XII letKik V Gorici, dno.r 1 H. septembra 1004. 37. številka .1 ji L'l n!iLlti'. ul-llLjilul I ] lov enako iiavbro dom ofo. --- Izhaja vsaki četrtek uti II. un dopoldne Rokopisi sc »e vračajo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo. Cena llslu ziin3a za celo leto 4 krone, iz pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol lela K 1 '50 Za Nemčijo je cen? listu 5 K, za druge dežele izven Avstrijr 6 K. Rokopise sprejem." .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet turini št. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. jj^jipjjii opojnih pijač. (Konec.) Škoda, katera izvira izi Hedanjega uživanja opojnih pijač je veliko veča, kakor je dobiček nekaterih, ki je pre-mnogokral le dozdeven. Ker vsled pro-obilnega uživanja no trpijo lo pijanci, ampak vsa človeška družba, treba je, da se tudi vsa človeška družba prizadeva odvrnili zlo, ki izvira iz preobilnega uživanja. Zato je treba poznati uzroke, ki napeljujejo v nezmernost. Ni časa, da bi govoril o vseh uzrokih. Gotovo pa je nevednost o lastnostih opojnih pijač zelo kriva, da jih ljudje zlorabijo. Predsodki o koristi op. pijač so vsled omamljivih slepilnih lastnostij alkohola tako vkore-ninjeni, da je človek, ki se drzne temu oporekali, v nevarnosti, da ga prištevajo tistim, ki niso pri čisti pameti. Meni se pa zdi, da ravno listi, ki so pod uplivom alkohola, nimajo uzroka druge pomilovati. Res, da alkohol omami čut trud-nosti, prežene žalost, podaje začasno veselje, da pozabimo težave in skrbi tega življenja, spreminja to solzno dolino v nebesa, pa le v omamljenih možganih tiBtega, ki vidi vse v rožicah, svet pa le ostane polen gorja. Četudi je morda tuintam dobro, da ubogi trpin pozabi na gorje v tej solzni dolini, vendar je na splošno bolj potrebno, da trezno Bpozna in presodi velikost svojega žalostnega stanja in uzroke, ki so krivi te nesreče, in pa da z vso resnobo išče sredstva, ki mu pomorejo do rešitve. V tem ravno je največa nevarnost za človeško družbo, da se ljudje nalašč slepijo, da ne vidijo nevarnosti in škode, in pa ravno tam iščejo tolažbo in pomoč, od koder izvira zanje največe gorje. Človeštvo je podobno tistemu možu LISTEK. Spomini s pota. (Dalje.) Cerkev sv. Ambroža je sezidal sv. Ambrož na podrtinah Bahovega templja v 4. veku. V poznejših vekih je bila povečana in predelana. V 12. veku so jo prenaredili v romanskem slogu, v 18. so napravili gotske oboke. Veža je iz 8. veka s starimi slikami, napisi in ostanki starih grobnih spomenikov. Ugajala mi je sliia nad oltarjem: Križ, pod njim voda, ki jo pije žejni jelen. Kako pomenljivo! Veliki ollar ima še opravo iz 9. stoletja; tu so vzdignjene podobe na Brebrnih in zlatih ploščah, nasajene z dragimi kameni. Vrh oltarja je prekrasen šotor (tabernakelj). V koru je starodavni mozaik in prestol škofa sv. Ambroža iz belega marmorja. V kapeli je grobnica sv. Satira iz 5. (?) stoletja. V podcerkvi so grobnice sv. Ambroža, Gervazija in Pro-tazija. — V tej cerkvi je bil krščen sv. Avguštin I. 387. Tu se je vršila tudi ona dogodba, da sv. Ambrož ni pustil cesarja Teodozija v cerkev, ker je bil kriv moritve v Solunc (389). Cesar se je udal, sprejel je pokoro na se ter se pokoril očitno pred to cerkvijo; potem ga je šele pustil škof v cerkev. l’a dandanes?! — V tej cerkvi so bili tudi kronani lom-barški kralji sč železno krono. — Cerkev sv. Lavrencija z visoko kupolo je najstarejša v mesta; napravljena je po evangeljske prilike, ki je padel med razbojnike, ki so ga slekli in z ranami obdali. Prišla sta mimo juilovski duhovnik in levit, pa sla zmajala z glavami, češ, kaj meni mar la človek, hvala Bogu, da nisem jaz padel mod razbojnike. Prišel pa je Samarijan, nevernik, spoznal je svojo dolžnost pomagali nesrečnemu sobratu. Z lastno težavo in požrtvovalnostjo je pomagal revežu. Veliki reveži so pijanci; tudi naše ljudstvo je padi* med razbojnike. Te nesreče niso le sami krivi, ampak vsi oni, ki zapeljujejo ljudstvo s slabimi priložnostmi in z lastnim izgledom nebrzdanega uživanja. Tu nič ne velja zabavljati čez spačenost tega sveta, tudi ne obsojati pijancev, niti posnemati judovskega duhovnika in levita, češ, kaj je meni mar če je človeštvo nesrečno vsled preobilnega uživanja, hvala Bogu, da le jaz nisem pijanec; ne,to nič ne izda, ampak žrtvovati se je treba iz ljubezni do nesrečnega bližnjega. Kardinal Manning je nekoč očital delavcu grdo pijančevanja, posebno pa uživanje tistega grdega špirita. „Eminenca“, ga zavrne delavec „ko bi jaz imel tako fine likvorje kakor Vi, bi ne pil špirita". Kardinala je šlo to očitanje k srcu, da je delavcu rekel: „Za-naprej niti kozarčka več“. Ta je bil začetek njegovega požrtvovalnega delovanja v rešitev pijancev. Vspeh je bil velikanski. V enakem smislu se prizadevajo protestanti in celo socijalni demokrati delovati proti pogubnemu pijančevanju in z vspehom. Ako je Kristus pravovernim Izraelcem postavil v izgled ljubezni do 1 bližnjega nevernega Samarijana, mislim, da tudi nam katoličanem ne bo škodoval požrtvovalni izgled naših nasprotnikov. V Ljubljani se je za vse slovenske pokrajine ustanovila „Družba treznosti". nekaterih iz kopeli in morda tudi palače cesarja Maksimina; prenovljena je bila v 16. veku. Na desni strani je kapela sv. Akvilina z mozaiki iz 6. in 7. stoletja in s staro krščansko grobnico. Zunaj cerkve je 16 ogromnih stebrov iz marmorja ; ostanki toplic cesarja Maksimijana; po drugih iz templja Herkulesa. Nato se peljeva še do Bvelike bolnice" ; odtod skozi novi park mimo „sla-voloka miru“ in „arene“ na pokopališče. Tu je mnogo umetnih spomenikov; vsi pa tudi niso primerni. Zadej je shramba pepela od onih, ki so bili sežgani v krematoriju v ozadja. Da le cerkvi pokažejo svojo upornost in zaničevanje prav je modernim nevernikom vsako sredstvo in ttiko ludi sežiganje mrličev! V palači Brera je zbirka slik. Tuje zastopan poleg drugih Tintoreko, Paolo Veronese, Ferrari, Corregio, Rabens, Van Dyck, Rembrandt, Rafael. Najbolj ste nitma ugajali sliki: „Marijina zaroka" od Rafaela, ki je v posebni sobi, in Tizija-nov sv. Ilijeronim, ki se bije s kamenom ob prsi v puščavi; pa tudi Rubensova „Zadnja večerja". So pa tudi slike, ki kažejo, da so se slikarji ravnali po liberalnem načelu : Umetnost si je sama sebi smoter! — V hotelu so nama v prvo devali umetni led v pijačo radi vročine. Milan je lep; ali bivati bi vendar ne hotel tu . Človeku preseda ta vik in krik, šum in ropot, pa zvonci in večno drdranje tramvajev. To je za Laha! 2. V Genovo. Vlak nas je vodil po ravani proti juga in privedel do Čertose. To ime spominja glede stavbinske umetnosti imenitnega samostana Certose di Pavia, ki ga je ustanovil 1. 1396 J. G. Visconti v obližju grajskega parka. Končan je bil I. 1450. Zdaj je ta narodni spomenik. — Mosto Pavia, pri starem Ticinum, potlej Papia, je bilo od I. 692—774 glavno mesto Longobardov. Zdaj je glavno deželno mesto s 21.800 prebivalci in ima vseučilišče. Ta blizo se izliva Ticin v Pad. V stari cerkvi sv. Mihaela so vsprejemali v srednjem veku večkrat nemški vladarji lombarško kraljevo krono. V grajskem parku je bila bitka 24 febr. 1626; Frančišek I., kralj francoski je bil premagan in ujet j Pri Paviji je 762 m dolgi most čez Ticin, pozneje pa še čez Pad pri Kavi Manari. Pot vodi čez Voghero, Tortono in Novi. Na jagu in vzhodu se dvigajo Ligarski Apenini, pri Serravalli stopimo v gorovje in cesta se vije na obzidanih nasipih skozi ozko skalovito dolino ob reki Scrivia'(Bocchelta) tor jo večkrat prekorači. Od Arqaate do Genove je 24 tunelov, med temi je največji tunel Ronco (8294 m). Ta se je bila zgodila pred par leti velika nesreča. Lahi rabijo namreč angleški premog, ki pa ni najboljši, kar potnik dobro občuti. Vsled dima se je bil pred leti onesvestil v tunelu voditelj vlaka; na lo je pridrdral od zadej še drag vlak v tunel, in nesreča je bila gotova. Od tedaj so se domislili, da je treba v tunela predahov zaradi zraka. In res, vsako toliko časa se pobliska v predora ter pokaže svetloba. — Nato gre vlak navzdol po vijadaktih in ozki dolini Pol-ceveri, ki je znana zaradi dobrega vina. Kraj je vedno bolj prijazen in bogat, na gorskih obronkih in sč žitom obsejanih gričih se množe pisane vile Genovežanov in od daleč se kažejo trdnjavice geno-veške. Sampier d’ Arena je pravi laški Mančester, vse polno tvornic je tu. To je predmestje Genove z mnogimi palačami. Ta sle bili napravljeni n. pr. tudi ladji Kasaga in Nisima, ki so ja kupili Japonci. Baje da mislijo polagoma prekopati hrib, ki loči Sampier d’ Areno od Genove ter oboje združili. Še nekaj časa in v Genovi smo. Financarji niso sitni, in kmalu se odpeljeva v hotel Petra Serra v ulico Lomellini. Genova šteje s predmestji 234.800 duš, je močna trdnjava, sedež nadškofa in ima vseučilišče, pa je prva italijanska luka. Mesto se dviga v polkrogu nad morjem ; imenuje se zaradi krasnih palač „ponosna Genova". Te so posebno v novem mestu, kjer so tudi široke večinoma ravne ulice; v starem mestu pa je zmos ozkih strmih ulic z mnogimi visokimi, večnadstropnimi hišami. Na suhem okrožuje mesto od 17. stoletja 16 km dolgi nasip; na višavah je venec trdnjavic. (Dalje pride.) Nje namen je pridobivati sobojevnike proti nezmernemu uživanju opojnih pijač ter jih podučiti, kako je treba uspešno postopali v tem velikanskem boju. Kdor so čuti sposobnega kaj storiti v blagor svojega nesrečnega bližnjega, naj pristopi k društvu. 0 namernih oodomočnih napravah v Treoti in Soči. (Do iis iz Trento.) Kdo bi si bil mislil, da postane, kakor upamo zatrdno, Trenta, sve-tovnoznani, najbolj divje romantični kraj slovenskih planin, kar naenkrat s Sočo vrei središče velikega hidro-elek-tričnega podjetja! Do zdaj so bile naše doline le bolj malo obiskovane od tujcev in turistov, ker nedostaje prometnih zvez, ker so razmerno preoddaljene od železnice in ni bilo dobiti do zadnjega časa tudi zadostne postrežbe. Kakor se pa povzdigne v naprej z nameravanim podjetjem v veliki meri promet tujcev, takč se dvigne, in to je baš glavno za nas, vsled podjetja trentskosoška dolina v gospodarskem oziru. Zadnji čas je, da dobi naše borno ljudstvo pomoč, ki mu bo olajševala žalostno, trpko stanje! Naš planinec ljubi sicer zelo svojo slrmoskalno domovino, a kljub temu poje: Žalostno je vse, kjer kamnje ostro je po naših gorah in pečinah! Nikdar bi si pa ne bil mislil, da mu ravno strma lega in mogočen pad vodfl, ki mu je bil do zdaj v oviro pri plavu lesu, pomagal! Do 1000 m visoko ležeči izvir Soč e in visoki izviri drugih postranskih dotokov so obrnili letos nase izredno pozornost drznih podjetnikov. Še v marču, ko je ležal sneg po gorenji Trenti še v velikih plasteh, so prišli nekateri gospodje iz Trsta in Dunaja le-sem, ogledovat si vodovje in kraj. Sklep je bil naglo storjen, g. inžener J. T o b e 11 iz Trsta, ki je prišel prvi na to idejo, je brzo izdelal za elektrotehnično tvrdko Ganz & Comp. na Dunaja načrt nameravanih vodomoč-nih naprav, in c. kr. okr. tolminsko glavarstvo je določilo komisijonalno poizvedbo in obravnavo na 24., 26. in 26. avgasta. Te komisije se je udeležil g. okr. glav. Princig, nadinženerja gg. Machnitsch iz Gorice in P&šma iz Tolmina; nadinže-ner g. Grimhut iz Gradišča je zastopal trgovinsko ministrstvo v zadevi regulacije Soče, kapčijsko in obrtnijsko zbornico v Gorici pa gg. Paternolli, vitez Hol-zer in tajnik Bisiach. Od podjetniške tvrdke G a n z & C o m p. je bil pooblaščen g. inžener J. To beli, od občin Trente in Soče pa obč. tajnik trent-ski, g. vikar Abram ter zaupnik obeh občin, g. E. Klavžar iz Gorice. Zastopan je bil tudi bovški cestni odbor ter po svojih županih občine Srpenica, Žaga, Čez-Soča, Bovec in Kal-Koritnica, ki imajo v Trenti in Soči servitutno pravico do lesu, katerega plavijo več ali manj po Soči. — Komisijska obravnava, ki je trajala v Trenti 2 dni, v Soči 1 dan, se je dobro izrekla; želeti bi bilo le, da bi ne bile delale gori omenjene občine — v Bvojo škodo - toliko ogovorov in pretiranih zahtev v zadevi plava. Sporazumljenje in skupno, enotno postopanje nikoli ne škodi! Radi izrednih koristij, ki jih bosli imeli Soča in Trenta, dalje pa sploh ves Naročnlno In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, SemeniSka ulica š. 16 Posamezne StevUke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgor. J. MaruSič) v Gorici. okraj in vsa dežela od nameravanega podjetja, nam zdaj ni dragega želeti, kakor da dobi tvrdka koncesijo ter se čim prej odloči za vodovodne naprave v teh krajih. Vodovodne naprave same bodo zelo obširne in naravnost velikanske; segalo bodo od izvira Soče do vasi Soče. Ker podamo občinstva v kratkem natančnejši opis naprav, jih za zdaj le površno očrtam. Soča pada pri izvira 60 m na km. Dober km pod izvirom, kjer dere Soča po globoki strogi v višini 860 m se napravi za zdaj 11 m visoka dolinska za-jeza, ki se pa kasneje po potrebi zviša na 18 m. V to zajezo se bo stekal po ceveh tadi potok Taranica, ki izvira pod Mojstroko (prelazom) in pa O k 1 i-n a r i c a, izvirajoča pod Razorjem. Iz zajeze bo vodil na planoto Lomovj zagotovljajo v Kodanju. da je car prejel minoli teden od generala Steselja brzojavko, v kateri iBti zatrjuje, da se zamore branili še tri mesece. + * * Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja od 12. t. m. poroča: Nisem prejel nikakih poročil, da bi se dne 12. I. m. vršili kaki spopadi. Južno od vasi Bianiubuzda, 36 kilom. južno od Mukdena so naleteli na taborišče precojšnjega japonskega oddelka. Politični pregled. Skllcauje deželnih zborov. — Včerajšnji dunajski uradni list „Wiener Zeilungu priobčuje cesarjev patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori kakor sledi: Koroški in šleski deželni zbor se sklicujeta na dan 19 t. m., solnograški in spodnjeavstrijski na dan 20. t. m., go-riško-gradišfanski in istrski na dan 21. t. m., štajerski in moravski na dan 26. t. m., kranjski na dan 27 t. m., gališki in predarelski na dan 30. t. m., zgornje-avstrijski na dan 3. oktobra, češki in dalmatinski na dan 6. oktobra, bukovinski na dan 10. oktobra. Istrski deželni zbor zboroval bode v Kopru. Dopisi. Iz Mirna, dne 14. septembra 1904. — (Gabrščekov pa Kopačev hinavski manever.) — Kdo se ne spominja, kako je „Soča“ pred par meseci s trepetajočim srcem naznanilla svetu javno tajnost, da je v goriški socijalni demokraciji polom. „Soča“ je hotela z omenjeno objavo in namigavanjem prikupiti se razkropljenim sodrugom in jih zbrati, kakor koklja piščeta, pod svoje peruti. Geli članek je milo zvenil na ušesa delavcem, kakor glas skrbne ma Mice, katera bOža razposajene paglavce in jim pravi: Glejte, ljubi otročiči, kako hudo se vam godi, ker me niste ubogali; bodite zanaprej pametnejši in ubogajte mol Na koncu tega milega opominjeva-nja jo pa objokana in v strahu, kakor poredna hčerka, ki se zaveda, hoteča polizati smetano, da bo sledila kazen ne-vsmiljenega očola — „Rdečega Praporja". In res, „Rdeči Prapor14 je kakor stari razgrajač zarohnel, ko je videl nakano .Soče" in jo brez milosti lopnil po zobeh nekako približno: Hodi na vrt, „So-ča“, kot strašilo vrabce strašit, ker drugi se zate tako več ne zmenijo itd. LizaBta „Soča“ je, ko je dobila to gorko klofuto, milo zaječala in se začela opravičevati, češ: Kaj bi ne imela tudi jaz pravico do (delavske) smetane? Saj uže toliko časa odganjam silne klerikalne muhe in jih pobijam! Oče „Prapor“, kaj hočeš še več? Mi smo la manever gledali od strani in skoraj pričakovali, da še nikdar agnana „Soča“ užene v kozji rog Kopača in vso njegove pomagače. Sredstev je imela več kol dovolj. Pa glejte čudo I „Soča“ jo retirirala s svoje izvrstne pozicije in vrgla puško v koruzo. Kako to ? Kaj je uplivalo na nevstrašenega junaka Gabr-ščeka, da jo je tako sramotno kar čez noč popihal z bojišča? Da bi se ta pro-sluli junak posluževal Kuropalkinove taktike, je izključeno. Pa čemu staviti .Soči’1 ta vprašanja I Ona nam nanje ne odgovori. Zato pa ji moramo mi, črni klerikalci prihranili to delo. Znano je že vsakemu še tako pri-prostemu čitatelju, posebno ako je bral v „Gorici“ A. K.-jeve dopise, v katerih je jasno dokazano, da je Gabršček lam, kjer je denar, in kjer je denar, tam je Gabršček. Torej „Soča“ je zato skušala izrabiti polom v goriški demokraciji, da bi potem ona zasedla mesto dunanjske židovsko-demokratične centrale. Gabršček Bi je mislil : Zdaj ali pa nikoli se moram polastiti te molzne kravice, demokratične podružnice v Gorici. Toda skopil jo je revež. Vrgel je mrežo v kalno vodo, pa zastonj. Delavci so ostali po večini rajši neorganizirani, peščica ostalin sodragov (in ti bo po večini klesarji, kateri morajo imeti posebno dobre želodce za prebavljati debelo poštenje bivšega predsednika Majerja) so ostali raje pod Kopačevim dežjem, kakor pa da bi šli pod Gabrščekov kap. Da, da, gospodje okoli „Soče“, to jo bil fiasko, allro che v Mirnu pri slavnostnem razvitju zastave. Le naštejle, koliko delavcev je za vami. Mi lahko rečemo, da je odklenkalo demokratom v Mirnu, o liberalcih pa niti ne govorimo. Pomilovalen nasmeh nam sili, ko se spomnimo, kako sta „Soča“ in „Pri-morecu pisala pred slavnostjo v Mirnu. Med drugim tudi: „V Miren prideta dva zmešana filozofa, rimska dohtarja Lampe in Krek iz Ljubljano1* itd. Seveda, ta dva sta Gabrščeku in še nekaterim dragim študentom koperske univerze zmešana filozofa. Dalje je tudi namigavala „Soča‘', češ: „Prav bi bilo, da bi kateri šli v Miren in povedali kar jim gre tem hujskačem". Kje pa slo bili, vi, jnnaki? Za kulisami, kaj ne? Varovali ste si vaše trebuške, tako pravi zadnji „Rdeči Prapor". Sam pa se izgovarja, da ni imel časa. Tadi zabavljati zna izvrstno, seveda na papirja. Mi črni pa vam aže sedaj povemo na uho, da vam ne pojde še z lepa tako gladko, kakor vam je šlo lansko leto. Ste razumeli ? Ako nočete verjeti, pa poskusite. Sicer pa vam že mi prej ko prej damo priliko, da pokažete javno vašo nevstrašenost in moč. Kako pa piše „Soča“ po Blavnosti? Čujte! Krmižljavi uže nismo več, kakor ' tudi nismo bili, ko smo se udeležili sokolske slavnosti v „Velodromu“, čeravno je štelo naše društvo takrat 60 ndov manj nego sedaj. Pač pa grozen fiasko smo doživeli. „Soča", da opiše ta strašen fiasko, je morala odpreti svoje uvodne predale. Nas veseli to cvilenje in javkanje nR prvem mesta, ker vsak trezen čitatelj si mora misliti, ako tudi ni bil navzoč pri slavnosti in ni slišal govorov, da vendar ni mogel biti fiasko v Mirna, sicer bi BSoča“ ne ropotala toliko na prvem mestu. Ta fiasko gotovo „Sočo" skeli. V zadnjih noticah pa, ker ne more drugače, se spravlja na morebitne osebne napake udov našega društva, da potem kaže na splošno : Glejte, takšni so klerikalci itd. Vsi napadi pa so v zvezi s peščico naše „Rdeče straže". Najprej čestitamo našim demokratom, da so dobili tako častno dražbo in zagovornike, obenem pa smo jim tudi hvaležni, da so nam pokazali, kaj nam je treba, kadar ne bodemo mogli več prenašati ,Sočinega“ ognja. V takem slučaju in nevarnosti damo tiskati vse tiskovine, katere bodemo rabili, v Gabrščekovo tiskarno, potem bomo gotovo uživali rajski mir pred „So-čo“, kakor ga vi uživate. Celo reklamo nam bo delala „Soča“ zastonj, kakor tudi vam to dela. Zadnjič smo opisali, pod kakšno komando se nahaja naša »Rdeča straža". Danes pa si hočemo le površno ogledati, kakšni so ti naši raečestražarji po večini. Sami o sebi pravijo, da oni najbolj vestno izpolnujejo Kristnsove zapovedi. Posebno ljubezen, to imajo vedno na jeziku. Kako pa cerkvene zapovedi! Te, pravijo, nismo več dolžni izpolnovati, ker to so le farški paragrafi itd. In res, kar je bolj rdečih, se sramujejo iti v cerkov, in če gredo, slorijo to le zato, da bi jim ljudje ne rekli, da so brezverci ild. Tudi pridige zvesto poslušajo Mimo grede bodi omenjeno, da za hoditi poslušat pridige se vrstijo; eno nedeljo gresta dva, drugo zopet druga dva itd. Poslušajo zelo pazljivo zato, da ako „far“ pove kakšno njim neljubo, pošljejo še gorko v „Rdeči Prapor1* ali pa v „Sočou, kakor so to storili lansko leto. Prejšnji g. kaplan Rudež je namreč v dveh pridigah pobijal trditve socijalnib demokratov, da cerkev ljudstvo odira, da nabira velikanske zaklade itd. Potem pa je primerjal premoženje le nekaterih judov in s številkami dokazal, da je cerkveno premoženje, v teku stoletji nabrano, le senca ogromnih miljonov, katere so le štirje judje v teku 60 let zbarantali. Ti dokazi bo pa naše rdečkarje tako užalili, da so pisali hitro v njih glasilo „Rdeči Prapor", da naš g. kaplan zlorablja in skruni sveto mesto v cerkvi. Niso pa povedali, ■ čem skruni. Imenitno so poza-bavljali in ozmerjal!, nič pa ovrgli. Tako znajo ti gorečneži za čast hiše božje. Kdo pa naj pričakuje kaj druzega od teh naših rdečkarjevl Dokler še niso vedeli za Kopačn in njegovo »Iranko, ao bili pristni liberalci, toroj zreli za demokratični evangelij. Njih glavno delo je, slikati in izzivati, obrekovati in črniti ude „Kal. del. društva". V eni zadnjih Številk „Rdečega Praporja" so mesto stvarnega odgovora napisali celo litanije vsakovrstnih pregreh, n. pr. bogokletstva, skrti-nenje cerkve s plesom, pokrivanje svetnikov s klobuki, tolovajskih napadov, sploh vse slabosti in hudobije so na nas zvalili. Sicer pa nam še na misel ne pride, se pred vami »poštenjaki" opravičevati le to vprašamo vas, ki slišite travo rasti, povejte, ali je bila klerikalna ona Boba, katera se je pred nedavnim zlorabila za bordel (nesramno hišo), ali pa je bila demokraška? Nikar pa ne misite, da je to bila vašu društvena soba, čeravno jo bila v njej p 'stelja. Za danes samo še to omenimo, namreč- Naša »Rdeča straža" ima tudi nekaj skrivnih in neskrivnih privržencev in podpiraUsljev. Prvi je seveda glava naše občine, prvi podžupan, sedaj namestnik pokojnega župana K.Faganelija, imennjo se Anton Mozetič, sliši pa tudi na ime Tunin. Danes so nočemo daleč spuščali, le to povemo, da je mož, kateri obrača plašč po vetru, ali bolje rečeno: tje, kamor več nese. Siti pa so ga že vsi. Ker so mu maje podžupanski stolec, išče podporo menda pri demokratih. No, tam vsacega veselo sprejmejo. Dovolil je, da bodo dve njegovi hčerki sodelovale pri veselici 18. t. m., katero priredi naša »Rdeča straža". Tudi eden njegovih sinov je pristen demokrat, kateri vse druge prekaša; ima pa tudi enega sina, kateri je dijak gimnazije in gojenec malega semenišča v Gorici, torej zoblje iz klerikalnih jaBli. Bog varuj, da bi mi želeli a tem, naj bi vodstvo malega semenišča odpodilo res dobrega in blagega mladega dijaka. Ne, nikakor ne! Mi le želimo, naj bi se naš g. podžupan drugače obnašal, in se ne pustil slepiti od demokratov. Kar je druzih omahljivcev, pridejo žena vrsto. Veselica „Rdeče straže" bo, kakor amo zgoraj omenili, 18. t. m. Stražarji napenjajo vse moči, da svetu nekaj pokažejo. Lokavi in zviti so dovolj. Agitirajo na vsakovrstne načine. Udeležili so se skoraj vsi naše veselice 28. m. m. iz več vzrokov. Prvič kot ogleduhi, da bi kaj ujeli, drugič kot izzivači, da so naši bili siljeni enega izmed njih spraviti ven (zdaj pa bobnata »Soča" in „Rdeči Prapor" o tolovajstvu klerikalcev), tretjič pa si mislijo: klerikalci nam že vrnejo s tem, da se udeleže naše veselice, stokrat več kakor smo jim mi dali. Mi pa pravimo vsem našim društ-venikom in somišljenikom, naj nobeden ne gre tje, ker s tem bi jih podpirali. Naj le pravijo hinavci, da so verni in narodni. Po njih djanjih se jih pozna, kaj so v resnici in kaj prav za prav hočejo. Kdor jih podpira, goji gada na svojih prsih, kateri, kadar dorasle, je najbolj strupen. Proč od tacih volkov v ovčjih oblačilih! Nikar ne mislite, da so naši rdečkarji na drugačnem potu kakor rdeč-karji po druzih deželah. Vsi imajo en in isti program, kakor se je izjavil eden njih voditeljev v Švici mej drugim: Ne bodemo mirovali prej, dokler ne zadavimo zadnjega vladarja s črevom zadnjega duhovnika. To je glavni demokratični program, katerega nam ne utajijo, ako bodo delali še tako nedolžne obraze. Ker se to ne da kar čez noč doseči, delujejo demokraški voditelji in njih časopisje počasi in oprezno, ker dobro vedo, da bi jih verno ljudstvo na deželi odpodilo, ako bi jim hitro razvili ves njih program. Varujmo se rdečih hinavcev! Iz Krna. — Komaj je minulo leto, kar smo slovesno blagoslovili novo cerkev v naši gorski vasici, moramo že zopet naznaniti čitateljem cenjenega »P. L “, da smo že zopet napredovali. Mi gremo naprej I V sredo, dno 31. avgusta je blagoslovil preč. g. kurat pri nas novo šolo. Kaj, šola v Krnu?! Ne čudite se, saj sem rekel, da gremo naprej I Res, novo šolsko poslopje je bilo omenjenega dne pri nas blagoslovljeno. Slavni c. kr. okrajni šolski svet nam je uslišal prošnjo, da bo dva dni na teden hodil gosp. učitelj iz Vršna podučevat naše otroke; na Vršnem pa bo podučeval druge štiri dni. Kakor hitro smo to zvedeli, je posestnik Miha Gregorčič p. d. Podskednjar po načrtu šolskega sveta sezidal lično šolo. In sedaj bodo tudi naši otroci, četudi le z malo žličko, pričeli zajemati učenost. To ni kar si bodi, zato smo pa tudi ta dogodek slovesno proslavili. Zvečer pred sloTeanostjo pokali so topiči in letele raketo v zrak, da so pastirji v planinah mislili, da so v malih nebesih. Na dan slovosnosti pa smo šli v slovosni procesiji med nabivanjem zvonov iz cerkve v šolo. Vso pot smo prepevali pobožne pesmi. Preč. g. kurat je blagoslovil šolsko poslopjo in spregovoril par primernih besedi. Pokazal nam je solnčno in senčno stran šolskega poduka ter pozival stariše, da tudi še naprej, kakor do sedaj, sami pridno uče otroke doma. Po končanem govoru smo šli zopet v procesiji nazaj v cerkev, kjer smo imeli sv. mašo. Bilo je veliko ljudi, tudi zunanjih iz Vršna, Sela, da, celo iz Volarjev; pa ne samo žene, ampak tudi možje. Še nekaj veselega moram povedati. Meseca septembra dobimo v zvonik tudi i\pvo uro I Vsak pastir v planini, če ima tudi repo v žepu, bo vedel od sedaj naprej, koliko je ura. Še dobre ceste nam manjka, in potem ne menjamo z vami v deželi, še manj pa z vami v mestu. Kakor sem rekol: Mi gremo naprej t Kadar storimo zopet korak dalje, Vam Bporočim. Do tedaj pa zdravi I Krnc. iz Bovca. — Dopisnik iz Borca slavi v »Soči" od dne 7. t. m. slavno zmago bovških liberalcev pri občinskih volitvah. Tu mož ima popolnoma prav, kajti naši liberalci so izvrstno skrbeli za to, da pridejo v občinsko starešinstvo skoro sami krčmarji, ki bodo vedno pripravljeni proti primernemu ali pa tudi neprimernemu plačilu skrbeti za želodec svojih volilcev. Da dokažemo repnico naše trditve, naj navedemo tu imena nekaterih novih podžupanov in odbornikov. Ti so: France Kenda, krčmar; Andrej Mrakič, krčmar; Fran Ostan, krčmar; Anton Slrausgitl,krčmar; Anton Mlekuš, krčmar in Miha Mlekuš, nekdanji krčmar. Malo pa je manjkalo, da ni postal tudi za župana krčmar. Zdaj pa vprašamo našo liberalno gospodo, kako je skrbela do sedaj, ko je bila tudi ona na krmilu občine, za občinske koristi. Znano je namreč, da je zgorelo pri zadnjem požaru 6 občinskih poslopij, ki niso bila nikjer zavarovana. Ali ni to največja zanikernosl? Ali je stranka, ki tako skrbi za občinsko imetje, vneta za blagor občino in Občinarjev. Sicer je pa način, po katerem so zmagali naši liberalci, skrajno nečasten. Do zmage jim je namreč pripomoglo par izdajic, par odpadnikov od kršč. socijalne stranke in pa jeden mameluk; in pri vsem tem jih ni sram, da se javno bahajo z zmago. Več posestnikov. Iz 'Volčauskih Sel. — Že pred par leti poslalo je več Seljanov „Pri-morskemu Listu" dopis, v katerem je bila izražena želja, da bi se ustanovila šola za vasi Sela in Rute s potovalnim učiteljem. V ta namen prišla je dne 11. aprila 1901 na lice mesta že tudi posebna komisija. Ali do danes ostalo je, žal, le pri omenjeni komisiji, ne da bi se več kdo nas spominjal. Mi smo popolnoma prepričani, da je šolski poduk našim otrokom jako potreben, ali prepričani smo tudi, da so naši otroci hudo izpostavljeni raznim nevarnostim, ako morajo hoditi v šolo, ki je nad 7 kilometrov od njih stanovanj oddaljena. Zato bi bil pa skrajni čas, da se naša želja po zgoraj omenjeni šoli prejkoprej izpolni, in da se preneha jedenkrat z izgovori o pomanjkanju šolske sobe itd. itd. Naša zahteva je postavno opravičena, in se nam zaradi tega le krivica dela, ako se ji ne ugodi. Novice. Slavnost desetletnice nkadcinič-nega društva „Danica“ v Ljubljani. — Slavnost akademičnega društva »Danica", ki se je vršila te dni, je krasno vspela. Udeležba pri slavnosti je pričala o notranji in zunanji moči »Danice". V pondeljek ob Va®- ur* zvečer je bil pozdravni večer v salonu gostilne „Pri novem svetu". Prostorna dvorana je bila premajhna za došle goste in mnogo jih je moralo ostati na vrtu. Predsednik »Danice" stud. Capuder je pozdravil navzoče, zlasti državnozborska poslanca gg. Povšeta in Pfeiferja, goriškega deželnozborskega poslanca župnika g. Blaža Grča in deželnozborskega poslanca g. Arkota, dalje brale Hrvate, zastopnike hrvaškega katol. akad. društva »Hrvatska", bratsko društvo .Zarjo", ki je prišla polnošt« vilno na slavnost »Danice", brate Čehe, bogoslovce vseh slovenskih semenišč, ki so s svojim prihodom pokazali, da bota v bodoče svetno in duhovno razumništvo delalo složno na temelju vero in narodnosti, ter mnogoštevilne slovenske abiturijente, katerih prihod priča, da ima »Danica" prod seboj krepko bodočnost. Temu govoru sledila je potem cela vrsta drugih, ki so prinesli »Danici" pozdrave iz vseh krajev slovenske domovine. V torek ob deveti uri predpoludne bila je v uršulinski cerkvi sv. maša, katero je daroval prevzv. ljubljanski knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, in katere so se udeležili akademiki in drugo odlično občinstvo. Navzoč je bil tudi milost, krški škof dr. Anton Mahnič. Po maši vršilo se je v veliki dvorani starega strelišča slavnostno zborovanje, na katerem je bilo izvoljeno to-Ie predsedstvo: Častnim predsednikom jo bil izvoljen državni poslanec g. Fr. Povše. Prvim predsednikom pa je bil izvoljen g. Anton Jankovič, drugim predsednikom g. dr. Pavletič. Za dijaška podpredsednika sta bila izvoljena predsednik hrvaškega kat. akad. društva »Hrvatska" g. Opaljko in predsednik slov. kat. društva »Zarja" g, A. Detela. Popolndne ob 1. uri se je vršil v restavraciji »pri levu" banket, katerega bo je udeležilo okolu 200 oseb. Društvu je došlo ob ti priliki od vseh strani, in sicer ne le iz slovenskih pokrajin, ampak tudi s Češkega, Moravskega in s Hrvaškega vse polno pozdravov in brzojavk. Novi tržaški namestnik. — Sobotni dunajski listi, in med njimi tndi »N. Fr. Presse", so priobčili vest, da bode skoro gotovo imenovan za tržaškega namestnika sedanji bnkovinski deželni predsednik knez Hohenlohe. Knez Hohenlohe je sin nekdanjega prvega maršala na našem cesarskem dvoru. Rodil se je na Dunajn 16. decembra 1863. Za »Slovensko slrotlšče" bo darovali: P. n. gg.: Nekdo 40 v, Jakob Šuligoj 1 K, Karol Makuc 1 K, Franc Blažiča 36 v, »Slovenska beseda" 1 K 35 v, F. N. 1 K, Alojzij Kovačič 2 K, Antonija Hrovatin 2 K. Za »Skalnico": P. n. gg.: Anton Bajt BO v in Anton Kutin 50 v. — Bog plati! Dar. — Uprava »Prim. Lista** je prejela za »Šolski Dom" 1 K 35 v, katere je darovala družba »Slovenska beseda". Umrl je v pond. zjutraj po dolgi in jako mučni bolezni glavni kontrolor tukajšnje glavne davkarije g. Peter T r e-v i s a n. Narodni kolek. — Akad. fer. dr. »Adrija" je sklenilo, dajati onim trgovcem in trafikantom, ki bi bili pripravljeni vsprejeti v prodajo .Narodni kolek" na zahtevo primeren popust. „Kat. del. društvo** v Mirnu priredi dne 25. t. m. koncert in pyro-tehnični večer, pri katerem se bodo sežigali umetni ognji pod vodstvom pyro-tehnika g. Ferd. Maknca. Natančneji vspored sledi. Tatjc pri cerkvi D. M. Oberš-Ijanskc poleg Komna. — V noči od 12. do 13. t. m. so obiskali tatje našo starodavno romansko cerkev D. M. Oberšljanske. Prinesli so k samotni cerkvi seboj lestvo, s to so šli na zakristijo — potem nad prezbiterij in s pomočjo iste lestve in strelovoda na cerkev — potem dalje v zvonik in iz zvonika v cerkev; ven pa skozi glavna vrata. Glavnega oltarja, tabernakelja, kjer je bilo slučajno (po ImeDU Marije) Najsvetejše, in kipa D. M. se niso dotaknili. Prevrgli in preiskali so vse po vseh omarah obeh zakristij, pa niso dobili nič, tudi keliha ne, ki so ga skoraj v rokah imeli — a je le majhne vrednosti. Šiloma so odprli na-biralnico miloščine in našli notri kakih 5 kron. Tako iznenadeni so se vrnili iz cerkve s tem le malim ropom in kosom sveče, ki so jo morda rabili, za prešteti drobiž. Hvala Bogu in Mariji, da ni bilo hujšega 1 Občinske volitve v Dornbergu. — V pondeljek in torek so se vršile v Dornbergu občinske volitve, pri katerih so zmagali v vseh treh razredih naši nasprotniki. Kako so zmagali in kake veljave je njih zmaga, o tem bodemo Jže govorili. Nesreča. — 13 letni Anton Žnideršič iz Ajbe pri Kanalu izmuznil je par dinam. patron podpodjetniku na bohinski železnici g. Križniču. Poklical je potem več tovarišev, ki so se šli ž njim igrat s J palronami. Med igro pa je jedna patrona ' razpočila ter je odnesla Žnideršiča kazalec ter srednji prst leve roke. Vinarsko in sadjarsko društvo /n Brd« h sedežem v Gorici, sklicuje redni občni zbor v Medani 18. t. m. ob 4. uri popoldne z dnevnim redom kakor določuje § 33. društvenih pravil. Tega občnega zbora se posebno priporoča udeležiti v popolnem številu, ker je velepomemben. Ker so prišli gg. v ravnateljstvu in izven ravnateljstva do prepričanja, da dosedanja pravila ne odgovarjajodejstvom za katera so namenjena, zatoraj se je v predzadnji seji ravnateljstva izvolil posebni odsek za pretresovanje, preosnovo, oziroma za nova pravila, tako da bi društvo razpolagalo čez veči kredit, da bi se, če treba, tudi vino koj izplačalo dotičnikom, ki pripustijo vino društvu, ter da se s tem odstranijo one pritožbe glede izplačevanja vina strankam. Tega občnega zbora se lahko udeležijo vsi oni, koji mislijo pristopiti k društvu in kojim je kaj ležeče za napredek in povzdigo boljšega gmotnega stanja naših lepih Brd, koja nam dajo sladko vino »rebulo" in svetovno znano žlahtno, trpežno sadje. Omeniti nam je tudi, da letošnja trgatev obeta biti še precej obila v onih krajih, v kojih ni toča poškodovala. — Grozdje je lepo, zdravo ter dozorelo, tako da smelo trdimo, da bode tudi vino gotovo sladko ter močno. Zaradi tega je pričakovati, da pridejo odjemalci v obilem številu, po izvenredno prikoplji vo sladko vino »rebulo". Nesreče. — Blizu Avč ponesrečil je te dni železniški delavec Ivan Greblo iz Roča v Istri. Udrl se je namreč pod njim še precejšnji plaz zemlje, in je pri ti priliki tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Stavbeni komisar g. Pesendorfer, ki je nadziral železniška dela proti Solkana, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Izpodtaknil se je namreč na nekem kamnn, ko je tekel za klobukom, katerega mu je odnesel veter z glave. 6-lelni Alojzij Valič prišel je pod voz nekega Franceta Marinšeka v Podturnu. Kolesa so mu šle čez desno nogo. Ujet begun. — Iz Trsta poročajo, da so prijeli četovodjo tuk. pešpolka Martina Bernharda, ki je s svojim nesramnim in živinskim postopanjem pro-vzročil smrt tovarniške delavke Meotti in ki je, kakor smo poročali, pobegnil iz tržaške vojaške bolnišnice, kjer je bil zaprl. Velika tatvina. — Sluga nemške centralne hranilnice na Dunaja je v torek pobegnil ter odnesel s seboj 235.000 kron. Zahvala. »Katoliškodelavsko društvo" v Mirnu se zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli, da je naša slavnost dne 28. avgusta tako lepo izpadla. Posebno se zahvaljuje gg. govornikom iz bele Ljubljane, kateri so se tako daleč k nam potrudili in nam marsikaj lepega povedali. Nadalje »Kršč. soc. zvezi", »Kat. del. društvu" iz Gorice, da ste nas počastili s svojima zastavama, in tndi društvom, ki so se naše slavnosti udeležila. Potem pevskima zboroma iz Kostanjevice in iz Dornberga za lepo petje. Gospej knmici Drufovka za trak in dar, gospodu botru Wenceljnu za dar in razne slikarije, gospodu nadučitelju Vodopivcu, da je pevce tako bobro izvežbal, mirenskim dekletam za trak, g. dr. Antonu Gregorčiču in dragim gospodom za denarne darove, katere so nam poslali, g. deželnemu poslancu Grči za udeležbo in drngim poslancem, ki so poslali pozdrave. Sploh vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ta slavnost tako lepo izvršila. Odbor »Kat. del. društva" v Mirnu. Loterijske številke. 10. septembra. Dunaj............... 79 1 43 48 77 Gradeo. . . . 6 90 28 84 48 ^ v Boriti, W y v uliti Tettorini It 9 sc otvori .. Izo. t. i.JL @@) (©§) Anton Potatzky v Gorici, na sredi RaStela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje knpovallSte nirnlierNkega in drobnega lila^ater tkanin, preje lil nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižico. Hišna olmla za ne lelne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. And. Fajt, pekovski mojster, Gorica, §—— tekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša), In ptdružnloa it. 20. I Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor ea nove maše in godove, kolače ea birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Efta slov. kleparska delavnica v ulici sv. Anton;i šl. 1 JPodpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih JTdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih conah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. M. Šuligoj, urar c. kr. železnic, Gorica, Gosposka ulica liiš. štev. 25, o o priporo«'« o o mm šim stri e i nojnovejih sistemov n.ijlmlj trpežne in tudi zanesljivo ceneje nego ilrnjrje v Gorici. Da se o teni vsakdo prepriča, si lahko ogleda mojo zalogo v 'Gorici in na Tolmin-skem pri J. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. 1 ižh-očo jesensko in aimsko sezono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in nu deželi, posebno (•.. duhovščini. — Izdelek lastnega blaga jamčim. K](:C]CXX3[»XXX3CXXX3 Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Gorici,ulica Morelli 12. Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovino po uzorcih ali lastnem načrtn po poljubnem sloga. Stare posode popravi in prenovi, podati in posrebri v ognju, poalati tu-di strelovodneo-sti vse po naj-nižjih cenah. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje. popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sani določi. Pošilja vsako b'ago poštnine prosto! Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi h; tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier“ in slamorettni stroji, samokresi iu nuno puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We»tfalla“. Saunig S Dehleva ulica Municipio št. 1, Gorica. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncolt). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na plalno in šipo 7. različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno ponišlvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in cehi loida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razno tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedensko ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejso sobno opravo, na katero no bo posebej opozarja p. n. občinstvo! m Za duševno podporo in tolažim, katero smo dobivali v i\isii dolge in mučne bolezni, na dan siniti in ob pogrebu nepozabne soproge, oziroma hčere in matere, veže me dolžnost izreči tem potom naJtoplejSo zalivalo v svojem imenu in v imenu svojih: prečast. dubovSčini za duševno tolažbo pokojnici v času bolezni, ob smrtni uri in za spremstvo pri pogrebu, voditelju Sole g. p' Bogataju in soprogi A. Bogataj r.\ vse' kar sla naredila in priredila v resnici prijateljsko in kolegijalno za pokojnico, luk. zdravniku g. dr. I i.mckii, sosedam, katere so ji staje ob strani v pomoč po dnevu in po noči ud začetka bole/ni do groba, vsem prijateljicam, kobariškim gospem in učiteljstvu za krasne vence, spremstvo in petje, g. Lasiču c. kr. ukr. šol. nadzorniku, vsemu madniSIvu, fin. straži in vsem drugim zn obilno utleležbo pri pogrebu. Bog povrni 1 K o bar id, 6. sept. 1901. il. Miklavič, učitelj. I ********* 73 »Hip in fTPMlIiP s traJn0 delujočim pri-bd odUJu 111 ^lUiUJu tiskalom in regulatorjem za pritisek: „Herkules“. Zajamčeno najhitreJSe delo. Hidravlične stiskalnice .\rt\K\E Sadne in grozdne mline, Robkalnice, Popolne Moštarne stalne in vozeče. Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode. SuSilnice /a sadje In zelcnjad. struje /a lupljenje in rezanje sadja najnovrjfip, pamodelujotfe, pntenlirano, ki ho dajo nositi in voziti. Škropilnice za Irte, drevesa, gorS co ,,Sy |>lioiliu“, pluge za vinograde izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v naj n o vej Si sestavi PII M A VF A RTRin Hr tvornica kmetijskih strojev, 11-x ii.iurt li Alt xn lil ui »varne in zdelovalnice plugov sa Dimil j n II/I, Tuborstrasae st. 71. Odlikovana i nad 500 zlatimi, srebrnimi iu bronastimi kolajnami. Obširni ceniki zastonj. Zastopniki in prekupci dobro došli. Krojaška zadruga (Joriea, (gosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila *a dame in gospode, perkale, 2cphvr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. i Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41/2% polumesečno; ne-vadignone obrestipripi-suje konec leta k glav-biei. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilu udom na onebnl kredit po 8°/0 Iu u» vknjižbo po 6V|/§ »Centralna posojilnica” registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru. Uradne ure VHak ilan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.