Poštnina plačana v gotovini.
90.	V Ljubljani, dne 27. septembra 1924.	Letnik VI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
IZsel) in a.:
287.	Pravila o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.
288.	Pravilnik o potnih in selitvenih stroških uslužbencev državnih prometnih naprav.
289.	Pravilnik o pravici do prejemkov v naravi (stanovanje, kurjava, razsvetljava, hrana) poleg ostalih denarnih prejemkov sanitetnega osebja v državnih bolnicah.
290.	Razpis o ocarinjanju kostanjevih palic ob izvozu.
291.	Razpis, da je smatrati ob ocarinjanju železne sode, preprosto obdelane ali samo pocinkane, za udomačen zavoj.
292 in 293. Naredbi o ureditvi veterinarskega ogledovanja živali, mesa in živalskih sirovin na železniških in na obmejnih kontrolnih postajah in o pristojbinah, ki jih je pobirati za to ogledovanje.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
287.
Mi
Alekscmdep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predipteiu jeinio na predlog Našega minfetra za finance, pa zaslišanju Našega ministrskega sveta in na podstavi čtema 22., poslednjega odeta vica Slona 227. in člena 228. finančnega zakona za leito 1924./1925. ta-le
Pravila
o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.*
Člen 1.
Fond pobijanje tihotapstva se sklada pri državni hipotekarni banki v Beogradu iz dohodkov, določenih v členih 134., 204, in 205. carinskega za-konai.
Člen 2.
Dohodki, ki pripadajo fondu za pobijanje tihotapstva, se zbirajo pri centralnih! carinskih blagajnah ter se nalož« komcem vsakega meseca plodonosno pri državni hipotekarni banki v Beogradu za, fond za pobijanj© tihotapstva.
Člen 3.
Iz fonda za pobijanje tihotapstva se izplačujejo:
1.	) Stroški za organiziranje in vzdrževanje obveščevalne službe pri carinarnicah zaradi pobijanja tihotapstva.
2.	) Stroški za spremljanje oiseb, zalotenih pri tihotapstvu, in ostali stroški, ki se ne bi mogli pokriti iz izkupička, za prodano blago in iz pobrane kaizni.
3.	) (Stroški za vzdrževanje priprtih in zaprtih oseb po členih 156., 153. in 179. carinskega zakona^ kolikor se ti stroški ne bi mogli pokriti tudi iz redinih kreditov, odobrenih za to.
4.	) Stroški za nabavijamjo in vzdrževanje objektov, potrebnih carinarnicam za kontrolo in pobijanje tihotapstva.
5.	) Stroški, učinjeni za vzdrževanje ah prodajo blaga, ki mu je rok za ležanje v carinskih skladiščih potekel, in blaga, zasačenega! pri tihotapstvu, če se no bi mogli ti stroški pokriti iz izkupička za prodap o blago, ali iz izkupička za prodano blagoi in iz pobrane kazni
V te stroške se me vštevajo terjatve voznikov kakor tudi ne taksa za obsodbo^ redne in kazenske carinske pristojbine.
6.	) Nagrade onim zalotiteljem in ovaditeljem, katerih nagrade, dodeljene na podstavi izvršnih obsodb z razporednimi odloki, ne bi iznašale niti ene tretjine izkupička za prodano blago; toda skupna nagrada za vse ovaditelje im zaloti tel jo ne sme znašati nikoli nad 10.000 dinarjev.
Ce pa se izplačuje ta nagrada, samo deloma, se sme dodeliti zalotiteljem on ovaditeljem samo razite nagrade do 10.000 dinarjev, dodeljene z razporedili im odlokom.
Ce je tihotapec neznan, se ta nagrada iz fonda za pobijanje tihotapsitva ne sme izplačati.
7.	) V izjemnih primerih in če se nedvomno ugotovi, da so iaveistne osebe uspešno delovale pri pobijanju tihotapstva, sme dajati minister za finance po zaslišanju carinskega sveta nagrade tudi tem osebam iz fonda za pobijanje tihotapstva, ako se te osebe tudi drugače po predpisih carinskega zakona ne morejo smatrati ne za zalotitelje ne za ovaditelje.
Ta nagrada ne sme biti večja od 5000 dinarjev.
8.	) Podpora, stalna ali enkrat za vselej, rodbinam onih oseb, ki so padle ali umrle za dobljenimi ranami ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker so tihotapstvo ovadile.
Do to podpore imajo ob istih pogojih pravico tudi ono osebe, ki so zaradi tega »talno ali začasno onesposabljamo za vsako pridobivanje.
Podporo 10.000 dinarjev, če se da enkrat za vselej, odreja minister za finaimce po zaslišanju carinskega sveta. Za ostale primere odreja to podporo ministrski svet na predlog ministra za finance.
9.	) Nagrade onim carinskim uradnikom, ki morajo potovati iz svojega službenega kraja zato, da zalotijo ali izsledle tihotapstvo, ali zato, da dado carinarnicam navodila v ta namen, ali zato, da, izvršujejo kontrolo v carinarnicah.
To nagrade so izplačujejo nezavisno od dnevnice, do katere imajo uradniki pravico po zakonu; toda dnevno ne smeje biti večje od 70 dinarjev.
10.	) Brezobrestna posojila skladno s členom 123. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih stalnim carinskim uslužbencem za nabavo obleke — uniforme — ali ob drugi skrajni potrebi.
Ta posojila morajo vrniti uradniki najkesneje v dveh lotih v ustreznih mesečnih obrokih.
Ponovno posojilo smejo dobiti uradniki samo, če poravnajo svoj prvi rok.
Vsi ti izdatki morajo biti v skladu z ustreznimi predpisi zakona o (državnem računovodstvu ter se smejo učinjati, kolikor ni odrejeno s tem pravilnikom drugače, samo po predhodnem zaslišanju carinskega svetla.
člen 4.
Vsa navodila in pojasnila o tem, kako naj se vknjižujejo dohodki, namenjeni fondu za pobijanje tihotapstva, predpiše minister za finance po zaslišanju carinskega sveta.
' Člen 5.
Denar iz fonda za pobijalnje tihotapstva, ki je plodonosno naložen pri državni hipotekami banki v
Beogrtdu, se sme dvigati samo na podstavi predpisov teh pravil po odobritvi ministra za finance ali generalne direkcije carin.
Člen 6.
Minister za finance ali generalna direkcija carin nadzira stanje tega fonda.
Centralne carinske Magajne predlože generalni direkciji carin koncem vsakih treh mesecev in koncem vsakega (proračunskega lletai pregled o dohodkih in razhodkih denarja, namenjenega fondu za pobijanje tihotapstva, kakor tudi obračun z državno hipotekarno banko v Beogradu.
člen 7.
Državna hipotekama, banka v Beogradu predloži koncem vsakega proračunskega leta ali proračunske periode v prepisu partijo tekočega računa fonda za pobijanje tihotapstva, in sicer v 10 dneh po koncu proračunskega leta ali proračunske periode.
člen 8.
Generalna direkcija carin sestavi po poročilih centralnih carinskih blagajn in izpiska državne hipotekarne banke v Beogradu po preteku proračunskega leta podrobno poročilo za generalno direkcijo državnega računovodstva (člen 22. finančeg^ zakona za leto 1924./1925.).
Člen 9.
Vsi dohodki, ki so se zbrali doslej pri generalnih carinskih blagajnah kot fond za, pobijanje tihotapstva, se morajo takoj poslati' generalni hipotekami banki v Beogradu.
člen 10.
Vsa navodila in pojasnila za izvrševanje teh pravil, kolikor niso omenjena že zgoraj, predpiše minister za, finance po zaslišanju carinskega sveta.
Člen 11.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase.
Našemu ministru za finaiuoe priporočamo, naj razglasi ta pravila in skrbi za njih izvrševanje, ob-lastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj .se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 11. (Septembra 1924.
Aleksander s. r.
Minister za. finance:
dr. M. Spaho s. r.
Uredbe osrednje vlade.
288.
Pravilnik
o potnih in selitvenih stroških uslužbencev državnih prometnih naprav.*
Službena potovanja in povračila potnih stroškov.
Olen 1.
Za isluižbeno potovanje se smatra vsako potovali je in bivanje ipo služlbeimeim drižavniom poslu, 6o je daleč nad dvai k H omet,ra od kra,ja ali kroga rednega službovanja.
Za takšno potovanje se smatra tudi potovanje, daljše od dveh kilometrov, zaradi preselitve v nov službeni kraj, Se se zgodi premestitev po službeni potrebi.
Člen 2.
Broz pismenega naloga nadrejenega starajšdine, ki ga jo treba priložiti računu, ne sme oditi uslužbenec nia službeno potovanje, raaen 6e je za to upravičen ali zavezan s posebnimi predpisi, na katere se mpra skliieevati v raičlunu.
V nalogu iza potovanje se mora označiti, doklej najdalje isme trajati potovanjie.
Službeno potovanje kakor tudi bivanje po služben eni državnem poslu, daljše od enega meseca, se ne prizna in m|e plača nikomur, če ni izpričano z naknadno odobritvijo ministra za promet ali generalne direkcije železnic.
Člen 3.
Vsak uslužbenec m‘ora uporabiti za službeno po-tovanje najkrajšo pot ali najkrajšo in niaijcenejšo zvezcK
Člen 4.
Vsak oddelek in vsaka samostalna odinica mora voditi dnevnik o službenih potovanjih vseli uslužbencev v vsem svojem okolišu; na vsakem računu o potnini morata biti, preden se odpošlje v odobritev in izplačilo, označeni redna številk,at in stran te knjige, v kateri je račun vpisan.
Ta knjiga se mora voditi v kronološkem redu, za vsako proračunsko leto posebe, in v njej morajo biti ti-le razprodelki:
1.	) Bedna številka.
2.	) Ime in priimek uslužbenca, ki potuje.
3.	) Njegovo zvanje.
4.	) Letna plača ali letni zaslužek.
5.	) Vložna številka odobrila in naloga za potovanje.
6.	) Dan, meisec in leto odhoda na potovanje.
7.	) Dan, mesec in leto jMJvratka s potovanja.
8.	) Število idmii, prebitih na potovanju.
9.	) Popis potovanja..
10.	) Vložna številka predloženega računa za potovanje.
11.	) Dam, mesec in leto, ko je bil račun za poto-va|nje ‘predložen.
12.	) Znesek račiuna za Izplačilo, dinarjev (ali inozemske valute).
13.	) Kdaj se je dala akontacija potnihe.
14.	) Koliko dinarjev (ali inozemske valute) znaša akontacija potnime.
15.	) Pripombe.
Ta knjiga služi za kontiioliranje službenih potovanj kakor tudi iza. izpričevanje kreditov, zahtevanih za to.
Člen 5.
Za službena :|K)tovanja, po členu 1. tega pravilnika imajo uslužbenci državnih prometnih .naprav pravico do nastopnih povračili: a.) do dnevnice;
b)	do stroškovne povprečnine;
c)	do brezplačne vožnje in brezplačnega, prevoza prtljage ali do povračila voznih in prevoznih stroškov;
č) do povračila vseli denarnih izdatkov, ki jih uči-nijo ipo službeni potrebi na račun državno uprave (poštne takse, depeše itd.).
Dnevnica za potovanje.
Člen G.
Dne vnica za potovanje v državi je troja, in sicer: sicer:
a) zvišana dnevnica, ki se računi za prvih deset dni potovanja od ure, ko uslužbenec odpotuje; ib) normalna dnevnica, ki .se računi za naslednjih deset dlnli potovanja, in
c) skrčena dnevnica, ki se računi za naslednjo dni potovanja.
Te dnevnice se izplačujejo po tarifi, določeni v ■ členili 42. in 43. tega pravilnika..
Člen 7.
Dnevnico za, potovanje državnih prometnih usluž benoev izvum države, in sicer za vsako potovanje posebe, odojbruje minister za finance na predlog ministra za promet in na zahtevo starej,šine dotične prometne naprave, ki mu mora predložiti zahtevo, preden uisilužbeinec odpotuje, ali vsaj v treh dneh pozneje, ko jo uslužbenec odpotoval.
Dnevnica se odreja v zdravi valuti dotično države za, potovanje v državo z zdravo valuto in v dinarjih za potovanje v države s slabo valuto. V računu se morajo izkazati ti izdatki v valuti, one državo, v kateri in preko katere ,se jo potovanje izvršilo; račun pa se izplača v dinarjih po srednjem borznem točaju ob času, prebitem v inozemstvu. Presežek akontacije se vrne v isti valuti ali v dinarjih po boranem tečaju na dan izplačila.
Člen 8.
Čas za. dnevnico se računi od ure, ko, se uslužbenec odpelje z vlakom, do ure, ko se vrne z vlakom.
Za vsakih celih 24 ur potovanja, ali bivanja k-vun kraja ali kroga rednega službovanja se računi popolna dnevnica,.
če je ostanek večji od 12 ur, ,se računi popolna dnevnica,.
Do 12 ur se računi,po levična dnevnica; za vsako posebno potovanje, krajše od šest ur, pa se dnevnica ne računi.
Če ,se v račun me 'postavi ura odhoda in jmivratka, se zmanjša dnevnica za pol dne.
Stroškovna povprečnina.
Člen 9.
Kot povračilo 'Stroškov za vožnjo na, vozu od stanovanja do postaje in obratno, za vnos in iznos prtljage kakor tudi za, ostale postranske .neizogibne male osebne stroške ob potovanju .se priznava za potovanje v državi troja, ,stroškovna povprečnina, in .sicer:
a)	zvišana stroškovna povprečnina, ki se računi za prvih deset dni potovanja;
b)	normalnai stroškovna povprečnima, ki se računi za naslednjih deset dni potovanja, in
c)	skrčena istroškovna povprečnima^ ki se računi za naišle,dinje, dni potovanja,.
Te stroškovne povprečnine se raičunijo po času kakor dnevnice, izplačujejo pa se po tarifi, določeni v čllcoih 42. in 43. tega pravilnika.
Člen 10.
Pravice do stroškovne povprečnine nimajo oni uslužbenci, ki se jim priznava ali poivračaiio po kilometru ali potna povprečnina ali kiiometražai.
Člen 11.
Za, potovanje uslužbencev izvum države se odreja stroškovna ipovprečnima. po .členu 7. tega pravilnika, kakor dnevnica,.
Povračilo voznih in prevoznih stroškov.
Člen 12.
Za službeno potovanje v državi po državnih železnicah dobivajo uslužbenci brezplačen prevoz prtljage in, brez,plačno vozovnico državnih železnic v 'Onem. razredu, ki jim pripada po .predpisih o brezplačnih vozovnicah in olajšavah za vožnjo in prevoz stvari osebja državnih železnic.
Za .službeno potovanje z državnimi parniki v državi jim pripada brezplačen prevoz prtljage in brezplačna vozovnica, in sicer: prvi razred vsem, ki imajo na državnih železnicah pravico vožnje v prvem in drugem razredu, vsem ostalim pa drugi razred.
člen 13.
Za službeno potovanje izvum države se nabavljajo uslužbencem po možnosti brezplačno vozovnice tudi od inozemskih železnic in od par n iških družb-
člen 14.
Če mora uslužbenec na službenem potovanju izjemoma plačati prevoz prtljage in vožnjo po železnici ali s parnikom, ima pravico do povračila, za vo zovnico onega razreda, ki mu pristoji po tem pravilniku, kakor tudli do povračila za plačani prevoz prtljage po priznanici, ki jo priloži računu z vozovnico vred.
Člen 15.
Za, .službeno potovanje na prostoru, daljšem od dveh kilometrov, na katerem pa se. ne more uporabiti ne železnica ne parnik, pristoji uslužbencu kot povračilo vseh stroškov za vožnjo na tem prostoru fcilonietraža po tarifi v členih 42. in 43. tega, pravilnika.
Ob službi vzdolž proge v prometu ne pristoji uslužbencu to povračilo.
Potna povprečnina.
Člen 16.
Potna povprečnina je zvezana z onimi službenimi opravili, po katerih mora uslužbenec neprestano, ali vobče vsak mesec potovati najmanj po deset dni.
Ta povprečnina se daje počez, mesečno, samo onim uslužbencem^ ki so odrejeni z odločbo ministra za promet ali generalnega direktorja železnic na predlog direkcije za to, da, pregledujejo službo na vsej progi ali na poedinih njenih delih redno ali vsak mesec najmanj desetkrat.
Člen 17.
Potna povprečnina obseza povračilo vseh potnih stroškov, do katerega ima uslužbenec pravico, ob potovanju v svojem službenem okolišu, izvztemši povračilo kilonietraže, ki mu poleg tega pripada po členu 15., prvem odstavku, tega pravilnika.
Potna povprečnina, pripada uslužbencu od dne, ko prevzame dolžnosti, s katerimi je združena, pravica do potne .iievprečniin.e, do dno, ko odda te dolžnosti.
Člen 18.
Potna, povprečnina se plačuje, uslužbencu po zaslužku in po računu kakor potnima,, im sicer po tarifi, določeni v členih 42. im 43. tega pravilnika, tako-le:
a)	Potna povprečnina v popoln,etn mesečnem .znesku gre uslužbencu isamo, če je potoval v dodeljenem okolišu službeno najmanj deset dni v istem mesecu; če je predložil za ta čas poročilo o potovanju kakor tudi račun za izplačilo s točnimi dnevi in urami odhoda in prihoda prepotovanih krajev in števila dni, prebitih na poti; in če mu je šef oddelka vse to pregledal in izrečno potrdil tor račun .overovil za izplačilo.
b)	Če je potovoil usHužbenec, ki ima praiviieo do potne povprečnine, manj nego deset dni v istem mesecu, se mm zmanjša, za vsak tak dam trideseti del vse mesečne povprečnine.
c)	Če je .prebil uslužbenec, ki ima pravico do potne povprečnino, na odobrenem odmoru, odisotstvu, bolovanju ali na drugem opravičenem odsotstvu od dolžnosti nad petnajst dni v istem, mesecu, se mu odtegne za vsak dan preko tega trideseti del mesečne povprečnine.
člen 19.
Ce nadomešča uslužbenec brez potne povprečnine iz drugega kraja odsotnega uslužbenca s potno povprečnino v njegovem rodnem službenem kraju, mu pripadata 'dnevnica in stroškovna povprečnina po tem pravilniku,.
Člen 20.
če nadomešča uslužbenec brez potne povprečnine iz istega, kraja uslužbenca s potno povprečnino, v svojem službenem kini ju., mn pripadla potrt,a, povprečnina tega uslužbenca.
I
člen 21.
Če nadomešča odsotnega, uslužbenca s potro povprečnino njegov imenovani namestnik, dobiva ta za čas nadomeščanju njegovo potno povprečnino.
Člen 22.
Če potuje uslužbenec, ki imia potno povprečnino, službeno iizvurt .svojega službenega okoliša, za kate-rega ima, povprečninlo, ima pravico do povračila dnevnice, stroškovne povprečnine in kilonietraže po tem pravilniku za vsak dan takega potoval tja, toda po odbitku tridesetega dela mesečne povprečnine za vsak ta dan.

člen 23.
Me^očibo poviprečmiru' se morajo voditi v <lmev-niku o shužboniih [potovalnih po ftlmni 4. tega pravilnika, kakor dnevnice, toda ločeno.
Povračila stroškov za selitev po službeni potrebi.
Člen 24.
Ob selitvenem potovanju po službeni potrobi ima uslužibenec nastopna povračila po tem pravilniku:
a)	vso normalno dnevnico in vso monnalmo stroškovno povprečnino po tem pravilniku zase;
b)	polovico normalne dnevnice in polovico nonnail-ne stroSkovne povprečnine za vsakega člana svode rorUbiine (v katero se štejejo: poročena žena, zakonski otroci, pastorki in pastorko ali adoptirani otroci, in sicer moški do polnoletnosti kakor tudi oni polnoletni, ki sp nesposobni za, delo ali se še šolajo, deklice pa do možitve, roditelji, ded in babica,), če žive s premeščenim uslužbencem stalno, če jih on izključimo vzdržuje in če se skupno selijo z njim;
c)	brezplačno vožnjo zase in za rodbino, nadalje brezplačen prevoz, prtljage (in sicer zase do 50 kg, za, vsakega rodbinskega člana pa po 25 kg, toda, skupna teža prtljage ne sme presezati 100 kg) in pohištva po železnici ali s parnikom, ali povračilo plačanih zneskov za vožnjo po vozovnici, za prevoz prtljage po priznanici in pohištva po tovornem listu kakor tudi povračilo dejanskih in neizogibnih stroškov, učinjenih za vklad, raiz-kiad in prevoz pohištva od stanovanja dio postaje in obratno, in sicer po računih in potrdilu pristojnoga občinskegla oblastva o povprečni velikosti teh stroškov v tem kraju.
Člen 25.
Uslužbenec nima pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov:
a)	če je premevšofm za kazen ali na prošnjo; ako mu je 'bil aia bo denar prej izdiin, ga mora takoj vrniti;
b)	če se .seli, po naredbi v istem kraju iz enega stanovanja v drugo.
člen 26.
Honorarni uslužbenec dobiva povračilo selitvenih Stroškov po tem pravilniku, če mu ni po posebni pogodbi odobreno dingače.
Člen 27.
Če premeščeni uslužbenec, ki mu je dodeljeno službeno stanovanjci, ne more vanje postaviti svojega pohištva takoj, ko pohištvo prispe, a za to ne nadeva krivda njega, ima pravico do povračila strokov za memožmiost pa-avočiisnc vselirtive, in sicer oženjeni vso, neoženjead ,pa polovico normalne dnevnice za, vsak dan do vselitve.
Ta izdatek se pobere od omega organa, ki je kriv, da ni bilo stanovanje pravočasno izpraznjeno za vselitev.
člen 28.
Za vsakega uslužbenca velja, če je premeščen v drug kraj ali v državno stanovanje po službeni potrebi, za odpoved stanovanja in za izselitev iz stanovanja štirinastdnievcn rok od dne, ko se uslužbenec razreši dolžnosti ali ko se mu priobči izpremiemba stanovanja.
člen 29.
Vsak uslužbenec mora takoj prijaviti šefu svoje edinko kraj, ulico in številko svojega stanovanja.. “tovilo stanovanskih prostorov, ali je to privatno ali diržaivno stanovan.je, mesečno najemnino, dan vselitve, daji izselitve kakor tudi izpremembo stano-vanja.
Vsaka službena edinica ima to v razvidnosti za svoj okoliš v knjigi o stanovanjih uslužbencev; zanjo je odgovoren šef vsake edinice.
Sestava računa za službeno potovanje.
člen 30.
Uslužbenec, 'ki je potoval, mora sestaviti za vsako potovanje pravilen račun po obrazcu G K M S 8 ter ga izročati svoji edinici takoj po povratku s pota, za potno povprečnino pa mesečno koncem vsakega meseca v overovitev, registracijo, pregled in izplačalo.
Člen 31.
Račun za potovanje in račun potne povprečnine mora oheezati vse podatke kakor tudi vse dokaize, ki so zahtevajo po tem pravilniku za priznanje računa, in sicer:
a)	ime, priimek in zvanje uslužbenca, ki predlaga račun, kakor tudi njegov podpis na računu;
b)	dan in uro odhoda po voznem redu;
c)	dan in uro dejanskega povratka s poti ;
č) priziv na naredbo, s katero je bilo potovanje odobreno in odrejeno;
d)	točen popis (potovanja in poslovanja;
e)	potne prejemke, ki mu pripadajo po tem pravilniku;
f)	koliko je prejel akontacije in kje;
g)	ostanek za izplačilo;
h)	redno številko im list dnevnika o službenih potovanjih kot dokaz, da je račun vpisan v ta dnov-nik, kakor tudi ostalo, kar je treba izpolniti na natisnjenem obrazcu G K M S 8.
Člen 32.
Računu za potovanje* je treba priložiti: g) malog in odobrilo za, potovanje ali za potno povprečnino v originalu ali v overovljenem prepisu;
b)	odlok o fcodičiui dnevnice v originalu ali, v overovljenem pripisu (za potovanje izvun države);
c)	priznanice (potrdila z žigom in podpisom blagajnikovim) o plačanih vozovnicah za potovanje po inozemskih železnicah in z inozemskimi parniki kakor tudi po domačih železnicah in z domačimi parniki;
č) originalne priznanice za plačani prevoz prtljage kakor tudi originalne tovorne liste za plačani prevoz pohištva po inozemskih železnicah in z inozemskimi ipamiki kakor tudi po domačiji železnicah in z domačimi parniki;
d)	potrdilo pristojni ih oblastov o razdalji kraja za potovanje z vozom in za povračilo kil omet,raže;
e)	račune in priznanice o plačanem vkiadu, razfcladu in prevozu pohištva od stanovanja do postaje in obratno kakor tudi potrebna potrdita krajevnih občinskih obiastev o teh izdatkih;
f)	račune in priznanice o malih stroških, plačanih na račun državno uprave (poštne takse itd.) ob potovanju po službeni potrebi;
g)	potrdilo državnega in občinskega oblastva, če se je potovanje neprostovoljno podaljšalo zaradi nezgode, bolezni ali druge nesrečo;
h)	ostale, ifetine po potrebi in naredbi.
Pregled in zastaranje računov o službenem potovanju.
člen 33.
Pregled (superrovizija) vseh računov za službena potovanja se vrši, poleg pregleda ob overovitvi računov v dotični edinici, a pred nalogom za, izplačilo, pri kontroli izdatkov vsake direkcije, za ministrstvo za promet pa pri generalni direkciji državnih železnic, in sicer po pravilniku za računovodstvo in finance državnih železnic, ki vel ja za ves resort ministrstva za, promet.
Člen 34.
Računi o službenem potovanju iz minulega leta sc smatrajo, če se ne predlože kontroli izdatkov v pregled najkasneje do začetka drugega meseca novega proračunskega leta, za zastarane. Visi ostali računi o službenem potovanju zastarajo čez pet mesecev od dne končanega, potovanja^
Izplačevanje računov za službena potovanja.
člen 35.
Računi o potnih povprečninah in potnih in selitvenih stroških se izplačujejo v breme in v mejah kreditov, za to odobrenih s proračunom onega proračunskega lotas v katerem se je potovanje po računu končalo, in sicer po predpisih pravilnika za računovodstvo in finance državnih železnic.
Akontacije potnine.
Člen 36.
Vsak uslužbenec sme dobiti pri kasi blagajne, ki mu izdaja plačo, do dveh tretjin na račun svoje potnine kakor tudi potne povprečnine, in sicer na priznanico, v kateri mora označit i poleg ostalega dan, do katerega jo nadomesti z definitivnim ipophičilom računa.
Za akontacijo pri kosi druge blagajne je treba predhodno odobritve njenega finančnega oddelka.
Vsaka akontacija mora biti predhodno registrirana v dnevniku o službenih potovanjih nepoeredinje edinici-.
Člen 37.
• Vsako pešenamioo <_> akontaciji potnine kakor tudi o j otni povprečnimi .overovi na progi šef neposrednje edinice, pri centrali pa šef aekMka, ki pošilja uslužbenca na potovanje, a vidira jo njegov referent za računovodstvo in sestavo plačilnih soznamkov te
edinice, ki jo mora registrirati v dnevniku o službenih potovanjih ter označiti, na račun katerega kredita naj se denar izda.
Pri centrali vsake direkcije morata vidirati vsako takšno .priznanico pred izplačilom finančni oddelek in krajevna kontrola ter označiti rok za definitivni obračun.
Člen 38.
Priznanice o akontaciji, potnimi in o potni povprečnimi se smatrajo za začasne izdatke z omejenim rokom ter ostanejo v evidenci v kaši blagajne, dokler se ne nadlorncste z definitivnimi računi.
Člen 39.
Vsak začasni izdatek na račun potnine, potne povprečnine in ostalega, ki mu je rok za obračun potekel, odtegne blagajna od prve prihodnje, če pa jo znesek večji, tudi od naslednjo plače pravega dolžnika; če pa ta nima prejemkov, izvrši odtegljaje v enakih delih od šefa njegovi- edinice, ki je priznanico overovil, in njegovega referenta, ki jo je vidiral.
če blagajnik tegja ne stori takoj, se mu tak začasni izdatek v kaisi ob njenem pregledu ne .prizna in nadomestiti ga mora takoj z gotovino.
Odgovornost za sestavo računa o službenem potovanju.
Člen 40.
Vsak uslužbenec je materialno in kazenski odgovoren za nepravilnost in netočne navedbe v predloženih računih o potnim in potnih povprečninah kakor tudi prilog k računom.
Člen 41.
Za nepravilno izplačane vsote po računih o potnimi in potnih povprečninah so poleg kazenske odgovornosti materialno in solidarno odgovorni uslužbenec, ki je .denar prejel, šef edinice, ki je račun overovil, in kontrolni oigami, ki tso nepravillme račune vidlrali kot pravilne za izplačilo.
Tabela tarife za izplačevanje stroškov ob službenem potovanju.
člen 42.
Tabela tarife za iz,plačevanje stroškov ob službenem potovanju uslužbencev državnih prometnih naprav ministrstva za promet na, ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:
5 _a> HG		Dnevnice			Stro- škovne po- vprečnine			co >N d 'S	e£ 1 O
c *0 a> g 1 M	Vrste uslužbencev	zvišane	normalne	skrčene	zvišane	•1 B V- c	skrčene	E o 5	a™ O | žg
					dinarjev				
1. a	Višji uradniki, stalni in začasni, in sicer: z letno plačo 7000 Din in navzgor in od IV. činovnega razreda in navzgor .	100	75	50	50	40	30	6	
b	z letno plačo 5000 do 7000 Din in od VII. do IV. činovnega razreda 		75	65	40	40	30	20	6	1000
2.	Nižji uradniki, stalni in začasni, z letno plačo do 5000 Din in do VII. činovnega razreda 		65	50	35	30	20	15	6	850
3. a	Zvaničniki (poduradniki), stalni in začasni, in sicer: s preko 2000 Din letne plače 		55	45	30	25	15	10	5	600
b	z manj nego 'AKKi Din letne plače		50	40	25	20	10	7	5	5001
4. a	Pomožno osebje, in sicer: z letno plačo		45	35	20	15	10	6	4	
b	z dnevnico (dnevni-čarji)		40	30	15			—	—	4	—
5. a	Služitelji, stalni in začasni v vseh kategorijah, in sicer: z letno plačo		40	35	20	10	5	3	4	
b	z dnevnico (dnevni-čarji)		35	30	15	—	-	—	4	—
Ta tarifa velja <llo razvrstitve teh uslužbencev po novem zakonu o državnem prometnem osebju.
Člen 43.
Tabela tarife za izplačevanje strofikev ob službenem potovanju irelužlMincev <lrzavrnili prometniii naprav minfiisitrsibva za promet na. ozeimlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:
JS I kŽ? C \i s a. «3 NJ	Vrste uslužbencev	zvišane	O	normalne j |	skrčene | S	j	si vpr c 1 N	stro ovt po- ečn c -i E o c	ie ine c O) XJ jaj C/l	Kilometraža	Potna povprečnina po specialni odločbi
					dinarjev				
i.	Uradniki I. kategorije								
a	1. do 4. skupine ....	100	75	50	50	35	30	6	—
b	4. skupina		75	50	35	40	30	25	6	1000
1 C	5., 6. in 7. skupina . .	70	45	30	30	25	20	6	800
č	8. in 9. skupina ....	65	40	30	25	20	15	6	600
2.	Uradniki II. kategorije								
a	1. In 2. skupina ....	70	45	30	30	25	20	6	700
b	3., 4. in 5. skupina*. .	60	40	30	25	20	15	6	500
3.	Uradniki								
	III. kategorije								
a	1. in 2. skupina ....	50	30	25	20	15	10	5	450
b	3. in 4. skupina ....	45	25	20	15	10	5	5	400
4.	Zvaničniki								
	1. kategorije								
a	1. in 2. skupina ....	45	25	20	10	6	4	4	400
ib	3. in 4. skupina ....	40	20	15	8	5	3	4	350
5.	Zvaničniki								
	II. kategorije								
a	1. skupina		40	20	15	8	5	3	4	3501
!b	2. in 3. skupina ....	35	20	10	6	4	2	4	300
6.	Služitelji								
	1. in 2. skupina ....	35	20	10	6	4	2	4	
Ta tarifa velja za vse uslužbence, razvrščeaie po novem zakonu o državnem prometnem osebju.
Prehodne odredbe.
Člen 44.
Ta pravilnik velja od dne 1. aprila 1924. za. vse uslužbence državnih prometnih naprav. Za osebe, ki mriiso državni uslužbenci, ki pa potujejo na predlog ministra, za promet ali ministrskega sveta po siluž-beui potrebi državnih prometnih naprav, odreja dnevnico minister za finance m predlog ministra za promet.
Člen 45.
Z dnem 1. aprila 1924. prestanejo veljati uredba o potnih im sejlitvenih prejemkih za osebje prometnih naprav MS tir. 35.345/20 z dne 6. novembra 1920. ’Z izprtmombamii M S br. 17.036/21 z dne 22. julija 1921. kakor .tudi vsi ostali predpisi in ostale naredbe, ki nasprotujejo temu pravilniku.
upravniki državnih boMc I. in II. vrste; šefi bolniških lekarn in šefi prosekture, če je bilo zanje pri zidanju določeno stanovanje.
Člen 2.
Pravico do istapiovanja, kurjave, razsvetljave in brane v bolnici poleg ostalih denarnih prejemkov brez uporabo člena 39., a z ozirom na člen 40. zakona o državnih uradnikih, imajo:
1.	) dežurni bolniški zdravniki in lekarnarji;
2.	) zdravniški in lekarnamski pomočniki in lekar marnski pripravniki;
3.	) ekonomi vseh državnih bolnic;
4.	) vso babice, službujoče v bolnicah;
5.	) nadziraitelji perila in zgradb;
6.	) ipisarji v državnih bolnicah;
7.	) vse .ostalo bolniško osebje, ki službuje v bolnicah; boliničarji-ke, sestre, strežnice, laboramti-inje, poriče, fcuharji-ioe, mojstri, kočijaži, šoferji, bolniški desimfektorji, služitelji i. dr.;
8.	) učenike .šol za strežnice, šol za .babice in uoen-oi-ke bo! niškega, laborantskega, desinf ek tor sk ega
i.	dr. tečaja, dokler traja tečaj.
9.	) Vse drugo osebje, najsi je sanitetno, ki ni v zvezi z bolnico, nima pravice do nobene izmed ome-' njenih beneficij.
člen 3.
Osebje, imenovano v členu 2. tega pravilnika, ima pravico, do stanovanja samo, če je v bolnici prostor. Do kurjave in razsvetli jave ima pravico samo ono osebje, ki stanuje v bolnici. Ono osebje, ki mu ni mogoče dajati na. razpolago .stanovanja, v bolnici, nima pravice do denarne odškodnine za stanovanje, kurjavo im razsvetljavo in tudi ne i>ravice do kurjave in razsvetljave v naravi zunaj bolnice.
Člen 4.
Za stanovanje po členu 1. in po členu 2., točki 3.), sc .smatrajo prostori, ki so bili za to odrejeni pri zidanju bolnice. Stanovanje za ekonoma sestoji iz dveh sob in ene kuhinje.. Stanovanje za osebje iz člena 2., točk 1.) in 2.), sestoji samo iz ene sobe s potrebnim pohištvom. Za ostalo osebje iz člena 2.) sestoji stanovanje samo iz ene sobe .s potrebnim pohištvom za eno ali za več oseb.
Člen 5.
Če v bolnici mi .zadosti prostorov, imajo prvem stveno .pravico do stanovanja v bolnici poleg ekonoma boimioe tudi dežurni bolniški zdravniki.
Člen 6.
Osebje, ki stanuje v bolnici, In ožemjenci imajo pravico do dvojnega jedilnega obroka, ostali pa samo zase.; toda nihče me sme nositi iz bolnice hrane v naravi ali izgotovljene.
člen 7.
in industrijo in z ministrstvom za šume im rudnike je odločiti1 gospod minister za finance:
Za nepredelane kostanjevo palice iz tar. post. 19/5 izvozno carinske tarife, katerih izvoz je prepovedan, je smatrati .kostanjeve palice preko 40 mm srednjega premera. Kostanjeve palice s srednjim jiremerom 40 mm in manj so oproščene carine.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 9. septembra 1924.; C br. 43.777.
291.
Razpis, da je smatrati ob ocarinjanju železne sode, preprosto obdelane ali samo pocinkane, za udomačen zavoj.*
Gospod minister za finance je odločil na podstavi člena 3. zakona o Sjplašni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta, da se smatrajo železni sodi, preprosto obdelani ali .samo pocinkani, po pravilih o tari za udomačen zavoj.
Carinarnicam se naroča, naj s tem dopolnijo člen 10. pravil o tari ter naj ob ugotavljanju čiste teže blaga, ki se uvaža v -zgoraj označenih sodih, odbijajo taro, določeno za lesene sode.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 13. septembra 1924.; C br. 44.531.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
292.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
o ureditvi veterinarskega ogledovanja živali, mesa in živalskih sirovin na železniških in na obmejnih kontrolnih postajah in o pristojbinah, ki jih je pobirati za to ogledovanje.
V zniiislu odtoka ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 10. junija 1924., Vet. br. 4476, razveljavljam z dnem 1. oktobra 1924. za območje ljubljanske oblasti razglas bivše pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 12. decembra 1923., št. 3765/vet. (Uradni list 114 iz leta 1923.), ter odrejam .na podstavi § 11. zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zalk. št. 177, o odvračanju in zatiranju žlilvailiskih kužnih bolezni in ma temelju iz vršalne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra
1909.,	drž. zak. št. 178, da stopijo istega dne zopet v veljavo določbe razglasov bivše pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka, za kmetijstvo, z dne 14. junija 1922., št. 451, in z dne 25. junija 1922., št. 1929/vet. (Uradni list 70 iz leta 1922.).'
Obenem izpreminjam točko 14. omenjenega razglasa z dne 14. junija 1922., št. 451. ki se mora glasiti:
«14.) Ogled so izvrši ob stroških strank.
Oglledmina iznaša:
A.	Na postajah na službenem kraju oglednega živiuaztlravnika:
a)	iza vsakega kopitarja .po 3 Din.
b)	za odraslo govedo po 2 Din,
c)	za drobnico (tele, ovco, kozo in prašiča) po 1 Din.
Za sesajoče živali v spremstvu njih mater se
oglednima ne plačuje.
Skupna oglednina za eno stranko ne sme biti nikoli manjša nego 10 Dihi.
B.	Na drugih železniških postajali morajo plačati stranko poleg ogtlednine še normalne potne stroške oglednega živimozdnavnika.
Ogl ednino in potne pristojbine plačujejo stranki? v naprej oglednim veterinarjem, ki jih morajo koncem vsakega meseca pošiljati državni bJagajnii po poštnem 'Čekovnem zavodu v Ljubljani.»
To se daje na splošno znanje.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1924; št. 21.422.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
Šporn s. r.
Člen 46.
Z dnemi 1. aprila 1924. prestanejo veljati vse •potne povprečnine, dane po stari uredbi, novo pa se morajo odrejati po tem pravilniku.
Z 'dnem 1. aprila 1924. prestanejo veljati tudi vse nagrade, dam? zaradi nezadostnih dnevnic za potovanje.
V Beogradu, dne 6. septembra 1924.;
G DZ br. 28.934/24.
Predsednik ministrskega sveta:
Ljub. M. Davidović e. ,r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
289.
Pravilnik
o pravici do prejemkov v naravi (stanovanje, kurjava, razsvetljava, hrana) poleg ostalih denarnih prejemkov sanitetnega osebja v državnih bolnicah.**
Člen 1.
Pravico do stanovanja, kurjave im razsvetljave poleg ostalih denarnih prejemkov imajo ob uporabi čltena 39. zakona o uradnikih:
* Priobčeno po popravku v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 216, izdanuh dne 22. septembra 1924:
** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 214, izdanih dne 19ega septembra 1924. (Prilog XLVI. 1924.)
Pravice do denarne odškodnine za meukariščemo brano v naravi mo more imeti nihče.
Člen 8.
Osebje, ki dobiva 'Stanovanjc po tem pravilniku ga je upravičeno, uživati z najožjo rodbino.
Člen 9.
Število dežurnih zdravnikov, in lekarnarjev P° botlmicah odreja' pristojni inšpektor na predlog uprave, razen za bolnico v Beogradu, za katero ga odreja to ministrstvo.
Člen 10.
Sanitetnemu osebju, označenemu v tem pravil niku, se daje bramai po navodilih, ki jih predpisuje minister za narodno zdravje,.
Člen 11.
Natančnejša navodila, pojasnila in odločbe po tem pravilniku izda minister za narodno zdravje.
Iz pisarne zdravstvenega odseka ministrstva za narodno zdravje v Beogradu; Z br. 19.860.
290.
Razpis o ocarinjanju kostanjevih palic ob izvozu.*
Na predlog generalne, direkcije carin, na podstavi člena 7. zakona o izvozu in izvoznih carinah im po dascžicnem sporazumu z ministrstvom za trgovino
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 214, izdanih dne 19ega septembra 1924. (Prilog XLVI. — 1924.)
Uredile velikega župana mariborske oblasti
293.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o ureditvi veterinarskega ogledovanja živali, mesa in živalskih sirovin na železniških in na obmejnih kontrolnih postajah in o pristojbinah, ki jih je pobirati za to ogledovanje.
V zjnislu odloka ministrstva aa; poljedelstvo in vode z dne 10. junija 1924., Vet br. 4476, razveljavljam z dnem 1. oktobra 1 924. za območje mariborske oblasti razglas bivšo pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 12. decembra 1923., št. 3765/vet. (Uradni list 114 iz leta 1923.), ter otdrejapi na podstavi § 11. zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 177, o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih .bolezni in na temelju izvršilne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra
1909.,	drž. zak. št. 178, da stopijo istega dne zopet v veljavo določbe razglasov bivše pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 14. junija 1922., št. 451, in z dne 25. junija 1922., št. 1929/vet. (Uradni list 70 iz .leta 1922.).
Obenem izpremimjsun točko 14. omenjenega razglasa z dne 14. junija 1922., št. 451, ki se mora gla-»iti-
*14.) Ogled se izvrši ob istroških strank. Ogiednina znaša:
A.	Na postajali na službenem krapu oglednega živ.n ozdravnika:
a)	za vsakega kopitarja po 3 Dim,
b)	za odraslo govedo po 2 Din,
c)	za drobnico (tele, ovco, kozo in prašiča) po 1 Din.
Za sesajoče živali v spremstvu- njih mater se ogiednina ne plačuje.
Skupna, ogiednina za eno stranko ne sme biti nikoli manjša nego 10 Din.
B.	Na drugih železniških postoj ah morajo plačati stranke poleg oglednine še normalne* potne stroške oglednega živinozdravmika.
Ogiednimo in potne pristojbine plačujejo stranke v naprej oglednim veterinarjem, ki jih morajo koncem vsakega meseca pošiljati državni blagajni po poštnem Čekovnem zavodu v Ljubi jalu.®
To se daje na splošnio znanje.
V Mariboru, dne 22. septembra 1924.; št. 1106/vet.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi
Typh	us abdominalis.				
Brežice		3				3
Kamnik			2			2
Kastav		i				1
Kranj		i				1
Krško		i				1
Laško 		8	i	4		5
Radovljica ....	4	•	4		
Dysenteria.					
Brežice		8	6			14
Črnomelj ....	2		i 1 :		1
Kamnik		1	4	i	1	4
Kočevje		,	I			1
Kranj		1				1
Krško		1				1
Ljubljana, okolica .		2			2
Ljubljana, mesto .	i		i		
Novo mesto . . .	•	1	•		i
Scarlatina.					
Kastav		2				2
Kranj		1				1
Laško 				2		2
Litija			i			1
Ljubljana, okolica .	2				2
Ljubljana, mesto .	2	2			4
Novo mesto . . .	1				1
Radovljica ....	2	4	2		4
Diphteria		et croup.			
Črnomelj ....	1		1		
Kastav		4		2		2
Kranj		1				1
Ljubljana, okolica .	1		i		
Logatec		2		2		
Radovljica ....	.	2	.		2
V Ljubljani, dne 19. septembra 1924.
Veliki Župan ljubljanske oblasti:
Spora s. r.
Št. 20.851.
Razglas, s katerim se dopolnjuje cestni policijski red za državne ceste.
Dopolnjeivajp rarzglas bivšega deželnega predsednika na Kranjskem z dne 23. oktobra 1903., št. 18.385, dež. zak. št. 11, prepovedujem vožnjo s težkimi avtomobili, ki imajo .železna idabišča, na vseh državnih cestah v mestnem pomerijui ljubljanskem.
Prestopki te prepovedi so bodo kaznovali po S 30. zgoraj navedenega razglasil in zakona z dne 2. junija 1912., dež. -zak. št. 39.
la razglas dobi veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu.
V Ljubljani, dine 19.septembra. 1924.
Veliki župan ijubljaniske oblasti:
Šporn s. r.
lija ,1924. v svoji trgovini v Trnju na trgovskih (predmetih, torej na živi jenskih potrebščinah, niti sumamno niti podrobno označenih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu G. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in; na 100 dinarjev denarne kaizni, ki se izpremeni ob neizter-Ijivostii v nadaljnjo kazen 48 ur za] Hira.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III.,
dne 16. septembra 1924.
U 120/24—4.	1307
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dno 2. julija 1924., da je Karolina M o h or čič, stara 53 let, po poklicu gostilničarka in tigovika v Bregamskem selu št. 37, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega 5 tem, da ni imela kot gostilničarka in trgovka dne 26. maja 1924. v Breganskem selu v svoji gostilni označenih cen jedilom in pijači kakor tudi ne v svoji trgovini z živi jenskimi potrebščinami posameznim predmetom niti sumarno niti podrobno tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bdlla obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zaporna in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 16. septembra 1924.
U 199/24—7.	1322
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 4. septembra 1924., U 199/24—5, da je Jože Malenšek, star 27 let, po poklicu trgovec v Semiču št. 138, kriv prestopka po 'členu 6. zakona o pobijanju draginje ždvdjenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 8. julija 1924. na sejmu v Gradacu usnje na stojnici, ne da bi bil imel označene cene podrobno ali sumarno tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgioraj navedenega zakona na 24 ur za])ora in na 50 dinarjev .denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazein 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek IH.,
dne 4. septembra. 1924.
U 208/24—2.	1327
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dhe 30. julija 1924., da je Alojzij J anže-kovič, star 30 let, po poklicu pek na Radoviči št. 57, kriv prestopka po članu 6. zakona o pobijanju draginje živdjenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 15. julija 1924. na sejmu v Metliki kruli na stojnici, ne da bi bil imel označene cene [»drobno ali sumarno talko, da bi jih .bil lahko vsakdo razločno videi.
Zaradi tega je bdi obsojen po členu 6. zgioraj navedenega zakona, na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki sie, 'izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek III.,
dne 19. septembra 1924.
U 313/24—3.	1337
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podipiisamo okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 22. avgusta 1924., da je Franc Kocbek, star 61 let, po poklicu fagovec v Ščavnici h. št. 31. kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življonskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 10. julija 1924. v .svoji trgovini na Ščavnici vidno označenih cen živi jonskim ipotrebščinam, in ,sicer špecerijskemu in manufakturnomu blagu.
Zaradi tega je bil obsojen jk) členu 6. zgoraj navedenega zakona na 1 dan zapora in na 100 dinarjev .denarne, kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Veliki župan mariborske, obtasti:
dr. Vodopivec s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske Razglasi drugih uradov in obiastev.
oblasti.
K št. 22.600.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske oblasti za čas od dne 8. do dne 14. septembra 1924.
S r
e z
X3	§5	•C g	5
3		i'	1 E
o	Ž3	•o	P
		o	
“J2
> CO
.c °
if
<51
Brežice Kamnik Krško . Laško .
Brežice Kočevje . . Laško
Ljubljana, mesto Radovljica . . .
M- a j a r j a
1 I		
• 1 i		*
i ! .	i	
3 1	.	3	.
Pertussis.
	4	1 1	
	7	2 | 2	
	2	.	
	3	.	1	3	
	2	■ ! 2	
Kamnik . . . .
Kranj.........
Ljubljana, mesto
Paratjphus.
1 I .	.
• ! i	
i !	.	i
4
7
2
I 1
U V 850/23—3.	133(
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z raz sodbo z <lno 10. januarja 1924., da je Anton Naglič star 47 let, po poklicu posestnik in, gostilničar 1 Lubečnem št. 1, kriv preistopka po členu 6. zakon« o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brez vestne spekulacije, storjenega s tem, da ni ime meseca novembra 1923. v Lubečmi v svoji gostilu 'Označenih cen, jestvinam in pijačam, torej življen--skim potrebščinam, tako, da bi jih bil lahko vsakdc razločno videl.
Zaradi tega je Ml obsojen, po členu 6. zgoraj na vodenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarje \ denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 23. februarja 1924.
U 451/24	1361
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo z razsodbo z dne 16. septembra 1924., da je Miliael h z a ib o, »tar 26 let, po poklicu trgovec v Trnju st. 131, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobija nju draginjo življonskih potrebščin in brezvestne I spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 9. ju-
Sa 16/24—1.	1351
Poravnalni oklic.
Uvedlha poratvmaJniega postopanja o imovini Mihaela Zupana, ti^ovca a mešan im blagom, posestnika in gostilničarja v Kosezah št. 28 (pošta Vodico.)
Poravnalna sodnik: dir. Erik Eberl, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravtmalmi upravnik: Franc Orel, posestnik in tmvši župan, v Mengšu.
Narok’ za slklepajnje poravnale pri im en ovan em sodišču v solbi št. 140 dne 2 7. oktobra 102 4. ob desetih. Rok za oglušite v najkesneje tri .dni, pred določenim poravnalnim narokom pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. septembra 1024.
E 138/84—23.
1283
Dražbeni oklic.
Na predlog, fkd ga je podala firma, Viktor Belič in drug, lesna trgovina' v Celju, zastopana po drjiu. Al. Rakunu, odvetniku v Celju, bo dne 2 9. oktobra 1924. ob desetih pri: tem: sodišču v sobi »št. 4 na podstavi odobrenih pogojetv dražba nastopnih nepremičnin, opisanih v zemljiško knjigo za katastraJno občino Stranice:
Oznatiba nepremičnin:
1.	) vi. št. 96: hiša, cemiltna vrednost 625 Mn, zemljišče (pašnik, njiva, travnik, gozd), cenilna, vrednost 19.862 Dim 35 p — skupaj 20.487 Din 35 p;
2.	) vi. št. 56 (poliovicai): a) hiša z. gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 12.500 Din, b) zemljišče (pašnik, njiva, travnik), cenilna vrednost 4191 Din 55 [», c) ipriteklimc 7287 Din — skupaj 24.078 Din 55 p;
3.	) vi. št. 211 (polovica): gozd, cenilna vrednost 8362 Din 25 p.
Najmanjši ponudek: ari 1.) 14.000 Din, ad 2.) 16.055 Din, ad c) 5580 Din.
K nepremičnini vi. št. 56 spadajo te-lie prdtekline: 1 plug v cenilni vredniasti 250 Din, 1 plug z 2 pluž-nioama, cenjen na 300 Din, in še drugo gospodarsko, orodje, 1 par volov, 3y2 leta starih, con jenih na 7500 Din, in 1 krava, cenjena na, 3750 Din, v cenilni vrednosti polovice skupaj 7287 Mn.
Pod najmanjšim ponudkom .se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 1. septomibra 1924.
E 813/24—8.
1234
Dražbeni oklic.
Dne 9. oktobra 1 924. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradiško predmestje, vi.,št. 41; cenilna vrednost: 1.) parcelo Št. 54/1 (hiša št. 18 na Rimski cesti) 286.500 Mu, 2.) parcele št. 54/2 (hiša št. 20 na Rimski cesti) 318.000 Din; najmanjši ponu-dek: ad 1.) 143.250 Mn, ad 2.) 159.000 Mn.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasit sodišču na)jpoz,neje pri1 dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 4. avgusta 1924.
Nc I 466/24
Proglasitve za mrtve.
1304
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 81. marca 1918., drž. zak št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to iz-poroči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
E 109/24—31.
1309'
Dražbeni oklic.
podpisanem sodišču v sobi št. 10 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Partinje, vi. Št. 47. Cenim vrednost: 26.686 Mn 50 p; vrednost pri
7553 Mn 25 p.
ravnal v dobri veri.
Drugače pa se lopozarja na dražben nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovei oddelek II.,
dne 12. septembra 1924.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
. Anton Belšak, rojen dne 9. maja 1888., posestnik v Gradišču.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 87. pehotnim polkom na gališko bojišče (vojna pošta 73), odkoder zadnjič pisal dne 25. avgusta 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Belšak.	Franc Belšak, j delavec v Rušah J i	i 15. 9. 1924.; 1 T 85/24—6. | i	
Štefan Pavel, rojen dne 11. decembra 1892., poljedelec v Gornji Bistrici.	Odrinil meseca avgusta 1914. z 48. pehotnim polkom na gališko bojišče ter se udeležil več bojev. Zadnje poročilo z dne 1. decembra 1914.; od takrat neizvesten.	Sestra Marija Tkalec.	. |	15. 9. 1924.; 1 T 87/24-5. 1	
' Janez Špilak, rojen dne 24. septembra 1891., poljedelec v Dolnji Lendavi.	Odrinil dne 15. maja 1915. k 48. pehotnemu polku ter odrinil z njim meseca avgusta 1915. na gališko bojišče, kjer prišel dne 10. avgusta 1916. v rusko ujetništvo. Začetkom leta 1920. baje v Petropavlo-vem selu umri.	Žena Marija Špilak.	■ j Štefan Činč [ v Dolnji Lendavi.l	10. 7.1924.; T 90/24-3. 1	
Ivan Drobec, rojen dne 17. junija 1888., delavec v Malem Kocjanu.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim polkom na ga-iiško bojišče ter prišel dne 25. septembra 1914. v rusko ujetništvo; od takrat neizvesten.	Mati Frančiška Drobec.	_j	15. 9. 1924.; T 91/24-5.	
Mihael Garb, rojen dne 31. avgusta 1886., posestnikov sin v Gerečji vasi.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 47. pehotnim polkom na gališko bojišče; od takrat pogrešan.	Sestra Marija Kure.	—	15. 9. 1924.; T 92/24-5.	
Josip Belšak, rojen dne 7. marca 1892., želarski sin v Gajevcih št. 30.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 87. pehotnim polkom kot aktiven vojak na gališko bojišče ter baje meseca septembra 1924. v bitki pri Grodku padel.	Mati Jera Belšak.	~	15. 9. 1924.; T 93/24-4.	
Franc Kramberger, rojen dne 4. januarja 1894., posestnikov sin v Grajeni št. 1.	Odrinil meseca oktobra 1914. k 26. domobranskemu pehotnemu polku ter prišel z njim meseca januarja 1915. na gališko bojišče; od takrat neizvesten.	Mati Marija Kramberger.		15. 9. 1924.; T 95/24-4.	1. aprila 1925.
Janez Kramberger, rojen dne 19. oktobra 1880., posestnik v Gornji Ročici.	Odrinil začetkom svetovne vojne leta 1914. s 87. pehotnim polkom na gališko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Adolf Kramberger.	—	15. 9. 1924.; T 96/24-4.	
Franc Nežlč, i rojen dne 31. avgusta 1880., posestnik v Kotu št. 5.	Odšel ob splošni mobilizaciji leta 1914. z 20. hon-vedskim pehotnim polkom na gališko bojišče, bil tam dodeljen 11. hon-vedskemu	pehotnemu polku ter baje v bitki pri Raviruski dne 8. septembra 1914. padel.	Sestra Ana Konter.		15. 9. 1924.; T 97/24—5. •	
Matija Olaj. rojen dn e 5. januarja 1881., posestnik v Beltincih št. 47.	Odrinil meseca septembra 1915. z 48. pehotnim polkom na gališko bojišče ter bil tam dodeljen 12emu pehotnemu polku; pozneje prišel v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal iz ujetništva dne 16. decembra 1917.; od takrat neizvesten.	Hči Marija Olaj.	—	15. 9. 1924.; T 98/24-5.	
Štefan Rebrica, rojen dne 17. novembra :	1875., posestnik v Gor- njem Lakožu št. 110.	Služil pri 4. trdnjavskem polku v Przemyšlu ter prišel leta 1914. v rusko ujetništvo; od takrat pogrešan.	Sestra Marija Mod.	—	15. 9. 1924.; T 99/24-5.	
Fran Bauman, rojen dne 8. decembra 1875., posestnik v Lesanih št. 24.	Odrinil ob splošni mobilizaciji k 26. domobranskemu pehotnemu polku ter prišel potem s 155. črno-vojniškim	bataljonom, 3. stotnijo, na italijansko bojišče, vojna pošta 373. Zadnjič pisal dne 29. septembra 1917.; od takrat pogi ešan.	Žena Veronika Bauman.	—	15. 9. 1924.; T 102/24-5.	\
Ivan Pen, rojen dne 28. avgusta 1884., mlinski delavec v Mariboru.	Odrinil sredi meseca avgusta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Antonija Pen.	Franc Sulc, šolski sluga v Krčevini.	15. 9. 1924.; T 103/24-5.	
Josip Fajfar, rojen dne 10. februarja 1883., delavec v Založju št. 5.	Odrinil začetkom svetovne vojne kot rezervist s 87. pehotnim polkom, 6. stotnijo, na gališko bojišče; od takrat neizvesten.	Žena Jožefa Fajfar.	Jurij Belšak, posestnik na Malem Okiču.	15. 9. 1924.; T 104/24-5.	f
		1	Nadaljevanje na prihodnji strani.		
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne
Jožef Zver, rojen dne 15. marca 1876., posestnik v Lipi št. 81.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. v Veliko Kanižo k vojnemu okrožju, potem na gališko bojišče k 4. trdnjavskemu polku v Przemyš! ter prišel v rusko ujetništvo; od takrat neizvesten.	Žena Ana Zver.	—	15. 9. 1924.; T 105/24 - 4.	
Štefan Sraka, rojen dne 16. novembra 1886., posestnik v Lipovcih št. 108.	Odrinil dne 1. avgusta 1914. z 48. pehotnim polkom na gališko bojišče ter prišel leta 1916. v rusko ujetništvo, kjer baje dne 16. maja 1916. za ti-fuzom umrl.	Oče Miha Sraka.	—	15. 9. 1924.; T 106/24-4.	
Matevž Petek, rojen dne 27. avgusta 1898., posestnikov sin v Zlatoličju.	Odrinil leta 1916. z 8. stotnijo 87. pehotnega polka na italijansko bojišče ter meseca septembra 1917. baje na gori Sv. Gabriela padel.	Sestra Elizabeta Petek.	—	15. 9. 1924.; T 108/24—5.	
Urban Divjak, rojen dne 5. maja 1890., želarski sin v Partinju št. 210.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 47. pehotnim polkom na gališko bojišče ter se udeležil dne 10. septembra 1914. bitke pri Grodku; od takrat pogrešan.	Brat Vinko Divjak.	—	15. 9. 1924.; T 112/24-3.	►—*
Štefan Hajdinjak, rojen dne 19. julija 1884., posestnik v Št. Juriju št. 17.	Odrinil meseca februarja 1915. kot črnovojnik v vojno službovanje, bil pri-deljen 83. pehotnemu polku, odrinil z njim na gališko bojišče ter prišel tam leta 1916. v rusko ujetništvo ; od takrat pogrešan.	Žena Terezija Hajdinjak.	Viktor Nemec, sodni kanclist v Murski Soboti.	15. 9. 1924.; T 113/24-3.	D3 X3 2. 5* 5 g
Milko Jug, rojen dne 25. februarja 1885., zasebni uradnik v Padovi.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče, prišel dne 30. avgusta 1914. v rusko ujetništvo ter vstopil pozneje v srbsko legijo. Zadnjič pisal dne 28. decembra 1916.izNovočerkaska; od takrat neizvesten.	Žena Linda Jug.	—	15. 9. 1924.; T 115/24-3.	
Štefan Pašičnjek, rojen dne 4. januarja 1886., posestnik v Borecu št. 37.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 83. hon-vedskim pehotnim polkom, 20. stotnijo, na rusko bojišče; od takrat pogrešan.	Sestra Terezija Pašičnjek.	—	15. 9. 1924.; T 110/24-3.	
Jožef Špilak, rojen dne 27. novembra 1883., poljedelavec v Ne-delici št. 43.	Odrinil leta 1915. k 20emu ogrskemu domobranskemu pehotnemu polku, prišel potem na gališko in naposled na italijansko bojišče, nato zbolel in prišel v rezervno bolnico v Na-gyvarad, kjer baje dne 16. oktobra 1918. umrl.	Žena Barbara Špilak.		15. 9. 1924.; T 111/24-3.	
Proglasitve za mrtve.	1340 Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.					
Ime in rojstni dan, stan In zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok ! poteče dne |
Franc Motoz, rojen dne 29. avgusta 1885., oženjen posestnik v Veliki Bukovici št. 22, pristojen v Šmartno pri Litiji.	Odšel začetkom vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto; od takrat neizvesten.	Marija Motoz.	Franc Zagorjan, klepar v Zagorici	2. 9. 1924.; T 21/24-4.	1. aprila 1925.
Jožef Gerdenc, rojen dne 27. marca 1862., poročen posestnik v Gorenjem Karteljevem št. 10, pristojen v Mirno peč.	Odšel dne 5. junija 1922. z doma; dne 9. junija pa so iz vode potegnili truplo moškega, ki so ga spoznali za pogrešanega Jožefa Gerdenca.	Alojzija Gerdenc		2. 9. 1924.; T 35/24-5.	1. januarja 1925. Dokaz smrti.
Ignacij Strmole, rojen dne 28. julija 1893., samski posestnik v Gorenjih Praprečah št. 2, pristojen v Prapreče, srez Litija.	Odšel začetkom vojne s 4. stotnijo 7. lovskega bataljona na rusko bojišče; izza dne 18. maja 1915. pogrešan.	Oče Ignacij Strmole.		15. 9. 1924.; T 36/24—3.	1. aprila 1925.
E 188/24/5.	1246 pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred Dražbeili oklic.	začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uvel javih, e 7. novembra 1924. ob desetih bo pri	f°donJr^“ie v ^ zdražite1^ kii * podptamm sodišču v sobi št. 3 dražba' nepremičnim	^ ^	^opozarja na družbeni oklic, ki je zemljiška, kmjaga »uta , štl. 95.	nabit na uradni -debki tega sodišča. Cennilna 'vrednost: 3425 Dim; najmanjši pomulek:	w 2283 Din 34 p.	Okrajno sodišče v Višnji gori, Praivice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti	dne 29. avgusta 1924.					
P 73/24—1.	'	1328
Razglasitev preklica.
S ^sklopom ipodpisanega sodišča z dne 4. avgusta
1924.,	Ij7/24—2, je bil Jožef Kotnik, posestnikov sin pri Sv. Radegumli št. 40, sedaj v državnem zavodu za umobolne na Studencu, zaradi mniabolinosti popolmomai preklican.
Za skrbnika mu je postavljen Janez Kotnik, posestnik pri Sv. Radlegundi št. 40.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 19, septembra 1924.
L 9/24—4.	1335
Sklep.
S tukajšnjim sklepom z dni« 29. avgusta 1924., opr. šit. L 9/24, je bil Anton Rajšter, uždtkar v Plešivcu, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za. islkrbnika mu je postaivtljeo Anton Rajšter ml., posestnik v Plešivcu.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 17. septembra 1924.
Št, 3243/24.	1300 3—3
Razglas o ofertni licitaciji.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ponovno ofertno licitacijo za dobavo mlev-skih izdelkov za dobo od dne 1. novembra 1924. do dne 31. marca 1925. na podstavi podrobnih razpisov, Objavljenih v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo» 106, 107 in 108 ex 1923. in v »Službenih Novinah».
Licitacija se bo vršila dne
17. oktobra 1924.
ob desetih v pisarni podpisanega ravnateljstva.
Posebni pogoji za dobavo se lahko vpogledajo pri upravi kr. moške kaznilnice. Ponudniki se opozarjajo, dlai morajo označiti v ponudbi cene v dinarjih, in sicer morajo biti cene fiksne.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 15. septembra 1924.
Št. 964/24.	1347
Objava.
Po zmfelu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da jo gospodi dr. Ivan Stanovnik z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imieinfiik odvetnikov s sedežem v Ljubljani,
V Ljubljani, dno 23. septembra 1924.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
podpredsednik: dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 43.416—IV—24.	1348 3—1
Razpis.
Dobava kompletnih klosetov in lijakov.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu in odloka gospoda ministra za promet št. 17.802/24 z dne 1. septembra' 1924. razpisuje1 direkcija državnih železnic v Ljubijaui na dan
4.	novembra 1 92 4. ofertno licitacijo za dobavo
8 0 k o m p 1 e t n i h klosetov za v a g o n e in 5 0 Li j a k o. v za k i o s e t e za vagone.
_ Pozivi jejo se vsi oni, ki se namerjajo udeležiti licitacije, naj predlože najkeisneje do 11. ure tega dne ekonomskem u oddelku podpisane železniške direkcije svoje pismene ponudbe, v katerih morajo biti naznačene enotno in skupne cene za ves material, 1 afcor tudi izjava, da, povsem jiristajajo' na predpisane specialne in obče pogoje, ki so na vpogled vsak idelavnik old 9. do 12. ure v pisarni ekonom-efeegia oddelka železniške direkcije v Ljubljani, pri vseh trgovskih in Obrtniških zbornicah, trgovačkih im obrtnih komorah, trg-ovafMh zanatličkih komorah in industrijskih zanatličkih komorah.
Vsak lictamt morai položiti kavcijo, predpisano v zakonu o državnem računovodstvu pri glavni blagajni te direkcije najkeeneje do 10. ure na dan licitacije, t, j. dne 4. novembra 1924., in sicer, ako je naš državljan ali ,ruski emigrant, 5 %, ako pa je tuj državljan, pa 10 %.
Vsaka ponudba mora biti v zapečatenem zavitku z naslovom: »Ponudba za klosete in lijake za klešete za rirekcijo' državnih Železnic v Ljubljani, št. 43.416/ /IV—24» in opremljena s kolkom za 100 Din.
Naknadno predložene- ponudbe in take ponudbe, ki ne ustrezajo členom 87., 88., 90., 91. in 93. zakona
o državi Man raiouin o vodstvu, nadalje ponudbe, ki se ne ujemajo s imedpisaniiini poboji, se ne vzamejo v obravnavo.
V (Obravnavo se prav tako ne vzamejo ponudbe onih Mcitantov, ki ne ostanejo v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dno 18. septembra 1924.
Št. 43.421—IV—24.	1338 3—2
Raspis.
Dobava črne mehke pločevine za kritje vagonov.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu in odloka gioispodla ministra za. promet št. 15.962/24 z dne 3. septembra 1924. razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani ofertno licitacijo na dan
3 0. oktobra 192 4.
za dobavo 30.000 kg črne mehke pločevine za kritje vagonov, dimenzije 3000 X 1000 X 0-65 mm.
Pozivljejo se vsi oni, ki se namerjajo udeležiti licataoije, uaj predlože najkasneje do 11. ure dopoldne tega dne ekonomskemu oddelku podpisane železniške (direkcije v Ljubljani svoje pismene ponudbo, v katerih mora biti naznačlena enotna in skupna cena za to plačo vino, kakor tudi izjava, da povsem postajajo na predpisane specialne in občo pogoje, ki so na vpogled vsak delavnik od 9. do 12. ure v pisarni ekonomskega oddelka železniške direkcije v Ljubljani, pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah, trgovačkih in obrtnih komorah, trgovačkih zanati lokih komorah in industrijskih zanatličkih komorah.
Vsak licitamt mora položiti kavcijo, predpisano v zakonu e državnem računovodstvu, pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, t. j. dne 30. oktobra 1924., in sicer, ako je naš državljan ali ruski emigrant, 5 %, ako pa je tuj državljan, 10 %.
Vsaka ponudba mora biti v zapečatenem zavitku z naslovom: »Ponudba za črno pločevino za kritje vagonov za direkcijo državnih železnic v Ljubljani, št. 43.421—IV—24» in (Opremljena s kolkom za 100 Din.
Naknadno predložene ponudbe, in take ponudbe, ki ne ustrezajo členom 87., 88., 90., 91. in 93. zakona o državnem računovodstvu, nadalje ponudbe, 'ki se ne ujemajo s predpisanimi pogoji, se ne vzamejo v obravnavo.
V obravnavo se prav tako ne vzamejo ponudbe onih licitantov, ki ne ostanejo v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 18. septembra 1924.
Št. 43.424—IV—24.	1349 3—1
Razpis.
Dobava tekstilnega in kavčukovega materiala.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu in odloka gospoda ministra za promet št. 16.386/24 z dne 1. septembra 1924. razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani na dan 31. oktobra 1924.
ofertno licitacijo za dobavo tekstilnega in kavčukovega materiala:
2000 m «Hessian»,
1500 m trakov za moquette (Nahtschnur),
1500 m trakov za moquette (Plattschnur),
1000 m rjavega platna za jadra (Segelleinen),
1000 m (Sirovega platna (Rohleinen),
1000 m Lirakrusta tapet.
Pozivljejb so vsi oni, ki se namerjajo udeleržiti licitacije', naj predlože najkesneje do 11. ure tega dne okomiotmskeiinu oddelku (podpisane železniške direkcijo svoje pismene ponudbe, v katerih morajo biti naznačene enotne in skupne cene za ves material, kakor tudi izjava, da povsem pristajajo na predpisano specialne in obče pogoje, ki so na vpogled vsak delavnik od 9. do 12. ure v pisarni ekonomskega oddelka železniške direkcije v Ljubljani, pri vseh trgovskih in 'Obrtniških zbornicah, trgovačkih in obrtnih komorah, trgovačkih zanatličkih komorah in industrijskih zanatličkih komorah.
Visaik lieitant mora položiti kavcijo, predpisano v zakonu o državnem računovodstvu pri glavni blagajni te direkcije najkasneje do 10. uro na dan licitacijo t. j. dne 31. oktobra 1924., in sicer, ako je naš državljan ali ruski cm igran t, 5 %, ako pa jc tuj državljan, pa 10 %.
Vsaka ponudba mora biti v zapečatenem zavitku z naslovom: »Ponudba za tekstilni in kavčukov material za direkcijo državnih železnic v Ljubljani št, 43.424—IV—24» in opremljena s kolkom za 100 Din.
Naknadno predložene ponudbe in take ponudbe, ki ne ustrezajo členom 87., 88., 90., 91. in 93. zakona o državnem računovodstvu, nadalje ponudbe, ki se ne ujemajo s predpisanimi pogoji, se ne vzamejo v obravnavo.
V obravnavo se prav tako ne vzamejo ponudbe onih licitantov, ki ne ostanejo v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 18. septembra 1924.
Št. 43.429—IV—24.	1350
Razpis.
Dobava pločevine.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg dme, mehke železne pločevine za kritje vagonov, 3000 X 1000 X 0-65 mm.
Kodkovane (5 Dim) pismene ponudbe naj se predlože v zaipečlatenem za,vitku z zunanjo označboi: »Ponudba za dobavo' pločevine ad št. 43.429—IV—24», najkesneje do dne
2 9. septembra 1 924. ekonomskemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani, kjer se dobivajo natančnejši podatki vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Dnekcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 19. septembra 1924.
Št.362/19.
Razglas.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1924.:
1 črn svilen dežnik; 1 bankovec za 100 Din; 85 Din; 1 listnica, v nj|e|j okoli 310 Din, 1 akademska in vefi drugih legitimacij na ime: Gspan Alfonz, akademik; 1 rjava usnjata denarnica, v njej 702 Din, več računov in legitimacija Orjiumc na ime: Pensolja Anton; 1 zlata ženska zapestnica; 1 srebrna naprsna igla s 15 biseri, dolga 15 cm; 67 Din; 1 srebrna zapestna ura z verižico; 1 ročna torbica!, v njej denarnim z 230 do 240 Din, 1 zlata zapestnica z 2 briljantoma in 1 safirjem-, 1 zlata ženska urai, 2 ključa, razno malenkosti'im vozni listek električne cestne, železnice na ime: Fani Golob; 1 listnica, v njej 70 Din,
1 krstni list, 1 legitimacija nogometnega podsaveza,
1 legitimacija športnega kluba Jadrana, vse na ime: Brcar Ivan; 1 zlata zapestna ženska ura, na sprednji strani nekollikoi obtolčena, pod pokrovom listek z naslovom: »Stare Nalda»; s srebrna zapestnica s srebrno zapestno uro; 1 zlat uhan z 1 vdelanim rubinom
i)n 1 briljantom; 1 lornjon iz celuloida s kratko verižico, v kateri so vdelane, 3 svetinjice s podobo beneškega doža; 1 siva usnjata, listnica, v njej 50 Din in orožni list na ime: Lipuš Blaž, nočni čuvaj Ljubljanske kreditne banke; 1 ročna torbica, v njej okoli 13 Din,, 2 ključa, in 1 robec; 1 šolska legitimacija s isliko' na ime: Maraž Avgust in vozovnica za progo od Logatca do Ljubljane; 1 črna jeklena damska zapestna ura.na usnjatem jermenčku; 1 avstrijski' potni list, izdan po policijski direkciji v Beljaku in vidiran po jugoslovanskem konzulatu v Golovcu na ime: Suicher Marija.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1924.:
1 moški zlat poročtni prstan, na notranji strani z napisom: »Mimi1 12.12.1920»; 1 listnica, v njej razne razglednice in 1 svinčnik; 1 otroška čepica; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 2 denarnici z večjima vsotama denarja; 1 jms volčje pasme z znamko: »št. 57—24 Ljubljana®; 1 'Pai- damskih nogavic; 1 moška čepica; 1 damski šal; 1 beležnica; 1 damski dežnik; 1 otroška čepica; 1 par rokavic in 5 parov ovratnikov; 1 ročna torbica, v njej 1 robec in 1 rožni venec; 1 klalrbidlni aparat avtomobilne svetiljke; 4 manjše vsote denarja; 1 poselska knjižica na ime: Cerar Frančiška, izdana po županstvu v Moravčah; 1 zračna sesaljika; 1 ponošeno žensko ogrinjalo modro barve; 2 dežnika; 1 srednja vsota denarja; 1 obrabljena, konjska odeja; 1 ročna torbica, v njej manijša vsota denarja, 1 molek, 1 robec in 1 koledarček. — V železniških vozovih so se našli ti-lo predmeti: 1 knjiga, 8 palic, Va kg sladkorja, 1 metr-
sko merilo, 1 čepica, 13 dežnikov, 1 zavitek perila, 1 šerpa, 2 ročni torbici, 1 doza motornega olja, 1 dokumentna torba, 1 otroiški jopič, 1 zavitek čevljev, 2 površnika, 1 dežni plašč, 6 klobukov, 1 žepna svetiljka, 1 vozni red, 1 zavitek, v njem 1 ruta, 1 zračna sesjafijka, 1 srajca, 3 slamniki, 1 kol obar žice, 1 nahrbtnik s staro obleko, 1 nahrbtnik z obleko in perilom, 1 vreča z raznimi efekti, 1 praz,en nahrbtnik, 1 zavitek lesenih plošč, 1 par starih čevljev, 1 merilo za les in 1 vreča.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dime 18. septembra 1924.
Razne objave.
Opr. št. 1—19.331/24.	1346
Razpis.
Okrožni urad za. za,varovanje delavcev v Ljubljani razpisuje osem mest zdravnikov-uradnik|Ov, in sicer po dve mesti za splošno prakso pri ekspoziturah v Ljubljani, Mariboru in Celju, nadalje po eno mesto specialista, kirurga in (Specialista gine-kioilogia-poradničairja na ambulatoriju ljubljanske ekspoziture.
Pravice in dolžnosti zdravnifcov-u,rudnikov določa »Službeni pravilnik leka ra-činovnika središnog ureda za osiguranje radnika*.
Podtiočje vseh razpisanih mest šteje povprečno letno število 1100 do 1400 članov. Letna plača, znaša, po II. plačilnem razredu 30.000 Din. Razen tega pristoji zdravniku rodbinska doklada, za, ženo in za vsakega ,otroka po 1800 Din na leto; vendar ne sme biti celokupna družinska doklada nikoli večja od 7200 Din na leto.
Prosilci morajo označiti v svojeročno spisanih prošnjah ime in 'priimek, kraj, dan, mesec in leto, rojstni kraj; narodnost; dosedanji poklic; šolsko izobrazbo, ki jo imajo; jezike, ki jih govore in pišejo; stan; število otrok in leta njih rojstva,. Prošnjam je priložiti krstni list, domovnico, poročni list, krstne liste otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem službovanju, o zdravju in o ureditvi vojaške obveznosti. Za vštetev dosedanjega službovanja v pokojnino je zaprositi po določilu § 72. službenega pravilnika,.
Prošnje naj ise vlože do dne
15. o k t ,© Ib r ai 1 9 2 4. pri podpisanem uradu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 20. septembra 1924.
1312 3—3 Poziv upnikom.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Črnučah, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj pr igla se svoje terjatve pri zadrugi.
Na Črnučah, dne 17. septembra 1924.
Likvidatorji.
1262 3-2 poziv upnikom.
Živinorejska zadruga v Sori, r. z. z o. p., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svojo terjatve.
V S o r i, dne 9. septembra 1924.
Likvidatorji.
1318
Izjava.
Izgubil sem svoje zrelostno izpričevalo II. državne gimnazije v Ljubljani letnika 1921./1922. Proglašam ga s tem za neveljavno. Jožef Lavrič.
1345	Objava.
Izgubil sem izpričevalo zrelosti za obče ljudske šole, ki mi ga jo izdalo državno moško učiteljišče v Mariboru dne 16. junija 1923. pod št, 8 na, ime: Gorup Ljubomir.
Tp izpričevalo proglašam s tem za neveljavno.
V Maribor u, dne 23. septembra 1924.
Ljubomir Gorup s, r., učitelj.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.