churchillove vlade o tem vprašanju. Ce ne odgovori. Je to tudi odgovor.
Kaj bi tudi mogel Churchill odgovoriti na to neprizanesljivo odkritje svoje ohromljene moči in brezmočne politike na zunanje in zlasti _glede Evrope? Cel6 konservativni poslanec Graham Je v človeški razgibanosti čutov pozabil na disciplino stranke in zapi-Su.1 ministrske-au predsedniku: »Pravi prijatelji povedo resnico — llzuni se je včasih ustrašijo.« Churchill na obtožni klopi — edini kraj, kamor spada po vsej pravici, ki Izkoriščajo dobrovernost svojih, nič hudega slutečih žrtev, za najgnusnejšo prevaro našega stoletja.
Peter v levjem žrelu
Stockholm, 17. marca. Peterčku rajne Jugoslavije potovanje v London ni dobro delo. C* ga Je mučilo pred odhodom Iz Kaira vprašanje, če se naj pelje v Anglijo oblečen v črno ali kot Pavliha, kjer ga pričakuje nedoločeno ozračje, sestoječe iz dramatskih, •legičnih In komedijantsklh elementov, ga vznemirja sedaj vprašanje, ali naj leti na Balkan k Titu ali kar levu v žrelo, v Moskvo. Redkokdaj s« tako vsiljuje dvoumnost glagola leteti, kakor tokrat, korak pred padcem v nebitl.
Kakšnemu silnemu pritisku Je moral biti Izpostavljen s prestola pahnjeni suveren reden je storil samomorilni sklep, še en-rat rešiti z obupnim silobranom svoj omajan položaj. Ce pa misli bivši kralj Peter, da bo mogel svoj zrušen položaj zopet vzravnati, četudi si da vdetl v svoj osebni telovnik kot steznikove palice Titove roparske tolpe, se mu lah..o le prehitro zgodi, da bo preizkusil boljševizem na nJem čisto nove metode. Za Moskvo bi bilo prav zanimivo, pokazati svetu prvega boljševiškega kralja Zato Peter ni zašel samo na strm tir, marveč сеДо na pot političnega sejma. In kakor Je podoba, bi bilo najbolje, če bi se pred odhodom iz Kaira odločil za preobleko v Pavliha.
Morni napadi pri Caxsinu spodlHeli
Junaški odpor 3. polita lovcev padalcev in 7. polka metalcev

Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. marca objavilo:
Na obeh straneh Ingula In zahodno od KI-rovograda potekalo naša odmikanja v težkih napadnlh in obrambnih bojih proti ostro pri-tiskajočemu sovražniku po načrtih. Ob sred njeukrajinskem Bugu in južno od Staro Kon Stalinova smo odvrnili aH prestregll napadajoče boljševiike bojne skupine. Z na nasprotnimi napad! naših čet smo vzhodno od Tarnopola vrgli In razbili močnejše so vražne sile. Severno od Dubna je sovražnik z več strelskimi divizijami in skupinami oklopnjakov prešel v napad. Zavrnili smo ga, zajezili nekaj vdorov in uničili 28 sovražnih oklopnjakov. Na ostali vzhodni ironti so Sovjeti samo severozapadno od Nevla In na fronti ob Narvl nadaljevali s svo jimi, po oklopnjakih in bojnih letalcih pod prtimi, a brezuspešnimi napadi. Jugozapad no od Narve smo z lastnimi nasprotnimi na padi pridobili sveta.
V bojih severozapadno od Nevla se je posebno odlikovala rheinsko-westialrka 329.
pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Mayer.
V	mostišču pri Neftunu je sovražnik 'zvr-šil več krajevnih napadov, ki smo jih zavrnili deloma s protlsunkom. Daljnostrelno topništvo se je z opaženim dobrim učinkom bojevalo proti sovražnim zbiranjem ladij v pristaniškem ozemlju Anzio - Nettuno.
Na južni fronti je sovražnik po nenavadno hudih bombnih napadih s podporo topništva in oklopnjakov napadal kraj Cassino. Napadi so se izjalovili ob junaškem odporu tukaj bojujočega se 3. polka lovcev padalcev, ki ga vodi Oberst Heilmann, In z učinkovito podporo 7. polka metalcev, ki ga vodj Oberstleutnant Andreae. Nad cassinskim prostorom so lovci in protiletalsko topništvo uničili šest sovražnih letal.
V	opoldanskih urah 15. marca je vdrla neka skupina severnoameriških bombnikov z močno zaščito lovcev v prostor pri Braun-schweigu in ob večinoma strnjeni plasti oblakov odvrgla bombe na več krajev. Nastale škode .1 zgube so majhne. Britanski
4. Jahrgans;.
zastrahovalnl bombniki eo т pretekli noči prileteli nad Jugozapadno Nemčijo in napadli obmestje In več predmestij Stuttgarta. Pri teh napadih je sovražnik zgubil 66 letal, med njimi 57 štlrlmotornlh bombnikov. Nekaj britanskih vznemlrjevalnih letal je odvrglo bombe na rhelnsko-ruhrs^o ozemlje.
Nemška bojna letala so v poznih večernih urah napadla cilje v londonskem prostoru.
Zaščitne bojne sile vojne mornarice so v včerajšnjih večernih urah znova trčile % mo& no skupino britanskih brzih čolnov, potopile štiri britanske čolne in se same v polnem številu vrnile na svoja oporišča.
Nov nemški zračni napad na London
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. marca objavilo:
Na jugovzhodni fronti so močnejše sovražne sile zaman poskušale, v več odsekih prodreti naša odmikanja. Ob Ingulu, ob srednjem ukrajinskem Bugu, jugozapadno od Po-grebišča in v prostoru vzhodno od Tarnopola se vrše še hudi obrambni boji, med katerimi so naše čete izvršile vedno znova uspešne nasprotne napade. Pri bojih v prostoru pri Tarnopolu se je posebno Izkazal nek strelski bataljon pod majorjem Balzer-jem in nek železniški oklopni vlak pod Ober-leutnantom Lorscheidom,
Severnozapadno od Nevla je popustila sila boljševlšklh napadov, ki so znova spodleteli z visokimi sovražnimi zgubam!. V bojih zadnjih dni se je v severnem odseku vzhodne fronte posebno skazal nizozemski polk prostovoljcev ^^-oklopnjaških grena-dlrjev »General Seyffert«, ki ga vodi Ц-Obersturmbannftihrer Jčrchel.
V	mostišču pri Nettunu je izvršil lovraž-nik po močni topniški pripravi več, po oklopnjakih podprtih sunkov, ki so se izjalovili z močnimi sovražnimi zgubaml. Pripeljali smo številne ujetnike. Daljnostrelno topništvo se je bojevalo proti sovražnemu ladijskemu prometu pred Anzlom In Nettunom, pogodilo eno prevozno ladjo In prisililo več ladij, da so odplule.
Skupine severnoameriških bombnikov so znova izvršile zastrahovalen napad na me-s(o Rim. V več delih mesta so nastala težka razdejanja In zgube med prebivalstvom.
V	pretekli noči so oddelki nemških bojnih letal z dobrim uspehom napadli pristaniške naprave v Neaplju ter sovražne ladijske cilje pred Neapljem. Pogodili so štiri prevozne ladje z 18.000 brt težko. V skladiščih novih pošiljk so nastala razdejanja in obsežni požari.
Nekaj britanskih vznemlrjevalnih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na kraje v Zapadnl Nemčiji.
Močni odredi našega zračnega orožja so v noči na 15. marc znova napadli London. V masah odvržene razstrelne In zažigalne bombe so povzročile v obmestju obsežna razdejanja In številne velike požare.
V	teku trdih nočnih bitk so nemške zaščitne bojne sile potopile v Rokavskem prelivu dva britanska brza čolna in poškodovala nekega drugega tako močno, d% se ga lahko šteje med potopljene. Razen tega sta bila z obstreljevanjem zažgana dva čolna. Eno laet-no vozilo je bilo zadeto oo torpedu In je pogrezn'lo. _
„Za moralne vrednosti popolnoma neobčutljivi"
Rim, 17. marca. Papež Pij XIL je ob peti obletnici svojega kronanja Imel od zunanje Loggije prestolnice sv. Petra nagovor na množico, ki se je bila zbrala na trgu #v. Petra. Po večini so bili begunci iz Južne Italije, ki so jih anglo-amerlšiki vsiljivci pregnali Iz hiše in zemlje.
Papež Je izrazil svoje globoko sočutje % mukami prebivalstva, ki Je bilo pregnano iz svojega posestva In svoje domovine to čegar rodbine so bile raztrgane z nasilno ločitvijo In kruto smrtjo. Tolažil jih je In jim zagotavljal, da je njihovo trpljenje tudi njegovo trpljenje.
V	nadaljnjem delu svojega govora же je papež potem bavil z anglo-ameriškim zračnim terorjem, od katerega je sedaj tudi Rim vedno močneje prizadet in ki ne pozna nobenih zakonov in nobenih meja. Takšno vojskovanje, ki se ne ustavlja niti pred večnim mestom, ampak ga spreminja v bojišče in ruševine, je imenoval papež vojaško neslavno dejanje, ki ga morejo zagrešiti samo ljudje, k I so popolnoma neobčutljivi za moralne vrednosti.
Papeževe besede Je množica ljudi sprejel« z veHkim odobravanjem.
Uspeh zadnie daritvene zbirke
Berlin, 19. marca. Hišna zbirka, ki je bila izvedena 20. februarja 1.1. za 6. daritveno nedeljo vojne zimske pomoči, je izkazala proti vsem dosedanjim daritvenim nedeljam novo naraščanje. Začasno se je ugotovil« višina zbirke RM 61,065.653,78. *Pri isti zbirki v prejšnjem letu Je bilo zbranih 34,515.102,89 Redchsmark. Torej je narastla za 12 odstotkov.
Strau t. — Atm'. Tt.
K Л 'f ' 'V • v « F: N BOTE
SoI)ofa, IS. marca 1944.
Priznanje o angleški krivd: nastanka obeh svetovnih vojn
Kazen primerna zločinu
Anglija je izrabila svojo moč in pahnila svet v dve gigantski vojni
Stockholm, 17. marca. Angleški mtscčnlk »Contemporary KtvUw« primmš# članek, kt ima z ozirom na vprašan)« vojne krivde naravnost teazaclonalen pomen. Angleški časopis brez ovinkov priznava, da je Anglija zlorabita svojo moč in l^hnlla avet v dve gigantski vojni. To mora sedaj plačati z zgnbo svoje močL
Časopis začne « poljskim vprašanjem, in spominja na to, da je Velika Britanska stopila leta 1939. zato v vojno, da bi baje tako branila suverenost Poljske proti sovražniku, ki je bil tudi sovražnik Anglije. Sedaj pa je poljsko vprašanje že zdavnaj rešila Sovjetska Rusija, ne da^bi pri tem bila Anglija sploh vprašana. 1o pomeni zgubo angleškega vpliva in je pojasnilo za to, kar je označil Smuts z britanskim obubožanjem kot ceno za zmago. Smuts je tudi dejal, pri-' pominja »Contemporary Review«, da bo jetska Rusija novi vladar Evrope, In da bo Moskva odločala o usod! Poljske, baltskih in balkanskih držav. Atlantik-Charta (atlantska listina o svoboščinah) pa nima danes v Evropi večjega vpliva, kakor Atlantski Ocean, na katerem je bila leta 1941. podpisana.
Angleški časopis pride mm podlagi te ugotovitve k logičnemu zaključku, da ]• AngUja izvršila politični samomor. Do leta 191% ft vodila svet politično, toda svoje moči ni zna-!a bolje izrabiti, kakor da je svet pahnila v dve gigantski vojni. To mora sedaj Anglija plačati z zgubo svoje moči. Kazen je odmerjena zločinu primerno in mu sledi za petami.
Ta članek angleškega mesečnika bo nekoč pri presojanju vojne krivde tvoril važen dokument, kajti ▼ tej vojni doslej nikdar nI bila v tako neprikriti obliki priznana angle-
Nov Stalinov udarec proti Petro
Stockholm, 17. marca. Medtem ko se je Peter z največjo naglico podal v London, da se še enkrat skuša uveljaviti pri Churchillu, ki ga je že davno izdal, je izvedla Moskva nov udarec proti beograjski begunski kliki v Egiptu. Kakor poroča Reuter, sta Jugoslovanski poslanik v Sovjetski zvezi Stanoje Simič In polkovnik Miodrag Lozič prekinila vse odnose 8 Purlčevo vlado in se javile na razpolago Titu, namreč Stalinovemu zastopniku na Balkanu. »Pravda« je cel6 priobčila pismi Simiča in Loziča, v katerih Izrekata oba svojo lojalnost Titovemu režimu, torej boljševizmu, ter preklinjata Puričeve pristaše kot profašistične In v službi umazanega Izdajalskega režima. Gre torej za moskovske plačance, ki jih je Stalin prav sedaj pustil stopiti pred javnost, da di kraljevemu obisku pri njegovem dosedanjem pokrovitelju Churchillu spreml<evalno glasbo.
Razkrinkano ščnvanie z grozode]stvl proti Japonski
Ženeva, 17. marca. Domnevo, da je bilo nesramno ameriško ščuvanje z grozodejstvi proti Japonski zaradi dozdevno krutega ravnanja s severnoameriškimi ujetniki samo Rooseveltov židovski trik, da bi pridobil ljudi za svoje vojno posojilo s tem, da bi naščuval ameriški narod proti Japonski, potrjuje članek v listu »Time«. Ta pravi, da je ameriški narod naravnost vpil po osve-ti, ko Je bral o grozodejstvih. In še neka druga reakcija Je bila povzročena. Povsod v ameriških državah so državljani verjeli zgodbam o grozodejstvih, kajti vpisi vojnega posojila so se naravnost skokoma dvignili in so se nekaj dni po objavi cel6 podvojili.
ška vojna krivda. Z nemške strani nimamo temu skoraj nič pripomniti, razen tega, da Je Anglija svojo moč uporabljala vedno le za to, da Je druge narode ščuvala drugega proti drugemu In se stalno vmešavala v zadeve celinske Evrope. To so Imenovali v Londonu trud za »evropsko ravnovesje«. % temu se pridruži še nagnjenj« Anglije, da Je monopollzlrala vse politične Ideale, ostalim narodom pa Je odrekale pravico sodelovanja
pri svetovno političnih odločitvah, v katerih je Anglija vedno zahtevala vodstvo zase. Od Pitta preko Palmerstona In Gladstone do Churchilla vodi Jasna črta. Vse te vodilne politik« označuje ista brezmejna premoč, s katero to s« povsod vmešavali v politične razmere drugih držav, In le z njimi tprll. Posledica te domišljavosti je neprekinjena veriga vojn.
To mišljenje Anglije Je povzročilo prvo •vetovno vojno, hotela Je prisiliti razcveta-JoCo Nemčijo na tla, in iz istih razlogov j* planila Anglija leta 1939 na nacionalaocia-listično Nemčijo, ki je baje ogražala »evropsko ravnovesje«. Ta vojna pa, ki gre izključno na rovaš Anglije, bo postala za Anglijo usodna. Churchill je igral vabanque in bo zgubil. Prijatelji, katere Je Anglija poklicala na pomoč, ker je precenjevala svojo lastno moč, bodo doprinesli ostalo. In Izrinili Anglijo enkrat za vselej Iz njenega položaja velesile. Anglija dobi sedaj račun za evojo politiko vmešavanja.
C
)
Srdila borba v lažnem odsekn vihodne fronle
Uspešni nasprotni napadi južno od Staro-Konstantinova in vzhodno od Tarnopola
Oberkommando dcr Wehrmacht Je dne 14. marca objavilo:
V južnem odseku vzhodne fronte, kjer se ob brezdanjih potih in popolnoma zablate-nem svetu vrši srdita borba, v katero vržela obe strani nove skupine, se odlikujejo naše čete nasproti številčno močnejšim sovražnim silam vedno znova z zgledno vztrajnostjo in neomajnim napadnim duhom. Tako so se v zadnjih dneh posebno skazale divizija oklopnjaških grenadirjev GroBdeutsch-land, ki Jo vodi Generalleutnant pl. Man teuffel, in čete 59. armadnega zbora, ki Jih vodi Generalleutnant Frledrich Wilhelm Schulz. V okviru predvidenega odmikanja smo po porušen ju vseh vojnovažnih naprav izpraznili mesto Kerzon. V prostoru južno od Staro-Konstantinova in vzhodno od Tarnopola to bili uspešni lastni nasprotni napadi.
Na ostali vzhodni fronti so izvršili bolj-ievilci samo Se v prostoru severozapadno od Ne vi a močnejše, a brezuspešne napade. V bojih zadnjih tednov se je tukaj posebno odlikovala nižfe saksonska-šlezljsko holšteinska 170. pehotna divizija s podrejenimi odredi pod vodstvom Obersta Hassa.
V	Italiji se tudi včeraj niso vršila nobena pomembna bojna dejanja. Nemški lovd in protiletalsko topništvo so sestrelili nad mostiščem pri Nettunu 7 sovražnih letal. V Sredozemlju so lovci na podmornice uničili eno sovražno podmornico.
V	zadnji noči so britanska vznemlrjevalna letala odvrgla bombe nad zapadnonem&klm prostorom.
Nemška bojna letala se z dobrim uspehom napadla cilje ob južnoangleiki obali.
Stalin zahteva Poljsko v celoti
Angleži so podvrženi vedno novemu prltisito in novim grožnjam Sovjetov
Stockholm, 17. marca. Londonski zastopnik »Svenska Dagblada« sporoča iz krogov poljskih emigrantov na Angleškem, da so tam docela prepričani, da ne zahteva Moskva, kakor je doslej slepila, v bistvu samo Vzhodne Poljske ampak vso prejšnjo Poljsko v njeni celoti. Le tako te po mnenju notranjega novinarja da razlagati politika poljskih emigrantov, ki bi sicer bila komaj razumljiva.
Kakor izhaja Iz novega, očitno o moskovskem mišljenju zopet dobro informiranega
izražanja v, »Observerju«, trde Sovjetl • svo- pod neposreano nadzorstvo Je strani, dta so Poljaki emigrant je, med" "RJP '"nega poverjenika Dlmltrova. mi »predsednik« Razchiewicz, še vedno ▼
zablodi stare šole Pilsudskega in smatrajo popolnoma zares razcepitev Sovjetske zvez*
za bistveno točko programa v tvoji politiki.
K isti Soli očitno prištevajo tudi tako zvanega »vrhovnega poveljnika« londonskih Poljakov,
generala Sisnovtkega, ki ga Sovjetl preganjajo t prav posebnim sovraštvom.
Na drugi strani Je Stalin, kakor pravi »Observer«, dal razumeti angleškemu velepotla-niku v Moskvi, Kerru, da smatra tako zvane poljske nasprotne priloge za nesprejemljive in da odklanja kot brezsmotrno vsako nadaljevanje pogajanj z loftdonskimi Poljaki. Kakšnih uspehov tudi ni pričakovati od Churchillovega posredovanja, vtem ko mora
Anglija na drugi strani računati s tem, da lahko poljsko vprašanje v kritični fazi vojne obremenjuje angleSko-sovJetske odnoSaJe.
Stalin Je torej Angleže podvrgel novemu stadiju pritiska in groženj. NI čuda, da s* sedaj pojavlja misel, da bi za kazen premestili londonsko vlado Poljakov v Kairo. Kairo so pač že napravili za kraj poSUJatve za gr-бке In srbske emigrante kot prehodno postojanko za končnovellavno likvidacijo preko Sibirije. Sovjetl polagajo važnost na to, d dobijo tam emigrante Iz evropskih držav od neposredno nadzorstvo mvojega special-
„Spbere" toži o ntrnienosti
Stockholm, 17. marca. Celotno zlo vojne vtiska Angliji prav tako svoj pečat, kakor v obraz vsakega svojega znanca, ki ga srečamo, plie londonski časopis »Sphere«. Duh tako polagoma pojema, morala, red In disciplina se vedno bolj manjšata. Vera, upanje in mnogokrat cel6 pogum se manjšata v Isti meri, kot pa narašča naveličanost vojne.
Časopis ne pripisuje splošnega neugodja, ki Je v Angliji, samo dolgemu trajanju vojne, marveč tudi nesposobnosti Churchlllove vlade, da bi si pridobila nazaj narodovo zaupanje.
Fo statistiki, ki je bila objavljena v ponedeljek, Je do 15. marca spremenilo svoj poklic vsega skupaj 168.000 Japoncev, ki so bill dosedaj v službi kot nameščenci v pl-•arnah, trgovskih prodajalnah Itd. In zavzelo položaje v vojno važnih industrijah. Na njihova dosedanja delovna mesta stopijo žene.
Sovjetske uspeh* Je po Izjavi Emsta Llnd-leya v tedniku »News Week« severnoameriški tisk daleko pretiraval. Dali so se preslepiti. V resnici stoji nemška armada na Vzhodu in se na noben način ne more računati ж njenim polomom.
Južnoitalljanski begunci so Izpovedali, da so uprave mest v zasedenem ozemlju Južn* Italije, sledeč zgledu komunistične mestne uprave v Neaplju, preimenovali dosedanje ulice z italijanskimi imeni, ki so Jih nadomestile z imeni znanih mož Britancev, Sever-noamerikancev in sovjetskih Rusov. Posebno pogosti so Stalinovi trgi.
Iz Washingtona poročajo, da se je pred severnoameriškim veleposlaništvom v Bueno« Airesu vršila protiamerikanska manifestacija argentinskih nacionalistov.
Svet se klanja pred Junaštvom vojaka AdoV fa Hitlerja, ki je v defenzivi prav tako ve-llko ko v ofenzivi«, piše zunanji politik It sta »ABC«.
Komunikć Japonskega cesarskega glavnega stana objavlja, do so pri brezuspešnem napadu na japonske položaje pri Vevaku dne 11. in 12. marca našteli 320 sovražnih letal, od katerih so Japonci sestrelili 52.
Po izrečeni potniški zapori nad Eire In Severno Irsko pričakujejo zdaj v Londonu, da bodo zaprli tudi mejo samo med obema deželama. Ameriški tisk ščuva v tem smislu, kar dokazuje članek Rooseveltovega najljubšega novinarja Walterja Llppmanna v listu »New York Times«, ki pravi, da so šteti dnevi nevtralcev.
Severnoameriški polkovnik MacCormlck }* Imel, kakor javlja »New York Dally News«, v Paducah (Kentucky) govor, v katerem J* med drugim izjavil, da obvlada en milijon komunistov v Zedinjenlh državah washlngton-sko vlado, dasl je njih število relativno pičlo.
Britanski kabinet Je obvestil egiptovsko vlado, da namerava v kratkem prestaviti ▼ Kairo poljske ministre v pregnanstvu. Churchill se hoče s tem izogniti mučnemu položaju, ki je vanj zašel s tem, da je poljskemu komiteju v preganstvu obljubil intervencijo pri Stalinu.
Fiihrer je s prisrčnimi besedami brzojavno čestital slovaškemu ministrskemu predsedniku dni. Tisu o priliki slovaškega narodnega praznika.
Pod naslovom »Nemčija Je zmagala v bitki za prehrano In proizvodnjo« raziskuje sodelavec časopisa »Madrid«, Roman de Tu-dela, položaj prehrane In kapaciteto industrije v Nemčiji. Na podlagi statističnih številk I* ugotovil, da ]• NemCi)a kljub neugodnim pogojem dobila obe bitki.
Nedavno bombardiranje Florence dokazuje znova, javlja Italijansko časopisje, da nimajo anglo-amerikanskl gangsterji nobenega ozira do še tako znamenitih In svetovno znanih spomenikov umetnosti In kulture.
Kot poroča EFE. Iz Washingtona, je našel smrt še nek nadaljnji amerlkanskl letalec. Gre za nadporočnika Thomasa Lyncha, ki J* bil odstreljen v zračni borbi In je prvačll z 20 odstreli najboljšim letalcem ^Zedinjenlh držav.
Verlair tind Druck: NS.-Qauverla(f und Druckerel Kamten OmhH. Klastenfurt. — Verlaeeleiter: Dr. Krnil Heitjan. — HanptsnhriftleitPr: Kriedrich Horetmnnn	1»t AnznircnHutp Nr I inlUist
HANNES PETER STOLP,
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urh#k«f R*cKhchu<t I MlHaldauftdt* Rom»m.K*mMpon<l#nx, L*lpilg C1
V«i srečen, da Je ušel Iz območja klepeta-vega grofa Kisa, je odhitel Peter po stopnicah navzdol In se prav globoko c^dahnll.
»Ufil« I* zastokal, v tem trenutku pa opa-.1 hišnega Icomornllca, ki )e stal na desti od stopnic In pričakoval prihod avtomobila z novimi gosti.
Peter se nenadoma nečesa domisli. Napotil se je k majestetlčnemu hišnemu komorni-ku, ga potrepal po ramenih In vprašal: »Poslušajte. sinko moj, ali morda veste, kje s* trenutno nahaja grofica Flora?«
»Grofica Flora«, je častitljivo pojasnjeval hišni komornik, »je odšla pred četrt ure v paviljon v parku «
»Ah, to je menda tisti paviljon, v katerem stoji postelja Donne Dlane?« poizveduje smeje Peter.
»Tako je, gospodi« hladno odvrne hišni komornik. TI Nemci: zdi se, da se rogajo vsaki tradiciji I To lahkomiselno režanje — Varga je videl v tem naravnost porog.
»Kako pa moram Iti«, poizveduje Peter, »da bom prišel k paviljonu, stara bajta?«
Varga se je pri tej označbi kar zdrznil. Toda varoval je svoje dostojanstvo In mu pokazal: »Prosim, po tej poti In potem na levo.«
»Hvalal« Peter je dvignil v pozdrav prst k senci In žvižgaje odšel.
Kmalu nato se je pojavil pred njim paviljon, obraščen z bršljanom In slikovito ieS T zelenju. Bogato zrezljana vrata to bila odprta, skozi katera Je Peter brez dolgega obotavljanja stopil v paviljon.
Sijaj, ki ga je ugledal pred sabo, ga je presenetil. V pisana svinčena stekla okna so se uprli tončol žarki In pričarali pravljična
odseve na stene, na katerih to visele alike Watteauja In novejših mojstrov ter prevlečene % gobelini.
Edini veliki, okrogli prostor, ki so ga tvo-rile stene paviljona, nI bil opremljen v staro-madžarskem, marveč, kar ga Je presenetilo, v renesančnem slogu. Bržkone Je bila pokojna Donna Dlana po poreklu Italijanka.
In sredi tega ljubkega prostora je stala kljub širini v svojem slogu lično učinkujoča postelja Donne Diane. Na štirih zrezljanlh stebrih je bil pritrjen baldahin, ki se Je bo-čll kakor nebo nad posteljo. In pri vzglavju te krasne postelje je visela slika počivajoče boginje Venere.
Pr'er nekaj časa opazuje počivajoče Venero. In ker »Počivajoča Venera« običajno nima veliko oblačil na sebi, je kmalu malo ▼ zadregi pogledal v. tran.
Končno te je spomnil, zakaj J« prav za prav prišel v paviljon. Toda ker Flore nikjer ni odkril, je poklicali »AH ste tukaj, grofica Flora? Dobri, ttarl Peter Bautz j« prišel I«
Težka, žametna zavesa, ki Je zakrivala pre-gradek, se je zganila in izza nje Je stopila Flora.
»Kaj pa želite, vi pošast?« vpraša Flora In se mu z namrSenim čelom približa. Peter je opazil, da Ima objokane oči.
In čeprav ga je tako neprijazno Imenovala pošast; te ni dal oplašltl.
»Dejali to ml, da te nahajate tukaj, grofica Flora«, je ljubeznivo začel. »In ker obzir zahteva, da te mora pobrigati za damo lit ti ki jI j* bil Izbran za tovariša pri poročni slavnosti, sem se spravil na noge In prišel sem«
»Zmm# ae mikomuf al treba brigati«, red*
Flora jezno. Takoj nato so se napolnile njene temne oči s solzami.
»Toda«, pomirljivo di Peter, »radi tega, ker sem tukaj, se vara vendar nI treba jokati, grofica Flora.«
»Kar nikar si ne domlšljujte, da se radi vas Jočem, vi pošasti Jočem se samo radi tega, ker bo moja sestra zapustila grad Кб-halom In odšla z Rudolfom v Budimpešto. In jaz jo Imam tako rada.«
»Ah, to je lepo«, reče ganjeno Peter In nežno pogladl dekleta po temnih kodrih.
Flora se naglo odmakne.
»Ne dotaknite to me še enkrat!« Je zato-pihala In Iz tolznih oči to švigali bliski.
»Za božjo voljo«, te preplaši Peter, »pa me nikar takoj ne ubijte. Mislil sem vendar le dobro.«
Flora je premerila mladega moža s pogledom, polnim najglobljega prezira.
»VI nesramni Izsiljevalec, vi ste pač zadnji, od katerega bi si želela tolažbe!« Je raz-buri eno vzkliknila.
»Dobro, jaz sem zadnji, to ti bom zapomnil«, odvrne Peter. »Vsekakor pa bi rad, da ne pozabite naše oogodbe! Obljubili ste, da boste z mano vedno ljubeznivi In prijazni.«
»Ta pogodba je veljavna samo v Javnosti«, reče Flora In si obriše solze. »Toda, kadar sva sama, bom z vami ravnala tako, kakor zaslužite«
»Zelo grdi tie z mano, grofica Flora«, Je tožil Peter. »Nebo In kopica ljudi vedo, da je dobri, stari Peter Bautz, ljubezniv, prijeten dečko«
V tem trenutku je lehei. veter premaknil vrata In na sliko »Počivajoče Venere« se je usul šop sončnih žarkov.
»Poglejte, kako čudovito!« je vzhlčeno vzkliknil Peter In pokazal na tllko.
Mora te j* nehot* ozrla. Potem pa J* obllla nežno, ozko lice dekleta rdečica.
»VI predrzneži« jo Je bilo tram la z naj-večlo naglico odhitela tkozi vrata.
Peter, te je šele tedaj zavedel, kaj je tto-ril in vroče ga le spreletelo, ko se je spomnil, da se nikakor ne sme opozoriti dekleta, č* J* tam z njim, na tako tllko, in u P«t»r
)e postal ves rdeč li» udaril le je po čelu, da te kar počilo.
»TI osell« se Je ozmerjal. »Ti brezumna slamnata glava, kako si, le mogel pokazali na to presneto sliko! No, sedaj jo pa imamo! Odslej te bo imela Flora za kakšnega popolnoma podlega in nesramnega raz-uzdanca.«	, ■
Ves pobit se je Peter odpravil,	pred
Izhodom pa se je Se enkrat obrnil « siiici m dejali »Pa bi se tudi lahko z nečim odeli, ko ste se dali slikati, ptica vi!«
6.
Poroka, ki »e je vrSlla v mali kapelici gra-du Kfihalom, je bila končana.
V hrumenje orgel se je prepletal glas zvončkov In srečni poročni par so obkrožili gostje.
Potem se je zvrstil svatovskl sprevod, katerega je vodil v praznično llvrejo oblečen hlSni komornik, z novoporočencema na čelu v grad.
Peter, ki je že pred odhodom v cerkev mogel pozdraviti velikega, debelega kapitan« Ratkeja, pa s prvo družico Floro nikakor bil zadovoljen.
»Želel bi«, je zažepetal Flori na poti^ grad, »da bi končno enkrat spregovorili * * ko besedo z mano. Cisto tako se mi zdi, * kor da bi šel ob strani kake ribe.« , ,
Fiorina roka, s katero se je lahno op na Petra, se je dvignila, tako da № več čutil, da vodi mlado, svojeglav® damo.
»Mogoče«, zamrmra Peter tu, »bi se vsaj odločili za	»t *
jaznejSe gledali v svet. 'Vf"" ' Л f,
dujejo sprevod, naju	лЈГ
fica Flora, delate pravkar tak obr«, kakor da bi bil jaz rabeU, И vas vodi na moriiče.«
Plora M začne ljubeznivo smehljati.
»Tako je pravi« se zveseli Peter.
In s tem ljubeznivim smehom na obrazu zaslka Flora, »Preziram take podle izsiljevalce in nesramne razuzdance, katerim vi
pripadate«
(Dalji prihodnji&J
Samatajr, 18. Шп 1944.
K A R A W A X K I! N BOTR
Selte —*r. %%
Bekennlnis zum Adel der Arbeit
Die Reichsfeier der welfonschanlichen Feierstnnde der NSDAP
Hamburg, 17. Магг. Im Monat Mirz tritt die NSDAP in alien Gaucn dcs Reldics zu welt-anschaulichen Feierstunden unter dem Thema „Deutsche Arbeit" zusammen. Auf der Reichsfeier dieser weltansdiaulidien Feieritunde in Hamburg spradi in Anwesenheit des Reichsleiters Rosenberg der Pionier der Arbeit Konrad Grebe, Ibbenbiiren, und legte ein Bekenntnis der Sdiaffenden de« Geistej und der Faust zum Adel der Arbeit ab.
Nur Wissen ond Arbeiten, nur elgenc Leistun-geo geben dauernde Kraft. Kein sdionerer Sieg der Arbeit sei iemaU erfoditeo worden, als der eines ausgebluteten und niedergetretenen Dcutsdi-lands, d« zu tidi sclber fand und aus eigencr Kraft den Sieg der Arbeit Qber die reidisten Lander der Erae errang. Umrahmt war die An-spradie durdi Haydn.'che, Schubertsche und REtthovensdie Musik und топ Lesung deutsdier Diditung.
Der Pionier der Arbeit Grebe wies м Beginn jeiner Rede daraufhin, daS wir Deutsche mit un-eerer Sdiaffensfreudigkeit ganz besondere, der ganzen Welt dienende Leistungen vollbradit und einen allgemeinen Wohlstand erzielt batten. Die aadere Welt lei dagegen bestrebt gewesen, dem deutsdien vorwartsstrebendenGeistEinhalt zu bieten und den deutschen Sozialismus der Tat zu be-kampfen. Als der politisdie Feldzug gegen un-seren SDzielismus der Tat das erhoffte Ergebnis niAt brachte, habe man uns den Krieg erklart. Wir wurden м »ber wie bisher «uch weiterhin vtrstehen, unsere Eigensdiaften dazu auszunutzen, mit den uns zur Verfugune »tehenden Mittein und Naturschatzen denen geoiibrend zu «ntwor-ten, die a in ihrer Undinkbarkeit nidit besser Terdient hatten.
Grebe erlauterte den Begriff Arbeit, wie wir iha verjtehen, als jene Tatigkeit, die von Volks-genossen geleisret wird und ausschliefilidi dem Interesse des gesamten Volkes dient. Arbeit sdiatze das deutsdie Volk «ls sein hochstes Gut. Der Klawenk^mpf der marzistischen Zeit babe cs mit »ich gebracnt, daK man der Arbeit die gebiih-readc Adhtung zu Terleiben ai<ht mehr bereit •war. Diese Ersdieinungen sejen »ber bei uns langst iiberwunden und an ihre Stelle wi ein gegensei-tiges Sichkennenlernen und eine Achtung im Rah-men der Volksgemeinschaft getreten, dafi wir tins heute gegen eine Welt топ Feinden behaupten konnen." Wer hierfur die Voraussetzungen sđiaffen lielfe, diirfe sidi mit Stolz ab deutsdier Arbeiter bezeidinen.
Unzahlidie Siege unserer WisKnsdieft und un-
seres Fleifies selen errungen worden. Wir seien stark geworden, weil uns Arbeiten und Erfinden im Blut liege, und weil wir sei t undenklichen Zeiten gegen die widrigsten Umstiinde um unser Leben kiimpfen mufit^n. Andere Volker hatten n leiditer gehabt. England z. B. hatte seine muhelos trworbenen Giiter und seine Starke in
der Hauptsadie durdi Sklavenarbelt erreidit. Unsere Feinde liebten nur Not und Lei d an-derer, um selbst maditvoll zu bieiben. Was immer die Front und die Heimat erleiden mogen, werd« niđit lis Opfer fiir eine Maditgter gcbradit, sou-dern seien die Etappen Rn Kampt der Mensdi-hcit um Frieden, Freude und Gercditigkeit. Die ncue Welt der Arbeir musse »udi eine Welt gegenseitiger Aditung sein.
Zum Sdilufi erkliirte der Pionier der Arbeit: „Die Wertsdiatzung der Arbeit h« sidi im natio-nelsozialistisdien Staat grundsatzlidi gegenuber friiheren Ansiditen geandert. Es ist allein dem Nationalsozialismus zu rerdanken, da8 durdi d!« Adclung der Arbeit тот ganzen deutsdien Volk bcreitwillig diese hervorragcnden Leistungen er-bradit werden, die ons im heut^en Entediei-dungskampf zum Siege fiihren".
rVolle Wucht eines Begens von Brandbomben
Die ersten Einzelheiten liber den neuen deatsdien Lnftangrin au! London
i!
Stockholm, 17. Marz. London hat von neuem die Wucht der deurschen Luftangrifte zu spuren bckommen. Selbst das Reuterburo, das sonst die deutfchen Angriffe zu verkleinern versucht, gibt zu, dafi die Londoner die „voile Wucht eines Regens von Brandbomben" zu spuren bekamen und daS u. a. „eine weltere Traube von Brandbomben in der Nahe eines v?ohIbek»nnten Re-gierungsgebaudes niederfiel" Die Aufriumungt-mannsdiaften hatten die ganze Nadit hindurdi zu tun gehabt, und in einer Gegend habe sidi ein gewaltiger Brand entwickelt.
Die Angreifer warm in grofierer Zahl als in der letzten Zeit erschienen, berichtet Reuter in einer weiteren Meldung, in der es u. a. heiGt, die Anzahl der Flugzeuge hatte nadi Ansidit eines
Beobaditers mit der Anzahl, die bei den jdjw«rst«a der letzten Serie der Angriffe zu verzeidinen wtr, vergliAen werden кбппеп. Ober England, to s«gt der Beridit welter, habe eine der gewakigsten Luftschlachten des Jahres sttttgefunden.
„Exdiange Telegraph" bejtatigt, dafi die Zahl der angreitenden deutsdien Flugzeuge vermutlich groGer gewescn ist als im Durdischnitt der letzten Angriffe und etwa der Zahl des grofiten Luft-angriffs im Monat Februar entsprodien habe. Es seien hauptsadilidi Brandbomben abgeworfen worden, darunter audi Phoiphorbomben. Es wirkt einigermafien grotesk, wenn „Exchange Telegraph" nad) diesen Gestandnissen seinen Beridit mit den Worten sdilieSt: „Et kim versdiiedentlidj im Brandzwischenfallen."
Churchill aibeitet mit neuem Diuck gegen Eire
Fadensdielnige Erkiarungen fm Unterhaas - Siđierbeitstrnppen an der Nordgrenze
Drei Tsdinngklng-Dlvlsionen anfgerieben
Tokio, ty. Miirz. Die von den Nordameriki-nern ausgebildeten Tsdiungking-Truppen, die im indischen Grenzgebiet eingesetzt jind, erlitten — ein«m japanisdien Frontberidic zufolge — in zw*i hsftigen Zusammen»t6fien mit dcn japanisdien Streitkraften empfindlidie Niederlagen. Najdem ber«t» zu Beginn de: Monats drei _ DiviKOncn dieser Truppen im Huk-wang-Gcbiet in der Pro-Tinz Myitkyna (Nord-Burma) zum grofien Teil »ufgerieben waren, warfen sie am S. und 9. Miirz 40 Tanks in den Kampf, die ihnen von den Ame-rikauern zur Verfugung gestelli worden waren. Wahrend der Kampfhandlungen, die am Tanai-FluS stanfanden, wurden 13 dieser Tanks ab-gesdiossen. Die rettlidien feindlidien Einheiten Kogen tidi unter Hinterlassunz einer ansehnlidien Menge Ton Kriegsmaterial und vielen Gefangenen suriidc.
10.000 Manit eingesdilossea
Die im Tiddin-Abidinitt in der Arakan-Pront in Burma eingekesselten 10.000 Mann britisdt-indiidier Truppen gehen nadi Meldungen au: dem iapaoiichen Hauf)tquartier ihrer vftlligen Vernidi-tung entgegen. Der anfanglidi nodt fehr grofie Keisel wird immer engcr, lo daS bereits fiir die Badutea Tage mit teiner volligen Liquidieriing geredinet wird.
hw. Stod(boIm, 17. MSrz. (Eigenbericht.) Churchill wurde am Dienstag im Unterhaus Ub«r di« MaBnahmen gegen Eire befragt und begrundete das Vorgehen plotzlidi damit, als ob es sich um MaBnahmen im eigenen militarischen Interesse handle.
Dramatisch erklarte er: Wenn cine Katastrophe fiir die engllsch-amerikanischen Armeen gegen Europa eintreten solite auf Grund irfendweldber Vorgange innerhalb des Freistaates, eo wiird« dies einen Abgrund zwischen England und Eire aufreiBen, den Generationen nicht iiberbriiAen konnten. Will Churchill damit bereits einen Siindenbock vorbereiten? Vor allem wollte er zuniichst offensichtlich den Boden fiir ein ver-scharftes Vorgehen schaffen und neue D ruck-
maBnahmen gegen Iriand ankSndigen.
Die neuesten schwedisdien Meldungen tue London kiindigen die endgiiltige Grenzsperre gegen den Freistaat an, worauf auch Churdiills Aufierungen hinzielten, „Siidlrland wahrend der kommenden Zeit von der Umwelt zu isolieren".
Englische und amerikaoische Sicherheltstrup-pen so wie nordirische Polizei sollen sdion bereit-etehen, um die Grenze hermetisch *b*urlegeln. In Washington wird behauptet, die Iren-Amerl-kaner seien durdiaus fur die Jetzlgen Gewalt-maBnahmen, die ihnen als notig zum Schutz der amerikanischen Expeditionstruppen hingestellt worden seien. Ferner wird die Erwartung aue-gedrii&t, ^fi. wirtschaftliche Dnickmlttel Iriand doch auf die Knie zwingeo wurden.
Begiabene Bmma-HoffnuDgen Moimtbottens
Negertruppen sollten Ше 7. Division entsetzen-BrltisAe 5. Division eingesdiiossen
li. Tokio, 17. Marz. (EigenWidit.) Die iapi-BMchen Berichte von der Arakanfront enthalten erst-malig die Mitteilung d«8 nun afrikanisAe Trnppen bei den Kampfhandlungen festje.st«llt warden, Bei den Operation eo, die die Alliierten im Februar im Kftatan-Gebiet. 9etlich Mangdau, durcbfiihrten, waren Neger ans Uganda und von der Goldkiiste be'teiligt. Sie varen In Verbanden elngeeetzt. die die ein-geechloescn« 7. Dlvieion tnteetxcn eollten. Der britisdie Plan mlfilaog aber vollstaodig. Die japa-nisdien Verbande licBen eldi weder von der Ein-sdilieBung der 7. Division abhalten, noch gekng м den eingesdilossenen biitiecben Verbiinden. dcn Ring in Richtung der Ent.sotzverbande zu sprengen. Nem herbeigeeilte japaniadie Einheiten opericrteu dagegeo geediidt unter UmgchuDg der alliierten Eineatz-einbeiten und breditcn do« Kfantan-Getiet sdilieB-
Vich vWer ја japeAiedu Head. Zwiediai ifa Orta Kvautan und Apokwa stellten die Јерсмг še feind-lidicn Truppen ond 'vernicbteteii nadi ^nageeer Einke&selunj den grofiten Teil.
Eg erjibt #lcb nadi Absdilofi dieser Kejnpfhend-luogcn folgende Situttion bn bumeeisd-lndisdieB Kempftaum: Die 7. brititdte Division towle die in Ihrer Belreiung eintesefiten Verbinde Wnd teraldrtet, bzw. so weit znriickgeschlagen. dofi aie fur aajen-blidclidie Operationen sidit eingesetzt werden kdnnen. Auf der Nae.f-Hatbinsel befindct eidi noA die bishef B^ezu oajeediwadite und daher volletiindije britieche 5. Division. Gegen sie kenn die jtpaniedie Aktion nunmchr gesdiloseea eingesetzt werden. Mountbatten muS also seine Hotfnuugen, an den Kiistengebieten am Golf vet Bengalee vordringen n konnen, be-graben.
Protektorat im Zelđien des Jahrestages
Prag, 17. Marz. Der 15. Marz stand !m Protektorat tollmen und Mahren und in dessen Hauptfitadt Pre* ganz besonders im Zeidien dee fiinften Jahres tage# der Errichtung des Protektorat«. Die dffentlichcn Ge-baude waren beflaggt und viele Geschiifte hatten ihre Schaufenstcr mit Hakenkreualahnen und den Fahnen dee Protektorats eowie mit Bildcrn des Fiihrers und dee Staatsprasidenten geschmiickt. Besonders deutlich wurde die Bedeutung des Tages im Bild der tscbechi-sdicn Tagespresse hervorgehoben, die ihre Leitartikel durcbweg dem fiinften Jahrestage der Eiogliedcrung Bohmens und Mahrens wedmete, zahlreidie Aufsatze fiihrender Manner aus alien Lebensgebietcn veroffent-lidite und ihre Folgen mit reidiem Bildersdimudt ver.sah.
Die ,.Narodni Politika" bezeidiaete in ihrein Lrit-•ufsaits die -ersten fiinf Jahre dcs Protektorat« ela die letzte Phase der EntwiAlung des deutsch-tsdiechi-ichen Verhiltnisses. „Ceske Slovo" widmete ihren Leitanfsati den von den Tsdiedien in diesen №nf Jahren gemachten ebenso guten wie bedeutsamen Er-fahrungen, „Lidove Listy" liefi ihre Erwagtingen in die Oberzeugm^ ausklingen. daB das tsdiediisdie Volk durdi die Eingliedenittg in das GrolJdeutsdie Reich und seine Arbeit fiir den Sieg des Reichea heranreife, jenen Plati einzunehmen. der ihm, seiner Gesdiichte und seiner Kultur zugedacht wurde. „A—Z" bob das Ma6 der im Protektorat im Ver-lauf de« letzten Jehrfuafts erreichten Konsolidierung herror. Das Bla.it der tsdiediisdien Artciter- und Ai>geeteHt«ngewerksdia;ft, „Narodni Prace", stellta seine Folgen ganz auf den totalen Aibeits-einsatz ab und verband ihn im Leitaufsatz mit dcn Grtmdlinien der vor fiiaf Jahren begonnentn Neu-ordnung. „Unser Sein wird nur vom Reiche sicher-gestellt", iiberschrieb „Poledni List" s einen Leitartikel. „Večerni Ceske Slovo" faSte den reidien Inhalt seines Leitaufsatzes dahin zusammen. daB der Bes Land des Protektorat« als Teil des GroBdeutsdien Reidies Grundbedingang der Erhaltnng des tschedii-sdien Volkes sei. Daneben verdffcntliditen samtliche in Bohmen nnd Mahren erscheinenden Blatter den Aufrof der Piotektoratsregierung nnd der tschechi-sdien Liga gegen den Bolsdiewismus an das tsdiechi-edie Volk, in dem hervorgehoben win}, daB diese# Volt fiir die jiidisdi-bolschevistischen Despoiten ledig-lidt ein Spielzeug darstelle. weshalb ee dem ihm vom seinem Staatcprasideoten vorgezeicboetea Weg folge. Rundfunkanspradte Dr. Hacbas
Prag, 17. Marz. Stiatspriisident Dr. Hatha spradi am I J. Marz um 19 Uhr anUfilidi der Errichtung des Protektorats Bohmen und Mahren im Rund-funk Mim tschediisdieni Volk. Er erinnerte an seine Fahrt zum Fiihrer vor fiinf Jahren, derea gliicklidier Ausgang fiir das Weiterleben des tsdie-diischen Volkes im Rahmen des Grofideutsdiea Reldies entsdiieden habe. Hactia betonte, dafi das tschechische Volk seither an innerem Wert zu-genommen habe, und das sei der wichtigste Beweis fiir die R.id]tigkei( des Weges.
Eine Dr.-Wilhelm-Fridc-Stiftung
Prag, 17. Marz. Aus Anlack des 5. Jahrestages der ErriAtung des Protektorats Bohmen und Mahren hat der Reidtsprotektor in Bohmen und Mahren, Reich »minister Dr. Frick, eine Stiftung fiir verdiente Protektoratsangehorige errichtet und thr namhafte Mittel zugewiesen. Zwedt der Stiftuflg ist die Unterstiitzung soldier Protekto-ratsangehoriger, die sidS unmittelbar oder mittel-bar um Reidi und Protektorat verdient gemaAt haben, so wie ihrer Hinterbliebcnen durdi einmalige und taufende Beihilfen Hierunter fallen insbeson-dere Kriegsversehrte und Hinterbliebene von Ge-fallenen des ersten Weltkrieges sowie Protektoratsangehorige, die in der Riistungswirtsdiaft oder alf Dienst verpf I iditete verungliickt oder urns Leben gekommen sind.
General a. D. von Below gestorben
G8ttingen, 17. Man. In B0@enhansen bei Gottingen starb im 88. Lebensjahre General der Infanterie a. D. Otto voo Below Trager des Eidienlaubs zum pour k merite, Ritter des sdiwarzen Adlerordens, einer der bedeutendsten Heerfiihrer ana dem Weit-kriege.
D»r JL
Ansacbneidea! AaflMlm!
DEUTSCH METHODISCH UND PBRKTISCH
Nemško metoclKiio in praktlino
Bfcr (m) — medved bekannt — zaan beeonden — posebno
zl hišnega komornika, kl |# atal ва d##ni
biaslg — zbadljiv, ujedljiv, popadljiv
Bolechewlk (m) — boljievik
Brief (m) — plemo
Diamant (m) — dlamaat
dumm — neumen
IDurchgang: (m) — prehod, prelas
ebenso — ravno tako
Edelateia (m) — drag kamen
Kinbahnetra&e (w) — eacemerm. eeeta
lEUntritt (m) — vhod
Elefant (m) — »Ion
Eeei (m) — osel
Feind (m) — eovratnlk
Filz (m) — klobučevlaa	'
frech — (pre) drzen
frelwlUlg — proatovoljno
1г1вф — "ve*
jeechloesen — saprto
geatattet — dovoljen*
geetrichen — pleekaao, barvano
Нам (m) — zajec
Handachuh (m) — rokavi«*
halt! — stoj!
Hund (m) — pe#
Immer — vedno
jedoch — vendar
Jude (m) — 41d
JUdln (w) — Židinja
Kajnerad (m) — tovarli
Koabe (m) — deček
Konummlat (m) —komunlat
kulturloe — nekulturen
ledlg — neoJcnJen, sameki
Loffel (m) — žlic*
liBwe (m) — lev
WW W "
HezMCb (m) — človek
Monat (m) mesec (ča#ovn))
Nlchtraucher (m) — nekadilec
Rabe (m) — krokar, gavran
rauchen — kaditi
Raucber (m) — kadilec
Schaffner (m) — sprevodnik
Schalter (m) — okence (prt blagajni)
schlau — premeten, prebriaan
Schneider (m) — krojač
echnell — hitro
Soldat (m) — vojak
Spat* (Sperling) (m) —• vrabec
stark — močno
stolz — ponosen
Teller (m) — krožnik
Teppich (m) — preproga
Tier (s) — žival
treu — zvest
verboten — prepovedano
verhelratet — poročen
viel — mnogo
Volkssch&dUng (ni) — narodni škodljivec
wacbsam — pazljiv
WoUe (w) — volna
zu (zu sehr) — pre (preveč)
5. Stunde.
LSsung der Aufgabe;
1.	Diese Leffel sind aus Silber. Diese Maler sind bekannt. Melne Onkel sind Apotheker. Jene Schaffner sind sehr hSflich. Manche Schneider sind sehr teuer. Alle Teller sind rund. Diese Eeel sind dumm. Wlr sind Raucher. Seld lUr Nichtraucher ? Die Schalter sind noch geschlossen. Hler sind TIsche. Die Tisehe sind aus Holz. Diese Teppiche sinj teuer.
2.	In Afrika. In Amerika. Juden und Kom-munisten sind Volkssch&dllnge. Die Lciwen sind »tPim. Bftrea etark. Do« В&к M «U»
Tier. Der Elefant 1st auch ein Tier. Der Spatz 1st ein Vogel. Alle Menschen sind sterblVch. Meine Schuhe sind aus Leder. Die Tage Bind jetzt schon und lang. Ich bin verhelratet (le-dlg).
3. Moje rokavice so iz usnja. 2idje ao n&Si sovražniki, oni so narodni škodljivci, ravno tako kot komunisti. Boljtevikl so nekulturni. Kaj Je to? To je pes. Pes je žival. Kje so preproge? Tu so. Kje so njegovi čevlji ? Tam »o. Kje so njena pisma ? Tu. Kje je mnogo Židov ? V Ameriki.
MehnaMbUduBg weibL HMiptworter Tvorb« m on ti I* ieiMldh шттовШтИи^
1. Einsllblge weibl. Hauptwdrter Widen Mehnsahl auf
Enoziožni ženski aamoetalolkl tvorijo mno-тао na
m# Bank — die BKnk*
die Stadt — die StKdt*
di« Wand — die WKade.
a. Die meisten swei- oder mehrsilbigen weibl. Hauptworter bUden Mehrzahi auf -n oder -en.
Večina dvo- ail večzložnih ženskih samostalnikov tvori množino na -n ali -en:
Die Aufgabe — die Aufgaben die Arbeit — die Arbeiten
Uerke: — Pazi:
Die Lehrertn —
die Freundin — die Arbeiterin -
' die Lehmlimes
die Freundinnen - die Arbeiterinnen.
R e g e 1 : Der 1. und 4 Fall In Elnzahl imd Mehrzahl der weibl. und aftchl. Hauptworter Bind gleJch.
Pomnislede<!epr«Ti.lo; 1. In 4. eklcm ženskih In srednjih samoetalnikOY т ednini In 1. In 4. eklou vseh samoatalaikor т mnođtol so enaki.
'Cbun^isatze: Die KUhe mind eehr
ntltzllch. Dieser Bauer hat 10 KUhe. Die Mtiu-se slnd schadllch. Die Nftchte sind jetzt kurz. NOsse sind hart. Diese Wttnde sind welB, jene
WW# hk*. DW# WU(*U AWk
Was fUr Beeren slnd das? Das sind Schwarz-beeren. Wie sind sie ? Sie sind sUB und schmackhaft. Wie slnd die Blenen? Die Bienen sind flelBig. Wie sind die Fliegen ? Die Fliegen sind IKatig. Was sind die Kirschen? Die Kir-schen slnd Frilchte. Wie sind sie? Sie sind rot Oder gelb. Wie sind sie noch? Sie sind rund und silQ. Manche Frilchte sind siifi wie Zuk-ker. Was ist Klagenfurt ? Klagenfurt ist eine Stadt. Was fUr eine Stadt? Es ist die Gatic hauptstadt von K&mten. Was ist Kamten? K&mten ist ein Gau. 1st Oberkrain auch ein Gao? Nein, Oberkrain 1st kein Ge.u. Haben Sie heute Zeit? Nur 5 Minuten. Haben Sie KirachenT Nein, leider heute haben wlr keine Kirschen, vielieicht morgen.
3. Elnlge welbliche EHnsilber (ursprilnglich Zwelsilber) bilden die Mehrzahl auf -en.
Nekateri ženski enozložniki (prvotno so bill dvosložnlki) tvorijo množino na -en:
Die Fran — die Frauen.
Bbeneo: Die Last, die Pflicht, die Schlacht, die Schuld, die Tat, die TUr, die Zeit, die Zahl, bersetze :
Prestavi: Diese Lasten slnd zu schwer. Jeder hat seine Aufgaben und seine PfUchten. Dieser Mann hat Schulden. Die Schlachten in RuBland sind fUr die Bolschewiken vemich-tend. Warum sind alle TUren und Feneter off en? Well ee sehr warm ist. Woraus sind diese IThren? Eine lat aua Gold eine aus Silber und eine aua Nickel. Was ist 4? 4 1st ein Zahl. Was 1st 3, 4 und 5? 3, 4 und 5 sind Zah-len. Die Woche hat sieben Tage: Montag, Dienstag, Mittwoch, Donnerstag, Freitag, Sams-tag und Sonntag. Was fiir ein Tag ist heute? Heute ist SamstajT- Das Jahr hat 4 Jahres-zeiten: FrUhling, Sommer, Herbst und Winter.
Zmhk#.
18 drebekn
14	vleraehn
15	fUnfzehn le Mchzehn 17 fiiebsehn
Ml
10 neuusebn
20	zwanzig
21	elnundzwaszlg
22	zwelimdzwanzig
Ml
Strsn 4. —
K A R A W Л V K T! V B O T K
Pohota^l8^»nW|^M
(f revež skozi fiomatiie атежШапзМћ Mubou
Društvo za
trpinčenih ostrig
Nemara daste prednost klubu krulečih želodcev? - „Večni nos za njuhanje" kihne v vsaki seji - Zakonski možie pridejo v dvorano po vseh štirih in lajajo - „Imamo li slanine in jajc? - Da, imamo!" - Enodnevni milijonar - nato samomorilec
Ce se je Voltaire nekoč izrazil, da se boji, da bo naša zemeljska obla prav blaznica vesoljstva, je danes videti, kakor da bi prav Zedinjene države hotele biti blaznica naše zemeljske oble. Pogoji za to so dani v tisti duševni in. duhovni krizi, ki je izhajala iz Britanije, da je potem tam preko velike luže zavzela najbolj nenavadne oblike in nepredstavljive izmere. Prepričevalno to dokazujejo amerikanska društva.
Ce bi se človek nekoliko pobliže bavil z amerikanskim prosvetnim življenjem, v kolikor se pojavlja po svojih klubih, in bi vsakemu udruženju posvetil samo nekaj malo vrstic, bi kot podatek takega dela zagledalo luč sveta nekaj velikih zvezkov. V Zedinje-nih državah imajo namreč nič manj ko okrog 250.000 društev in zato se lahko razume, da Je nek danski sociolog po svojem povratku s študijskega potovanja skozi Zedinjene države začel svoje predavanje v Kopenhagnu s tem, rfa je opozarjal na »vesoljni potop ustanavljanja društev«, ki se je razlil nad severnoameriško celino.
Dr. AndrA Legrand (iz Pariza) piše v svojem delu, ki je izšlo 1934. leta in v katerem razlaga med drugim vrednost ali nevrednost udruženj; če pripravi kljub revnemu, preganjanemu človeku tudi samo za eno uro mir, pokoj in majhno zavest sreče, je docela izpolnil svoj smoter, kajti človek naj ne hodi samotno skozi življenje.« Proti temu se ne da nič ugovarjati, in v Ameriki imajo številne klube, ki ustrezajo tej zahtevi na ta ali oni način, vendar so poleg njih tudi društva — in takih je na tisočel —, ki nimajo nobene pravice do obstanka in ki dokazujejo zgolj to, da najde v državi Yankejev prijateljev In pristašev tudi najbolj smešna stvar in bu-dalost. Res je; lahko tudi nesmisel razveseljuje človeka (imamo namreč tudi nekaj takega kakor »duhovit nesmisel«, ki prebiva s srce poživečim humorjem pod eno streho), toda med »nesmislom« In »nesmiselnostjo« je pač velika razlika, in pri tistih nenavadnih amerikanskih klubih se najde pač bore malo duha ali humorja.
K sledečemu majhnemu seznamu čudaških društev je treba opomniti, da ta ali oni klub morda ne obstaja več; kajti ravno tako, kakor le skoraj vsak dan ustanavljajo na novo, je seveda tudi vedno novih »smrtnih . primerov«, in včasih je smrtna kosa prav hitro opravila. Tako je na primer bila samo življenjska doba dveh ur in 44 minut usojena »klubu prijateljev železa«, ki je imel svoj sedež v Bostonu in iepar člani bi morali kazati javno fanatično čaščenje železa (na kakšen način, se na žalost ni zvedelo).
Čudaška društva lahko razdelimo v obče na šest skupin. V prvo skupino se lahko morda združijo vsa tista, zoper katere ne bi bilo pravega ugovora, če ne bi kazali to ali ono nesmiselnost aH »mešno posebnost. Semkaj spada v Philadelphiji nastanjeni »klub težkih«, čegar člani so težko poškodovani iz svetovne vojne, ki morajo priti k vsem sejam in zborovanjem z obvezami, kakršne so jim dali svoj čas v lazaretih; potem »klub bergel« (v S an Frančišku), čegar člani so poškodovanci na nogah in ki nalaga svojim članom dolžnost, da morajo vsak teden dvakrat vzeti svoje stare bandaže in proteze in se z njimi pokazati v javnosti »Klub neškod-
ljivih« ima zopet popolnoma pametni namen, gojiti veselost in razigranost, vendar je sprejem odvisen od izjave člana, da bo trikrat na teden šel smejoč se po ulicah. V letu 1941. ustanovljeno »društvo njuhalcev«, ki se trudi zaslediti sredstvo proti allergičnemu nosnemu katarju, bi človek tudi lahko vzel zares, če si ne bi člani nadeli posebnih imen, kakor »veliki njuhač«, ali »nos za večno njuhanje« in če ne bi bilo v pravilih predvideno, da se mora brezobzirno Izključiti vsak član kluba, ki je prisostvoval seji, ne da bi vsaj trikrat krepko kihnil.
Slično velja o newyorškem »klubu trinajstih« (društvo enakega imena imajo tudi v Londonu), o društvu za »pobijanje obrekovanja čebule«, o kalifornijskem »klubu nasprotnikov pokončnega ovratnika« in mnogih drugih.
Drugo skupino bi lahko označili kot protestna udruženja. Tudi ti klubi imajo več ali manj pametne cilje, toda dosegljive gotovo na manj pameten način: sem spadajo med drugim melbomski »klub vdov ob živem možu«, čegar ženski člani se morajo pritoževati zaradi prečeste odsotnosti svojih mož; »društvo zakonskih mučenikov« v Ha-llfaksu, kakor tudi baltimorski »klub pasji-ce«, v katerem so se združili zakonski možje, ki smatrajo, da žene ravnajo z njimi po pasie. Člani kluba, ki,dobijo vsak ime pasje pasme, se morajo pri tedenskih sestankih po vseh štirih plaziti v zborovalni prostor in pri tem na glas lajati. Politična protestna udruženla sta bila »klub samomorilcev« (ki ga je 1937. leta prepovedala policija v New Yorku), čegar člani, izključno gledališki igralci, so imeli dolžnost, da so si v primeru brezposelnosti vzeli življenje pred hišo državnega predsednika, in dalje »klub divjih oslov«, čigar cilj je bil, osmešiti Roosevelta in njegov program; ▼ to svrho so morali njegovi člani т divjih kozlovskih skokih hi z razlegajočim se oslovskim vpitjem razsajati po ulicah.
V tretjo skupino spadajo popolnoma nesmiselna društva; iz njihovega velikega števila navajamo sledeče; newyorški »Smithov klub«, ki hoče združiti vse ljudi z Imenom Smith; »klub v oblakih«, ki je dostopen vsem tistim, ki stanujejo v višjem nadstropju kakor 40. (1934. leta je imel ta klub nad 30.000 članov); nadalje »klub ljudi z uro v glavi«, ki je bil ustanovljen v Washlngtonu 1939. leta in ki sprejme v svoje vrste vse tiste, ki lahko napovejo točni čas, ne da bi pogledali na ufo. Pravila vsebujejo med drugim nesmiselno določilo, da se nobenega člana nikoli ne 1 sme zalotiti v posesti какбп* ur*.
Omeniti pi še bilo dalje »klub slanine In jajc«, ki so ga ustanovili mešetarjl z zemljišči v Los Anglesu. Za sedenje rabijo članom mali leseni konjički in ob stenah klub-nih prostorov se nahaja to geslo, ki ga zbo-rovalci vsak dan pojejo v zboru: »Imamo И slanine? — Da, imamo I — Imamo 11 Jajc* Da, imamo! — Oh, kako sem srečen, da imamo slanine in jajci« Člani tega kluba so baj* tudi nekatere hollyvroodske filmske veličine, med njimi Wallace Beery.
Četrta skupina: prismojena druStva. Kot tipične predstavnike te vrste naj imenujemo: newyoriki »klub bahačev«, «klub lažnivcev« T državi Wisconsin, »društvo za zaščito trpinčenih ostrig« v Alabami, ki hoče izsiliti zakon, ki naj bi kaznoval použitje
ostrig »spričo zelo občutljivih živcev teh živali«, kakor tudi številna ženska udruženja, n. pr. v letu 1938. ustanovljeni »klub Nofre-tete« v Nebraski, ki sprejema samo žene z enim očesom, leta 1937. v San Frančišku ustanovljeno »društvo rdečelasih deklet, ki jim je ime Mary« in »klub žalujočih sester« v Philadephiji. Kakor je bilo poročano 1929. leta, zborujejo »žalujoče sestre« enkrat na mesec, da objokujejo sestre, ki so prišle pod zakonski jarem. Lokal kluba je podoben žalni kapelici, in predavanja, ki jih imajo na takih zborovanjih, se bavijo zlasti z usodami ločenih žen, pri čemer opozarjajo na brutalnost mož, ki so krivi vsega zla; to pa, kakor poročilo izrecno poudarja, ne more preprečiti, da se vsako leto nekaj deklet odvrne od kluba, da zamenjajo svoje sestrsko žalovanje z zakonskim jarmom.
V peto skupino se lahko združijo vsa tista društva, ki se lahko smatrajo tako za prismojena kakor za nevarna; tako na primer »klub sto milj« v Los Angelesu in društvo »enodnevni milijonar« v Cikagu. »Klub sto milj« Je udruženje mladih bogatih lastnikov avtomobilov in nalaga svojim članom dolžnost, da se vozijo po možnosti s hitrostjo sto milj (160 km). 1939. leta je policija predlagala razpust društva. »Klub enodnevnih milijonarjev« pa zopet omogoča svojim članom, ko so nekaj let vplačevali svoje prispevke, da lahko skozi 24 ur žive kot Nabob: vsakokratnemu izvoljencu stoje na razpolago najboljše sobe luksusnega hotela, eleganten avtomobil, uslužbenci, lepe žene in česar si Se zaželi njegovo srce. To društvo, ki bi se človeku na prvi pogled zdelo prav nedolžno, pa se zaradi tega ne more smatrati za neškodljivo, ker se je ponovno zgodilo, da so se člani, ko so se en dan šli mili-
jonarje, umorili, ker po kratkem uživanj* sveta bogastva niso mogli več prenašati, d« bi začeli zopet svoje navajeno skromno živ^ Ijenje.
»K čudaškim klubom« spadajo med dru^ gim »klub gladovnih stavkarjev«, ki spreje«: ma samo osebe, ki so najmanj tri zaporedn# dneve zdržale v gladovni stavki; »klub dvo}^ nikov«, kjer je sprejem odvisen od dokaza^ da obstoji dvojnik prositelja; 1938. ustanova Ijeni »klub črnih ovac«, čegar člani smejd biti samo ljudje, ki so bili v svoji mladost* izključeni iz rodbine zaradi kakšnega objest« nega ali sramotnega dejanja, pa so vendai kaj dosegli; »klub brezglavih«, v katerem s4 se združile osebe, ki jim je nekoč neodpus# Ijiva neumnost povzročila škodo; »klub 1ол terijskih dobitnikov«, ki poziva k pristopu vse tiste, ki so najmanj trikrat zadeli dobitkg v loteriji; leta 1937. ustanovljeni klub »Okta« vianci«, ki se sestavlja iz pripadnikov in ča* stiloev windsorskega vojvode in si je stavil nalogo, da zaveže jezik vsem razširjevalcenđ žalečih govoric o bivšem kralju; »klub usmr« titeljev ljudi«, ki se sestavlja iz lanatičniK duelantov; »klub za mrtve proglašenih«, č&i gar člani se lahko izkažejo, da so jih že imeUl za mrtve; »klub svete vode«, čegar člani morajo pred vsako jedjo in po vsaki jedi skupne pojedine izpiti tri kozarce vode* »klub nemih ribičev«, čegar člani so slove* no obljubili, da ne bodo med lovom na tr* nek zinili niti besede, in »večni klub«, od ka« terega mora po pravilih ob vsakem podnevM nem in nočnem času biti navzoč najmanj ed član v prostorih kluba in o čegar plodonos« nem udejstvovanju se je doslej zvedelo zgol%, da so v teh prostorih od ustanovitve kluba potrošili 47.000 litrov portskega vina, 30.006 sodov piva, 200 ton likerjev in SO ton to< baka. Pri velikem številu čudaških društe:^ kakor pri »klubu zelenookih«, »klubu spre« hajalcev samotarjev«, »klubu pustolovcev«, »klubu krulečih želodcev«, »klubu prvobo* jevnikov za modo brez klobuka« — zadostu« je navedba Imena, da se človek Informira d cilju in bistvu dotičnega društva. To pač zw dostuje za karakterizacijo duševnega »tenU države, ki hoče »osrečiti« oetall svet • svojim načinom življenja.
Ernst Machek.
Iz vseh krajev sveta
Faidstidna republikanska vlada Je pod najstrožjo kaznijo prepovedala vso godbo jazz In črncev. Do sedaj je bila, prav te vrste godba v Italiji posebno priljubljena In cela vrsta Italijanskih plesnih godb je bila na tem področju mednarodno znana. Medtem ko sta črnska glasba In arnerikanskl jazz v Nemčiji že zdavnaj prepovedana, je sedaj tudi fašistična vlada s to prepovedjo izrazila, da nima razumevanja za »kulturo swingaf.
General Franco )e navdušen fotograf. S svojim najljubšim aparatom, nemško Lelca, snema sam vsa državna dejanja In njegov album j« menda eden Izmed naJaanlmtvejSih v vee} Evropi; zanj ga lahko zavida vsak časnikarski poročevalec.
V Franciji primanjkuje premoga. Malokate-ra občina pa se je nastalim težkočam tako spretno Izognila, kakor kopališče Amtlie lee Bains v Pirenejih. To meetece je že Izza najstarejših časov znano po vročih žveplenlh vrelcih, ki dosegajo temperaturo 60—70 stopinj. Te vrelce so napeljali sedaj v hiše po ceveh centralne kurjave in Imajo v kraju tudi pozimi v notranjih prostorih topl&to najmanj 20 stopinj. Posebna vrednost te naprave je, da ta kurjava sploh nič ne stane.
Psihologija tivall Je ▼ številnih poskusih spoznala da vidijo više razvite živali skoraj brez Izjeme vse barve tako, kakor ljudje svet
v mraku: sivo in enotno. Pri poskusih, ki Ml jih napravili skupno z bikoborcem, se Je poka,-< zalo, da rdeče, zelene ali črne rute popolnom* enako učinkujejo na bika. Odločilno Je, da se ruta premika, kajti to povzroča nenaden bea živali.
15000 kitajskih kuHjev je poslal Cangkajle^ v Zedinjene države, ki Jih bodo uporabili M Ameriki za delavce ali pa na po Amerikancll^l držanih frontah. Nadaljnih 30000 bo odJ)oela| v marcu.
All dO dobri učenci v življenju za nič T Nel4
finekl učenjak je po dvoletnem študiju ovrgel tako trdltfcv. PrelekRl J« potek Slvljenja 1вО<*
dijakov In učencev ter ugotovil, da se v visoki meri krijejo uspehi Sole z uspehi v življenju* Podatek se glasi: >Ce je bil mož v seznamu šolskih uspehov na višku, je skoraj brez iz-« jeme tudi na vlfiku v seznamu uspehov praktičnem življenju. Ce je bil v šoli za*:JI T seznamu mu je skoraj vedno zaporedomej spodletelo v življenju.«
Meeto Bdeči Koetelec (Adlergeblrge) Ina« kot stavbeno posebnost hišo, ki je po večini zgrajena iz probkovih »amaškov. Hiša, ki ob-* stoji iz treh prostorov, je bila sezidana v letlM 1925. do 1930. Njeno ogrodje obstoji 1* lesa, stene so deloma iz opeke, deloma Iz probkoviii zamaSkov; od teh zadnjih Je bilo uporabljeni* vsega skupaj en milijon komadov.
Die Liebeslotteiie /
Sle waren belde In denselben Mann ver-narrt, die rothaarlge Lola, die au* schmalen Augen rStselhaft auf Ihre Mitv/elt schaute, und die zierlichp Irene, die »o gerne kl-cherte. Wenn sle an ihren Schrelbmaschlnen hockten und sich tauschelnd ihre Herzensge-heimnisse anvertrauten, schwSrmt^n tie von ihm, unbekttmmert darum, daB die lange, bias:* Marianne derweil mit flinken FIngern Uber die Tasten luhr und ihren geschv/Stzi-gen Kolleginnen einen nicht geringen Teli der Plllchten abnahm.
Es war wie ein Wettbewerb. Jede der bel-den Freundinnen suchte die andere mit ver-zucktem Mund zu tibertrumpfen. SchwSrmte beispielswelse Lola: »Seln Gang, Isl er nicht groBartlg?«, so spitzte Irene unverzflglich das kirschrote Lippenoaar und flOtete: »Eln-lach kdniglich«, obwohl sie noch nie einen K6nlg zu Gesicht bekommen hatte.
Marianne aber schwleg. Sie neigte den blonden Kopi tlefor aul die Tasten und schien Jenen »ilBen GestSndnissen nicht den lelse-sten Geschmack abzugewlnnen.
Erst nachdem die SchwSrmereien sich eln paar Wochen lang qestelgert hatten und die mlltlerweile von der Eifersucht Belallenen sich alien Ernstes zu entzwelen drohten, hob sie eines Tagos den Kopf, defl der Haarkno-ten schwer in Ihrem Nacken lag, und meinte ruhig; »Wozu streiten? LaCt doch das Los entscheldenl«
»Himmllschl« rieJen Lola und Irene wie aus einem Munde Sie beklatschten den Vor-schlag, bis die Ringe an ihren Fingern zu klirren begannen, womit die alte Eintracht wieder hergestellt war. Bei der Durchsicht des bauchigen PapierbehSlters landen sie eine Menge geeianeter Slreifen, kennzeichne-ten einen derselben mit dem vollen Namen des Erwahhen und schiltteten die Zettel In ein KSstchan. Wer <^as Glucljlos greifen wUrde, sollte 'ausersehen seln, sich dem An-
Von Clmn SchOnemann-Kiuyskamp
gebeteten zu nShem und dam Ceschlck auf dlese Art herauizuiordern.
»Du als Mutter Jenei gOttllchen Cedan-kens wirst dich doch betelllgen?« wandte Lola sich an Marianne. Und Irene kicherte: »Natflrllch wlrd sie ei, wenngleich sie kelne Ahnung hat von LlebeU
Das Seltsame geschah: Marianne, die elner-selti den Spafl nicht verderben wollte, ander-selts auch den Spott der Kolleginnen ftlrch-tete, die«# still#, bias#* Mariann# zog das >Oro6# Los« I
Die Freundinnen, die ;chon begonnen hat-ten, sich mil neu erwachter Eifersucht zu mustern, lachten schallend. Nachdem der H.lterkeltssturm sich elnlgermaBen gelegt hatte, beratschlagten si*, auf welch*'Art di* Sache zu bewerkstelligen sal. Lola senkte nachdenkllch die langen Wlmpern. — »Du kčnntest zum Beisplel nachher, wenn wir belde auBer Sicht sind, an Ihm vorbeischlendern und dlch Irgendwie bemerkbar machen«, schlug sie schlleBlich vor und heftete den rStselhaften Blick an Marianne ratloses Gesicht. »Gut«, murmelte Irene, die Immer noch nicht ernsl war, und fUgte rasch hinzu: »Falls er wider Erwarten nicht anbeiBl, kSmpfen Lo und Ich noch elnmal um den Prelsl«
Marianne nlckte, obwohl der Spruch des Loses wi* *In Alp auf Ihrem Herzen lag, und die MSdchen hatten Ihren SpaB, war es doch sonnenklar, daB der sch6ne Mann, der tag-ISglich ihren Heimweg kreuzte, die blasse Kollegin trotz ihrer beachtllchen Кбгрег-grbfle vibersehen wOrde, als sel sie LuitI — So gingen sie denn nach GeschSftsschluB zukunftsfreudig in eln Kaffeehaus und bauten, Kuchen naschend, LuftschloB neben Luft-schloB.
Als >,ie andern Morgens das Biiro betraten, wqr M;r^af\ne bereit* in ihre Arbeit ve^tieft. Sie hatte die grmue Bluse'mit einer w«iBen
v^rtftuschtf uxid 0ln Lichtstr&hl h&schtG n&ch ihrem Haar.
»So felerllchi Darf man gratullerenT« Irag-ten fi« ein -wenlg apOttlisch. Aber Mariann* wehrte ab. Wie sehr die MAdchen ilch auch mtkhten, M war nlchts auc ihr herauszubrln-gen.
Lola fchattelte das flammend« Gelocki »Kann man wlrlclich mit dem Treffer in der Taiche lelne Einl6iung vergeeten?« — Und Irene kicherte! »Da* foll mir ntcht paspl*-reni« —
Si* beschlosten, an diesem Abend ge-meinsnm Mariannes UnterlassungssUnde gut-lumachen. Aber wider Erwarten begegneten tie dem Angebeteten heute nicht.---
Der Mann ichien hinfort vom Erdboden verschluckt zu sein und gab den Freundiown tagtiglich Anlefl zu neuen Vermutungen. si* waren so eifrlg mit diesem Thema bescha • tigt, daB si* aus alien Wolken Helen, a s si* eines Morgens- an Mariannes glatten Reif entdeckten, der |edes MSdchen-
herz entzttckt.
Die beneidenswerte Braut lechelte vielsa-oend In die zu Fragezeichen erstarrten Ge-sichter. Erst auf mancherlei DrSngen gab sie schonend den Namen des Verlobten und — als die Kolleginnen die darob verlorenge-gangene Fassung mtihselig wiedergewannen — ihre erste. entscheldende Begegnung
'"^Sie war damals, wie verabredet, an ihm vorbeispaziert, den bewuflten Zettel in der Hand. Und well sie gar so hilflos guckle, hatte der Mann gefragt, ob sie etwae suche? Er wiirde es gerne cntzlffern. — Damit hatte er sich aber das Papier gebeugt und er-staunt selnen eigenen Namen gelesen. Sie sei vor Verlegenheit stumm wie ein Fisch geblieben und habe vor Scham in die Erde kriechen mflgen.
Da hatte er sie dann beim Arm genommen und aus purer Neugier in ein Weinstilbchen geleltet. wo sie, nach dem dritten Becher, alles eingestand. — Die Geschichte hatte Ihn bflustigt Млг traf sich bald ein zweitesmal und iand allmiihlidh FreUde anelnander.
»SchlieBlich hat das Los es Ja bestimmt. warum solite ich mich strSuben?« schlofl Ma' rianne ihren Berlcht und strahlte die M4d-chen aus glOckllchen Aug*e am. — W*r*rt sie blind gewe#ea, daB lhn#n di* SchCnheW dieser blauen Sterne blther entgingt
Da sie beide ja nun an diesem GlUck nicht ganz sohuldlos selen —- »илг das groBe M&dohen ISchelnd fort , netteo sie und ihr Verlobter bescdilossen, Umeo die Rolle der Brautjungfem aniutragen, weloha Ehre ihnen hoffentlich vreniger Herzklopfeo verursachen wOrde al# iHr persdnlich zeit der Spruch des Loses.
Lola und Irene nahmen an. Sie mufiten geben, daB der BrSutigam nicht nur hinrel' Bend, sondern auch im hfichsten Grade 11*« besselig aussah, und daB sie wohl am be« sten daran taten, ihn megllchsi schnell au€ ihren Herzen lu verbannen, um darin PlM* zu schaften fOr ein neue«, lohnenderes Clock.
WuBten Sie schon...
... daB der erste deutsch* Admiral der gebflrtige Leipziger Karl Rudolf Brommf war? Ihm wurde am 5. April 1849 der befehl tiber die Nordseeilotte und gl*'®"' zeltlg die Seezeugmeisterei (Ibertragen.
... daB das Stadtchen Lauban in S®**'j"'*? fast neunzig Prozent des gesamten " schen Taschentuchbedarfes deckt* T s wurden dort Im Frleden	,'"i™
420.000 TUcher angefertigt, die Absatr in aet!
ganzen Welt fanden.
...daB auf d*r kleln*n lns*l Porto Santa bei Madeira heute noch Nachkommen einer vor fanfhundert Jahren von den Portuglesen dort ausgesetiten Keninchenrasse leben? Das
Porto-Santo-Kanlnchen wlegt nur 600 bit 800
Gramm.
daB die eltesten Spiegel aus Kupfer oder Bronze bestanden? Die Frau der relchen ROmer kannten berelts getriebene Silberspiegel, mit denen eln unerhbrter Luxus getrieben wurde.
✓
Sobota, 18. marca 1944.
KARAWANREN ВОТВ
Str»« 5. — štev. 22.
Angleški {asinik: »Umor |e mofa specialnosu
v Ameriki Izšolan angleški gangster kot učitel] čet - Odkrltla iz „šole umora"
Урог<ж1Ј poroČCTalec
ABIing — jesenski nogometni prvak
Protest ABllnga radi prvenstvene t^kme ABling ; KACRapid je bil z odlokom Gau-fachwarta Addisona ugodno rešen in se tekma verificira z 0:0 in 2 točkami za AG ling. S tem se je vrstni red v tabeli znatno spremenil in je ABling zasedel prvo mesto in naslov jesenskega prvaka. Stanje tabele je torej sledeče:
1.	ABling	S	2 O 1	8:2 4	točke
2.	VSV	S	2 O 1	7:6 4	točke
3.	KACRapid	3	111	6:4 Џ	točke
4.	LSV	3	0 1 2	5:9 "1	točka
Predvideno se prične g prvim kolom povratnih tekem 26. marca.
R9G Wien ; SG ABling v namiznem tenisa
Agrllnim ABlingerjem se je posrečilo dobiti na gostovanje zopet eno prvovrstno moštvo, m sicer drugo najboljše wlenersko moštvo noi-miznega tenisa; Relchsbahn SG Wien, ki je ravno v žadnjem času beležilo odlične uspehe. Moštvo sestavljajo Pelzl, Kari in šimanek pri moških ter Kotinek in Petersen pri damah. ABling bo postavil v borbo moštvo: Strumbl, Payer In Zaverschnlk ter Mesarjevo in Uit&r-jevo.
Prireditev ee bo vršila v soboto 18. marca ▼ športni dvorani.
*
V Wlenu bo kveden za veliko noč zanimiv nogometni turnir. Nastopila bodo sledeča moštva: državni prvak Dresdner SC, zmagovalec Tschammrovega pokala Vienna, Austria In Florldsdorf.
*
Hokejski državni prvak т letošnjem letu Je postal Berliner SC Brandenburg, ki je v finalu premagal Rot-WelB Berlin s 4:8. Na tretjem In četrtem mestu je kla^sfurtekl KAC In DUsseldorf.
*
Nogwmetno đriavno prrenetve #o si osve« jiU: Schalke 6 krat, FC NUrnberg 6 krat, FC Leipzig 3 krat, Hertha Berlin 2 krat SV FUrth 2 krat, Hamburger SV 2 krat, Dresdner SC 1 krat, Rapid Wiea 1 krat, MUncheB Bayem 1 krat itd.
Kreft Kralnbvrg
Kralnbarg. (Pevski у6»т.) iPevekl večer, ki ga je v petek 10. t. m. priredila NS ->Kraft durch Freude« in ki ga Je oblikovala znana operna pevka Hanna Marly z mestnega gledališča v Kasslu в pianistom in solistom Seidler—Wlnklerjem, je bila prireditev polna razpoloženja in dobre volje. Operna pevka Hanna Marly je čudovito izvajala lep, perter spored pesmi iz zvočnega filma In operete, ki so segali do srca In duha. Njen glas je kaaal negovanje, je bil prijeten in topel. Veliko xa»f nja je pokazal tudi virtuoz na klavirju Brunno Seldler—Winkler, ki je obvladal tnatrument temperamentno, ■ spretnimi prsti in z nepredstavljivo sigurnostjo. Obilo odobravanja j# stekel tudi nastop umetnika z njegovo ženo, т katerem sta nudila od njega komponlrano
Berlin, 17. marca. Ko je pred neka) časa nemška zračna obramba sestrelila amerlkan-ske letalce, ki so na svoji kombinaciji imeli naslov »Udruženje morilcev«, je prišla Roo-seveltova agitacija v najmučnejšo zadrego h) se delala tako, kot ta gre tukaj samo za slabo šalo. Ta poskus, dobiti z zvijačo mo> ralnl alibi, se je pač klavrno izjalovil, kajti ves svet ve že dolgo, da izvajajo Anglo-Amerik and svojo zračno vojno z izrazitimi gangsterskimi metodami in da ta zračna vojna nima nobenega drugega cilja, kot uni-Siti čim največ nemških žena in otrok z •krazitom in fosforjem.
Sedaj se značaj anglo-ameriškega vojskovanja znova osvetljuje. Nek zastopnik lista »Nevr York Herald Tribune« je imel namreč
griliko, prisostvovati učni url v neki šoli rltansikih »poveljstev«, v katerih Izobrazu-
iejo tiste vojake, ki naj tvorijo Jedro pri :akinl Invaziji. Vodja te šole je razlagal svojim gojencem njihovo bodočo nalogo s sle« dečimi besedami: »Tole tukaj je šola umora. Moja specialnost je umor. Gre pri tem za umetnost, ki zahteva študij, prakso in Izpopolnitev.«
Nasproti severnoameriškemu novinarju je ravnatelj te »šole poveljstva« prostodušno izjavil, da Je sam hodil v šolo pri ameriških gangsterjih in da se je od njih naučil »umetnosti moren j a«. Ravnatelj šole je pri tem samo obžaloval, da nima nobenih živih modelov, na katerih bi lahko pre-»kusll uspehe svojih krvoločnih metod, kajti — tako je menil — »potrebno je, da človek zgubi strah pred more-n j • m.«
Takšni «o torej zločinci, ki naj po navodilih Roosevelta in- Churchilla vodijo uničevalno vojno proti nemškemu narodu. Pred-•toječe Instrukclje so izliv najnižje, najgrše zločinske miselnosti, za katero je vojna samo sredstvo, da se lahko izdivjajo perverzni morilski nagonL № treba tukaj niti poudariti, de je bila s takimi metodami omadeževana čast britanskih in ameriških vojakov na način, da mora vsak nravstveni človek
>Kttmtiier-Rapeo<ile« In veC Izbranih glasbenih komadov. Vsa predvajanja eo bila sprejeta s velikim veseljem in odobravanjem, za kar eo ae umetnlld zopet zahvalili z dodatki.
Proslava dneva Innakov v Erainburp
iProslava dneva junakov se je vršila v Kralnburgru na pokopališču junakov in jo je Izvedel Standortsleiter X Z;(-Gruppenfiihrerjem GeneralleutDantom đer PoUzel Roesenerjem. Pred ftaetno dvorano je etaU Caetaa etraža in tudi svojci padlih eo ee zbrali tam. Stari na-pev o >dobrem tovarišu« Je tvoril uvod slavju. l^-GruppenfUhrer ia Generalleutnant der Polizel Roesener Je po poročilu obšel četo ■ Kreialeiterjem Dr. Pflegrerlom, Standortaltesten in komandantom častnih enot. BDM In L£A eta zapele pesem »Hellig Vaterland«. V svojem
občutiti samo najgloblji gnus pred temi lopovi. »Popolni vojaški gangster«, kakršen se tukaj vzgaja po sodbi zastopnika lista »New Herald Tribune«, ne more več zase zahtevati, - da se ga smatra za vojaka v smislu dostojne tradicije. Ravno tako potrjuje to tudi samo naše dosedanje pojmovanje o morali naših nasprotnikov, če danes ▼ ugledne: ameriškem časopisu takšnim zverinskim gangsterskiir učiteljem potrjujejo, da so simpatični pedagogi umora.«
V tej zvezi hočemo odvrniti zmoto naših smrtnih sovražnikov, namreč špekulacijo, da bi lahko s takimi metodami boja oplašili nas Nemce. Pri takih »popolnih vojaških gangsterjih« se ne bomo mnogo obotavljali, če bi se upali, prestopiti evropsko celino.
Male gospodarske novice
Zmeda ▼ položaju je po Reuterjevem poročilu nastale v premogovnikih okraja Walis. Boje se, da večina rudarjev ne bo ubogala nasveta voditeljev delavskih društev, da bi se povrnili na delo, navzlic evarllu, da t tem ogrožajo življenje bojujoče se čete.
Glede stanja preskrbe s premogom ao v Zedinjenih državah zelo zaskrbljeni, kakor javlja severnoameriška oblast za vojno službo v neki uradni objavi. Urad zahteva dodatno uporabo delovnih moči т premogovnikih, češ da so zaloge postale nevarna majhne.
Kakor izhaja iz zadnjih objav egiptovskega tiska, so se severnoameriški kro0 v Kairu izjavili, da je v okviru načrta Zedinjenih držav predvideno, zgraditi petrolej ski vod in napraviti luko Abuklr za petrolejski center Zedinjenih držav.
Na približno 200.000 ton Je cenil angleški minister za gonile snovi Lloyd George ▼ torek v londonski Spodnji zbornici primanjkljaj v proizvodnji angleške premogovne industrije v mesecu februarju nasproti istemu mesecu v letu 1943. Ta primanjkljaj so povzročile izključno stavke v rudnikih.
govoru se je spominjal -GruppenfUhrer Roesener junakov, ki so dali svoje življenje za FUhrerja in državo. Poudaril je, da je pripravljenost za žrtve, ki Jih vzame nemški narod nase v skupni usodi, posebna zasluga NSDAP. Z hvaležnimi besedami se je spomnil General tudi krvnih žrtev gibanja, katerim se ima zahvaliti nemški narod za svoj podvig, in pa padlih na Spodnjem Štajerskem In na Gorenjskem, ki so žrtvovali svoje življenje v izvrševanju svoje dolžnosti v borbi proti zavratnlm banditom, mođtva policije, oroŽniStva, varnostne službe In carine.
svoje besede je zaključil z ostro napovedjo borbe proti zahrbtnim morilcem in njihovim poituigačem, ko je pozval po banditlh prisilno vpoklicane može, naj se vrnejo k svojim družinam. Govor je izzvenel v izpoved zaupanja v zmago.
Rodbinsko kronika iz Gorenjsko.
Rreis Krainburg
Laak a. d. Zaler. Rojstva v mesecu februarju: Aloisia Koschier, Godeschitz; Valentin Urschitz, Gaber k; Maria Lauter, Laak; Paul Stiebler, Heiligengeist; Valentin Schink, BreS-nitz; Theodor Guardlantschitsch, Oberdorf; Margarethe Logonder, Zauchen; Valentin Scheliessnig, Altlack; Franziska Krainik, Oberdorf; Franz Benedik, Lautersklwerch; Maria НаМап, Sapotnitz; Vinzenz Augnstin, Oberdorf; Vinzenz Goiar, Gostetsche; Mathilda Schonter, Log; Josef Dernouschek, Raten-dorf; Josef- Schusterschitz, Laak; Josef Tschubinska (Czubinska), Altlack; Emil Pret-tner, Zauchen; Cacilie Jenko, Heiligengeist. —r Umrli so: Franziska Jakomini, Stanische; Maria Kalan, Altlack; Marianne Koschuch Tsche« pule; Maria Triller, Altlack; Paul SUebler, HL Geist; Johann Sewer, Burgstall; Stanislava Jamnik. Altlack; Theresia Krainik, Kreuz-berg; Franziska Gusel, Burgstall; Josef Lan^ gerholz, Pewen; Franziska Reigel, Schutnaj Andreas Hafner, DOrfem; Anton Afritsch, Altlack; Martin Swolschak, Winkel.
PoUand. Rojstva v mesecu februarju: Dani-ela Kristan, 2etlaa; Max Kontschan, Malenskl Vrh in Franziska Pinter,' Gorenja 2etina. —•. Umrli so Maria Tuscher, roj. Benedik, Spodnja Ravan; Daniela Kristan, Dolenja žetina; Martin Ferlan, Malenskl Vrh; Georg Dolena^ Podobeno; Venzel Stanonik, Lovsko Brdo.
St. Velt a, d. Sawe. V mesecu februarju so se narodill: Josef Schetlna, Brod; Alfred Gug-genbichler, Podgora; Josef Petschnik, Dvor; Helene Scheliessnig, Brod; Franz Brjawetz, Weichseldorf; Valentin Drolz, Unterpirnltsch; Josef Duichounik, Weichseldorf; Josef Bisil, Obergamllng; Emil Stare, Sawerch; Doris Isolde Salzmann, Weichseldorf; Josef Erjavet^ Brod in Matthias Wertatschnik, St. Velt a. d. Sawe. — Umrli so: Marianne Kastelitz roj. Kopatsch, Brod; Johann Seimlg, Tazen; Otto Fantur, Tazen; Johann Gaspari, Staneschitz; Anton Moschek, Weichseldorf; Veronika Slo-wenetz, Weichseldorf; Johanna Draxler, Unter* plrnitsch; Elisabeth Morettl roj. Kanzlan, Tazen; Angela Prettner roj. Magister, WelchseU dorf; Maria Tomschitz roj. Tscharmann, Tazen; Anton Blaechitz, Oberpimitsch; Julie Lustrek, Werje.
Vesti iz Ljubljane in okoUce
Sestdesetletnica univ. prof dr. M Kasala. Te dni se spominja slovenska kulturna kronika Sestdesetletnice enega izmed odličnih predstav« nikov telmičnih znanosti na ljubljanski trni-* verzi, predstojnika Zavoda za ojačen beton ia gradbeno mehaniko prof. dr. Miroslava Kasala. Jubilant Je po rodu Oeh. Rodil se Je 15. marca 1®84 т Krucenburgu, dovršil srednjo Solo 1. 1902. v Pardubicah, univerzo pa 1. 1007, v Pragi. Takoj po absolutoriju Je bil dodeljen v deželno službo tedanje avstrijske uprave ▼ Zadru kot gradbeni adjunkt, kmalu pa Je odšel za komisarja v Ljubljano, kjer Je postal gradbeni svetnik.
Diplom. Opflfcer Сш KRONFUSS
Klagenfurt, Sahnhofsfro^e 13
Bie uf welteres leden Vormittag gesdiloMca.
Strti globoke žalosti )avl|amo pretuino Test, da nas ]e 11. marca t. L nenadoma xa< pustUa naša zlata, dobra žena In mamlot
Aniea Suma, p. d. Sobarjeva,
T starost^ 42 let
Scheraunltz, Steln.
SkmienI, neutolaillivii Sima Taltalta, wi, Reginea, Marica, ђвотИ. Janes vojak. Zdrav« ko, Itanko, sinovL Obttel) Webrow* ta Жж-žiinikova ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenademestnl zgubi na&e nepozabne, dobre žene in zlate mamice, smo bili deležni toliko sočustvovanja, da se čutimo dolžni vsem in vsakemu posebej izreči naio Iskreno zahvalo. — Darovalcem cvetja posebna hvala In vsem, ki ste našo najdražjo (prem-Ijall na njeni poslednji poti.
Da bi ji bila domača gruda lahka.
Seheraunltt.
ZalufoCa obitel) Slma.
V globoki žalosti naznanjamo vsem so-rodnlkom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat
lanko SkrlanCt
Soldat
v cvetoči mladosti i* let, padel junaške smrti za domovino, dne 12. Ц. 194*. na vzhodni fronti. Vse naše upanje in naša življenjska sreča počiva daleč proč od rodne grude, ki jo je nad vse ljubil. Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Novake, 14. matom 1944.
taln)oet *6e Јокашц md Marija, Ггааж, Peter, brata, Frančiška, МагЦа, sestri.
«Vmm, ki >t* ga poznali, sporočamo ia-lostno rest, da ]e maš edini itn, brat, nečaik, etric, avak itd.
ЛМоп Hoslnik,
ff-Maan,
po 3 meeečnem težkem trpljenju padel na vzhodni fronti v cvetju mladosti, star komaj 30 let Val, ki ste ga poznali, veste, kaj smo s njim zgubili. — Tonček, počivaj v miru tam daleč, daleč od rodne zemlje, katero al ljuba z vsem »rcem. Ohranili Te bomo v svojem srcu in Te ne zabimo nikoli, nikoli.
St. Jurij pri Litiji, 14. maroa 1И4.
Zalnje«! Anton la Helena, starM, Milka Bih-nikar, Ana, Martina, Pavlina sestre, Јаам RlbBikar жтак, Ггтае! nečak la oat ■orodstvo.
|Ми S potrtim srcem naznanjamo vsem so-TP rodnlkom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš ljubljeni sin. brat, stric in svak
Viktor Ribnikar,
Gebirgsjiger,
v najlepši cvetoči mladosti star 18% let, padel junaške smrti dne 26. L 1944 na vzhodni fronti. Viktor, kako si ti ljubil rodni kraj ,a je sovražna krogla pretrgala vse tvoje veselje In počivati moraš v tuji zemlji. Bodi ti lahka gruda na Vzhodu. Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Stenitschno, Wolfsbach, marca 1944.
ZalnJoCi oče Johana, mama Helena, bratje Johann, AUonz, Peter, soldat Vinko, Jttger Nikolaj, sestre Helena, poročena Zaplotnik, Mara, por. Jerman, Cecilija, svaka in nečak.
ZAHVALA
Ob težki zgubi naiega nad vse dobrega odeta, gospoda
Franz Pleifer,
posestalk la gostUaičar,
ki Je dne 25. februarja 1944 preminul v 83. letu starosti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo vMia ornim, ki ste ga spremili na zadnji poti in ki ste na kakršen koU način z nami sočustvovali Posebno zahvalo pa smo dolžni g. župniku iz Klagenfurta.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Žalujoči: Franz In Janez, sinova, Marija Mencinger, JPraačlika Logar, hčere,
brat Aatoa, ter ostalo sorostvo.
JL V globoki žalosti naznanjamo vsem so-TP rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da Je naš nadvse ljubljeni, edini sin
Stanislaus Letmar,
Soldat,
na pepelnlčno sredo 1944. v ranih Jutranjih urah smrtno zadet padel na vzhodni fronti, star komaj 23 let. Naša žalost Je neizmerna. Večno spanje sniva naš edlnec daleč proč od svoje rodne zemlje, ki jo je tako vroče ljubil.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Komenda.Podborscht, 14. Ш. 1944.
Zalujočli oče Fraax, mati Aatoalja, polsestra CHcilia in ostali sorodnih
stran в. — etw. 22.
K A R A TV Л N K E N BOTE
Sobota. 18. marca 1944«
Siđkispiete
AUgeineiue fUxntreuhanU G. m. b. H. Zwfis:stelle Velden
ASSLING
31., 22., 23. Ш.
Eine Nacht im Mai
Fur JugendUche nlcht sugelassen!
24., 25.. 26., 27. Ш.
Vision am See
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! KRAINBURG
21., 22., 23. Ш.
Das siindlge Dorf Ft&r Jugendliche nlcht zugelassen! 24., 25.. 26. 27. П1.
Geffihrtin meines Sommere Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
LAAK
21.. 22., 23. Ш.
Flucht ins Dunkel
Ftir Jugendliche nlcht zugelassen!
24.. 25., 26. Ш.
Der liebe Augustin
F41r Jugendliche nlcht zugelassen!
RADMANNSDORF 21., 22., 23. Ш.
Eine Frau kommt in die Tropen
FUr Jugendliche nlchi zugelassen! 24., 25., 26. Ш.
Du gehorst zu mir Fur Jugendliche nlcht zugelassen!
VELDES
22., 23. Ш.
Wer kiiBt Madeleine?
FUr Jugendliche nicht zugelassen! 24., 26., 26. in.
Rosen in Tirol
FOr lugpnrllichp nlcht zugelassen!
LITTAI
22., 28. III.
Ein Leben lang
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 25., 26. III.
Die Gattin
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! WOCHEINERTAL 26., 26. Ш.
Alles Schwindel
FUr Jugendliche nicht zugelassen! NEUMARKTL 22., 23. III.
Ein ganzer Kerl Flir Jugendliche zugelassen! 25., 26. Ш.
Peterle
FUr Jugendliche nicht zugelassen! STEIN
21., 22., 23. Ш.
Opemball
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 24., 25., 26., 27. Ill,
Karneval der Liebe FUr Jugendliche nicht zugelassen!
ST. VEIT
25., 26. in.
Die Geliebte
FUr Jugendliche nicht zugelassen! DOMSCHALE 22. in.
Die schwedische Nachtigall
Fiir Jugenrilictie nicht zugelassen! 25., 26. III.
Kora Terry
Fur Jugendliche nlcht zugelassen! MIESS
25„ 26. in.
Komodianten Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugela.«sen'
Лп |р()|"т Kilni dip DpiifM-ht" VViichPiischa"!
OSRAM LAMPEN
Arztiidier sonntagsdiensi
Kraiiiburg: Am 19. Mara 1944. Dr. Vinzenx Werbiiak, Krainburg, Reiter-durchlalJ 2 Fernruf 130.
Der Reichsminister liii Riistuna und Krieasproduktion, Chef dei Tionspoit-einheiten, Berlin NW 40, Alsensti. 4,
Telefon 1I6SS1
sudit:
Juristen, Zahnarztc, Zahntcch-niker, Kraltfahrer, iachkiaftc der Autobranchc aller Art, Vul-kaniscurc, Stcllmacher, Maschi-ncnbuchhaltcr(-inncn), Adre-maptaf>cr(-innen), Abrcchncr-(-inncn),KontingcntbuchhaIter-und Lohnbuclihalter(-inncn), Kontoristinncn, Stcnotypistin-ncn, Landwirte mit Idw. Schul-biidung. — Einsatz im Rcich und den besetzten Gcbicten.
Wtsluiig iiiiMidpx=
ift heu»e audi noch mogllchi E$ i$f nur noHg, doB tidi die Housfrou ehvas genouer uberlegt, wos sia ouf den Ttsch bringen will und sie wird beispieU'
weise manches Mai lieber von den zug^teiiten Eiern ein oder zwei Stuck fur spoier in
ОатнШ
ffZurOckiegen", denn donn holten si* tid) bester)
856*1«« ni RH
36EWINME ZU RM '
35EWWW ПЈ RM 200.000 US.W, ZUSAMMEN РДЗ!
1Сд7ша<шн
•"То&А
LOSPREIS KM Jt I'l ASSr 4 3 — '^6 - ^ ^4-
r>'fl»Tl,LOTFl.f eiN.'J.ihflt
WIEIM VI MARIAt1ILf-ERSlR.Z9 -

ZIEMUNG:, I'tiindlS.April
Oer £rfotg leder Mehrleisfung wird noch gestfiiQerl durch hau^halten-den Verbf ii;ch dererjeugJen Outer. Wenn	niemand o^ehr ketrft,
els er Mr.i . nl. dann werden michf weniO' jUev, sondern alle geAvg erhe:ier. - Dies 91И ebenio fur OaRMOU, das auch heule in steigendem Mafje hergeslelM wird.
DARMOL-WERK DtUlKHMIKMl
AUes-Kitt, der waseerfeete Um-versrtlklebetoff. iet durch seine Vorziiee «chon alliiemein be-kaimt seworilen. Was sich aber noch. nicht so heriiinKesprochen hat ist rtiw. Die vcrlSBIiohc upd audi warmwasscfliestiin-diite Klchunir von Glas. Porzel-laii Marmor, Bakelit usw, wird j'rri'icht durch eiiien Aivstrich lioider Matcrialtcile ,mit ..Allc«-Kitt". Digger Anštrich muB dann fiiiiu'e Miiniteii antrock-I uon HiiM-aiif. brauchi-n Sie dami nur melir eine Stellc be-I streiohcn Sic niilswen daiin aber ! HOfort heide Telle fesi zusain-niendriU^ken wohei Sie beach-len mil-sen daQ .lie BruchrHn-j der einander srenau annniilei-1 then einrt Noch snarsamer und einf,teller i«t die Klebumr von I Punier bei Sclimttmustcrbrtcen od. sonstieen Bastelarheiten. die besonders eoriream ausKefiihrt werclen mflssen. Da beetrei-chcti Sie d:r Klebseite dee auf-zuklebenilen r'anierctilckw dilnn mil .. All™.Kitt" und leiten dann sofort diesen Teil auf die andere noch trockene Papier-untcrlaire, Dadurch wird eine sa ubere wawerfeste Klebunj? frri'icht. ohne daB iritendwelche KlebsuuriMi sichtbar bleiben. — Achten auch Sie bciin Kauf Mlet« auf die Schutzmiirke .. Alles-Kitt" Krwahnenswert ist noch. daO der Geruch d em . Alle*-Kitt" a Is dehr an trench in eninfunden wird.	(20.id)
Schiil^i die PI'lanzen geggen Sdmadlingc!
FUr den Obst- und Gurtenbau: Selinon Neu 1 kg, 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 25 kg 2.20 kg Solbar, A Tctrabar und Karnlol zu ■ 1 kg 1.10
5 kg 5.40
Neo-Dendrln und Mlxdiin zum Tagesprele.
Brassicol gegen Salatfaule und	1 kg 2.38 kg
Brasslsan gegen Kohlhernie	5 kg 1.80 kg
rf	25 kg 1.53 kg
eowle Baimiteer, Baumwachs, Raupenlelm, Cortllan und alle anderen eUischlagigen Artikel. Fordern Sle von uns Prelsllsten!
1. Karnt. Drogerie »Zum schwaraen Hund« H. PLAHNA u. M. W01.F Abtelluivg Pflanzenschutz Klagenfurt — Jtalnerhof
Vsem našim »orodnikom, prijateljem in ТП znancem naznanjamo, da smo dobiti namesto veselega svidenja prežaloslno vest, da je naš nad vse ljubljeni in dobri sin, brat, stric In svak
Grasdii<7. Alois,
Grenadier,
v najlepšem cvetu svoje mladosti, star 22 let pustil mlado življenje v Južni Italiji 11. Februarja 1944. Lojze, kako si Sel z odprtimi rokami življenju nasproti. Kdor je poznal našega dobrega Lojzeta, ve tudi, kaj smo zgubili In kakšna more biti naša bolest. A sedaj počiva tako daleč proč od nas, od tvojih do skrajnosti potrtih domačih. Naj v miru počiva In bodi mu lahka' tuja zemlja. V naših srcih pa živiš še vedno. Počivaj In snlva) sladko I
Prlmskau, v marcu 1944.
Žalujoči itarli, brata Tone In Frani v Nttrn-bargu, »eitrl Francka in Marija Novak, nečakinja Marica, nečak Franci, svak Martin, brat Jote, tvaklnja Marija In ostalo sorodstvo.
Obst 1)811 ni8i)ril7,mitlel Neodenilrin (()bsll>aumk!irbo1'meiim). Selinon ncu. Bmmiw.iclis. Baum-teer, Ciistrix-Kiinier ксцеп KelilinSiise mi'l eotwtiife Scbibl-liiiL'Kl)Hkaiiu>rumfsmittpl eowie WolninniiSaIr гиг HolzimorS-irnieniiiK im GarttMibaii prhalt-lich be Кгапг Napotnik Risen-unil Karbeiihanillune. ^ Kslk-mill Zementnie Iflage. Klaifen flirt. Krefpl'ler StraBe 9. Peril-ruf 3IH)!(	(21.1421
51 r б tt t e ((tt V e It
|Г0(П
Utepf
(kit «№ 15 3«6r<n »eaijfiill JOirlenjfn ei( luftenlpi Z5ro|i(i«r« мл
doftceittc ffeoillino »Н злпп*«
Službo dobi
Sprejmem kovaSkega vajenca. Alois Sdiebalz, Sdimied, Busch i, Post St. Martin in TudieLn. ____S33S-1
Pošteno in pridno kmetsko dekle, nad 14 let staro, se sprejme kot pomočnica v gospodinjstvu v mirnem kraju na Gorenjskem, v dobro hišo z obrtjo in nekaj zemljišča. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Kmetsko dekle -___5357—'
Sprejmem kovaškega potnočnika in vajenca poštenih kmečkih staršev. Michael Losdhar, Hammer-schmied, Mittel-Gamling Nr. 7, Post St. Veit « d. Sawe. 1644-1
Sprejmem več krojaških pomočnikov takoj z* v Karnten. — Naslov v K. Bot« Krainburg.
2688—1
Iščemo pošteno deklo ali kmečko dekle od 14 let dalje za kmečka dela. Vprašati: Domjchale, Ring-gasse 6._1710—I
Iščem žensko moč za v gostilno. Vstop takoj. Ponudbe na K. Bote Krainburg.	2712—i
Prodam
Prodam skoro nov železen štedilnik ali ga zamenjam za žensko kolo. Naslov na upravi Ka-rawanken Bote Krainburg.
2677—6
Prodam kravo, ki bo 25. marca 8 mescev breja. Poizve se v občini Bresiach, Oberkrain.
26S3—6
Prodam dva dobrovozna konj*. Bresiadi Nr. 64, Oberkrain.
2661—6
Prodam deSko, dobro ohranjeno obleko, velikost od lo—ii let, kakor tudi plašČ za deklico istih let ali zamenjam za kaj drugega. Naslov v K. B. Krainburg.
2717—6
Kdor želi lepega mladega mrja*-čka, mrjišček je črn z belo paso, naj se zglasi tekom tedna. Mo-tdie Nr. 6, p. Flodnig.
Prodam elektromotor 2 И ks. — Ponudbe na K. Bote Krainburg.
2716—6
Prodam eno skobeljno rezilo, 60 mm široko in eno srebrno žensko uro. Na ogled vsak dan dopoldne. Naslov v K. B. Krainburg pod „Prodam".	271;—6
Prodam „Remci" »li zamenjam za harmoniko. Naslov pri K. B. Krainburg.	17''—^
Proda se harmonike, kromatična, na gumbe, s iio basi. Naslov v K. B. Krainburg.	2700—6
Telefonieren, Stenographieren, Briefeschreiben,
*md noch d«m Oicnst noch d#n nouiholt v*f#ofg#n, do« •rferd*r( ichen •mig« Umuch* Ab«r unser« Ffov#n ichofftn ti I Wohftnd ihf*f Dientizvif wticht doh#im di« Wo*ch« gtnugtnd long# m M#nko Gvt dur<hg*)tompA. wird d«# ting*weichtt Wcich« nu> noch huri lum Koch#n gcbrochi Dot •npo^t al<«t ichw«r« wnd fturiten. #nW##ni vi#l m«hr Schmwti ichon voi d«m Koch#n Di# Wa»ch« lc«d»t nicht Do# Woschpu)v«r r^cKf wnd dor Kohlovtrbrouch ttt kiomo«!
Kohl*-, Koki- und Bauma(*riali«ngrof}handa'
Krainburg - BOre: Adolf Hiflar-Plalj 15, Tel 193 Lagan Savevorttadt und Valdeia'*''- 1 ^
Kupim tritonsko, „Lubas-harmo-niko" po možnosti, ako ne, pridejo tudi druge v poštev, samo v dobrem stanju. Ponudbe poslati na naslov: Andreas Sagmei-ster, Kirdiplatz Nr. 8, Bayreuth,
Ost. Вауегп^___537?—7
Kupim kompletni „Remington", ali druge boljše znamke, pletilni stroj, za pletenje nogavic. Plačam po dogovoru. Rozman Maria, Tetenhengst Nr. 3, P. Kai-serberg bei Friedau. 5374—X
Menjam
Fotoaparat 9X12 s« zamenja 1» drugo robo ali proda. Naslov т upravi K. Bote Krainburg.
гб^о—
Menjam 4 letno težko kobilo, visoko 172, 185 cm, za lepo enoletno žrebico. — Dolar Anton, Vrba 18, p. Žirovnica.
1710—IJ
Violino, dobro ohranjeno, menjam za foto-aparat, po moŽH nosti „Balda" ali „Kodak", zložljivi. Paulitsdh Marian, Badiga»e Nr. 5, DomsAaie, Oberkrain.
________^714—I?
Zamenjam moško kolo v dobrem, stanju za trodelno omaro ali z» moško obleko. Eventuelno tudi prodam. Poizve se na K. B. Kre-inburg._2702—I;
Menjam najmodernejši fotoaparat 9%i2 na film in plošče s stojalom za manjši aparat 6X9 ali 9X11 samo na film. Naslovv nt K. Bote Krainburg. 2696—15 Zamenjam nad 600 kg težkega, dobrega delovnega vole za 400 do 500 kg težkega. Naslov v K.
B. Krainburg._2695—1 y
Men jam prvovrstno plemensko kobilo, tudi za vožnjo, za prvovrstnega konja, malo lažjega. — Markič Franz, Kokritr pri Krt-inb-urgu.	2694—t s
Menjam dobro koso za športno kolo. Rabim nujno. — Vidmar Franz, Logor Slavec, Krainburg, SeelandstraUe.	2704—1 j
2 e n i t V e
Ge^en Etnkaulilchemt
Sperrplatten: Buiiie Fichie. Paneiplatten -Eidijteldei Soerrturen.
Ohne ttnkaH)sHhetn.
Furnicrc 0.8 bis \ min inlandildi« und auslandilche Herkunti tvii aiKen und mnen.	,
HANS TRANINGER
Klst" n'ur«, >/>>1 »ftrm/irMtfk Str'R«' ■ u
I
11

Prodam kravo, ki bo prvič te-letila konec tega mcseca. Bresiadi h. II, Oberkrain.	1697—6
Obrtniki kovinske stroke, clektro podjetja, Žagarji, mlinarji i. t. d. V nedeljo 19., v penedeljek 10, in v torek 11. marca 1944 si lahko ogledate pri meni v Wo-dieiner Mittcrdorfu sledeče: Turbinske in elektro-rcgulatorje od 180 do 540 RM. Transsmisije kg RM 1.60. F.lektrične potrebščine (drobnarije) za instalacije. Traverse kg RM 0.30 in RM 0.45. Deli za stroje, ITakor dvodelna polirmašina za RM i7P' Di'!.'." turbine, kakor vrtalni stroj za RM 90. Stirne za elektrjčm v^ RM 1.И in mnogo drugega. Žagarji, mlinarji, kovači /J čavničarji, ne pozabite Wak
Mitterdorf-Wochetn ^el. postaia
reistritz-Wochfiner See.
■ t
Kupim
Kupim globok otroški voziček. Naslov v K. Bote Krainburg.
,^679—7
Bukove plohe, vsako količino, kupim po najvišji coni. Plačam t.ikoj pri prevzemu. Ponudbe na Karawanken Bote Klagenfurt pod Številko —7-	•
Kupim kravo po teletu, dobro mlekarico, težko približno 500 kg. Naslov Hermann Maria, Gasthaus A(>lim;—Sawc, Herman n-Goring-StrafSe Nr, 30,	1681—7
Kupim dobro ohranjen kolovrat ; ali zamenjam za kaj drugega, — I Perch t, Postlagernd NeumarktI I	:6R( —7
1 Knjige, vsakovrstne, in ijustra-I cije, dobro ohranjene, kupi'"^ I Ponudhr na K. Bote Kramhur«
1 pod „Knjige".	1706-7
Vdovec, star 47 let, lepe preteklosti, dobro ohranjen, z lepo pokojnino, se želi spoznati г dekletom ali vdovo, staro 30—40 let, zaradi takojšnje ženitve. Tajnost zajamčena. Ponudbe poslati 9 »liko na K. B. Krainburg pod Šifro „Dušica miru". 2636—-»c
Zaradi pomanjkanja znanja te želim spoznati v svrho takojinjt ženitve z dekletom ali vdovo, staro 30-38 let. Biti mora močna m imeti ljubeče srce. Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko poslati na K. B. Koinburg pod šifro „Cvetoča pomlad". 163 5-^« Profesionist, elektro-mehanik, ie« 11 resnega znanja radi ienitbe i mirnim in dobrosrčnim dekletom s kmetov, ali vdovo brez otrok, 30 do 40 let starosti. Le resno misleče ponudtje pod „Dobrosrčna". Slika zaželena, katera se diskretno vrne. Dopisi na K. B. Krainburg.	1707—iT
28 letni mladenič, ločenec, ljubitelj glasbe in športa, visoke postave, želi inteligentno dekle ali vdovo radi poznejše ženice, po možnosti s stanovanjem^. Dopisi v nemškem jeziku po možnosti s sliko n» • ... „® Lainburg pod „Lepa melodija .
"	2703—II
Izgubljeno
Na Jelenovem klancu sem ij. t. m. popoldne zgubil« rjavo denarnico na zadrgo z 2.4; RM in dobavnico od Landm. Genossen-sdiaft. Burger, služkinja, Sdiiller-strafic 6/1. — Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne na gornji naslov.	2713—21
Pozabil sem lo. marca т пмм-njem vlaku, ki vozi iz ABlinga do Krainburga, aktovko i otroško jopico iz domače volne. Pošten najditelj se naprol*,da *dd* proti nagradi na naslov Midi«« Ren, Moste, p. Sd»erauni(* 37 ali na K. B. Krainburg.
,<98—"
V nedeljo J.
v večernem vlaku A _ L,].:—; nahrbtnik, »vtl«'„Predaliž
nyamnicam. s ,^n najditelj к
л'<1" da K«	proti visoki
naproša, da M	Krainbur.
jll'^pa 'na I.andw. Genos*ensdiah
Radmannsdorf."
1705—11
Razno
Kupim kuliinjsko in jpalno opri-vo, zamcniam p« harmoniko, *-tonsko, in nove nizke moSke čevlje St. 43 za dobro ohranjen iSivalni stroj. Ponudbe n« K. B. Krainburg.	абуо—