Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 49.	V	Ljubljani,	v	soboto	30.	novembra	1901.	Letnik	VI.
»Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slovenskega Lista.' — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani,
Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
i
„Grossartige Volksverdummung.“
Dr. Tavčar frči grozovito naglo navzdol. Kdor o tem še ni bil doslej do dobrega prepričan, temeljit dokaz mu podaja zadnji Tavčarjev govor v državnem zboru, kateremu so odmevali klici »Bravo!11 jedino le od nemških framasonov in izdajalskih »Losromarjev*. Ne omenjamo danes iz njegovega govora važnega pojava, da je bil prijatelj dr. Ferjančič, ki ne zna tako naglo frčati, počesan za hinavca. Čutil je dr. Ferjančič baje sam, da prav on spada med tiste „unsere besten Manner, welche hier die elendsten Heuchler-rollen iibernehmen mussten*, in ki so se zaradi tega tako naglo — obrabili. Kot obrabljenec je lahko vedel dr. Ferjančič, da ni za glasovanje. Le glasoviti Ptantan še dohaja Tavčarja, zato je med Jugoslovani le on še ž njim glasoval proti samostanom.
Ne dotikamo se danes tudi znamenite Tavčarjeve izjave, da je izrasel njegov trebušček v farovžih, in da se je on sam moral potapljati v farovško mlakužo. Hvaležnosti do svojih stricev župnikov, ki sta ga redila ob svojih mizah na Raki in Goletn, je Tavčar pozabil. Ako jima sedaj v zahvalo za zavžito meso in prejete novce podtika — mlakužo, to kaže le, da se sedaj uresničujeta pač večkrat ti-le dve resnici: »Nehvaležnost je plačilo sveta" in da so duhovski darovi včasih najslabše naloženi pri „farovških mucih".
Ne brigamo se danes tudi za neresnice, katere je dr. Tavčar razobesil po državni zbornici o duhovnih svoje domovine in o svojem višjem pastirju, o misijonih in menihih kot virih vse nemoralnosti na Kranjskem, saj je s tem prežvekoval le tiste neutemeljene obdolžitve, s katerim že par let krmita svoje liste z zaveznikom dr. Slancem. Tudi cela vrsta lažij in psovk, n. pr. da duhovniki po škofovem ukazu vrše eksekucije za doneske škofovim zavodom z grožnjami peklenskih kazen, da ima frančiškanski župnik v Ljubljani shranjenih od ljudij
„Mrtva roka44,
katere liberalci nočejo videti.
Liberalne časnikarske cunje so že dostikrat svojemu vernemu občinstvu razlagale „bajke“ o bogastvu mrtve roke in o premoženji katoliške cerkve. To so se ježili lasje inteligentnim bravcem do zadnjega zakotnega pisarja in sklepali so najponižnejši sužnji ponižnega sluge liberalne misli, kako rajsko življenje bi zavladalo v liberalnih beznicah, če bi se cerkveno premoženje zaplenilo, in seveda, porazdelilo med pristaše preperele slame. Ne zavidajmo jim tega veselja, naredimo jim še večje veselje in razkažimo jim drugo „mrtvo roko", ki ima ogromnejše in sicer neplodne svote v svojih neklerikalnih krempljih.
Židovsko bogastvo malo poglejmo 1 Hm, Židje, to je pa nekaj druzega, če bi Židov ne bilo, bi nam naši liberalni časnikarski cunjarji ne bi mogli prodajati toliko iz židovskih shramb slabo ali dobro pripravljenih pikantno osoljenih svinjarij. Te prijatelje in podpornike liberalizma si malo oglejmo 1
Pariški svetovni čifutski list prinesel je pretekle dni članek, v katerem svetuje papežu, preseliti se v Severno Ameriko in od tam cerkev vladati. Amerikanci bi bili zelo ponosni, če bi
cele skladnice hranilničnih knjižic, da so samostanski bratje prvi vohuni itd., nas ni presenetila, saj je v vsem tem dr. Tavčar „Narod“ komaj prekosil.
Ali nekaj je osupnilo v Tavčarjevem govoru ves slovenski narod, može in žene vseh strank. Ni ga imel doslej še dunajski parlament poslanca, ki bi se drznil na tak6 odličnem mestu, kakor je državna zbornica, blatiti svoj narod. Na to stopinjo je prvi padel zastopnik bele Ljubljane, tega sramotenja lastnega naroda se je prvi storil krivega dr. Tavčar, in sicer v tre-notku, ko je vedel, da bo narodu največ škodoval. Ni ga bilo doslej še poslanca, naj so bile borbe med strankami še tako ostre, ki bi bil imel žalostni pogum, v državnem zboru vpričo ministrov in drugih odličnih mož, slikati svoj narod kot tolpo bebcev. Tavčar je rekel, da slovenski narod ni samo sedaj bebast, ampak da bode neumen ostal tudi v prihodnjih sto let, z besedami „d e m slovenischen Volke ist eine grossartige Volksverdumrnung noch durch ein Jahrhundert garantirt.*
Kaj pomaga še tako veličastna manifestacija Ljubljane za slovenil:i vseučilišče, ko ministrom done po ušesih besede dr. Tavčarjeve „dummes Volk!" Trdno smo prepričani, da je dr. Tavčar s to izjavo najbolj izpodkopal vsak up na ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Nemci so si to izjavo, katere so bili silno veseli, dobro zapomnili, in jo bodo tudi znali izvrstno izrabljati proti nam. S samo to izjavo je dr. Tavčar več škodoval slovenskemu narodu, kakor mu more koristiti v sto letih, to prepričanje imamo.
Liberalni načrt odkrit.
Prišel nam je v roke liberalni načrt. 4Vse njegove točke kažejo, da se liberalci po njem zvesto ravnajo. Dabodo vedeli Slovenci koliko je zaupati liberalcem in
imeli v svoji sredi poglavarja sv. cerkve in bi sv. očetu dali na razpolago amerikanski milijonarji svoje premoženje v ta namen, da papež vniči židovski kapital. Ta vest je neumnost, kateri verujejo samo liberalni butci. Sv. oče naj bi šel v Ameriko in tam naj bi vodil denarne operacije?! Ta židovska notica je imela namen, ljudstvo opozarjati na cerkveno premoženje in ljudem sugerirati misel: Jud je revež, bogata je le cerkev. Oglejmo si toraj razmerje med cerkvijo in židovskim bogastvom.
Narodno premoženje v Avstriji ceni se na približno 103 tisoč milijonov kron; 12.000 milijonov kron znaša premakljivi kapital. Premoženje katoliške cerkve znaša 700 milijonov kron, pov-darjati pa moramo, da je v to svoto ušteti tudi vrednost cerkva, poslopij, ki ne prinaša nobenih dohodkov, vrednost špitalov in raznih v »mrtvi roki“ nahajočih se dobrodelnih zavodov.
Jud Rotšild je pa sam davčnim oblastim naznanil, da znaša njegovo premoženje 830 milijonov goldinarjev, toraj se jedenkrat več, nego znaša vse premoženje katoliške cerkve, llotšildu prinaša samo sevčrna Ferdinandova železnica 26,000.000 kron na leto. Toliko nima letnih dohodkov vsa avstrijska duhovščina kakor jih ima en Žid. Nadalje: rodo-
njihovim trditvam. Imeli so tajni shod, na katerem so si priporočali sledeče:
1. Tavčarjevi govori se morajo kar najbolj razširjati.
2. 0 duhovnikih se morajo pisati in razširjati osebne svinjarije.
3. Na vse načine se mora napadati katoliška cerkev in njeni služabniki.
4. Povsod se mora razširjati „Slov. Narod* in drugi liberalni listi.
5. Vsak posamezen slučaj, zgodi se kjerkoli, ki je duhovstvu v sramoto, se mora generalizirati in zanj narediti odgovorno vse du-hovstvo.
6. Krivda vsega socijalnega zla se pripisuj katoliškemu duhovstvu.
7. Pristaše katol.-narodne stranke je treba preplašiti s terorizmom.
8. Pisava o nasprotnikih bodi ostra, krepka, ironična in naj jih smeši.
9. Razširjajo naj se nauki, ki razburjajo ljudske strasti proti klerikalcem in protikatoli-škim strankam pridobivajo pristašev.
10. Pobijati je treba vse naprave, na katere ima duhovnik kaj vpliva.
11. Vse, kar nasprotnik dobrega stori, treba zamolčati, zmanjšati ali ogrditi.
12. Napake drugih, tudi tujih duhovnikov, se morajo pripisovati domačim.
13. Mladina se vzgojuj tako, da se ji bo ta boj zdel potreben in da se ji že vnaprej zatre ugovor: Čemu treba domačega prepira?
14. Katoličanom se mora odrekati vsaka zasluga za človeštvo in tudi možnost, da bi v prihodnje kaj zaslužnega storili.
15. Ne sme se pustiti, da bi kak klerikalec gospodarsko provspeval. Vse, kar jim množi imetje in krepi produkcijsko silo, se mora zatreti.
16. Popisovati se morajo kot ljudje, katerih se treba bati in izogibati, da kaj ne škodujejo.
vina Rotšildova vleče 25 milijonov na leto od južne železnice, od svoje banke 8 milijonov in pri petroleju zasluži ta Jud na leto 30,000.000 K.
Na Češkem znaša vrednost kmetijskega posestva 1647 milijonov goldinarjev. Vse to posestvo bi lahko edino le Rotšild kupil. Z največjo gotovostjo lahko se trdi, da je 4 desetine ljudskega premoženja v Avstriji judovska last, mej tem ko znaša cerkveno premoženje v Avstriji komaj jedno štirinajstinko.
Še slabše, kot pri nas, je na Ogerskern. Judje baroni Wodianer, Popper in drugi so gospodarji na Ogerskem. Od leta 1867. povzdignjeno je bilo ondi v plemstvo 658 oseb, in sicer 80°/o od teh je bilo — čifutov.
Na Nemškem ni nič bolje. Samo na Ba-denskem ima 20.000 Judov 160,000.000 mark denarja.
Koliko znaša premoženje vse judovske Rotšildove rodovine, ki se deli na dunajsko, frankfurško na Nemškem, eno v Parizu in v Londonu, svetu ni znano, ve se le, da ste rodovini Rotšild v Parizu in v Londonu bogatejši, kakor je avstrijska rodovina in po tem razmerji se ceni premoženje Rotšildov na 20.000 mili-ljard kron, 60krat več, nego je vse cerkveno in
17. Narodno delo se mora zapostaviti in vsa moč združiti v boju proti duhovščini.
18. Združiti se je treba s pristaši drugih narodnosti, ki so istega prepričanja.
19. Sodelovati je treba pri vsem, kar škoduje cerkvi in duhovščini.
20. Somišljenikov napake se morajo vedno zakrivati, če je mogoče, se morajo pripisati nasprotniku, drugače popolnoma zamolčati.
21. Zasluge lastne stranke se morajo pri vsaki priložnosti naglašati in ljudstvu slikati v najživahnejših barvah.
22. Posebno je treba vedno naglašati, da so v naših vrstah samo čisti značaji, med tem ko so nasprotniki neznačajni in umazani.
23. Ljudstvu se mora dopovedovati, da mi branimo pravo vero proti duhovščini; to je posebno potrebno, kadar govorimo z vernimi ljudmi.
24. Nikdar se ne sme ljudstvu priznati, da je naš zadnji namen izpodkopavati katoliško vero, ker to bi nam odtegnilo zaupanje volivcev.
25. Z vsemi silami se mora uničiti »Gospodarska zveza", in ž njo vse klerikalne posojilnice in kosumna društva, ker s temi se na Kranjskem uniči organizacija 300.000 klerikalnih Slovencev.
26. Prestop v vzhodno razkolno cerkev je izključen, ker s to agitacijo bi pri neumnem ljudstvu izgubili vpliv, a bi si tudi zapravili vsako podporo od zgoraj.
27. Da se doseše to in druge naše težnje, se priporoča snovati tesnejšo skrivno organizacijo po vzgledu prostozidarskih lož.
Somišljeniki! Razdirajte liberalne sleparske naklepe. Odpirajte ljudstvu oči, da spozna, kako grdo ga hočejo ogoljufati liberalci!
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 26. novembra. »Gorenjec1*, oziroma njegov dopisnik, meni, da je sfe svojimi praznimi besedami meščane prepričal o neizved-ljivosti vodovoda po Pavšlarjevem načrtu. Naj bi nam rajše navedel razloge, ki govore proti načrtu, da bi se vodnjak postavil pri Struževem ali v bližini te vasi. Nam ni znana nobena oblast, niti kaka avtoriteta, ki bi proučila ta načrt in se izrekla proti njemu. Razlog, da je talna voda pod Gorenjsko ravnico preveč apnena, tu ni najmanj merodajen, in sicer že zaradi tega ne, ker še nikdo ni dognal, kje si je voda, ki prihaja pod Okroglem na dan, nabrala toliko apna, kakor ne tega, ali ima talna voda pod vso Gorenjsko ravnico toliko apna ali le v nekaterih krajih. In če se sme po njegovi trditvi vzeti, da je vsa voda apnena, kako je potem s Cemše-nikarjevo? Mislimo, da tudi ta tete po samem apnencu in ima torej ravno toliko, če ne več, apna v sebi kakor talna voda pod Gorenjsko ravnico.
samostansko premoženje v Avstriji. Na Francoskem je tretjina narodnega premoženja v rokah obrezancev. Vse premoženje francosko se ceni na 247.000 milijonov frankov.
Gospodar Francoske je jud Reinach; na Laškem pa gospodari čifut Lucatto. Francosko nekdaj slavno plemstvo je pokvašeno z čifutsko krvjo. Vojvodinja Larochefaucold, vojvodinja Choiseul-Fraslin, princezinja Polignac, markiza Bretuil, grofica Gallifet so Židinje in sicer ame-rikanske ! Baronica Plancy je rojena Oppenhain, princezinja Wagramska rojena Rotšild in tako naprej. Potomci nekdanjih nositeljev krščanske ideje klanjajo se Židinjam! Francoska plačuje na leto za državni dolg 1300 milijonov frankov, največ tega denarja se steka v Rotšildove blagajne!
Tudi nič bojše ni na Angleškem, na Laškem in drugod. Židovstvo s svojim nenravnim časopisjem kakor mora tišči krščansko ljudstvo. Ali se more zameriti nekemu antisemitskemu listu, ki pravi:	Dokler ne bode rešeno ži-
dovsko vprašanje v Schneiderjevem smislu, toliko časa bode vladala soci-cijalna mizerija in brezverstvo ne samo pri nas, marveč tudi drugod!
Antisemit.
Vodovod po Pavšlarjevem načrtu ima med drugimi tudi to prednost, da je lahko izvedljiv in primeroma z malimi stroški. Ko bi se ga bili oprijeli takoj, imeli bi že davno dobro pitno vodo ter uživali vse udobnosti vodovoda. Iz gole neutemeljene osebne mržnje zavrgli so ta načrt, ter šele potem izvlekli na dan konkurenčni načrt iz Kokre, katerega je Ljubljana svoj čas zavrgla. Ta monstrum sedaj tiščijo že pet let naprej, a se ne gane z mesta.
Nestrpne meščane tolažijo s Postojno, tega jim pa ne povedo, da seje tam šlo za mnogo manjšo podporo. Nas mnogo bolj zanima zvedeti, kakšna zagotovila je dal svetnik Markuš glede melijo-racijskega zaklada. Ko bi bila ta zagotovila njim ugodna, gotovo bi jih bili že prijavili v „Gorenjcu“. Večkrat smo že izrazili svoje pomisleke. da bi bila v proračunu za kokrški vodovod izračunjena svota dovolj visoka. Zato naj gleda mestni zastop, da dobi tvrdko, ki bi vložila vsaj 400.000 K kavcije za primanjkljaj, ker drugače nam bo moral sam jamčiti s svojim premoženjem.
Ko bodo enkrat premagane vse te zapreke, namreč: ko dobe državno podporo — ko zjedi-nijo interesovane občine in meščanstvo — ko dobe tvrdko, ki bo jamčila za primanjkljaj — potem pridejo šele vsi mlinarji ob Kokri, ki si vode, do katere imajo pravico, ne bodo dali odpeljati. Meščani smo pač še vedno prepričani, da je vodovod iz Kokre neizvedljiv in četudi so pridobili zanj vse vplivne faktorje! —
Laž ima kratke noge. Tako smo si mislili, ko smo brali zadnjega »Gorenjca". Ker se ta list bavi s samimi osebnostmi, tako se je lotil zadnji čas g. ravnatelja Hubada. Namerjal je v svojih člankih z izmišljenim sumničenjem škodovati gospodu ravnatelju, a zapredel se tako v zmedene niti svojih spletk, da se sedaj ne more izmotati. Kako je zmeden, se vidi iz zadnjega članka, kjer kar naravnost preklicuje, kar je prej trdil.
Pa dokažimo mu nekoliko njegovo zmedenost. Ker smo pisali, da napadi na ravnatelja škodujejo tudi zavodu, odgovoril je „Gorenjec“ v št. 44.: Da, ravnatelj še davno ni gimnazija! V zadnji številki pa trdi, da bo čudno postopanje Hubadovo zaviralo vspevanje kranjske gimnazije! Kaj je tukaj pravo? Ali ima oseba ravnatelja Hubada kak upliv na zavod ali ne? »Gorenjec" trdi oboje.
Nadalje piše v istem članku: „On (ravnatelj) zbira okrog sebe vedno več takih učiteljev, ki bodo že zbog svojega političnega prepričanja navdušeni agitatorji in priganjači za škofove zavode." V zadnji številki pa pravi, da je ravnatelj moral vzeti na svoj zavod novo-došle suplente, ker bi sicer ne bil dobil drugih. In tiste profesorje, o k.iterih trdi, da bodo „pri-ganjači** za škofove zavode, sedaj naravnost zataji, trdeč, da jih ne pozna in da se ne briga zanje. Kaj je tukaj pravo?!
Kaj ne, gospod Pirc, vse kakor nam služi!
Morali smo tudi že prebavljati trikrat pogreti ričet: da je Hubadovo nestrpno postopanje vzrok, da so nekateri profesorji zapustili našo gimnazijo. Mi tu ponavljamo, kar smo že enkrat odgovorili, da je temu vzrok le gotova klika, ki vsakega napada, ki ne trobi slepo v njihov rog.
Konečno nam je glede pavšalnega sumničenja, katero se nam očita, pripomniti, da nismo imeli namena koga sumničiti! Ce je pa katera naših opazk prišla na pravo adreso — ne moremo nič za to.
Iz Idrije dne 24. nov. Naši naprednjaki so zelo delavni postali, ako smemo verjeti njihovemu glasilu. Ker po novem letu dobe novo vsprejeti rudarji plačilo le v denarju in ne več zastonj žita in drv, zato „se pripravljajo na vse in se bore za stare pravice.*1 Res lepe besede, a menda samo radi tega, ker dotični gospod, ki sedaj „Jednakopravnost“ urejuje, ne pozna svoje stranke, ker je še premalo časa v Idriji. Zato mu hočemo priti nekoliko na pomoč s tem, da pokažemo, kdo je največ zakrivil, da bodo rudarji s časoma zgubili »stare pravice".
Tukajšnji uradniki so že več let težko gledali, ker so nekateri vedno godrnjali čez žito in v svojih poročilih na ministerstvo se priporočali, naj se raji plača vse v denarju, potem bode delavec bolj zadovoljen, ko bode prejemal večjo
svoto, sedaj pa žita in drv tudi po znižani ceni ne čisla. Minister je preko volje uradnikov še poskusil s tem, da je leta 1898 naklonil brezplačno žito in drva. Rudarji katoliške stranke so upoštevali to dobroto, ker je bil velik po-boljšek za rudarja za obilne družine in v zahvalo so naročili slovesno mašo za vse tiste, ki so k temu kaj pripomogli. Brzojavno so to zahvalo naznanili ministru grofu Ledeburju. S tem se ve se niso odpovedali še nadaljni akciji za zboljšanje dnine, a hvaležni so hoteli biti tudi za to dobroto. Ta hvaležni akt je kaj dobro uplival na uradništvo tukaj, kakor na gospodo v ministerstvu. Rekli so, saj se vendar spozna zboljšanje, še je hvaležnost med rudarji.
A rudarji drugih strank so se iz naših norčevali, češ, to so naše stare pravice, kakor še sedaj trdi BJednakopravnost", ne pa kak priboljšek. Zato miru in zadovoljnosti še ni bilo. Ko dolgo časa ni prišlo do povišanja plač, hoteli so socijalni demokrati to izsiliti s štrajkoin. Ko pa letos ob novem letu do štrajka ni prišlo, podala se je njih deputacija na Dunaj povedat svoje težnje in želje. Od sedaj so mirovali njih pristaši, celo na Dunaju so se o njih izrazili „da se ž njimi da govoriti, da ne stavijo prenapetih zahtev*, tako je potrdila tudi deputacija naprednjakov, ki je bila tam radi realke.
Drugače je pa sedaj ravnala liberalna stranka. Meneč, da bode več rudarjev odpadlo od socijalnih demokratov in v nadi, da jih pridobi na svojo stran, zabavljala je še bolj nad klerikalci in vabila delavce v svoj tabor, nagovarjala še vedno, »naj se priredi štrajk in narodna stranka jim bo v tem najboljša podpornica** (glej „Slov. Narod" 10. jan. 1901.)
Katoliška stranka je poskusila mirnim potom kaj doseči. Razjasnilo se je vse novemu poslancu dr. Šušteršiču in naročilo, naj naravnost pri ministerstvu razloži idrijske razmere. In on ni čakal, da bi se državni zbor sešel, temveč se že prej peljal k poljedelskemu ministru in bil tam skoraj ob istem času kakor deputacija socijalnih demokratov, Začetkoma se je branil minister kaj zdatnega zboljšati, vendar ko mu je naš poslanec pojasnil vse razmere, je obljubil, kolikor bode največ mogoče zvišati plačilo rudarjem in dajati tudi letni prispevek za nižjo gimnazijo v Idriji.
Tako sta letos mirno, a stvarno in odločno delali katoliška in socijano demokratična stranka. Drugače pa napredna. Tudi ona je narediia »frk na Dunaj**, a zakaj? Ne da bi se zboljšale delavske razmere ali »ohranile stare pravice“,ne prišla je na Dunaj se bahat. Prej je izprosil pri poljedelskem ministru podporo za gimnazijo poslanec katoliške stranke, a oni mogočni zastopniki idrijskega mesta pravijo: ne, mi hočemo realko, a te sami lahko vzdržujemo, 20°/o povišanja na davkih tudi rudar lahko pogreša, toliko smo še trdni. Minister Hartel zmaje z glavo, idrijsko malo rudarsko mesto, pa si upa vzdrževati najdražjo srednjo šolo? »Saj bi kaka obrtna šola iste vspehe imela za Idrijo, kakor realka!" jim odgovori. Pa naprednjaki hočejo katoličanom zmešati račun, zato vstrajajo pri svoji zahtevi, mi hočemo mestno realko. »Pa jo imejte, de minister, izpolnite vse zahteve, katere tirja postava, in mirna je Bosna."
Tu je ob kratkem ves položaj. Katoliška stranka prosi pomoči v materielnem in duševnem obziru, želi naj se uravnajo plače po potrebah sedanjega čaja in ob enem višjo šolo za njih sinove, demokrati prosijo povišanje plače, naprednjaki pa podirajo ves napor, češ, dobro se nam godi, tudi 20°/o povišanja na davkih ne bo še spravilo rudarja na beraško palico.
Da bi ministerstvo bolje spoznalo idrijske razmere, pošlje svojega zastopnika rudarskega svetnika pl. Posch-a po veliki noči v Idrijo, naj se na lici mesta prepriča o položaju in poroča ministerstvu, kako naj se urede nove plače. Ob istem času so napravili demokrati javen shod, povabili direkcijo, kakor tudi voditelja napredne in katoliške stranke. Šlo se je posebno za to, ali naj v novem pravilniku ostane še žito ali ne. Zastopnik naprednjakov, toraj onih, ki se sedaj ogrevajo za »stare pravice" je prvi govoril, naj se stare, patriarhalične navade odpravijo, plačuje le v denarju, še-le, ko so začeli zbrani
na glas ugovarjati je sredi govora presedlal, da tudi rudarji njegove stranke se ne bodo protivili, ako žito še ostane. Ko je govornik katoliške stranke navajal razloge, zakaj je posebno ugodno, ako žito in drva še ostanejo, so se pozneje iz njega norčevali, kakor da bi bil govoril, da so že žganci za rudarja dobri, a mesa jim ne privošči. »Patrialhalično preveč diši po klerikalizmu." Tako ste se obnašali za „stare pravice" in ugajalo je to ministerstvu, ki je čakalo le ugodne prilike, da vravna plače v Idriji kakor po drugih rudnikih. Sedaj pravi napredna stranka, „da se giblje za stare pravice", čas bi bil zares, da bi spoznali svojo zmoto, ne verjamemo pa ne.
Povodenj je napravila avgusta meseca obilno škode, a gibali ste se takrat le toliko, da ste v svojem listu hoteli očrniti krščanski „konsum“. Dosegli ste le to, da je dotični dacar zavoljo vašega nepremišljenega pisarjenja prišel ob službo. Toraj le gibajte se sedaj, a bolj previdno in urno, nikar pa ne očitajte nasprotnima strankama, da se ne ganejo, ker so že pred vašim pozivom storile za to» potrebne korake.
Iz Idrije, dne 27. novembra. Bičali bomo brez izjeme, vse jednako. Tako je pisalo naših liberalcev glasilo. Pa res, kako jednako biča! Berejo se v njih dopisih vedno le taista imena, kakor Arko, Rinaldo, Brus, Troha, Brumen, Šinkovec, Treven.	Sploh	pa se	ne ve, kaj bi
bile te osebe	tako	hudega	storile,	da se vedno
zaletavajo v	nje.	Ako je	kdo z	globo 2 kron
kaznovan od	naše strani,	takoj	ga »Jednako-
pravnost" počasti. Nad prvim se znaša, ker je poslanec, nad zadnjim, ker je pošten in krščanski trgovec. Nad drugim in tretjim, ker ne plešeta, kakor liberalci žvižgajo.
,Jednakopravnost" piše: „nedolžni Troha se pere". Operite se torej tudi Vi, pav »Jedna-kopravnosti", da izvemo resnico! Nehajte s psovanjem, ampak »delajte kot možje 1 Ako se zmotite, priznajte!" G. Brus je v časniku opravičil svojo zmoto, kot poštenjak. Kako pa Vi preklicujete svoje laži? Vi, ki vedno vprašujete, ali bodo možje našega prepričanja še v službi ostali, ko so z malo denarno globo kaznovani? Radovedni smo, kdaj bodete pognali svojega realčnega profesorja, kateri je bil tudi obsojen na več kron. Ako bi se kateremu naših kaj tacega primerilo, pa bi kričali: Že zopet eden! Grom in strelo kličete nad stariše, ki so tako nesrečni, da imajo izgubljenega sina. Ljudje pa, kateri so vsled premnogih kaznij celo ob volivno pravico, so pri Vas »inteligenca". In o Kogovšeku le molčite. So li kazni za liberalce bolj častne, da Vas ne bodejo v oči? Le po vseh jednako, ako hočete biti značajni možje! Še nekaj malega iz torbe.
Tukajšnje kršč. gosp. društvo je bilo prodalo par steklenic piva, predno je dobilo pismen odgovor na svojo ulogo. Takoj je bilo kaznovano. Radovedni smo, koliko je bil kaznovan Val. Lapajne radi prodajanja knjig, ker jih že več let prodaja in je velike dobičke spravil, koncesijo pa še le sedaj dobil? In koliko Šepe-tavec, ker je zgubljenega Boga brez koncesije prodajal? In omika naših naprednjakov, še hribovci jej niso kos! Tako n. pr. pri nas v narodni kavarni kozarce med ljudi mečejo. Gospodje iz kavarne, operite se! Kaj ne, to je vaše bratstvo, jednakost in svoboda. Zadnja št. vaše „Jednakpr.“ tudi nekaj čenča o žitu in plačilnih razredih. Bijete sami sebe po nosu, vi „dosledneži.“ Kaj ste govorili pred letom, da je „iimito“ patriarhalna stvar in ne pristoja sedanjemu veku? Delavci, vam je gotovo še v spominu tisti shod, govor županov in pritrjevanje liberalcev. Kaj ste pisali še pred mesecem dnij v vašo „Jednak.“? Majaron že ve, da je plača pridana, izvedel je na Dunaju in mnogo tudi pripomogel. Gudno, da tega ni zvedel, da na novo vsprejeti k delu izgubijo pravico do žita. Vidite, vaše limanice ne primejo več. Kdo bi bil bolj vesel kakor vaši pristaši, ako bi žito odpadlo? To bi bila žetev za Šepe-tavca! Pri Lapajnetih bi se nova poslopja vzdignila z napisi »najbolj fina in najceneja moka“ dva krajcarja v izgubo. Pišete, kar je na eni strani pridano, je na drugi vzeto. To je pa res. Kar je nam direkcija pridala, nam bo občina pobrala. Dolg občinske hiše, poslopje realke in
stroške za vzdrževanje ima delavec na svojih ramah. Pri najemščinah, živežu in obleki bo le delavec, gospodarju, trgovcu in konsumu, občinske doklade znosil vkup. To so zasluge liberalcev.	Eden črnih.
Z Jesenic, 27. novembra. (Važen shod.) Preteklo nedeljo smo imeli tu važen shod, katerega so se udeležili župani in zastopniki gorenjske doline in drugi veljavni možje. Shod se je bavil s kričečimi razmerami pri zidavi predora skozi Karavanke, pri kateri se domačine odriva od zaslužka in je protestiral proti neresničnemu podtikanju, da bi domačini ne imeli dovolj živine in vozov za vožnjo. Samo udeleženci so imenom svojih županij izjavili, da dajo takoj lahko 310 parov živine za vožnjo, a mnogo vozne živine imajo tudi nekatera županstva, katerih ni bilo na shodu. Shod je protestiral proti dosedanjemu postopanju in preziranju domačinov pri zgradbi nove železnice.
Ako bi bil na tem velepomembnem pomenku navzoč Tavčar, bi bil videl, kake vrste »tepci" so naši možje. Tu bi se bil učil, koliko stoletij so zaostali v napredku. Da, zaostali smo toliko časa, kolikor let smo se dali slepiti in za nos voditi liberalnim frazam, ki so donele po onih čitalniških veselicah, zabavah in plesih, s katerimi so liberalci baje mislili rešiti narod iz gospodarskega in narodnega propada.
Na tem sestanku se je izgovorila od naših vrlih gorenjskih mož marsikatera pametna beseda, ki priča, kako dobro poznajo svoje gospodarske in narodne potrebe, in kako vidijo tudi bližnjo nevarnost, ki preti tem obojim potrebam ravno od nove železnice.
Lepa je bila slovesnost, katero je priredila tovarna dne 23. junija ob priliki dovolitve nove železnice — tako se je govorilo na shodu. Veliko je bilo takrat navdušenje in veselje! Toda prezgodaj smo se veselili. Ze dosedanji dogodki pričajo, kako se misli graditi nova železnica. Nemci so tudi hitro izdali svoje nepoštene namene. Na zaupnem shodu v Ljubljani se je sklenil nemški »Kindergarten" in nemška šola. Ob priliki zahteve laške univerze so se Nemci naravnost izdali, da ima biti nova železnica oni most do Adrije, katerega že tisoč let grade. Jesenice imajo pa postati eden glavnih pontonov. Naš Triglav, naše Karavanke in Julijske alpe so bile kitajski zid, ki nas je branil zoper napade in zvijače obeh sovražnih sosedov. Ker niso mogli čez nje, hočejo priti skozi nje. Toda če zgrade še tako močan germanski most, razdrli ga jim bomo vedno lahko — tako je govoril pri-prost mož — katerega bi Tavčar imenoval gotovo tepca — ako bomo edini, četudi smo posamezniki slabi.
Politični pregled.
Po kongrcgacijski debati. Predlogi, katere so v državnem zboru stavili razni nasprotniki katoliških redov so v državnem zboru padli. Imenitno sta govorila proti nasprotnikom cerkve in redov dr. Lueger in bar. Morsey. Celo mnogi liberalci in Mladočehi se niso hoteli ponižati na stališče, katero je zavzel dr. Tavčar, in niso hoteli pomagati sovražnikom cerkve. Mnogo zgodovinskih laži so razni govorniki proti kongregacijam nakopičili pred zbornico, zavijali so na tak način, da je celo strankarsko vodstvo nemških liberalcev — izreklo obžalovanje, da je ta debata presegla stvarnost in da se je izcimila v napade na cerkev. Tavčarju je bilo seve vse prav in pomagal je, kar je mogel. Odgovarjal je Tavčarju poslanec Povše, ki je spodbil vse Tavčarjeve trditve, katere je Tavčar pobral iz lažnjivega »Slov. Naroda". Tavčar je hotel Povšetu odgovarjati in se je zopet vpisal med govornike, potem se je pa skesal in je molčal. Slaba stvar se težko vstrajno zagovarja. Slovenski politik, ki nastopa na tak način, kakor je nastopal dr. Tavčar, zasluži, da mu ves narod zagromi v obraz uničevalno obsodbo. Dežman je bil vendar še ves drugačen mož nego je — Tavčar I
Prepir mej Vscncmci. Kakor hitro se je stranka Vsenemcev razširila, pričel se je v njej prepir. Ne mislimo tu ljubosumja mej Wolfom in Schonererjem. Do ostrega konflikta je prišlo
mej vsenemškimi delavci, katerih vodstva se je polastil Franko Stein, ki ima silno dolge roke.
V tej vsenemški delavski organizaciji dobil je Franko Stein konkurenta v osebi nekega Bur-šovskega in sedaj sta si oba ta dva »plemenita" moža v laseh. Stein ima v roki nemški delavski list »Kladivo", Burskovsky pa delavski list »Nemški delavec", oba lista imata sicer prav malo naročnikov, vendar se drug druzega skušata onemogočiti. Steinovo rovanje proti Bur-šovskemu podpira Schonerer, Buršovsky pa dobiva oporo pri Wolfu. Prepir se iz nemškega delavstva, ki ni preštevilno, utegne razširiti tudi na ostalo vsenemško stranko. Leta 1902 bode v Duxu shod vsenemških delavcev, kjer se bodeta spoprijeli obe konkurenčni struji.
Poslance Wolf je včeraj odložil svoj državnozborski mandat.
Kaj so vsega krivi jezuitje. V državnem zboru je pri kongregacijski debati poslanec Schuhmeier posebno ropotal proti jezuitom in vpil, da so jezuitje leta 1528. v Avstiji žgali ljudi, a jezuitski red je bil ustanovljen še 1 e 1 5 34 1. S tako plitkostjo in s takimi lažmi se bori v Avstriji proti katoliškim redovom. Menda izvršujejo vsi nasprotniki krščanstva v Avstriji isti program, katerega priobčujemo na drugem mestu.
Kdo je uzor liberalcem. Francosko imajo za vzor mladi in stari liberalci. Ondi se razpuščajo samostani, njihovo premoženje se konfi-skuje, iz šol in bolnic se podi veri zveste može in žene, vojaštvo ne sme v cerkev, duhovniki in škofje se ne smejo ganiti, proračun za cerkvene potrebščine se vsako leto zmanjšuje, križe se ruši — vse to v slavo in blagor republike! Z zaljubljenimi očmi gledajo liberalci v to »blaženo" Francosko. Ker se vse to ondi godi, mora pač gospodarski položaj Francoske biti izboren. Morda se pa ravno radi tega liberalci tako željno ozirajo v Francosko in njene razmere. Že leta 1876 je imela Francoska državnega dolga 24 miljard 601 milijon. Od tedaj se je povprečno ta dolg povišal vsako leto za 212 milijonov, torej se je v 25 letih povišal dolg na 30 miljard 106 milijonov. Francoski državni dolg je bil že pred 25 leti najvišji na svetu. Res imeniten sad »svobodne" misli. Na vsakega prebivalca Francoske, naj bo mož, ženska ali otrok pride 93 frankov davka. Izračunalo se je, da kmet, če ima 3 vreče žita, eno vrečo dolguje državi in kdor redi 3 konje, enega konja redi za.državo. Francoska stoji glede dolga in davkov na prvem mestu, glede naraščanja prebivalstva pa na zadnjem mestu. Ali je to tudi napredek ? Sedaj bodo prišli na državo ogromni izdatki, ker bode morala vzdržavati vse ogromno število razpuščenih katoliških dobrodelnih zavodov in šol in bode morala za to potrebne moči drago plačevati, tako, da bode v par letih »konfiscirano" premoženje cerkvenih redov izginilo v zrak, Francoska pa bode še globlje v dolgeh.
Najmodernejše mesto -- »klerikalno".
Pariški municipijalni svet se je pečal z izjavo, katero je imel podati o novi francoski kongregacijski postavi. Občinski svet glavnega mesta Francoske je 44 proti 33 glasovi izjavil, da je nova francoska kongregacij ska postava nasproti katoliškim redovom slaba in proti-repu-blikanična ter je izjavil, da bi se ne smela a so cijacij s ka pr osto st v nobenem oziru omejevati. Pa ne, da bi postajali tudi Francozje »tepci"?
Na Bodenskem je bilo do sedaj prepovedano naseljevati se redovnikom. Zadnji čas pa je vlada izdala dekret, po katerem se bodo smeli naseliti kapucini, dominikanci in benediktinci. Vsled tega je nastal nepopisen hrup in vrišč po liberalnem časopisju. Gotovo bode za drugimi židovskimi listi pricapljal tudi »Slov. Narod". Ko bo dr. Tavčar to izvedel, se bo gotovo za nos zagrabil.
Klondykc — republika. Iz Alaske se poroča, da se je 5000 iskalcev zlata zarotilo Klon-dyke proglasiti za republiko in za glavno mesto proklamirati Dewson City. Radi sedanjega let-
nega časa je kanadskim oblastim nemogoče proti ustašem poslati mnogo čet.
Kriiger — angleški državni poslanec. Kriigerja nameravajo Irci kandidovati v angleški državni zbor.
Vojna v Ameriki. Med Kolumbijo in Venezuelo se je vnela vojna.
Domače novice.
Za slovensko vseučilišče bode jutri ob 1/all. uri dopoludne velik manifestačni shod v tukajšnjem »Mestnem Domu". Slovenci! prihitite manifestirat za našo skupno stvari Jutri bode tudi velik slovenski shod za isti namen v Trstu. Tudi na raznih krajih ljubljanske okolice se prirede shodi.
Obrtniki pozor! Dne 8. decembra letos se vrši veliki obrtni sestanek obrtnikov v Ljubljani. Dnevni red bode: 1. Nova obrtna predloga.
2.	Delo v prisilnih delavnicah in sploh po kaznilnicah. 3. Zadružna zveza. 4. Vseučilišče v Ljubljani. 5. Raznoterosti. — Vspored je jako važen, želeti je toraj, da se gg. obrtniki iz cele Kranjske sestanka v obilnem številu udeleže. Gg. obrtniki, žalost mora obiti vsacega zavednega obrtnika, ko vidi, kako zanemarjen je naš stan. Vsi sloji se probujajo in združujejo, kajti jasno je, da v združenju je moč. Veliki kapital, kateri preži na malo obrt, je izvrstno organiziran. Vstopimo se tudi mi manjši skupaj, posnemajmo druge sloje in organizujmo se v krepko falango, da še pravočasno odbijemo vsak napad velikega kapitala. Cas je, da se vzdramimo! Na noge obrtniki, pridite vsi, nobeden naj ne ostane doma, shod mora biti velikanski, da s tem pokažemo, da še živimo in da nismo zadovoljni z novo obrtno predlogo. Na svidenje toraj v Ljubljani na shodu v Mestnem Domu, dne 8. decembra popoludne ob 2. uri. Pristop imajo samo obrtniki in pismeno od odbora povabljeni gostje.
Odbor.
Slovencem za — prihodnje novo leto.
Leto se bliža svojemu koncu in vsak bode sedaj prerešeteval, katerih društev član bode še ostal in katere časopise bo ob novem letu naročal. Pred vsem prosimo somišljenike, da za časa poagitujejo med svojimi znanci za „S 1 o v e n s k i List“, ki je nujno potreben z ozirom na hude čase, ki se bližajo našemu narodu. „Slovenski List“ bode vedno ognjevitejše kazal narodu pravo pot in bil boj vsem, ki so zapustili tro-bojno našo zastavo in staro, čestito slovensko geslo „Vse za vero, dom cesarja.1* Širite torej krog naših naročnikov in dopisnikov! Poleg našega tednika širite tudi dnevnik „S 1 o -vene c“, ki je pošteno pisan in je sedaj boljše uredovan nego umazani „Narod“. Naj ne bo slovenske družine, ki bi z novim letom ne imela naročenega lepega družinskega leposlovnega lista „D o m in Svet a“, ki prinaša tudi krasne slike in ki je na čast slovenskemu slovstvu, a neobhodno je potrebno, da si vsakdo naroči tudi „Socijalno knjižnic o“, katera bode pričela z novim letom izdajati „Slovenska krščansko socijajna zveza1*, ki je ravnokar dovršila izdajanje „Socijalizma“.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo predava v veliki dvorani »Katoliškega doma** č. g. kanonik Sušnik o fonografu. Ob jednem bo g. kanonik fonograf poljudno razkazoval. Fonograf bode pel, govoril, muziciral itd. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Dvorana je zakurjena.
Dve debeli liberalni laži. .Narod*1 je surovo napadel vikarja Štefana Jenkota v Podkraju pri Ilirski Bistrici. V »Narodovem** dopisu se trdi, da je v »Tipčanah" umrla neka uboga ženska, da, ker ni bilo plačnika, ji ni ves čas nič zvonilo, in kurat Jenko ni dovolil, da bi se bilo revici zvonilo niti tistikrat, ko so jo spuščali v grob. .Pogrebci zavzeli so nevarno stališče proti duhovniku, orjaške kmetske pesti začele so se proti popu vzdigovati, malo je manjkalo in Jenko bi jo dobil po čeljustih. Ni mu preostalo drugega, kakor pobegniti v župnišče." Vse to »Narodovo** poročilo je debelo zlagano. Dotično ženo je g. Jenko vedno podpira in zvonilo ji je petkrat. Pri pogrebu je bi
najlepši mir in red in nobena pest se ni dvignila jroti dobremu g. Jenkotu. — Nesramna laž je tudi dopis, katerega je priobčil »Narod" o pogrebu žu.pana Zgurja v Gočah. Udeležili so se pogreba odlični možje katoliško-na-rodne stranke. Ostudna laž je, da so se klerikalci zbrali nasproti hiše žalosti ter vriskali jrepevali in se pogrebcem krohotali v trenotku, ko so mrliča iz hiše nesli. Kurat Ferjančič, jroti kateremu »Narod** hujska, je po cele ure )rebil poleg smrtne postelje župana Žgurja in ga tolažil. Tisti, ki je ustrelil, je bil morda celo liberalec, da bi potem liberalci lažje poštene može črnili. Dr. Tavčar je v državnem zboru povedal, da mu je obvestilo o tem poslal liberalni deželni poslanec Božič. Tak mož je torej Božič! In tak mož je dr. Tavčar, ki je svojega poročevalca v zbornici izdal!
Tiri dr. Tavčarjevi. Iz Idrije se nam piše: lz kakih virov zajemlje dr. Tavčar snovi za svoje govore. Tukajšnja ,Jednakopravnost" poroča v zadnji številki, da se je zahtevalo, naj bi se „na občinske stroške pokopala nedavno umrla Sedejka, cerkvi pa je zapustila 120 kron." Pristavi zdihljej: »tako nizko je že padlo fana-tizovano ljudstvo!" — Res je, da »Jednakopravnost" prinaša vse umrle v Idriji, saj se gospodu županu naznanijo in on je zalagatelj »Jed-nakopravnosti", zato človek nekako mora verjeti takim na pol uradnim stvarem, a vendar se nam je čudno zdelo, katera Sedejka bi se bila tako radodarno spomnila cerkve. Poprašali smo cerkvenega predstojnika, kateremu se taki denar izroči, a on ni vedel niti za eno Sedejko — nedavno umrlo, ki bi le en vinar, nikar pa še krone zapustila cerkvi. Pregledali smo v uradni mrtvaški knjigi zadnjih deset let in dobili sledeče Sedejke zapisane: Terezija Sedej f 23. sept. 1900, Apolonija Sedej f 13. junija 1896., Marija Sedej f 7. dec. 1895., Frančiška Sedej f 9. okt. 1894., Ana Sedej f 21. decembra 1893., Neža Sedej f 8. septembra 1893., Marija Sedej f 18. junija 1893., Marijana Sedej f 12. februarja 1892. To so vse Sedejke v Idriji umrle v zadnjih desetih letih — menda dovolj za besedo »nedavno" — a nobena ni nič cerkvi zapustila. Ako je dr. Tavčar na taka poročila se oziral pri zadnjem svojem govoru, ni čuda, dp je naš narod ožigosal s tem, da je zaostal za sto let, resnica pa je, da narod naš ni zaostal, pač pa liberalni pisači zdaj hujše lažejo, kakor so si pred sto leti lagati upali.
Od kod prihaja beseda liberalec? Da znajo liberalci »pošteno" lagati, vedo pri nas vsi — tudi liberalci. Beseda »liberalec" je po naših etimologičnih preiskavah tevtonska. V začetku imenovali so se — tako pravijo naši etimologi — Lieber Alles als Wahrheit. Ime je razodevalo celi program. Ker je pa naslov predolg, imenovali so se pozneje samo: liberales. Slovenec pa je pretvoril nenavadno končnico es v ec i tako je nastal slovenski liberalec. Za to razlago govori zlasti dejstvo, da se slovenski liberalci vedno in povsod — v veliko škodo in sramoto slovenskemu narodu — družijo z Nemci in nemčurji. Sto in sto faktov dokazuje, da je ta razlaga besede »liberalec" edino prava, ker nihče ne more očitati pristnemu slov. liberalcu, da ni z Nemci združen, še manj pa, da ljubi resnico. Nasprotno dokaže pri nas lahko že vsak otrok. Nespametna pa se nam zdi trditev, da je »liberalec" latinska beseda in pomenja človeka, ki ljubi in želi vsakemu prostost. Kdor to o kranjskih liberalcih trdi, nima prav.
Iz Kranja: Nenavadno veliko snega je zapadlo pretečeno soboto in nedeljo v mestu in okolici. Najbolj čudno pri tem pa je, da ga v nekoliko višjih krajih ni prav nič. — Kakor čujemo, se je preselilo moško pevsko društvo »Kranj" v drugo stanovanje, v hišo g. mesarja in gostilničarja Goloba.
Iz Kranja se nam poroča: Prišel je čas slabih cesta in vsakdo se v mestu rad ogne s tem, da gre po trotoirju. Toda v Kranju imajo nekateri trotoirji popolnoma drugačen namen, kakor bi ga pa morali imeti; uzrok temu je, ker so — privatna last. Zakaj so pa potem trotoirji? Do teh vrstic me je privedel sledeči dogodek. V torek zjutraj sem bil slučajno navzoč, ko je gospod I. Majdič starejši podil v šolo idoče dijake s trotoirja
vpričo svojih robatih hlapcev, češ, da je trotoir njegova last in da nimajo pravice po njem hoditi. Torej ubogi dijaki, katerih večina ima še slabo obuvalo, naj hodijo po plundri. (Saj hodijo že kar gimnazija stoji, ker je ondotni trotoir sKoraj vedno zastavljen z vozovi). Vedoč, da se bo iz tega izcimilo kaj prijetnega, sem šel ob
11.	uri zopet pred gimnazijo, in glej! trotoir je bil zastavljen z vozovi in surovi hlapci so na jodlagi liberalne usmiljenosti odganjali dijake seveda gg. profesorjev si ne upajo!) z besedami: »Ali bodete šli, smrkovci! To ni nobena pot, tukaj nimate pravice hoditi!" Kako pridejo dijaki do tega, da jih surovi Majdičevi hlapci smejo poljubno zmerjati in goniti raz trotoir? Vprašam sl. mestni zastop, ima li g. Majdič pravico, prepovedati porabo trotoirja? Po mojem mnenju ne! Ge ga je prav sam napravil (saj so večino trotoirjev v Kranju napravili hišni posestniki) ima slednji vendar pravico javnosti. Ako na tržni dan postavi kak revež svojo canjico na trotoir, je že policaj tu. Majdič naj ima pa pravico celo med tednom s pomočjo svojih hlapcev poditi dijake raz trotoir! Ali znabiti zato, ker je prijatelj liberalnih mestnih očetov?	—	g —
Miklavžev večer v »Katoliškem domu". Opozarjamo na dotični današnji oglas na zadnji strani našega lista.
Pariško društvo „fleginatika“ je sklenilo, da pošlje „Edinosti“ zaradi njene hrabrosti v očigled dr. Tavčarjevemu govoru diplomo častnega članstva.
Itaki v Krki. Te dni je dobil ribič iz Drske J. Lukšič precej velicega raka v Krki. To je prvi rak, ki ga je od tedaj, odkar so nekdaj svetoznani »krški raki" zamrli, omenjeni ribič, po dolgem času zopet v Krki zasačil. Upamo, da nikakor ni bil zadnji. Gas je že, da se zopet v naši Krki zarede.
Znamenje časa. Pri sodniji v Idriji bil je dne 22. t. m. obsojen kapucinec iz Sv. Križa na 24 ur zapora, ker je bil ovaden, da je prosil v idrijski okolici zeljnate glave.
V graščino Puštal pri Škofjiloki, ki je last baronov Wolkenspergov, so ulomili tatovi in odnesli, kar so le mogli. Dva tatova so že prijeli. Izdale so ju pozlačene škarje, katere sta prodala neki poštni uslužbenki. Eden tatov se piše Jožef Ribnikar.
Elektriška železnica v Šiško. Podjetje za elektriško železnico v Ljubljani namerava izmej prihodnjih novih prog najprej zgraditi progo iz Ljubljane proti Zgornji Šiški.
Iz Idrije. »Slovencu" poročajo, da je ob zadnji povodnji splavalo 3000 kubičnih metrov drv in 1000 kub. metrov lesa. Škode bo torej okoli 20.000 K.
Odlikovanje. Veleč. gosp. Janez Rozman, častni kanonik in mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, je z brevom papeža Leona XIII. z
8.	novembra imenovan protonotarijem ad in star particip. in hišnim prelatom sv. Očeta s pravico pontifikalij.
Osebne vesti iz ljubljanske škofije.
Župnija St. Lambertje podeljena tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Josipu Plantariču, kateri je bil 27. novembra kanonično vmeščen na podeljeno mu župnijo. — Župnik na Lipoglavom, č. g. Frančišek Marešič, se je radi bolezni odpovedal župniji. Za upravitelja župnije Lipoglav je bil vsled tega imenovan č. g. Janez Godec, stolni vikar v Ljubljani. — G. g. Fran Žužek je prišel za kaplana v St. Vid nad Ljubljano. — G. g. Ferd. Er ker je bil preteklo nedeljo slovesno umeščen na kočevsko dekanijo.
Iz Cerkelj. Dne 19. novembra t. 1., kakor se sploh po občini govori in sliši, so najeti tolovaji Hribarjeve stranke na samem in zavratno v pozni noči z nožmi in drugim orodjem napadli Miha Sipica, posestnika in občinskega svetovalca, ki se je vračal od volitve župana in občinskih svetovalcev iz Cerkelj na svoj dom v Cešnjevk, ter mu zadali več hudih ran. Nad tem hudodelstvom in satanskim činom vlada splošna ogorčenost po vsej občini. Skrajni čas je že, da bi se nevarnim rogoviležem, ki so pravi strah vse občine, stopilo že enkrat odločno na prste ter tako odvrnilo nevarnost, ki preti mirnim občanom od par strahovitežev, ki hodijo ponoči okoli z
nevarnim orožjem v roki z očividnim namenom, tega ali onega telesno poškodovati. Tudi je že skrajni čas, da bi se tudi oni, katerih dolžnost je, čuvati po noči in po dnevu telesno varnost, vendar že enkrat ganili proti drznim silovitežem, da se ne bodo zopet pripetili taki slučaji, kakor je zgoraj omenjeni. Žalostno je in najstrožje obsoditi, da ima liberalizem take zastopnike svojih pogubnih idej. Iz gori navedenega dejanja je pa tudi razvidno, da pogubni liberalizem dičijo lepe lastnosti: silovitost in divja, surova poživinje-nost — neizbrisni znaki za onega, ki slepo veruje liberalnim naukom.
Miklavžev večer v Kan (liji in Šmihelu. Ljudska knjižnica v Šmihelu priredi dne 5 dec. t. 1. v četrtek večer ob 6. uri v gostilni pri Valentinu Miklavžev večer v Šmihelu za obdarovanje otrok iz Šmihela, Ob 8. uri bo v gostilni g. Pintarja v Kandiji, za otroke iz Kandije in Novega mesta. Tudi za prosto zabavo in smeh bode skrbel odbor svoji moči primerno.
Kaj nas uče volitve volivnih mož na Goriškem2 Uče nas to: Kjerkoli je ljudstvo zavedno in kaj vredno ondi zmaguje katoliška stranka, kjer pa je ljudstvo nevedno, lahkoživo, udano raznim strastem ondi zmagujejo liberalci. Podučujmo ljudstvo in liberalizmu bo za vedno odklenkalo.
Ljudska knjižnica v Šmihelu. Praznuje v nedeljo 1. decebra popoldne oficielno otvoritev svoje knjižnice. Več o tem v prihodnjem listu. Za 8. dec. t. j. prihodnjo nedeljo sklican je občni zbor, kjer se izvoli novi defenitivni odbor za eno leto. Tudi o njem poročamo svoje-časno.
Nova knjiga. Ravnokar izšlo je v založbi podjetnega knjigotržca g. L. Schventnerja v Ljubljani J. Kersnika zbr. spisi, 2. zv. 1. seš., ki obsega roman „Na Žeritijah“. Cena 2 K. 50 h, po pošti 2 K. 60 h. Knjigo priporočamo. Za I. zvezek Kersnikovih zbranih spisov, (obsegajoč romana Cyclamen in Agitator) priporoča g. Schwentner jako elegantne izvirne platnice, in sicer: a) platnene v 3 barvnem tisku po 80 h. b) pol franc, (z modernim usnjenim hrbtom) 1.70 K. s poštnino po 10 vin. več. Enake platnice izdam tudi za ostale 4 zvezke.
Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele pričetkom meseca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eni-in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 5. decembra t. 1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ktere ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, kterim so taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. novembra 1901.
Viška in glinška požarna bramba priredi v nedeljo 5. januarija 1902 v salonu g. Trauna na Glincah predpustno veselico z loterijo, šaljivo pošto in plesom. Cisti dohodek namenjen je za odplačilo društvenega dolga.
Razne stvari.
Nazadnjaštvo sv. očeta. Sv. oče priporoča vseučiliške študije v pismu na baltimorškega kardinala Gibbona. V interesu duhovstva in cerkve je, da čim največ mladega duhovskega naraščaja se izuri v višjih strokah človeškega znanstva. Tako »nenapredno" piše glavni voditelj ^klerikalcev* in nazadnjakov!
Zakaj se boje liberalci jezuitov ? To je prav lepo pojasnil antisemitski poslanec Schneider v državnem zboru, ko se je potegoval za redovnike. Rekel je, da mora vsakdo, ki hoče vstopiti v jezuitski samostan dokazati, da ni niti v dalnjem sorodstvu s kakim Židom. Ker so pa
liberalci (tudi slovenski) največji prijatelji in zagovorniki židovstva, od tod srd in sovraštvo do jezuitov.
Kaj je vse na Angleškem mogoče ? Nedavno umirovljeni general Buller je imenovan predsednikom odseka za reformo angleške armade.
Rotšildu poneveril je v Frankfurtu 6000 mark nek bančni uslužbenec, pa so ga takoj zasledili. Mož, tudi čifut, je kot vzrok pone-verjenju navedel, da je igral na borzi.
Delavske organizacije v Združenih državah imajo 1,400.000 članov.
Preprečena ljubezen. Dijak Alojzij Beau-mes v Montpellieru na Francoskem zaljubil se je v lepo pevko Aleksandro Blanoac. Po malo dneh znanja sta pobegnila. Lepa Aleksandrina je pri tem pomotoma vzela maternih 15.000 frankov, Potovala je lepa dvojica v Milan, se tam nastanila v jednem glavnih hotelov ter se predstavljala kot zakonska dvojica na ženitovanjskem potovanji. A veselje in zabavo jima je skalila policija, ki jih je prijela ravno, ko sta se v hotel vrnila. Beaumes je hotel hitro z revolverjem obadva usmrtiti, toda sitni policaj mujerevolvor izvil iz rok. Konec ženitovanjskemu popotovanju vrši se sedaj v frangoskih ječah.
Najnovejše vesli.
Wolf — odstopil. V političnem pregledu omenjamo, da je glasoviti Wolf odložil svoj državnozborski mandat, odložil pa je tudi svoj deželnozborski mandat. To je baje nasledek dvoboja, katerega je pred par dnevi bil Wolf z vsenemškim poslancem Seidlom radi Seidlove žene. Oba dvobojevnika sta ostala nepoškodovana. Seidl, ki je zet vsenemškega drž. poslanca Tehanna, se bo ločil od svoje žene. Wolf je moral podpirati izjavo, da ne bo sprejel nobenega mandata tudi če bi bil izvoljen.
GLASNIK.
Delavska stanovanja.
(Konec.)
V §§ 11. in 12. govori zakonski načrt o najemnini. Sedanji zakon določa najemnino tako, da navaja dovoljeni maksimalni znesek, ki se sme pobirati kot najemnina od vsakega m2 stanovanja. Pod premiso, da bode poslopje stalo 80 let, veli zakonski načrt, da celotna letna najemnina poslopja, ki uživa davčne olajšave, ne sme presegati zneska, ki je po mnenju strokovnjakov potreben, da se za nakup stavbišča ter za zidavo potrošeni kapital po odbitku amortizacijskih obrokov, vseh realnih davkov, doklad in naklad, vzdrževalnih in upravnih stroškov obrestuje s tolikimi odstotki, kolikršne navede za posamezne kronovine poseben ministrski ukaz. Ob določitvi teh odstotkov se je ozirati na obrestno mero, ki je od časa do časa običajna v dotični deželi; vpoštevati je zlasti obrestno mero, katere se drže hranilnice in drugi kreditni zavodi pri posojilih proti hipoteki, in je težiti na to, da se kapital, ki je v delavskih startovališčih investiran, obrestuje z 0-20 do 050 odstotkov više nego kapital, ki je naložen v drugih podobnih napravah. Takim javnim zavodom pa, ki so po svojih statutih poklicani, pospeševati občno blagostanje, notranji in finančni minister lahko dovolita od slučaja do slučaja, da se njih kapital, ki so ga naložili v delavskih stanova-liščih, izjemoma više obrestuje. Uradoma ali pa na prošnjo posestnika je od deset do deset let na novo določiti glavno vrednost, ki je podlaga dovoljenemu maksimalnemu obrestovanju, in je pri tem v poštev jemati izpremembo zemljiških dohodkov (Grundrente). O vrednosti kapitala odloča finančno deželno ravnateljstvo sporazumno z deželno vlado.
Ge posamezna stanovanja niso v najemu, ampak so prepuščena delavcem brezplačno, je dognati njih najemno vrednost v primeru z oddanimi stanovanji zenačboma in je tako dognano vrednost teh stanovanj vračuniti v celotni na-
jemninski donos. Za vzdrževanje in upravo poslopja se ne sme računati višji znesek nego l‘8°/o od kapitala, ki se je porabil za zgraditev.
Cim se je tako dognala maksimalna letna najemnina cele hiše, je lastniku dano na voljo, da določi najemnino za posamezna stanovanja, primerno legi in kakovosti stanovanj. Zavezan pa je, da ob vhodu v hišo namesti tarif, ki navaja najemnino za posamezna stanovanja,, in pa hišni red, v katerem je navesti eventualno še postranske pristojbine. Najemninski tarif, katerega je predložiti politični in davčni oblasti, da ga vidirata, mora navajati tudi najemninsko vrednost onih stanovanj, ki so se prepustila v brezplačno uporabo. Hišni red mora biti odobren od pristojne politične in davčne oblasti.
Prošnje za dovolitev davčnih olajšav poslopjem, namenjenim za delavska stanovanja, bo vlagati pri davčni oblasti prve inštance, ki so sporazume s političnim oblastvom. O prošnjah odločuje finančno deželno ravnateljstvo sporazumno s politično deželno oblastjo, o rekurzih odloča finančno ministrstvo sporazumno z notranjim ministrstvom. V stavbotehničnih, zdravstvenih, policijskih in nravstvenih vprašanjih odloča izrek politične oblasti.
V § 14. določa načrt, da je poslopja, katerim se je dovolila davčna ugodnost, za dobo 80 let odmeniti za delavska stanovališča ali pa za blaginjske namene; zgraditelj in pa vsi naslednji hišni posestniki so zavezani, da vzdržujejo poslopje v takem stanju, ki vstreza namenu tega zakona — preskrbeti delavcem zdrava in cena stanovanja — ter da izpolnjujejo določbe tega zakona in pa poslej izdane izvršilne ukaze. Od-membno je vknjižiti kot realno breme v zemljiški knjigi na korist države. V posebnega ozira vrednih primerih smeta finančno in notranje ministrstvo na prošnjo hišnega lastnika dovoliti, da se izbriše pomemba v zemljiški knjigi. Posledica take dopustitve je, da takoj prenehajo davčne olajšave. Dopustitev se lahko dovoli le pod pogojem, da se državi povrne ves ali pa le delen znesek, katerega je izgubila na davkih in pristojbinah vsled prej dovoljene davčne olajšave.
Politično in davčno oblastvo morata skrbeti za to, da služijo poslopja, ki so deležna davčnih ugodnosti, svojemu namenu. Upravičena so, posestnikom, ki se ne ravnajo po postavnih določbah, nalagati denarne kazni, zlasti tedaj, kadar najemodajalec pobira večjo najemnino, nego je po zakonu dopuščeno. Preplačano najemnino je vrniti najemniku. Nadziralna oblast sme po svojih organih vse prostore delavskih stanovališč pregledovati. Na zahtevo oblastev je nemudoma izvršiti njene ukaze, sicer zadene posestnika kazen in se uradni ukaz prisilno izvrši.
V § 22. veli zakonski načrt, da veljajo navedene olajšave za one stavbe, ki se tekom 20 let, računjeno od onega Časa, ko stopi zakon v veljavnost, stavbno dogotove, naj se je z graditvijo pričelo pred ali po označenem času. Vendar pa načrt pooblašča finančno in notranje ministrstvo, da dovolita olajšave in ugodnosti tega zakona tudi onim stavbam, ki so se dovršile ob času veljavnosti sedanjega zakona z dne 9. februarja 1892. 1., drž. zak. št. 37, seveda le tedaj, ako se zadosti zahtevam novega zakona. Nam se ne zdi na mestu, da § 22. normira dvojno mero. Zakaj naj stavbe, ki so zgrajene pred pričetkom veljavnosti zakona, le po milosti ministrstva zadobe one ugodnosti glede načina graditve in velikosti stanovanj, katerih poslopjem, ki se dovrše po pričetku veljavnosti novega zakona, kratkomalo ni odreči, čim so izpolnjeni postavni pogoji?
Ugodnosti in olajšave tega zakonskega načrta bodo deležne le one kronovine, v katerih se bode za nove stavbe take vrste, kakršno ima v mislih razmotrivani zakonski načrt, po deželni zakonodaji sklenilo, da so za dobo 24 let proste vseh deželnih in okrajnih doklad in da jim je plačevati občinske doklade le v znižani odmeri. § 24. določa, da stopi zakon v veljavo z dnem razglasitve; sedaj veljavni zakon pa ostane v veljavi le glede onih poslopij, katerim se je davčna olajšava dovolila za časa njegove veljavnosti.
Po Narodnogospodarskem Vestniku".
Listnica uredništva. Kranj: Prihodnjič! Hvala lepal Prosimo večkrat kaj. Pomoči potrebujemo.
VABILO
na
Miklavžev večer
katerega priredita
»Slovenska krščansko-socijalna zveza“ in »Meščanski klub“ v veliki dvorani Katoliškega Doma dne 5. decembra t. 1.
Ob 7. uri zvečer se prične koncert »Meščanške godbe", točno ob ‘/28. uri zvečer nastopi
JY[ i 1^ 1 a u ž
s sijajnim spremstvom
in obdari otroke.
Vstopnina 20 kr. za odraščene, otroci prosti.
Kdor želi kako darilo nakloniti svojim dragim, da jim izroči darilo Miklavž, naj ga prinese v »Katoliški Dom" k g. Cotiču ali pa v delavsko tajništvo, v prodajalnico g. Brusa pred škofijo (pri Štefetu). Na darilih naj bo popolno ime dotičnika, kteremu je darilo namenjeno.
F. P. Zajec
urar in trgovec Ljubljana
Stari trg 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih rt švicarskih žepnih in srebrnih ur.
I Nikelnasta remontoar lira .... od gld. 1*90.
Srebrna cilinder remontoar ara „	„	4*—.
? Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov.
Popravila se lzvrftujejo natančno in '/. jainntvom.
Ceniki brezplačno In poštnine prosto.
Za Miklavža
priporočata	(47)	1—1
Česnik & Milavec
Ljubljana, Usarjeve ulice zelo primerna darila
po najnižji ceni.
Za
]y(iltlauža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
»
Stari trg št. 21
n^jfinejše, sveže in zdravo
peKarsKo in nasladno
(44) 1-1 pecivo.
Srajce za gospode
le samo dobri izdelki
po znižani ceni
I. vrste	. . . ‘ .	gld.	115.
II.	„	....	„	1-45.
III.	„	. . . .	„	2*—
(39) 5—3	priporoča
Alojzij Persche
zraven mestne hiše.
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
kugo m
v Ljubljani
v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga (25) ~~15
suknenih ostankov.
Denarni promet d« 30. sept. 1901:	Stanje	vlog dnč 30. sept. 1901:
K 17,006.531-88.	K	7,263.956 34.
Ljudska posojilnica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
\} Ljubljeni, kongresni trg 2, 1. nedstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4 VI
o
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.	(43)7-3
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
Jfajueeja zaloga
I^ožal^ouinc
po najnižji ceni priporoča
Alojzij p«r$e|5«
pred IRofijc 22.	(48)	4-1
Ane Sinkovič-Sossove ded®
v L j u. t> 1 j a n i
si usojajo slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da obdržijo	(45) 3—1
trgovino na Mestnem trgu
ter priporočajo bogato zalogo tkanin in pletenin, perila, baržuna, pliša, svilenin, baržunastih in flanelastih bluz, najboljših modercev (chenille), robcev in rut, čipk, pasov in trakov in sploh vseh stvari najrazličnejše vrste, ki spadajo v to stroko.
Corset Pariš!
Najnovejše moderne
moderce
(40) —3 priporoča
§	# t
Alojzij Persche
Pred škofijo 22.
Vt .	 T\
Pravo naravno sadno žganje
kakor češpljevec, češnjevec, hrušovec
itd. za namako jagod in drugega sadja
prodaja samo
L. Benedik, Ljubljana
Dolenjska cesta.
Po pošti pošiljam zaboje po 5 kg s 3 Z in po 10 kg s 6 l vsebine po povzetju.	(23)	—16
n
Rokavice
IZ
n
tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste
(41) -3
kakor tudi
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
L Aloj
*
Pred škofijo 22.
Odgovorni urednik: Ivan Šteffe.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista“.
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.