Leto LXXIL, it. 172 Ljubljana* Gana Din L— SLOVENS Izhaio vsak dan popoldne izvzemS nedelje in praznike. // 1 marali do 80 potil vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2_50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji mserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek po se bet // „Slovenski Narod" veljo mesečno V Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaffjeva ulica 3ev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 /J NOVO MESTO. tjublkinska cesta telefon it. 26 // CEUE celjsko orednBtvo: Strossmayerjeva ulico 1 telefon st. 65; Stružnico uprave: Kocenovo ui 2. telefon st. 190 ti JESENICE Ob kolodvoru 101 // OVERI GRADEC. Slomškov trg 5 // Postno hranilnica v Ljubljani št 10351. Zadnji poizkus za mirno rešitev Moskva ]e poslala na finski odgovor novo noto, s katero odpovedale nenapa-dalno pogodbo — Današni finski odgovor bo usoden za nadaljnji razvoj dogodkov — Kakor vse kaže, hoče Rusija izvesti svoje zahteve na Baltskem morju, ker ji gre bolj za svoj prestiž nego za teritorialne pridobitve Moskva, 29. nov. & (Tass) V zvezi z odgovorom finske vlade, ki ga je ruska vlada prejela na svojo noto od 25. t, m-, je narodni komisar Molotov sprejel včeraj finskega poslanika Koskinena in mu izročil ruski odgovor na noto finske vlade od 27. t m. Komunike agencije Tass navaja naj-preje doslovni tekst finske note, potem pa besedilo note, ki jo je včeraj izročila ručka vlada. Uvodoma ugotavlja ta nota, da predstavlja finska nota dokument globokega sovraštva Finske do Rusije in spravlja do skrajne višine krizo v odnosa jih obeh držav. To je razvidno iz sledečih treh točk: 1. Dejstva, da finska vlada odklanja krivdo za artilerijsko obstreljevanje ruskih vojakov s strani finske vojske, ki je zahtevalo več žrtev, ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da hoče finska vlada zavajati javno mnenje in se norčevati iz žrtev, ki jih je ta akt zahtevaL Čustvo neodgovornosti kaže tudi trd:tev. da so se ruske čete same vežbale ob finski meji in povzročile tak incident 2. Finska vlada odklanja, da bi odredila umik čet, ki so izvedle to obstreljevanje ter pravi, da se morajo na podlagi ravnopravnosti umakniti istočasno tudi ruske čete. V stvari obstoja neenakost med položajem finske in ruske vojske, ker ima fmsfca vojska izrazito premoč. Ruska vojska ne ogroža Finske in stoji od njene prestolnice oddaljena nekaj sto kilometrov, finska vojska pa je 32 km od važnega življenjskega centra Rusije Leningrada, ki ima tri in pol milijona prebivalcev. Leningrad le od Finske neposredno ogrožen. Sploh ni mogoče govoriti c tem, da bi se ruska vojska enako umaknila za 25 km, ker bi bila potem omejena na predmestja Leningrada. Predlog ruske vlade, da se finska vojska umakne za 25 kilometrov od meje, je minimalen predlog, ker hoče odstranitev nevarnosti za Leningrad In izenačenje v položaju obeh vojsk Ce finska vlada ta minimalen predlog odklanja, pomeni to, da hoče s svojo vojsko Leningrad še nadalje ogrožati. S. Finska drži pred Leningradom večje Število svoje regularne vojske ter s tem ogroža važen življenjski center Rusije Leningrad, s tem izvršuje Finska sovražno dejanje, ki ni v skladu s paktom o nenapadanju, ki je bil sklenjen med obema državama. Odklonitev zahteve, da bi umaknila vojsko za 25 km, potem ko je bilo izvršeno obstreljevanje ruske vojske, je pokazala, da hoče Finska nadaljevati s sovražnostjo do Rusije, česar zopet ni mogoče smatrati v skladu s paktom o nenapadanju. Ruska vlada se ne more strinjati s tem da bi ena stranka kršila pakt druga pa bila obvezana, da ga izpolnjuje Na podlagi vsega tega Je prisiljena izjaviti, da Se od teza trenutka dalje smatra odrezana svojih obveznost! po pakta o nenapadanju, Id ga Je finska vlada stalno In sistematično kršila. — Molotov. Moskva, 29. nov. s. (Ha asJ Včerajšnji razgovor med ruskim zunanjim ministrom Molotovim in finskim poslanikom Koski-nenom o priliki izročitve druge ruske note Je trajal samo 12 minut Pri razgovoru je bil navzoč tudi namestrkik zunanjega ministra Potemkin. Helsinki, 29. nov. a (Reuter) Po sinoćnji eeji finske vlade, ki je trajala do polnoči, je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da je vlada proučevala novo noto ruske vlade ter da bo stališče finske vlade napram tej noti označeno v odgovoru, ki ga bo finska vlada še danes izročila ruski vladi. V krogih finske vlade označujejo pot©-aaj po včerajšnji rnski noti kot kritičen, vendar &e upajo na mirno rešitev spora. Fin ko vojaško poveljstvo je sooči objavilo izjavo, v kateri označuje rusko poročilo o dveh novih obmejnih Incidentih kot popolnoma brca podlage, Helsinki, 29. nov. s. (Associated Press.) Finski odgovor na včerajšnjo rusko noto bo izročen ruski vladi najbrže še danes dopoldne. Resen položaj KodanJ, 29. nov. s. (Associated Press) V tukajšnjih diplomatskih krogih se vzdržuje vest, da bi moglo v roško-finskem sporo že v prihodnjih arah priti do kritičnih dogodkov. Moskva, 29. nov. s. Današnji »KrasnU Flou, organ ruske mornarice, pravi, da Je v ruski baltiški mornarici vse pripravljeno, da odgovori na napad finskih bandi tov. Vrhovni poveljnik ruske baltiške mornarice general Kuznjecov objavlja izjavo, v kateri pravi, da mornarica samo čaka povelja za akcijo proti neprem.šijenim dejanjem finskih provokaterjev. Moskovski radio objavlja vedno nove resoluc'% proti Finski, sprejete na zborovanjih delavstva in vojaštva. Resolucija pravijo, la sta sinoćnja incidenta že odejo* vor FinsKe na včerajšnjo noto ruske vlade, ter se v izredno ostrih izrazih izražajo proti Finski. Stockhoim, 29. nov. z. Finski zunanji minister Erkko je dal švedskemu tisku izjavo o sedanji rusko-finski napetosti, ter je naglasi 1, da je po njegovem mnenju mirna rešitev vseh spornih vprašanj še zmerom mogoča. Zanimivo pa je, da prihajajo iz nekaterih povsem nevtralnih držav opozorila, da je finski položaj zelo težaven, posebno odkar je bilo švedskim pomorskm vojnim silam onemogočeno, da bi Fincem prišle na pomoč. Le tonsko vladno glasilo poudarja, da bi morala Finska voditi bolj vzhodno baltiško politiko in mnogo manj nordijsko. Italija za Finsko Rim, 29. nov. s. List maršala Bal ha »Coriere Padano« se zavzema danes za finsko stališče proti Rusiji ter izraža mnenje, da bo z ozlrom na odločno stal;šče Finske in solidarnost skandinavskih držav mogoče krizo za Finsko ugodno rešiti Rim, 29 nov. s. Današnji Ossarvatore Romano« se odločno zavzema za Finsko v njenem sporu z Rusijo. Pravi, da so pred- logi, ki jih je stavila finska vlada v svoji | noti v ponedeljek, pametni in korektni. Ce jih Rusija odklanja, ie to znak, da noče miru. Absurdno je. da bi Finska hotela napasti Rusijo. Rusija hoče sedaj z grožnjami doseči to. česar ni mogla na drug način. Nemčija za Rusijo Berlin, 29. nov e Dasi nemški službeni krogi tudi danes, ko se sovjetsko-finski odnošaji vse bolj zapletajo, vztrajajo pri trditvi, da* se ta stvar tiče izključno obeh teh držav, se vendar ne more reči. da v Berlinu dogodkom na severovzhodu Evrope ne posvečajo velike pozornosti. Dočim službena mesta tudi še naprej zavzemajo rezervirano stališče v tem vprašanju, se v pisanju nmškega tiska čuti neko opravičevanje ruskih interesov in indirektna kritika finske vlade. Iz sameg? dejstva, da nemški listi prinašajo obširna poročila Moskve, dočim demantija finske vlade niti z besedico niso omenili, se vidi, da je Nemčija v tem vprašanju na strani Rusije. 29. nov. s. (Havas) V moskovskih diplomatskih krogih mislijo, da pomeni včerajšnja ruska nota sicer akutno povečanje napetosti v odnošajih med Rusijo in Finsko, ne vidijo pa v tej noti še nujnega uvoda v vojaško akcijo. Mislijo, da predstavlja nota samo končno svarilo finski vladi Od načina, kako bo finska vlada na noto reagirala, pa zavisi nadaljnji razvoj dogodkov. Vznemirjenje v Ameriki WaJ%ington, 29. nov. AA. (Havas) Odpoved sovjetsko-finskega nenapadalnega pakta po Sovjetih je razburila ameriške diplomatske kroge. Tu naglašajo, da je finska vlada v svojem odgovoru na prejšnjo sovjetsko noto odgovorila popolnoma primerno in dodala, da bo umaknila svoje čete z meje. Ameriški diplomatski krogi se neugodno izražajo o takšnem zadržanju sovjetske vlade, vendar že ni nič znano, da bo predsednik Rossevelt interveniral v Moskvi in Helsinkih, da se spor mirno uredi flz notranje politika SOKOLSTVO NA HRVATSKEM BO PRAZNOVALO 1. DECEMBER Za letošnji državni praznik 1. decembra je uprava jugo&lovenake sokolske tupe v Zagrebu izdala proglas svojim članom, v katerem jih poziva, naj čim svečaneje proslavijo državni praznik. Proglas pravi med drugim: Naše sokolstvo veruje, da se more močna Jugoslavija zgraditi in vzdržali tam« na načelu, na podlagi katerega Je bila ustvarjena. Te nase •veto hi neomajne vere ne bo is aailh src Iztrgala nobena sila ln Je ne bodo izpremenlli nobeni časi In nobene okoliščine. Zato bomo naš veliki sokolski praznik, dan Zedinjenja tudi letos praznovali v svečanem ra/p >loienJti kljub vsem neprilikam, ki jih doživljamo KONSTRUKTIVNOST HRVATSKEGA NARODA KREPI SKUPNO DOMOVINO JUGOSLAVIJO Ob priliki svojega obiska v Šibenika je Imel ban dr. Iv. Subasič daljni govor, v katerem je med drugim rekel: Težka borba hrvatskega naroda nI prinesla samo sebi temveč tudi v Jugoslaviji In pred obličjem vsega sveta manifestacijo politične konstruktivnosti, s kakršno ae ne morejo pohvaliti niti največji !narodi v tem modernem stoletju. Sporazum, katerega sta isvojevala hrvatski narod in politična zrelost srbskega naroda, je vrnil Hrvatski onega bana, na katerega Je bila Hrvatska ponosna v svoji slavi in ^ moči. I™ Svoj govor je kom al s besedami: Se n« _ kaj Je važno konstatirati, da manifestira-mo močno konstruktivnost, ki edina more okrepiti ln držati skupno domovino Jugoslavijo, i Blokada odložena za 4 dni Iz ohzirov do nevtralnih držav se bo začela zasega nemškega izvoznega blaga v ponedeljek London, 29. nov, i. Včeraj je bila v Londonu objavljena kraljeva naredba o plenjenju nemškega blaga, ki stopi v veljavo 4. decembra. Zaplenjeno blago bo ostalo blokirano do konca vojne, kolikor se ne bo pokvarilo. Po končani vojni pa bo poseben svet sklepal o tem, komu naj pripade blago, oziroma izkupiček prodaje. Za nemško blago se bo smatral vsak proizvod, ki vsebuje 25^ surovin iz Nemčije. Pariz, 29. nov. Včeraj je bila v uradnem listu objavljena uredba z zakonsko močjo glede prepovedi nemškega izvoza, ki stopi v veljavo 4. decembra. Tej uredbi je dodana obširna utemeljitev, zakaj je bila Francija prisiljena poseči po takih ukrepih. Pariz, 29. nov. s. (Havas). Kopije zakona o zaplenitvt nemškega izvoznega blaga je dostavila francoska vlada vsem tujim poslaništvom ln konzulatom v Parizu V spremnem pismu izraža vlada obžalovanje, da je bila zaradi načina nemškega pomorskega vojevanja prisiljena k takim ukrepom. Chamberlain o blokadi London, 29. nov. s. (Reuter). V spodnji zbornici je včeraj ministrski predsednik Chamberlain podal sliko o sedanjem po-utičnem položaju. Dejal je, da se Anglija bori s sovražnikom, ki ne vodi nobenega računa o časti, ld prelomi vse konvencije 1 kakršnim koli razlogom, kadar to služi njegovim namenom. Ta dejanja Nemčije »o privedla Angfljo, da se Jo odločila za zakon o zaplenirvi nemškega Izvoznega blaga. Angleška vlada priznava, da bo ta zakon povzročal težave tudi nevtralnim dr-savam, objavila na ga Je nato teden dni prej nego stopi v veljavo, da lahko nevtral-. ae driave med tem dovrie primerne priprave. Italijanski glas Rim. 20. nov. sj. Messaggero anelizira uspešnost zavezniških ukrepov v gospo- darski vojni ter pravi, da blokada predstavlja ne samo obleganje Nemčije temveč tudi obleganje Anglije in Francije. List misli, da bi Nemčija z ozirom na svojo zvezo z Rusijo in sporazume z baltiškimi državami mogla dobiti zadostne količine potrebnega blaga brez uporabe morja. Na drugi strani pa Anglija ne more živeti brez morja. Holandske ladje ostanejo v prometu Amsterdam, 29. nov. AA. 8 noć i je v Haagu izšlo polslužbeno sporočilo glede na najnovejše nemške in britanske vojne ukrepe na morju. Sporočilo pravi med drugim: Zaradi poostritve vojne na morju sta obe vojskujoči se stranki i zna 11 nove ukrepe, ki so prizadeli tudi nas in nam ustvarili nove težkoče, posebno v krajih, ki so v neposredni ali posredni zvezi s plovbo. Zdaj se lahko z zadovoljstvom ugotovi, da bo Holandska mogla pustiti svoje ladje Se nadalje v prometu. Po nesreči, ki je zadela paraik 2»Simon Bollvar« so se naši pomorski krogi sestali na resno tajno sejo, ki so se je udeležili pomorski strokovnjaki in njihovi tehnični svetovalci. Medtem si pa naša diplomacija prizadeva, da zavaruje naše nevtralnost ne pravice nasproti obema strankama. Amsterdam, 29. nov. 8. (Reuter). Ho-Iandske paroplovne družbe objavljajo, da bodo njihove ladje kljub novim angleško francoskim ukrepom nadaljevale s plovbo. London, 20. nov. s. (Reuter). Potniški promet med Ostendom in Folkestonom, ki je bil radi nevarnosti nun nekaj dni prekinjen, bo danes zopet obnovljen. London, 28. nov. AA. (Havas). Nadzorstvo nad ladjami se bo razširilo tudi na obrežno plovbo. V ta namen so že ustanovljeni posebni odbori v New Caatlu, Londonu, Southamptonu, Cardiffu, Liverpoolu, Glasgowu in Belfastu. Vojna na morju Angleški letalski napad na otok Borkum - Nor d niso potepin angleiKe krlžarke — Nemfija iva objaviti svoje stališče glede na s Letalsko ministrstvo je objavilo sinoei komunike, ki pravi, da je patrulja angleških letal za večje polete izvršila včeraj napad na bazo nemških vodnih letal na otoku Borkum. Obstoji domneva, da nemška letala s te baze polagajo mine ob angleški obali Angleška letala no v bazi na Bork umu izsledila tri nemška vodna letala ter jih napadla s s strojnicami. Kljub močnemu a Angleška admirali teta objavlja, da so popolnoma brez osnove naaaana uradna panaMn. da Je bila no- Naplavl]< Amnliriian, ». nov. a. Mine, ld jih Je morja naplavilo na obalo Holandske. so po zadnjih poročilih napravila občutno ikono. Včeraj ja pet več min, pred otokom TekseL Našli so 20 min, a pri Sandvortu blizu Amsterdama je morje vrglo na obalo štiri mine. Bruselj, 29. nov. a (Belga) Na belgijsko obalo je bilo včeraj zopet naplavijenih več nemških min. Ena je eksplodirala v neposredni bližini Ostenda. Berlin, 29. nov. e. Glede na vprašanje polaganja min pričakujejo, da bo danes s službene strani objavljeno stališče Nemčije, v tem stališču bo skušala Nemčija osvetliti in pojasniti razne primere, ko so se ponesrečile mnoge nevtralne ladje Smatrajo, da bo Nemčija skušala dokazati, da so vse te ladje naletele na naana v angleških teritorialnih vodah, ki se v vojni smatrajo za vojni pas. No vi bruseljski župan Bruselj, 29. nov. AA (Havas) Uradni list prinaša kraljev dekret o imenovanju de Melebreeka zrn bruseljskega Novi župan bo prisegel danes Obnovitev nemških pogajanj v Bukarešti Bukarešta, 29. nov s. (Reuter) Nemžko-iumunska trgovinska pogajanja, ki so bila prekinjena o priliki krize rumunske vlade, so bila zopet obnovljena Vodi jih še nadalje z nemške strani šef trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva dr. Clodius. Gospodarske težave CRNA GORA PROSLAVLJA ZEDINJENJE S SRBIJO Na Cetinju je bila slovesna služba boaja ob priliki 21. obletnice, ko je Velika narodna skupščina v Pod gorici proglasila zedinjenje Crne goro s Srbijo. Sluibl boaj* so prisostvovali ban Živojin Simonov u zastopnik komandanta divizije polkovnik Petrovič in mestni iunan Jefto Spasič, Po cerkvenem opravilu je bila v gledališč« sokolska akademija. Tudi v Ni Miču je bila enaka proslava, na kateri je govoril Stani šle, ki je pouda-B ril, da je Velika narodna skupščina spre med Berlinom in Moskvo 5 ■li!j?Lll V**^^ w gore % brati iz Snmadlje In s ostalimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci, na koncu proslave je bila sprejeta resolucija, ki pravi da pomeni redinjenje Crne gore • Srbijo definitivno a redi te v dršavnopravnega po Maja Crne gore, Curili, 29. nov. e. Iz Berlina javljajo, da nemško-sovjetski gospodarski delegati iščejo možnosti, kako bi našli naj po voljne j še pogoje za plačevanje blaga, ki ga Nemčija nabavlja v Rusiji. Sovjetski delegati zahtevajo vsaj za neke predmete plačila v valutah, na drugih strani so pa Rusi zahtevali da bi Nemčija dobavila dva zeppelina kot plačilno sredstvo. Kaže, da bo Nemčija kljub nekim pridržkom znanega konstruktorja dr. Eckenerja, ugodila tej ruski zahtevi in to tembolj, ker se je izkazalo, da ae zeppelini ne morejo uporabiti v vojne svrhe. Angleški vojni izdatki London, 29. nov. e. »Times poudarjajo v svoji gospodarski rubriki, da izda Anglija dnevno za vojno 6 milijonov funtov NOV LIST JNS ▼ Banja!uki prične Uhajati & prvim decembrom »Narodna riječ« kot glasilo Jo • goslovenske nacionalne stranke. List bo urejeval O jura Zala*, okrožni sodnik In predsednik omladinske organizacije JNS. PROTI EKSTREMOM IN SEBIČNOSTI Hrvatski ban dr. Iv. Subašlć je podal dalmatinskim novlnam posebno izjavo, v kateri pravi med drugim: Socialna pravica je nedeljiva. Ona mo šterlingov. Ta znesek, čeprav je večji kot S ■ bItl sa vas in sa mesto, um za časa svetovne vojne, predstavlja le ne- I ■■»■ n*reda» *» aja posameznike. Tako znaten del narodnih dohodkov. Računajo, 1 va»» kakor mesta imajo tešave ln skrbi. da je industrijska proizvodnja za polovico večja kakor v letu 1918. Na ta način znesek 6 milijonov funtov šterlingov dnevno ne predstavlja maksimuma finančnega napora, za katerega je Anglija gospodarsko sposobna. Ajnertfka letala Ottawa, 29. nov. a (Reuter) Prva pošiljka letal iz Zedinjenih driav. Id bo po spremembi nevtralno«tnega zakona poslana zaveznikom, je še na poti v Kanado Ker novi zakon prepoveduje, da bi letala letela v vo j u joče se države po zračni poti jih bodo preko meje v Kanado prepeljali po cesti. Slkorskl o položaju Pariš, 29. nov a Poljski ministrski predsednik general Sikorski je govoril sinoči po radiu Poljakom v Franciji. Dejal je, da razpolaga poljaka vlada z neštetimi podatki o zatiranju in preganjanju prebivalstva na Poljskem. Vlada pripravlja o tem izdajo posebne u*tH"-j > »ja^ešja. 29. nov. a Angleška radijska družba BBC objavlja podatke o oddaji svojih poročil za inozemstvo. Oddaje se vrše sedaj ie v 17 jezikih ter obsegajo dnevno 49 poročiL ttatt]an*kl usti 19. nov. (Assoeieted Pisati Ministrski predsednik Muasolioi je odredil, da spadajo val Italijanski časopisi pod nadzorstvo ministrstva -Zagrebu t**^na brošura »Skala I ptosvjeU n Sovjetskom savosa« ser številka lista »Alarm«. »tobaCno vprašanje« m HRVATSKEM Hrvatski dnevnik« piše, da je skl monopolski Inspektorat Izgubil kraje v Hercegovini hi Po ustvaritvi banovine Hrvatje ta Inspektorat same v breme dr-blagajne, čeprav Je bil nekoč največja osla no »a v Bosni In HereegovinL Z ustanovitvijo banovine Hrvatske — nravi »Hrvatski dnevnik« — aa hlr ssmere tudi glede as to-V središča tobačno pro-HrvaUke Je treba u»ia • v Stron 2 tSCOTENSKI RARODc, 8 8** Gospodarska pogajanja z balkanskimi državami Bolgarski tisk je za*el kampaJaf« groti is a Malim drŽavam poat vplivom Moskvo« HI hoj« fooptc-čiti balkanski pakt Budimpešta, 29. nov. o. (»Exchange Te- legraph«) D oči m so pogajanja na ustanovitev balkanskega bloka zastala, se pospešeno nadaljujejo pospodarika pogajanja z balkanskimi državami. Razen francoske trgovinske delegacije v Beogradu se mudi tudi v Atenah posebna francoska trgovinska delegacija. Pogajanja francoske trgovinske delegacije v Carigradu so skoraj že končana ter so bili doseženi znatni rezultatu Budimpešta. 29. nov. z. V balkanski diplomatski konstelaciji je prišla Sofija spet v ospredje. Na eni strani so si uradni bol- ■■i ■■H rnaMMiiia»ii iihmi Haansii masi ga rak i krogi mnogo prizadevali, da bi glede na obisk italijanskega prosvetnega ministra poudarili italijansko-bolsarsko prijateljstvo, na drugi strani pa tisk v svojih člankih zmerom glasneje poudarja bolgarske teritorialne težnje. Listi se pri tem nič več ne omejujejo na bolgarske teritorialne zahteve nasproti Rumuniji, • t f • • > a f • ; * m * -'-jj .».i. Nevtralni opazovalci trde. da je ta bolgarska kampanja nastala nedvomno pod ruskim vplivom. Ljubljanski občinski svet Za mestne reveže — Računski zaključek ca leto 1938*39 Zemljišče za oficirski dom Ljubljana. 29. novembra Včeraj popoldne se je sestal ljubljanski mestni svet k svoji redni javni seji, ki jo je župan dr. Adlcšič otvoril kmalu po 17. Uvodno je v svojih naznanilih župan najprej poročal o rezultatu vsesveiske akcije, ki je lepši kakor lanski in izkazuje 96.697 din čistega dobička. Ker so sc pa tudi med letom dobri ljudje odkupovali, se ta vsota poveča na 171.458 din in je mesto za svoje reveže dobilo skuhaj z lansko akcijo po geslu »Počastite rajne :: dobrimi dela«, blizu 280.000 din. S tem denarjem je mesto ustanovilo zavod za najbednejše in prehodni dom v stari cukrarni. Nadalje je župan omenil razstavo bolgarske lenjiac. Prireditelji so poklonili velik del knjig slovanski knjižnici mesta Ljubljane, ki je S tem dobila lepo bolgarsko dopolnilo. O Vseh svetih je prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto slavila demantni jubilej svojega člana Franca Medica, ki je že 60 let požrtvovalen član prostovoljnih mestnih rtasiieev. Župan mu je izrekel najtoplejše čestitke in zahvalo za njegovo požrtvovalnost in človekoljubje. Cestna železnica, ki je Že leta 1937 postala čisto mestno podjetje, je pomnožila letos svoj vozni park za 7 novih voz, ki so bili izdelani v lastnih mestnih delavnicah Prej nabavljeni vozovi so stali po 480.000 din, doma izdelani pa po 300.000 din. Mestni zastopniki so 15. novembra izročili arhitektu univ. prof. Jožetu Plečniku insignije častnega članstva Ljubljane in mu hkrati sporočili sklep o izdaji knjige njegovih del za Ljubljano in o ustanovitvi nagrade z njegovim imenom. Arhitekt Plečni'k je mestu sporočil svojo toplo zahva'o. Po omembi, da je bilo novo poslopje meščanske šole na Viču zadnjo nedeljo blagoslovljeno in izročeno svojemu namenu, se je župan slednjič še spomnil umrlih. ODOBRITEV RAČUNSKEGA ZAKLJUČKA MESTNE OBČINE ZA LETO 1938-39 Po daljSem poročilu načelnika finančnega odbora m. s. Dermastje, je mestni svet odobril računski zaključek mestne občine ljubljansike za leto 1938-39, ki izkazuje končni blagajniški prebitek v znesku din 4,721.470.48. Presežek računskega zaključka, ki je bil prvič predložen ob pravem času v smislu zakona o mestnih občinah, je rezultat večjih dohodkov iz doklad na državne davke, iz 5 odstotnega prihranka za proračunske postavke, ki ga je odredil župan. Mestni svetnik Likar je priporočal županu naj takoj pristopi k regulaciji službenih prejemkov za mestne uslužbence. To je zdaj mogoče zaradi prebitka v mestnem računu. Mestni svetnik dr. Bohinjec je priporočal, naj bi se v mestnem svetu po tri ali štirikrat na leto podala poročila o gospodarskem stanju mestne občine, ker so taka poročila zelo poučna za nadaljnje smernice v občinskem delovanju. Predložil je rudi pritožbe mestnega uslužbenstva, ki je oškodovano zaradi zastalih napredovanj. Slednjič je tudi omenjal, da so uspehi delovanja odbora za pobijanje draginje doslej še dokaj neznatni in prosi, naj odbor bolj okrepi svoje delovanje. Zupan je obljubil, da se bodo zaradi draginje po možnosti zboljšali prejemki uslužbencev. Računski zaključek je bil soglasno odobren. Načelnik finančnega odbora Je nato podal poročilo o rednem pregledu mestne blagajne dne 10. oktobra ter ugotovil, da je pregledna komisija našla, da zapiski soglašajo s stanjem mestne blagajne. Poročilo je bilo vzeto na /nanje. USTANOVITEV FONDA ZA PRESKRBO IN ZAŠČITO PREBIVALSTVA Ko se je sklepal redni proračun za tekoče leto, se niso še predvidele težave, ki so danes nastale zaradi vojne nevarnosti. Zato bo treba poskrbeti z izrednim kreditom. Finančni odsek predlaga, da se ustanovi fond za preskrbo in zaščito prebivalstva, ki naj se dotira z dvema milijonoma dinarjev. V kritje tega kredita se prekliče sklep mestnega sveta, ki je julija meseca votiral 2 milijona za kanalizacijo Opekarske in Zaloške ceste in za kolezijsko kopališče. Ta dva milijona se uporabita za ta fond, finančni odbor pa bo skrbel, da se asanacija obeh cest vendar na kak način izvrši vsaj deloma. Predlog je bil soglasno sprejet. Mestni svet je nato podaljšal Električni zadrugi za Sp. in Zg. Sisko rok za izpolnitev pog kit Šm dva dneva nas lotita osi ftovsaarskefm kos> eertsv — Ali ste sJ že prtafcrMi vstopnice v Matični knjigartl na Kongresnem trgu T SOKOL — VadiieUski zbor Sokola L v Li«sijani obvešča vse članstvo in starše naraščaja in dece, da bo redna telovadba oddelkov po sledečem vrstnem redu: Za člane vsak torek in petek od 20.iS do 21.30. Za molki naraščaj vsak torek in petek od 19. do 20.15. Za mOŠkO deco VSSk ponedeljek in četrtek, i. oddelek deca do 10 leta od 17. do 18., II. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. — Za članice vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.15. Za ženski naraščaj vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Za žensko deco vsak torek in petek I. oddelek deca do 10. leta od 17. do 18, II. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. Vse članstvo in starše obveščamo, da bo vpisovanje končano v vseh oddelkih s 9. decembrom 1939, ker bomo potem pričeli s pripravami in rednim delom v oddelkih za prihodnje leto. Članstvo opozarjamo, da je telovadba do 26. leta obvezna. — Sokol I. Ljubljana-Tabor bo proslavil letošnji državni in sokolski praznik v petek, dne 1 decembra 1939 ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru. Ob tej priliki bo svečana seja društvene uprave. Na dnevnem redu bo nagovor, prevedba dece v naraščaj ln naraščaja v članstvo, polaganje zaobljube vseh novih članov in članic, ki so prestali šestmesečno poskusno dobo in so bili definitivno sprejeti ter polaganje zaobljube naraščaja m dece. Vabimo vse članstvo, da se te svečanosti udeleži v čim večjem številu! Zdravo! Uprava. — Sokol Medvode. Veselje je gledati živahno vrvenje sokolske mladine v našem Sokolskem domu. Tu je neprestano gibanje vse popoldneve in večere. Telovadne vaje se vrste z vajami za igre in petje. Vse se pripravlja za telovadno akademijo, ki bo na praznik zedinjenja 1. decembra ob 20. Spored je bogat in pester. Igra »Pri belem konjičku« je izborno uspela. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge ln jih sijajno podali, da res ne vemo. komu bi dali prednost Buren aplavz po vsakem delanju je pričal, da je bilo občinstvo z igro nad vse zadovoljno. Na splošno željo bomo igro v nedeljo 3. decembra ob 4. popoldne ponovili. — Miklavžev nastop za deco pri Ljubljanskem Sokolu bo v torek dne 5. decembra ob 16. popoldne v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila bomo sprejemali v ponedeljek 4. in v torek 5. decembra v društveni pisarni med uradnimi urami. Iz Sevnice — Odkritje spomenika kralju mučeniku Na dan zedinjenja bo v Sevnici svečano odkritje spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah vsem udeležencem slavnostnega odkritja, Ns odhodni postaji je treba kupiti vozni listek do Sevnice in legitimacijo obrazec K 13, kar velja za brezplačen po-vratek. Legitimacija se mora dati žigosati odboru za postavitev spomenika, ki bo ob pri-liki odkritja posloval pri žel. postaji v Sevnici. Popust velja za odhod od 29. t. m. do 1. decembra in za po vr a tek od 1. do 4. decembra. Lahko pa se udeleženci posluži jo tudi nedeljske povratne karte, ki velja tudi za dan zedinjenja. Cenjeno občinstvo se vljudno vabi. da se te redke svečanosti udeleži v čim večjem Številu in si obenem ogleda našo prelepo Sevnico. SPORT ado 1. 1940. Nemški olimpijski odbor za ado L 1940. Smuški olimpijski odbor za organizacijo V. zimske olimpiade v Gar-mlsch Partenklrchnu je v petek sklenil vrniti mandat prireditev V. zimske olimpiade. Svoj sklep utemeljuje s tem. da Nemč ja zaradi vojne zimske olimpiade ne more prirediti. Staleo je bil storjen v sporazumu z mednarodnim olimpijskim odborom. živilski trg LJubljana, 29. novembra Na trgu je zavladalo običajno mrtvilo ob koncu meseca. Zaradi slabše kupčije pa prodajalci tudi niso posebno založili trsa. Danes je bil slab promet tudi pri mesarjih. Zdi se, da ljudje ne varčujejo le zaradi tega. ker so prisiljeni, ko so izčrpani gospodinjski proračuni, pač pa zaradi varčevanja, ki je zadnje čase v modi. Zato tudi ne smemo pričakovati mnogo živahnejšega prometa pred Miklavžem. Značilno je. da letos še ni nastopila Miklavževa »kampanja« in da tudi mnoge izložbe niso še preurejene za Miklavževo sezono. Na živilskem trgu je najslabša kupčija s sadjem. Človek bi pričakoval, da meščani letos kupujejo še posebno sadje, ker je bila dobra sadna letina ter je sadje zato tem cenejše. Zadnje čase pa gospodinje ne kupujejo več mnogo sadja tudi pri kmeticah, kjer je najcenejše. Pa tudi zelenjava In sočivje ne gresta posebno v denar. Mraz prejšnjih dni ni vplival Škodljivo; zelenjave zaradi mraza ni nič manj. Vendar je zdaj to in ono že nekoliko dražje. Tako n. pr. prodajajo najlepšo endivijo po dinarju glave, medtem ko je bila prejšnje mesece po 50 par. Čeprav je Jajc malo, ni v prtmeri ■ tem velikega povpraševanja m zdi se, da se ne bodo podražila vsaj prod bosieem. Tedaj pa smemo tudi pričakovati, da bo trg tudi bolj založen kakor je zdaj. Jajca sa po 1.25 din »vložena« (osušena, vložena v apno) m sveža 7 do 9 komadov po 10 din. Mlekarsko društvo Je. kakor znano, napovedalo podražitev mleka; na živilskem trgu je naprodaj zelo malo mlaka, mnogo manj kakor prejšnje čase. Prodajalke na trgu no morejo več konkurirati • svojim blagom mlekarnam. Pad pa Je na trgu precej dragih mMasa ssdeH.iv, ki m bodo seveda podražili, če bo dražje mleko. Te podražitve se gospodinje najbolj boje zaradi hesnriiili praznikov. Zanimivo Je, da nekatera gospodinje mstlijo že adaj na božična pmaike in zato so se tudi založilo Z orehcvtmi jedrci aa potice. Jedrca ao no 24 din kg. a prodajalci riainovedujejo, da a* bodo podražila na 82 dn pred prazniki Kupčka s krompirjem na debelo se je ustavila. Davi je bil naprodaj samo en voz krompirja Težko je reči, ali kmetje zdaj :*e pri peljejo več krompirja, ker mislijo, dg bi ga Zdaj meščani ne IcupovaU (konec meseca), aH, ker ga lahko prodajo, kolikorr gm ie imajo, doma. Kmetje, ki letos niso pridelali dovolj krompirja niti za seme, še vedno kupujejo, ker **e boje se večje •podražitve spomladi. Na naAem trgn se je cena krompirja ustalila, prodajajo ga po 1.75 dn kg. KOLEDAR Danes; Sreda, 29. novembra Katoličani: Saturnin DANAŠNJE PRIREDITVE Klao Matica: Vesela srca Kino Union: John. Strauss, kralj valčka Kino Sloga: Vesela vdova Ljudska univerza: predavanje inž. Fr. Premrla »Tehnika in gospodarstvo* ob 20. v mali EtlharmoniČni dvorani Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje g. Franca Zelenika »o naših prijateljicah in pomočnikih na vrtu« s predvajanjem skioptičnih slik ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici Ciril Metodova podružnica za Bežigrad: predavanje učitelja Frana Ostanka »Narodno obrambno delo v družbi sv. Cirila in Metoda« ob 20. v telovadnici Sokoiske-ga društva Ljubljana III. ob Tvrševi cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoll, Tvrševa cesta 6, Hočevar, CelovSka cesta 62, Gartus, Moste — ZaloSka cesta. <0%pcd sHa Na svetu je vse tako relativno. Lani se n pr. nikomur 50 par podražitve t* ali one življenjske potrebščine ni zdelo malenkost. Ateščani so se uprli podražitvi mleka — skoraj s popolnim uspehom. Medtem pa se je marsikaj spremenilo in /ega se zavedajo tudi pri Mlekarskem društvu. Dopovedujejo javnosti, kakor so že oh prvi priliki, da so se podražila krmila ter da je bilo letos malo sena. Skromno pripominjajo, da bo javnost z razumevanjem pristala na podražitev, saj to je vendar takšna malenkost. V resnici, vse to so malenkosti Podražitev kruha za 50 par. podražitev obutve za 15'/», podražitev tekstilnega hlapa ta 50*/$, podražitev mnogih živil za 20 do 30 odstotkov in kaj bi še naštevali vse te ma lenkosti. Zaradi teh malenkosti doslej ni bilo treba zvišati mezd in pokojnin Ko *t je že vse podražilo »za malenkost*, smo se s tem sprijaznili kot s potrebnim zlom in nihče niti ne zabavlja nad draginjo ter si ne greni življenja z »malenkostmi* v teh veselih dneh. Sploh pa, kdo bi tudi opazit takšne malenkosti, da so sc podražile življenjske potrebščine. Pomislite pa tudi, kaj bi nam naj škodovala takšna podražitev, če samo opazujemo, kako so cene od dne do dne višje. Slavnostna akademija dobrovoljcev S reska organizacija vojnih dobrovoljcev in starešinska organizacija »Preporoda« v Ljubljani priredita v četrtek 30. t. m. zvečer ob 20. url v veliki dvorani Kazine akademijo v proslavo narodnega praznika. Ptj akademiji sodelujejo vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika Hercoga, pianistka ga. Marta Valjalo-Osterc, tenorist g. Lojze Gostisa, sopranistka ga. Majda Dugan-LovSetova, violinistka gdč. Jelka Staničeva, baritomst g. Mrko Premelč ter pri klavirju gg. prof. Ravnik ln P. Ramovž. Kratke nagovore bosta imela za vojne dobrovoljce dr. Stanko Lapanje in za Prepo rod ase —*»dsednik st^reStnake organizacije g. Boris Kocijančič. K akademiji nd vstopnine, prostovoljni prispevki pa se bodo porabili za kritje stroškov in morebitni prebitek za siromašne dobrovoljce in dijake. Obleka je poljubna. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 29. novembra: Kozarec vode. Red Sreda Četrtek, 30. novembra: George Dandrn. Red Četrtek Petek, 1. decembra: ob 15. uri: Emil m detektivi. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sobota, 2. decembra: Kozarec vode. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 3. decembra: ob 15. uri: Princeska in pastirček. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20. din navzdol Ponedeljek, 4. decembra: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 29. novembra: zaprto. (Generalka) Četrtek, 30. novembra: Gorenjski slavček. Premiera. Premiera ki abonma Petek, 1. decembra: zaprto Sobota, 2. decembra: Gorenjski slavce k. Red A Nedelja, 3. decembra: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 4. decembra: zaprto Borzna poročila Čarih, 29. novembra. Beograd 10.—, Pariz 9.89, London 17.4T5, New York 446.—, Bruselj 73.65, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 10135, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40. Alf sem prispeval za sokolski dam v Trnovem? ----- ~r^s#&*s^yw*&m*&' ^SLOVENSKI RAKOD«. Vecnolepa LEHARJEVA opereta M| 4*. M m ^ «y n 4-4 « jk KI JO POZNA VSA LJUBLJANA IN VES SVET V It S E L A W O U W J\. Najboljša zasedba, JeaHCtte M«C DoiMM ~ ■ W ^ si že°ieti^orete Manrfce Chevalier povbmi kova kopija! KINO SLOGA, teL 27-80. Predstave ab 16-, 18,, ti. B^ao r***0*** ta «•■*•» VSA LJUBLJANA Z VESELJEM GLEDA PREKRASNI FILM iz življenja enega najpopularnejših, najgenijalnejših muatkov! — Predstave ob 16., 19. in 21. urL JOH. STRAUSS - KRALJ VALČKA P. Horbiger, M. Andergast, F. Czepa In H. Holt. — KINO tTNION, IsL fl2-tl. Muziko — nesmrtne Straussove valčke izvaja orkester dunajske filharmonije! VESELA DANES PREMIERA Predstave ob 16., 19. in 21. uri Sijajna glasbena komedija z izbranimi najboljšimi pevci Amerike JUDY GARLAND, ALLAN JONES in komlčarko-Rusinjo FANNY BRICE. KINO MATICA, tel. 21-24 DNEVNE VESTI — Anketa zaradi prilagoditve mezd (službenih prejemkov) delavstva (nameščen -stva) naraščajoči draginji. V poslednjem času smo zaznamovali, da so začele znamo naraščati cene blagu, raznim obrtnim izdelkom ln kmetijskim proizvodom. Ker se med drugim posebno občutno dvigajo zlasti cene življenjskih potrebščin in je mogoče pričakovati zaradi izpremenjenih prilik tudi še nadaljnjega zvišanja cen, je potrebno, da se prilagode naraščajoči draginji rudi zaslužki delavcev odnosno nameščencev. Zato razpisujem — upoštevaje določbe čl. 3 uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodišču — anketo pod vodstvom kraljeve banske uprave zaradi po-razgovora med delodajalskimi in deloje-malskimi organizacijami o možnosti in načinu regulacije mezd, odnosno zaslužkov v skladu s cenami, na dan 5. decembra ob 9. v knjižnični dvorani palače kraljeve banske uprave na Blei\veisovi cesti št. 10, II. nadstropje. S tem ukrepom banska upra va kot posredovalka med delodajalci in delojemalci zasleduje namen, da se izognemo trenjem, ki jih ponekod že povzroča mezdno gibanje na terenu in o katerih je pričakovati, da bodo še večja, ter se vprašanje prediskutira med samimi zastopniki osrednjih organizacij z neposrednim razgovorom. Ban dr. Natlačen. — Konferenca o naši usnjarski trgovini. Trgovinsko ministrstvo je sklicalo konferenco, na kateri se bodo obravnavala važna vprašanja naše usnjarske industrije in trgovine. Na konferenco so povabljene vse rtgovske zbornice. Ministrstvo želi, da bi na konferenci čim temeljitejše obravnavali vprašanje uvoza in izvoza kož. Konferenca bo 2. decembra v dvorani industrijske zbornice v Beogradu in predsedoval ji bo pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradović. — Turčija hoče plačevati tranzit skozi Jugoslavijo z bombažem. V kratkem prispe v Beograd turška delegacija, da uredi vprašanje plačevanja tranzitnih stroškov odnosno turškega izvoza preko Jugoslavije. Doslej je plačevala Turčija te stroške v devizah, v bodoče bi jih pa rada plačevala v blagu, v prvi vrsti v sirovinah za tekstilno industrijo, ki so nam nujno potrebne. Naša država temu ne bo ugovarjala. — Zaposlitev tujcev v naši državi. V našem gospodarstvu je zaposlenih precej tujih državljanov. Ker pa zadnje čase nezaposlenost pri nas narašča, je bila pokre-njena akcija, da se ne podaljša dovoljenje za zaposlitev vsem tistim tujim državljanom, ki brezpogojno niso potrebni našim gospodarskim podjetjem. Dovoljenje za zaposlitev bo podaljšano samo strokovnlakom, ki jih ni mogoče zamenjati z našimi državljani. — Pogodba o ureditvi predvojnih dolgov Nemčiji podpisana. Včeraj je bila podpisana v Beogradu pogodba o ureditvi srbskih predvojnih dolgov Nemč ji. Obresti se bodo plačevale v dinarjih in plačevati se bodo začele, ko zapade naslednji kupon, prevzete predvojne dolgove bo pa Jugoslavija odkupila na temelju prezentiranih obveznic. — V Beogradu bosta dva velika dobrodelna koncerta Glasbene Matice ljubljanske. V petek dne 1. decembra ob 20. uri vokalno-simfonični in v nedeljo, dne 3. de- cembra ob 11. uri vokalni koncert mešanega zbora. Na prvem koncertu bo izvajana Skrjančeva Simfonična kan tata, na drugem mešani sbori jugoslovenak h skladateljev. V soboto, dne S. decembra pa bo vokalni koncert Matičnega zbora v Pan-čevem. Vsi koncerti bodo pod vodstvom ravnatelja Poliča, v Beogradu v veliki dvorani Koiarčeve Narodne univerze, v Pančevu pa v Svetosavski dvorani. Tamošnje rojake opozarjamo na velike koncertne prired.tve. — Zavarovanje valute pri Izvozu blaga. Finančni minister je izdal tale odlok: Odst. 1. čl. 6. prav.lnika o reguliranju prometa z devizami in valutami se glasi: Pri izvozu blaga iz naše države v vrednosti nad 250 din se mora valuta zavarovati, in blago izvoziti s potrd.lom Narodne banke ali pooblaščenega zavoda. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« Št 99 z dne 29. t. m. objavlja ukaz o imenovanju senatorjev, uredbo o emisiji občinskih posojil, uredbo o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski fond, uredbo o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilni-škimi proizvodi, uredbo o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, spremembe točke 2. odločbe št. 6789-IV. — 1985 glede izvoza orehovega lesa, prodajne cene bencinske mešanice, dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino SHS in Italijo — veljavnost in pravno pomoč o civilnih in trgov-vinskih stvareh med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mescu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, ds so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. 49 T. — KuretVl.: Obnova in oskrba vinogradov. Poučni spisi Kmetijske zbornice, zv. 1. Izdala in založila Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1939. Str. S4t cena din 5. — Kmetijska zbornica je pravkar izdala poljudno strokovno knjižico »Obnova in oskrba \nnogradov«. Knjižica je bila nujno potrebna, ker je že začela obnova opešanih vinogradov, katerih je fte 75% površine naših vnogradov. Namen knjižice je, da bi se ta obnova vršila pravilno in da se ne bd ponavljale napake, ki so bile napravljene pri obnovi pred stirtdeeetimi let,; in katere napake so bile vzrok marsikateremu neuspehu, slabi rodovitnosti ln slabi kvaliteti vin. V knjžici so podani vsi nasveti, kako naj se obnova izvrši, da bodo novi vinogradi dali glede kakovosti in količine mnogo večji hasek kakor doslej-Razen tega so v knjižci nasveti glede pravilne oskrbe vinogradov, t. j. o obdelovanju, o pravilnem zatiranju bolezni in škodljivcev, o gnojenju, da se z novo obnovo doseženi hasek trajno vzdrži. To lepo knilžico bi moral imeti vsak vino«rradn k, vsak viničar. vsi učenci viničarskih šol in kmetsko-nadal je valnih šol v vinorodnih Danes ponoči je dotrpel v dvajsetem letu starosti nas ljubljeni sin in brat, gospod Jer as Ciril Pogreb bo dne SO. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska v. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. novembra 1939. Užaloščena rodbina Josip Jer as in sorodstvo Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama In tašča, gospa Ana Pečnik Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 1. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. novembra 1989. Globoko žalujoči: PEPOA in TINA — hčerki; LUDVIK POVftE — zet; LtJCKA ta JOflB »J vnuka. krajih. Knjižica je pisana tako poljudno, da jo bo s vehJdm pridom lahkb uporabljal prav vsak, tudi najpreprostejši vinogradnik, zlasti ker mu je z kaoduu nšsko ceno nabava res tudi omogočena. — Občutne pomanjkanje vreč. industrija jute je zašla v težek položaj. Pomanjkanje vreč zelo ovira normalni razvoj trgovine In prevoza. Ce poj de tako naprej, bodo naši mlini kmalu ostali brez vreč. Tudi državne tovarne sladkorja kupujejo vreče razmeroma drago. Se nedavno so bile vreče po 5 do 6 din, zdaj so pa že po 11 do 14 dih. — Konferenca o naši usnjarski trgovini. Trgovinsko ministrstvo je sklicalo konferenco, na kateri se bodo obravnavala važna vprašanja naše usnjarska industrije in trgovine. Na konferenco so povabljene vse trgovske zbornice. Ministrstvo želi, da bi se na konferenci čim temeljiteje obravnavalo vprašanj« uvoza in izvoza kož. Konferenca bo 2. decembra v dvorani industrijske zbornice v Beogradu in predsedoval ji bo pomočnik trgovskega ministra dr. Sava Obradović. — Vaje našega rečnega bronov ja. Včeraj so se na Dunavu v prisotnosti vojnega ministra armijskega generala Milana Nediča m komandanta vojne mornarice vieeadmirala Poliča vršite vaje štirih mentorjev, zasidranih v beograjskem pristanišču. Vojni rrdrdster se je vkrcal na monitor »Drava«, kjer ga je sprejel viceadmiral Polič. Vtem hipu je bilo oddanih 19 strelov vojnemu ministru na Čast. Naša rečna flotilja in s^cer monitorji »Drava«, »Vardar«, »Morava« in »Sava« ter pomožna ladja »šabac« so izvršili razne vežbe, topovsko streljanje, polaganje min, zameglitev itd. Minister NediČ je obedoval na monitorju »Drava« s spremstvom. Ob 14.30 je rečno brodovje spet prispelo v beograjsko pristan ŠČe. Ko se je vojni minister izkrcal z monitorja »Drave«, je bilo zopet oddanih 19 častnih strelov. Beograjčani so s Kalem eg" dan a z največjim zanimanjem opazovali vežbe našega rečnega brodovja. — Novo povečanje deviz ca uvoz sirovln. Devizna direkcija je razširila svoj prejšnji odlok glede kontingentov zaradi podražitve še ns naslednja proizvoda: za parafin od 40 na 50 odst. odnosno od 60 do 80 odstot. vrednosti od lanskega uvoza, za juto pa od 50 na 100 odst vrednosti lanskega uvoza. — Na praznik zedinjenja bodo veljale izletniške karte, železniška uprava je odredila, da bodo veljale na praznik zedinjenja 1. decembra izletniške karte kakor ob nedeljah. Kdor se torej odpelje po Železnici v četrtek popoldne ali v petek dopoldne, se bo lahko vračal v petek popoldne odnosno zvečer z istim voznim listkom. Izjemoma bodo torej izletn ki deležni na narodni praznik 1. decembra ugodnosti polovične vozni ne. — Nova grobova. Ugledno Jerasovo rodbino je zadel hud udarec. Danes ponoči je umrl g. Ciril Jeras, star komaj 19 let. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa na Vldovdanski cesti 9. Danes je umrla v Ljubljani ga. Ana Pečnik. Pogreb bo v petek ob 14. izpred mrliške veže splošne bolnice. Pokojnikoma blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, vedro in malo hladneje vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu, Kumboru in Dubrovniku 10, v Zagrebu in Beogradu 15, v Mariboru in Rabu 13, v Ljubljani 11, v Sarajevu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.4, temperatura je znašala 4.6. — Vlom v Šmarju. Te dni je bilo vlomljeno v čevljarsko delavnico Antona Gaj-doša v Šmarju pri Sevnici. Vlomilci so vdrli v delavnico skozi okno in sicer ponoči ter odnesli vso zalogo podplatov, več kož različnega usnja, eno lakasto kožo. 6 parov moških čevljev, par škornjev in par gojzarjev. GajdoŠ, ki je oškodovan za 5500 din, je vlom takoj naslednje jutro prijavil orožnikom, ki so uvedli zasledovanje za vlomilci. Kakor so ugotovili, so bili na delu najbrž neki postopači, ki se že dalje časa klatijo po okolici Sevnice in Krškega. Ukradeno usnie so tatovi odnesli sedaj nekam na Hrvaško, kjer ga bodo lahko spravili v denar. IX LJubljane —ij ******** s« ■iliii iMli bo dostav- decemSm^ gi poslovni lokali ta dan zaprti, bodo pismonoše dokaj« 11 precej zgodaj in prosimo, da jih upokojenci počakajo doma. Upravnik. V *x*ee*s rmšt*vracip „SLON" dobite odlično pripravljene zakuske aa mal denar! —Ij »Kofteek srefe«, Skuteckijeva veseloigra, pred5L_ -Jja po svojem značaju sodobnemu okir a odgovarjajoče, izredno posrečeno odrsko delo. Veseloigra je zelo prijetna in izvrstno zabava občinstvo. Za smeh in zabavo skrbita ga. Bučarjeva kot ga. Pustova in g. Moaer kot g. Pust. V glavnih vlogah nastopajo še: Grgu ne viceva, BateUino in Plevel j, v ostalih vlogah pa skoro Ves ansambel. To zabavno poljsko veseloigro uprizore Sentjakobčani v četrtek 30. t. m., na predvečer praznika in v soboto 2. XII. ob 20.15 ter v nedeljo 3. Xn. ob 15.13 kot popoldansko predstavo. —ij Za Miklavža In božič bodo na ogied in ha prodaj dne i., 2. m 3. decembra v Splošnem ženskem društvu. Cesta 29. oktobra 9 od 9. dn 12. in od 14. do 17. prelepi narodni ročni indeTki. Vstop prost. Vsakdo dobrododel! —Ij Združenje mesarjev m klobartcarjev v Ljubljani, naznanja ©enj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice na praznik zedinjenja 1. decembra ves dan zaprte. 591—tt —Ij Združenje brivcev In frizerjev v Ljubljani obvešča cenjeno Občinstvo, da morajo biti brivsko-friaerski saloni v Ljubljani na dan zedinjenja 1. decembra ves dan zaprti, zato bodo isti v četrtek 30. t. m. odprti do 21. ure zvečer, ter se cenjeni gostje naprošajo, da se po tem ravnajo. Uprava. 689—n —Ij Akademija Sokola Vič, ki bo na državni in sokolski praznik 1. decembra ob 20. uri v sokolskem domu bo nudila vsem posetnikom lep užitek. Mimo telovadnih oddelkov, ki bodo izvajali nove telovadne skladbe, vse delo domačih vaditeljev in vaditelji c, bo nastopil še sokolski pevski zbor in solist br. Drago Burger. O pomenu 1. decembra za sokoistvo pa bo spregovoril nekaj vzpodbudnih besed namest. starosta br. BuOL Jtarineic, V« dami je naj se udeleži Članstvo v polnem številu v meačanaki obleki z znakom, va-bimo pa vso Sokolu naklonjeno javnost k obilnemu poeetu. Uprava. 590—n —Ij Zborovanje učiteljev. V soboto 2. decembra Ob devetfli dopoldne bo v dvorani Trgovskega doma v Q«ragor«čevi ulici učiteljsko zborovanje si ozkega učiteljskega JUU za aren LjubiJana-okoti ca, vzhodni del. Dnevni red: Otvoritev m dopisi. 2. Naš izseljenci. 3. Predavanje prof. I. Kolar ja »Slovenski jezik v ljudski šoli«. 4. Poročilo o predsedniškem zboru. 5. SJu-čajnostL Clanl ae naprošajo, da se udeleže čim številnejše zborovanja. - Ij Truplo Dante* Ke-vaMeeve prepeljano v Ljubljano. Truplo Danice Kovacičcve iz Koeez, ki je obležala mrtva pri padcu iz vlaka med Verdom m Logatcem, so včeraj dopoldne po komisijskem ogledu prepeljali najprej v mrtvasTiico na Vrhniko popoldne ob pol petih pa z Gajskovim avtofurgonom na pokopanaoa v Dravi je. kjer so jo položni na mrtvaški oder. Pogreb Danice Kovačieeve bo danes ob 15. na dra/veljskom pokopališču. O tragični smrti mlade nesreč niče nam poročajo se, da ni otMa od doma le v nedeljo, marveč šele v ponedeljek in sicer na oblak k neki svoji sošolki v Logatec. Mrtvo so nssTH se istega večera ki so bfH o njeni tragični smrti obveščeni tudi starin že v ponedeljek ob 21. Da bi Sla Danica v smrt, ni verjetno, ker za to ni imela vzroka. Najbolj verjetno je, da se ji je pripetila nesreča. —Ij Smrtna Žrtev prometne nesreče. Včeraj teden je prišlo na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste do hujše prometne nesreče. Mehanik KruŠec je ob 18. podrl z motociklom mizarskega mojstra Emila Ko-privnikarja iz Litije, ki je obležal na cesti nezavesten s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami, pa.iel in poškodoval pa se je rudi sam, tako da so morali oba prepeljati v bomico. Iz bolnice so Koprivnikar-ja naslednji dan prepeljali v sanatorij v LeonlšČe, kjer so mu zdravniki skušali ohraniti življenje, a je snoči kljub skrbni negi poškodbam podlegel. Truplo bodo danes popoldne prepeljali v Litijo, kjer ga bodo jutri ob pol štirih popoldne položili k večnemu počitku na tamošnjem pokopališču. —Ij V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančlAkanukem mostu &e »eda j nahaja optik in urar IR P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu — Samo kvalitetna optika. Sladkor, kava, čaj, čokolada, riž Sladkorja Je dovolj, kave, čaja ln čokolade Je pa začelo primanjkovati Ljubljana, 29. novembra Po beograjskih listih smo posneli te dni vest, da se je podražil tudi sladkor. Ta vest je vzbudila razumljivo razburjenje, saj je znano, da smo letos pridelali mnogo sladkorja, znatno več kakor ga potrebujemo doma. Cene sladkorja so bile zdaj po raznih krajih drŽave različne. Kraji bliže tvornicam sladkorja so dobivali sladkor za 50 do 60 par ceneje kakor drugi. Na zahtevo finančnega ministra ln na temelju uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o slakorni pesi in zakonu o državni trošarini je pa prodajna centrala v Beogradu izenačila cene sladkorja za vso državo. Po izenačenju znaša zdaj normalna cena v kristalu za vso državo na debelo 11.95 din franko kupčeva postaja v va-gonskl pošiljki. Pogoj je, da mora kupec vrniti vreče, za katere dobi od tovarne po 11 do 12 din. Cena sladkorja v kockah na debelo je zdaj 13.70 din. Vsi prodajalci sladkorja bodo dobivali zdaj sladkor !z tovarn po enaki ceni. V prodaji na drobno pa cene sladkorja ne bodo povsod enake, ker je sladkor v svobodni prodaji. Vsak trgovec lahko prodaja sladkor kakor hoče. Sladkorja je v naši drŽavi dovolj in zato se nI treba bati. da bi se podražil. Pač je pa v naši državi vedno manj kave. Narodna banka daje dovoljenja za carinjenje in plačevanje v zelo majhnih količinah in zato je nakup kave vedno težji. Za Ljubljano je izdala Narodna banka "te dni dovoljenje tako da je naše mesto zaenkrat s kavo vsaj za prvo silo preskrbljeno. Baje Imamo kave največ še za 8—8 tednov. Kava se draži, ker se je podražil tudi prevoz. V začetku vojne je bila vrsta kave, ki jo gre pri nas največ v promet na debelo po 43.50, zdaj je pa že po 59 do 80 din. V mnogih evropskih državah je položaj glede kave še mnogo težji. Na Madžarskem stane kilogram kave v našem denarju že nad 600 din. Tudi čaja je jelo pri nas primanjkovati ln zaenkrat ni izgledov, da bi se položaj izboljšal. Veletrgovci ln detijlisti ga Imajo na zalogi še na od 8 do 10 tednov. Podražitev Čaja znaša od začetka vojne 40 do S0%. *% f Minila sta Že dva meseca, odkar so prispele v naša pristanišča zadnje pošiljke kakaa te najvaž ejše sirovine za izdelovanje čokolade. Zato so zašli tovarnarji čokolade v zelo težak položaj. Dobavitelji kakaa zahtevajo plačilo vnaprej ln odpošljejo blago šele potem ko prejmejo devize. V mJiih pristaniščih so postavljene izdatne zaloge kakaa. Proučuje se možnost uvoza kakaovega masla iz Holandlje. Tovarnarji čokolade so prisiljeni skrčiti proizvodnjo. Tovarna čokolade v Osijeku je že odpovedala delavcem zaradi pomanjkanja slrovin. Prizadetih je okrog 150 delavcev. Pred dobrim mesecem je bila preskrba prebivalstva z rižem zelo težka. Trgovci so bili razprodali ves riž. Pravočasno je še prišel aranžma z Italijo ln Jugoslavija dobi v kratkem okrog 500 vagonov riza lz Italije. V .-činoma je ta riž že uvožen ln razprodal, ostalo količino dobimo čez nekaj dni, pa tudi ta je baje že razprodana. Vodijo s** pogajanja z Italijo o novih dobavah riža. Iz Halije uvoženi riž vrste »splendor« Je doT.^r. Na debelo se prodaja po 8.10 do 8.50 din. na drobno pa okroglo po 10 din. Zaenkrat se nam Se nI treba bati pomanjkanja riža. «Azno I KUPIM Beseda 50 pat 1avek posebej Najmanjši znesek s.— Din Male oglase aa »Slov. Narod« sprejema npr* ve do 9. are dopoldne VINOTOC vzamem v najem kjerkoli. — Naslov: Ivan Mačukat, Vodice. Dalmacija. 3290 50 PAR CNTLANJfc ažuriranje veren je zaves, perila monogramov gum bole Velika zaloga pena po 7 - din »Julijana«, Gosposvetska c 12 3 T HUBKRTt'9 PLAStfil a din tac— vse vrste dežnih plašče v, trenč-Kotov. sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah P i I 8 & E 8» Sv. Petra c- 14. j l) Š.9 G U A f IK A Beseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Dua POZOR! Kupujem rabljene če\ije in prodajam moške obleke in perilo. Klavžer. VoSr^akova 4. 3296 MLTNSKO KOLO železno, rabljeno, notranje, za vodni mlin. kupi Konrad Vernik Ivanjkovci. 3298 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVAJCDftCA nova, sortiran cvetlični med tn medico dobite najceneje v NEVARNI Ljubljana, židovska ul. 6. 43.T SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S.— Din. POSLOVODKINJO za trgovino z mešanim blagom, kavcije zmožno, iščem. Nastop takoj. Anton Požar, Ruse. 3293 t KBOJA&KA POMOČNIKA za velike ta male kose, samostojna, za fino, piTOTiatno delo, sprejmem po sposobnosti za stalno proti dobri plači. Kon-fekcionarji izključeni. Prebeg, Knin, Dalmacija. 3291 Vs^ko sredo, četrtek in petek je OPERNA KLET V LJUBLJANI dobro založena s plemenitimi morskimi ribami Za sladokusce: jastog, grancievoli, ostrige ftd. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Točimo samo žlahtna dalmatinska vina! ■ ■■■■■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ » ■ ■ ■ ■ n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ mr Najboljši vodnik po radijskem sveta ie „NAS VAL** sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novica a radijskega ln televizijskega svata, filmski pregled, nagradni natečaj, ■mesnice. Uhaja vsak petek In Je tudi sapo Bustili—I UPRAVA: Izbijana, Kaafljeva aHea 6. l#— ssnssji 11 Makulatorni papir Shtm 4 »SIOVENSICI NAIOk«*v».«~dntm Štev. 272 Oporoka diktatorja Francije med vojno »tiger", U je Ind pred gred 10 leti je nmrl Ceorges Clemancean, %mmm pod smrtjo preroike fttatn)e Pred leti je umrl Oeorges Olemanoean, diktator Francije med svetovno vojno, velik, zmagovalec, ki so mu rekli »Tiger«, pa tudi >oče Francozov«. V soboto dne 23. novembra 1 1929. zjutraj so zdravniki izjavili, da ni veo upanja, da bi Clemanceau okreval Ta dan zjutraj je začel umirati- Dolga je bila smrtna borba tega borca za svobodo Francije, trajala je do nedelje zjutraj. Bolnik Je ležal nepremično na postelj, včasih je zahropei. Ob 11. uri ponoči na nedeljo dne 24. novembra 1929 sta prišla generala Gouraud in Marchand pogledat, kako gre bolnemu Clemanceau ju. Našla sta Tigra že mrtvega. Ustavila sta se pred vrati, ki so bdla nastežaj odprta in po vojaško počastila velikega Francoza, ki je pravkar umrL V noči od nedelje na ponedeljek je od-dfrjal Alfred Brabant. ki je bdi pred vojno med njo in po njej Clemanceaujev šofer, in ne samo šofer, temveč tudi iskren in dober prijatelj, v avtomobilu proti kraju, kjer je njegov gospodar hotel biti pokopan. Clemanceau je pred smrtjo naročil šoferju, naj se odpravi takoj v Vandeejo v goadoc Colombier blizu vasi Saint-Vinoemt sur-Jard, nedaleč, od Mouchamnaa, ko bo izvedel o njegovi smrti in naj pripravi grob poleg groba Clemanceaujevega očeta. Vso noč je imel šofer Brabant opravka z grobom, katerega je bfio treba sicer samo očistiti in pripraviti, kajti vsako leto je Clemanceau v zadnjih letih arojega življenja dal že prej izkopano jamo očisti tt Korenine in ruše. ki so se med letom nabrale v jami, je bilo treba odstran ti. Tigrov pogreb je bil skoraj žalosten v svoji preprostosti, toda tako je želel veliki pokojnik v svoji oporoki. Spredaj je prijel krsto šofer Brabant, zadaj sluga Albert Boulin, pristopilo je še sest krepkh vandejakih fantov, ki so pomagali nesti krsto. Za krsto so stopali Clemanceau jev> sorodniki te prijatelji. Ni j h bilo več vseh skupaj kot dvajset Tako je Tiger hotel Ob lOletnici Tigrove smrti je Francija zopet v vojni zoper sovražnika, proti kateremu se je boril Clemanceau. Sam s svojim šoferjem je Tiger hodO med svetovno vojno na fronto. Poznal je vse dohode do strelskih jarkov. Dostikrat je obhodu v enem dnevu vse važnejše postojanke na fronti, ker se je hotel prepričati o položaju in zlasti o razpoloženju vojakov. Voj ska in domovina sta mu bili tedaj pr aren in nič drugega. Zmagati je hotel In zmagal je. Dostikrat so eksplodirale granate v bližini njegovega avtomobila Stekla v avtu so popokala, šofer je bil v skrbeh za svojega gospoda. T ger pa je ukazal: Malenkost! Alfred, vod se hitreje! Nekoč je navaden vojak v strelskem jarku dal Clemanceauju skromen Šopek marjetic. Ta šopek je Tiger shranil to ga y imel doma na svojem kaminu do smrti. V svoji oporoki je želel, da bi zakopan z n£rn tudi ta šopek. Oporoko je Clemanceau napisal dne 28. marca 1 1929. Glasila se je takole: >To je moja oporoka. Hočem biti pokopan v Ctolombieru ob strani svojega oče- ta. Moje truplo pel j: te iz hiše. kjer bom umri. na pokopališče brez spremstva in brez katerihkoli ceremonij. Ne želim, da bi se moje t^pk) razteleslo in da bi se katerikoli dal telesa odstranil Nočem manifestacij te ne povabljencev niti Obredov. Okoli groba postavite Železno ograjo brez napisa, takšno ima tudi moj oče. V mojo krsto položite mojo palico, katero sem nosil še v mladosti in kovčeg. Id je pokrit s kozjo kožo. Nahaja se v levem kotu v vrhnji polici moje steklene omare. V kovčegu se nahaja knjiga, katero je tja shranila mati moje ljubljene mame. V kovčeg d eni te še dva ovela šopka. Id sta na kaminu v sobi, iz katere se pride na vrt. Mali šopek vtaknite v granato, v kateri se nahaja večji šopek in vse skupaj položite poleg mene v krsto.« Clemanceaujev šofer Brabant še živi in je čuvar groba svojega velikega gospodarja in hiše, v kateri je Clemanceau umrl. Po Tigrovi smrti je postala vandee jaka vas Saint-Vincent pravcati romarski kraj za številne domače m tuje turista, oboževatelje zmagovitega Tigra. Vse je ostalo v tej hiši tako. kakor je bilo ob Clemanceaujevi smrti V zlato knjigo se je vpisalo Že več tisoč uglednih in slavnih ljudi, pa tudi množica navadnih ljudi, ki so bili med svetovno vojno vojaki in so Clemanceauia spoznali v strelskih jarkih. Neki Anglež je v to knjigo napisal Mir tvoji duš Clemanceau. tebi se imamo zahvaliti da smo se borili med svetovno vojno. Clemanceau ni lahko umrl Po premirju zq je marsikaj zgodilo v mednarodni politiki in v notranf pofitfJd Francije, s čimer se Tiger ni strinjal. Ob mnogih prilikah je izrazil bojazen, da se bo krvava drama za Francijo ponovila, če Francozi no bodo delali tako kot so hoteli tisti ki se jim Ima Francija zahvaliti za zmago. Cnemanceaujeve preroške slutnje so se izpolnile. Deset let po njegovi smrti je nje-gov narod zopet na fronti proti istemu sovražniku kakor 1 1914. Koreninice v lizolu Obsojena mazačka, ki je prodala koreninice proti pre* hladu za 300 din — Posledice razburljive tekme Ljubljana, 29. novembra Reden kader občinstva iz senatne dvo-i"lodu Obtoženka je dala mladi služkinji koreninice, ki so bile na-nočene v lizolu. Učinkovale so, kakor je služkinja hotela, toda posledice tudi niso izostale Dekle je moralo poklicati zdravnika in tako je bilo kriminalno dejanje odkrito. Mazačka se je zagovarjala, da je koreninice kupila od nekega neznanca, ki je prodajal od hiše do hiše razna zelišča in koreninice proti vsem boleznim in tudi proti ženskemu prehlajenju. Obtoženka se je delala nedolžno, služkinja se je naredila neumno, fant pa ie trdil da ni vedel čemu je dal dekletu 300 din. katere je dobila mazačka Sicer pa le bilo jasno, da je šlo za delikt po paragrafu, kakor ga je navedla obtožnica in vsi trije obdolženci so bili spoznani za krive Mazačka ie bila obsojena na 3 mesece strogega zapora, služkinja na mesec dni zapora pogojno fant pa na mesec dni in pol strogega zapora pogojno za tri leta. TUDI »DRUKARJI* SE MORAJO OBVLADATI Včasih so nogometne tekme zelo razburljive, to je res, toda občinstvo se mora obvladati, ne gre drugače. Se posebno pa se morajo obvladati »drukarji« za to ali ono nogometno moštvo. Dne 10 septembra je bila v Ljubljani prav razburljiva tekma med dvema nogometnima moštvoma na igrišču ob Ljubljanski cesti v Šiški. Med »drukarji« je bil tudi strojevodja Franc K Res je, da se ni zgodilo prvič, da je publika posegla v igro Znano je. da so že potekle nogometne tekme s pretepom med obema ekipama, ali s pretepom med eno izmed ekip in sodnikom, pa tudi že s pretepom med sodnikom in občinstvom. Tako se le znodilr rudi dne 10. septembra v Ljubljen! Sodnik po mnenju »drukarjev« ni pravilne sodil, nastal te vrišč in krik pri prvem autu ino bčinstvo je vdrlo na igrišče ter dalo duška svojemu ogorčenju. Stražniki so po svoji službeni dolžno;rti intervenirali m skušali zadržati razburjene »drukarje«, med katerim" je bil naš Franc, navdušen gledalec nogometnih tekem Nesreča je hotela, da je naleiel na nekega stražnika, s katerim se ne gleda lepo že dolgo časa. Pa se je delal na igrišču red. Pa ne samo to, da se je Francu zdelo, da je stražnik vinjen, Franc je tudi na ves glas povedal vsem, ki so stali okoli, da je stražnik vinjen Celo ponovil je večkrat te besede in se morda tisti hip ni niti zavedel, da je ponavljal deveto. Franc je prišel na razpravo, ko je bilo že vse končano. Ni mogel prej priti, ker je bil v službi. Sodnik mu je razložil da je bil v odsotnosti obsojen na 7 dni strogega zapora in na 120 din denarne kazni, pogojno za dve leti. Ker je bil pogojno kaznovan, je Franc spre je! kazen. Sicer pa je priznal da je izrekel inkriminirane besede, ker se mu je pač zdelo, da je stražnik vinjen. Za nogomet navdušeni Franc je odšel domov z novim spoznanjem, da je nevarno povedati na vw glas, kar se človeku samo zdi Iz Senovega — Božićnica za revne otroke. Našo meščansko in ljudsko šolo obiskuje skoraj tisoč otrok, katerih starši so večinoma rudarji in dninarji in so zaposleni v rudniVu TPD na Reštanfu ali pa pri podjetju Du-kič v Za t lem. Mezde mdarjev, da o dninarjih ne govorimo, so v primeri z draginjo življenjskih potrebščin tako nizke, da bodo morali otroci s starši vred stradati Zato bi bilo prav, da se nekdo zavzame za najrevnejše otroke, ki bodo moral i sicer živeti v velikem pomanjkanju Doslej je bila navada, da smo vsako leto priredili božićnico m obdarovali najrevnejše z obleko in raznimi šolskimi potrebščinami. Te lepe navade tudi letos nc smemo opustiti. Nasprotno? Več moramo storiti kot smo doslej. Snuje se poseben odbor, ki bo zbiral prispevke. Od hiše do hiše, od kmeta do kmeta bodo hodili učitelji sami in prosili darove za najpotrebnejše. Kdor kna denar, naj podpre akcijo z denariem kmet z živežem, trgovec z blagom. Mislimo, da bodo ljudje razumeli trud učiteljev in nhh delo podprli. Sai je pri nas še vedno mnogo ljudi, ki so dobrega srca. Zbiranje prispevkov naj se prične takoj, drugače bo prepozno kot druga leta. Kuhinja za revne otroke. Veliko otrok ima soio do poldne, pride domov šele ob dveh. Prehoditi mora torej cele štiri ure in štiri ure sedeti ves premočen in pre-mražen v soli, ne da bi jedel kaj toplega. Zsto bi bilo nujno potrebno, da se rudi za te otroke nekaj stori. Osnovala naj bi se zanje kuhinja v šob sit pa, če tega razmere nc dopuščajo, v kakem privatnem stanovanju. Tem otrokom naj bi se po končanem pouku dalo kosilo. Otroci niso vajeni mesa in slaščic, oni so zadovoljni s skodelico toplega mleka, s krožnikom krompirja, zelja ali fižola Te potrebščine naj bi se izprosile pri okoliških kmetih, ki bi dali tudi slanino in vse potrebno Pa tudi drugi privatniki bi z veseljem podprli tako akcijo. Kako veseli bi bili otroci, ve samo oni, ki razume njih razmere. Pot v šolo bi jim bila veselje, iz šole bi se pa tudi vračah srečni in zadovoljni z njim lastnim nasmeškom na ustih. Sploh b* bilo potreb no. da storimo za otroke veliko več Zad nji čas Je. da se bolj zavzamemo za to mladino, saj to zahteva od nas* čas. v ka terem živimo in pa tudi nacionalni intere&i. Dva velika požara v Murski Soboti primeril 32*000, v drugem pa Zo.oco din Murska Sobota. 26. novembra V nedeljo popoldne okrog 15 so bili nenadno pozvani soboški gasuci v Rakicanu, kjer se je dvigal proti nebu mogočen steber dima Gorel je veliki hlev na velepo-seetvu, čigar lastnica je grofica St Julien-VValsee To je ono veleposestvo od katerega so odkupili zemljišče za kmetijsko šolo v Rakičanu. Ko so gasilci prispeli na kraj požara, je bilo v ognju že celo ostrešje 33 metrov dolge zgradbe, v kateri je bilo 29 glav skrbno negovane goveje živine, v vzorno urejenih sviniakih pa 30 prašičev. Ljudje, ki so prihiteli ns krst požara so rešili govedo in prašiče tfssdci pa ao se lotih ognja Kljub požrtvovalnemu trudu pa niso mogli nič opraviti, ker je zmanjkalo vode s čimer je bilo celo poslopje zapisano uničenju. Ogenj je imel dovolj netiva, ker je bilo na ostrešju zloženih 40 tisoč kg sena od obeh letošnjih k osen j na veleposestniških travnikih. Ogenj je nastal v svinjski kuhinji, kjer so kuhali krmo za 30 prašičev. Ko je hlapec Mlinaric zapazil da se kadi iz svinjske kuhinje, ie takoj skušal pogasiti ogenj, ki je nastal tako. da so se vneli koruzni storži ob kotlu Ogenj v kuhinji je sicer pogasit vendar pa je plamen že prej segel v podstrešje, kjer se Je vnelo seno in začelo goreti z veliko silo. Rešitve ni bilo več, ker je ogenj prodiral z veliko naglico Nevarnosti da d: se požar razširil na druga poslopja ni bilo. ker ležijo hlevi na samem, kakih 30 metrov daleč od drugih zgradb. Gorelo je vso noč in šc naslednji dan dopoldne niso mogb pogasiti ognja Kakor hitro so se približali da bi razkopali pogorišče se je dvignil iz sena plamen in gorel naprej. Veleposestnica ima okrog 85.000 din Škode, aaj je bilo samo seno vredno 32.000 dm, hlevi pa so bili pokriti z opeko. Zavarovalnina znaša samo 40.000 din. Prejšnji dan pa je izbruhnil požar v trgovini nabavi jalne zadruge državnih nameščencev v Murski Soboti, ki ima svoje lokale v Vrtni ulici. Ko je zjutraj poslovod ja odprl vrata trgovine, mu je butnil na sproti gost oblak dima. Planil je v lokal in videl, da so tla vsa ožgana in da je pogo reJ pult. Z drugimi uslužbenci je takoj pogasil tleče ogorke m poklical odbornike zadruge, da pregledajo škodo. V začetku je izgledalo, da je škoda manjša, pri pregledovanju pa se je izkazalo da ie požar uničil lep del zaloge Pr' pultu %c ie razt'»n«1a precejšnja količma čoko'ade ki io ie zadruga nabavila za Miklavža Ker so bila tla sveže inpregnirana z oljem je smrdeči dim uničil večino špecerije Delno je pogorela tn se pokvarila vsa volna, prav tako pa tudi pletenine ki vo!nen; izdelki, ki so vloženi v predalih. Od vročine so popokali vsi kozarci za vladanje. Sreča v nesreči je bila. da je bil 'oka! dobro zaprt m ogenj ni mogel dobiti duška Nastal pa je prav gotovo iz ogorka, ki je padel iz peči. To razločno kaže smer. v kateri jc napredoval ogenj K sreči je prej zmanjkalo kisika, predno je plamen prodrl do soda % oljem, petrolejem in bencinom Če bi bilo okno odprto, bi prav gotovo v ognju eksplodiral* sodi m bi pogorela cela hiša. v nevarnosti na bi bile t ud t sosedne hiše. ker rudi v tem okolišu ni dovolj vode. da bi se mogli gasilci uspešno postaviti v bran ognjenemu elementu. Ogenj je v zadrugi napravil ?0 000 dm škode na prodajnih artiklm okrog *>000 din pa na inventarju in podu. Skoda je knta z zavarovalnino. Na stroge kazni obsojeni tatovi Neka] časa bodo imeli ljudje pred njimi mir Murska Sobota, 27. nov. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je te dni defilirala cela vrsta pretkanih in drznih tatov ki so na na i različne j si način opravljali svojo tatinsko obrt Sodišče jih je s primernimi nagradami za del j časa onemogočilo. Franc Kociš tz Dolnje Lendave se je že tolikokrat zagovarjaj pred sodiščem zaradi raznih tatvin, da niti um ne vodi o tem evidence. S svojimi nepoštenimi dejanji pa ni prenehal, ampak je z veliko vnemo kradel šc naprej Razen tatvin je izvršil tudi druga kazniva dejanja. Na Juliiano in Franca Kozjana je navalil s sekiro, ker sta mu grozila da ga bosta ovadila zaradi tatvin. Mali senat mu ie prieodri 3 mesece in 15 dni strogega zapora m izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Pozimi je bno v Ljutomeru m okolici izvršenih izredno mnogo drznih tatvin, katerih sta bila osumljena posestnikov sin Ivan Serec in njegov tovariš, ki je zaslutil nevarnost in pobegnil, da gs oblasti še do danes niso mogle izslediti Pred okrožnim sodiščem je Serec zanikal vse tatvine razen vloma v trgovino Čerček v Ljutomeru. Ker za udeležbo pri ostalih tatvinah ni bilo dovolj dokazov ga je sodišče obsodilo samo zaradi vloma v Cerčkovo trgovino na eno leto in 6 mesecev robije ter na izgubo Častnih pravic za dobo 3 let. Pri izreku te stroge kazni je sodišče upoštevalo da je bil mora prehoditi celi dve uri, da pride v šo- { Sf*ec že večkrat obsojen zaradi najrazlfč-lo. Za malega otroka, ki ima komaj sedem, i nejsih tanin in viotnov in da ni nobenega osem ali devet let in ki nima toplih ko- izgleda, da bi se kdaj poboljšal žuščkov in obutve, ie pot skozi gozd po blatnih ali zasneženih kolovozih gotovo ze lo naporna. Otrok mora že ob šesti uri zjutraj od doma, čeprav je še tema. Ce Vendel Hardi iz Dolnje Lendave je bil zaradi vloma v mesnico Franca Boharja obsojen na 2 m poi meseca strogega zapora. Prvi vlom se mu je ponesTečil, ko ga je pa čez čas ponovil, je odnesel precej denarju v tujih valutah. Na zadnjih sejmih v Murski Soboti in v okolici je bilo več tatvin, ki ao jih zagrešili drzni žeparji Orožniki so prijeli precej tatov, med katerimi je bil tudi Franc Hršak iz Krapine. Izkazal s« ie kot posebno drzen žepar, ki je na sejmu v Murski Soboti dne 16 oktobra izpraznil 4 žepe, kar mu je prineslo 400 din čistega dobička. Ker tudi iz prejšnjih časov ni bil dobro zapisan pri oblastih, je bil obsojen na strogo kazen 1 leto in 8 mesecev robije in izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Franc Kovačič iz Negove in Anton P črko iz Trdkove sta se dogovorila, da si bosta zagotovila lahek, toda tvegan vir dohodkov. Podala sta se v Slovenske gorice, kjer sta kradla po hišah in trgovinah ura. cigarete. Čevlje, robce in kar jima je prišlo pod roko. Kovačič je btl obsojen na 7, Perko pa na 3 mesece strogega zapora. Iz Murske Sobote — Osebna veti. Pretekli teden se je mudil v Murski Soboti po uradnih opravkih višji državni tožilec iz Ljubljane dr Svit-ko Kravina. G. dr. Kravina je Sobočancem še v živem spominu, saj je bil pred leri sodnik na našem okrajnem soctfču — Drsališče. Sokolsko društvo v Murski Soboti je na svoji zadnji seji sklenilo, da bo letošnjo zimo napravilo na svojem letnem telovadišču ob Sokolskem domu drsališče. Ta sklep je prav razveseljiv, če upoštevamo, da dozdaj v Soboti še niemo imeli dobro urejenega drsališča. Naša športna mladina ho nove pridobitve zelo vesela. aVev VTadvka: MOŽ. JO JE UGJkSNIL SOINCE FANTASTIČEN ROMAN dele zdaj be mu je zazdelo to enostavno. Pičli dve in pol. A sluti, da jih je trideset. Najmanj deset dni bo trajalo to, čeprav upoštevamo, da pojdejo vae druge hitreje, kajti Heran zdaj že ve, kako je treba premagati njihovo nadčloveško silo. Sflno težko je moralo biti to delo, zapreti to silno gmoto v vse oble. En človek je zmogel to samo opol- ^__ dne, ko je gmoto vleklo navzgor, ramena so bila Sproščena solnčna gmota hoče za solncem. Odkril j najbrž potisnjena doli, na solnčni gmoti so bile pa n&MftA iAtniško celico, razbil njene okove — in nemara pritrjene uteži, tako težke, da je bilo mogoče odnesti zavito gmoto liki otroško igračo v odprte je njeno jetniško celico, razbil njene imel je mnogo sreče, da mu odtrgana polobla ni presekala noge. Dober sveder sem, mrmra Heran sam pri sebi, kajti prvi korak se je posrečil. Lotil se je druge oble in znova je začel boj z maticami vijakov. Cas pri tem biti, somceorje v«v-jem zaletu nebosklon nekje na dragi strani zemeljske oble, velike, ostudne tipalke krčevito slede njegovi poti. 2e davno je bila prekoračena najnižja točka, oble se visoko dvigajo, Heran dela že v visini ^Odvije Se drugo poloblo in Se je mnogo previdnejši kakor pri prvi. Ko se sprosti gmota z dragim silnim pokom, se skoraj sploh ne ustraši. Na tretjo. Po prstih jo doseže, nevešče roke tipajo po prostora in segajo kvišku. Zaman za danes prebijajo pot žarkom. V križu se je oglasila srbeča bolečina, v rokah srloda napetost košček za koščkom, kaplje napora so zabodene v Heranovo čelo, toda on še ničesar ne ve-Sto ječ na nogah liki plešoča vila, konča svoja delo, ko mu je neusmiljeno solnce odtegnilo tipalke aparata v nedosežne dalje. Sele na postelji se je Heran krepko pretegnil, da bi naravnal izmučeno telo. poloble. Heran znova razmišlja, ali bi se ne dal kako hitreje uničiti ta grozni stroj. Rad bi prikoval vsa ramena k nečemu trdnemu. Toda kje vzeti to trdno točko in kako napeti verige na enako dolžino, da bi jele učinkovati istočasno, kajti sicer bi neukrotljiva sDa stroja igraje pretrgala eno verigo za drugo. Heran ▼ duhu občuduje Havla. Ukradel je silo solncu in s to silo je ugasnil njegove žarke. In počasi, kakor lega težak in top spanec na Heranove veke, se razraščajo divje fantazije v njegovih možganih, čudovito se zvijajo, ukazujejo bogovom, pretakajo se v Mestecem olju svojih žal in ponujajo nesramno svoje strahotne tajne k razvozijanju liki vla-čuge na ulici svoja telesa. Topi spanec preži kakor nilski konj, udari in prežene jih za hip v nedogledno praznino. Toda vedno se znova pojavijo, vedno zagonetnejše in skrivnostne jše — in spanec — nilski konj jih ne more povsem ubiti. 32. Hav!ov avto se plazi neslišno naprej. Mora neznanega mrliča je legla na streho, kakor sluzasta razvaljene prikazen: ubil je — in morda nedolžnega. šele tedaj je preživljal Havel grozo tega dejanja. Prisiljen je bil boriti se žr n^d mesec dni, prisiljen je bil ubijati. Mnogo ljudi je padlo v tem boju in ko je slednjič ugasnil solnce, so tisoči novih mrličev pomnožili vrsto njegovih žrtev. In vendar, če bi jih bilo milijone, bili so predaleč in ubili so jih žarki ali pa njegova nerodnost, naključje, morda pa tudi posledice naravnih ali človeških teženj. En sam mrlič tu je bil pa več, nego cele legije drugih. Tu je bil Havel prisiljen zgrabiti živo telo, ki ae je zvijalo brez moči pod kolesom njegovega avtomobila. Roke morajo pogosto opraviti grdo delo, a to je bilo najstrašnejše delo njihovega življenja. Zato je ta mora prilezla, nenasitna in lačna, njen dih je bil podoben kugi, v njeni sapi je naraščala mučna melanholija. Usta so onemela in ramena so visela povezena kakor ranjena ptica. Havel niti slutil ni, da se kupici ta vlažna malodušnost okrog njega kakor bolna megla in da prevzema tudi njo, Luizo. Za njo pa je bil začetek malodušnosti v nečem drugem. Ni namreč verjela, da bi mogla doseči cilj v tej strahotni temi. 2e toliko ur sta bila na poti in vendar sta lahko uganila, da sta prevozila smešno razdaljo, s katero se sploh ne da meriti dolžina poti ki jo imata pred seboj. V tej strašni temi morata zabloditi. Tavala bosta kakor slepca, zadevala v ovire, ki jih ne bo mogoče premagati. Umirala bosta od lakote in izčrpanosti, padala pod «ft«"flnm udarci in v bolečinah bosta dvigla roke proti črnemu nevidnemu nebu. Olja pa ne bosta dosegla. Luiza razume to v vsem strašnem pomenu m hudo ji je že zato, ker misli, da tudi Hav- la muči ta zavest. Zdi se ji, da ga peče vest in da strašno trpi. Njeno razmerje do njega je bilo že tako, da ja že tudi njo zabolelo srce ob tej mislL Toda Luiza je bila že dolgo v poročevalski službi Vojnega konzorcija. Doživela je bila že marsikaj, kar bi bilo spravilo vsakega dnzgega človeka iz ravnotežja. Zato se je kmalu otresla teh mračnih misli, — Mislim, da bi se morala ustaviti, — je dejala naenkrat veselo, kakor da je izgovorila najprikladV nejšo šalo. — Zakaj? — Ker itak ne bova dosegla cilja. Ves najin trud je zaman* Njen glas je bil jasen in miren. Vsako njeno besedo je spremljal smehljaj, ovit okrog nje kakor smeh okrog tople stopinje. Havel ni odgovoril in Luiza si je razlagala njegov molk s tem, da je zlomila zadnji njegov odpor šele izrečena misel, U jo je bil moral molče že davno odkriti. Zato je takoj nadaljevala z mirnim glasom: — Kaj je to umreti? Ves ta svet, ta neznatni milni mehurček, je nič. Droben prašek, kakršnih je na milijarde. Prizna jva si odkrito: borila sva se za bol jše razmere na tem svetu, pa sva podlegla. Ena stran mora izgubiti bitko. Sklepati v obupu roke je nekam nezdrav sport in upam, da bova tudi mimo tv^edla ta grižljaj, s katerim naju hoče usoda zadaviti. N! je prav nič brigalo to. dali ae je Havel boril za lepšo bodočnost človeštva. Saj je ona prvotno delala za Konzorcij. In tudi Konzorcijeve ideje so šle mimo nje molče in neopaženo kakor spokorjena redovnica« Njo je mikala pustolovščina, Pustolovščina... jLksfufs Josip Zupončč U Zo •Narodno tiskarno* Fran Jaran U Za upravo in iiuerctfni dal fisto Oton Chratot U Vsi v Ljubijo**