Številka 202
TRST, v sredo 24. julija 1907.
i Tečaj XXXII.
Iihtja T>&ki dan
tud: ob nedeljah In praznikih ob 5., oL psnedel-kih eb 9. zjutraj Posamične Številke &e prodajajo po 8 av(. (6 stotinki v mnogih tcb&karnah ▼ TrBtn in okolici, Ljubljani, Gorici. Rrauju, £t- Petru, Sežani, NfibreŽini, Sv. Ladji, Tolminu.
_Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd.
V£>'K OGLASOV se računajo po viatah (Široke 73mm, visoke 2 Vi mm); ta trgovinske in obrtne oglase po 20 stotisk ; z& ostartnice, r&bvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za okifcse v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-d&ljna \rat* K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa ^o 40 Ftot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
ćšitte đfc ^ ^ Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jo moći
Naročnina znaša
tb vse leto 21 K.. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na naročbe brez doposlane naročnine, uprava no ozira.
laročslia u isdellsto iidaa]e .Eliaosti'staie: celoletio E 5*20J01 leta 2-60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista Nefrtai:i vanr
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraća'r>. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo !is:a.
UREDNIŠTVO: nI. Glonrlo Galattl IS. (Narodni dom K Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edmoat4i. — Natisnila tiskarna kouaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgia Galatti 5t. 13 Postno-h ranil nični račun St. S4l'65si. ■ T£L£FOI it«v. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
BRZOJAVNE VESTI.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 23. Knez Windischgratz je otvoril sejo ob 1. uri 30 min. Zaprisežena sta bila nova člena zbornice Adamek in knez Sapicha, prvi v češkem, drugi v poljskem jeziku. Potem se je predsednik v toplih besedah spominjal umrlega člena barona Plap-parta, kar je zbornica stoje poslušala. Na to je zbornica vsprejela več zakonskih načrtov v vseh čitanjih, nakar je bila seja zaključena Prihodnja seja jutri ob 11. uii predpoludue,
DUNAJ 23. Jutri bo gospodska zbornica razpravljala proračunski provizorij.
Japonska eskadra v Trstu.
DUNAJ 23. „Polit. Corresp."* poroča: Iz oklopnih križark „T^ukuba" in „Hiloze" sestoječa japonska eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Giuina obišče Trst še le meseca septembra.
Kulturni boj na Francoskem.
ST. BRIEUC (dep. Cotes du Nord) 23. O priliki izvedbe zakona o ločitvi so se župnik Guincan in njegovi kapelani branili umakniti se iz župoišča. Zato sta včeraj obkolila hišo batalijon 48. pešpolka in orožništvo. Razbili so vrata ter so po podprefektu in policijskem komisarju s silo odstranili duhovščino. Prebivalstvo je priredilo duhovščini ovacije.
Grozen rodbinski drama.
KODANJ 23. V vasi Tira pri Holstebro je žena obesila tri otroke nekega kolarja, kateremu je gospodinjila, potem pa svoje tri otroke in se je potem ustrelila. Vzrok groznemu činu je obup oziroma maščevanje, ker so jej za avgust odpovedali stanovanje.
Požar.
ROŽNAVA 23. (Ogr. biro} V Silici so neznani storilci zažgali skedenj. Kmalo je bilo 25 hiš in postranskih poslopij v plamenu. Škode je 100.000 kron. Zgorela je tudi ena ženska. En mož je bil težko ranjen, tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Bolgarsko vseučiliščno vpraSanje.
SOFIJA 23. Bolgarska književna družba, ki zastopa tukaj mesto akademije znanosti, je poslala knezu spomenico, v kateri obsoja rešitev vseučiliščnega vprašanja po novfm naučnem ministru, ki je imenoval gimnazijske profesorje vseučiliščniaii profesorji, ter zahtevajo, da se vzpostavijo avtonomne pravice vseučilišča ter prejšnji status <]UO pred razpustom vseučilišča.
Roparski napad ciganov.
ROŽNA V 23. (Ogr. biro) Včeraj je ciganska banda prišla v vas Bezete. Sest ciganov je udrlo v hišo sodnika, katerega žena je bila sama doma. Štirje cigani so pričeli daviti ženo, dočim so drugi oplenili hišo in tudi občinsko blagajno. Neka deklica, ki je šla slučajno mino, je klicala na pomoč, vsled česar so cigani zbežali pustivši na pol mrtvo žensko. V Pelzicu so jih pa vjeli orožniki.
Vseučiliščni profesor obsojen na smrt.
KARLSRUHE 23. Vseučilisčni profesor dr. Hau, ki je bil obtožen, da je zavratno umoril svojo taščo vdovo Monitor, je bil obsojen na smrt. Zvečer je prišlo pred sodnij-sko palačo do velikih nemirov. Posredovati je moralo vojaštvo.
Obsojen na smrt.
PARIZ 23. Porotno sodišče depart. Seine je obsodilo na smrt Solaillanta, kije 11-letno Marijo Erbelding v Parizu posilil in nato usmrtil.
PODLTSTEK.
Jetnik v Kavkazu.
Povest grofa Leva Tolstega.
Deževno vreme na Kitajskem.
ŠANGAJ 23. (Nem. kab. družba) Mrzlo deževno vreme v Srednji Kitajski traja še dalje. V nevarnosti je letina bombaža. Katastrofa parnika „Columbia*.
EUREKA (Kalifornija) 23. (Reuterjev biro) Število oseb, ki so utonile povodom katastrofe „Columbije" cenijo sedaj na 69. Izkrcalo se je 144 živih potnikov. Poročajo, da so dobili štiri rešilne čolne, v treh je bilo skupno 46 oseb.
Odpuščeni delavci.
STOKHOLM 23. V 14 švedskih papirnih tovarnah so danes odpustili 3000 delavcev. Vzlic temu hočejo nadaljevati delo ▼ tovarnah. Državni tajnik v Mek siki.
PARIZ 23. „Agence Havas" poroča iz AVashingtona: Državni tajnik Root odpotuje v kratkem ▼ Meksiko.
Po odstopa korejskega cesarja.
Š AN GAJ 23. (Nem. kab. družba) Bivši korejski cesar se nastani bržkone v Tsingtavu, kjer ie bil pred meseci na ukaz korejske vlade kupljen neki dvorec.
SEUL 23. Viskomt Uajaši je tekom nekega razgovora izjavil, da je odpoved korejskega cesarja, ki se je izvršila ravno ob njegovem piihodu v Seul, njega popolnoma presenetila in je v nasproti u z njegovimi lastnimi načrti. Niti on niti japonska vlada nista uplivala na cesarjevo odpoved. Ako bi ga bili vprašali, ne bi bil on tega svetoval. Korejsko prestolje se nima od Japonske ničesar bati, toda Japonska treba, da preosnuje upravo Koreje.
PARIZ 23. „ Agence Havas" poroča iz Stula : Zdi se, da so japonske čete, ki jih je novi cesar pozval zopet napravile red.
R U SI J .A
Nove ruske oklopnjače.
BEROLIN 23. Iz Petrograda poročajo : V baltiški ladijedelnici in v oni admiralitete delajo priprave za gradnjo več ogromnih oklopnjač, katerih vsaka bo imela po 22.000 ton. Načrte je izdelal tehniški urad minister-stva vojne mornarice. V prvič sc bedo na teh ladijali uvedli kotli z nafto, ki popolnoma konsumirajo kurivo, ne da bi se pri tem kadilo. Zato bodo odveč dimniki in tudi kur-jačev ne bo treba toliko.
Državni zbor.
DUNAJ 23. Na današnji definitivni vo-litvi predsedstva je bil dr. \Veisskichner s 315 o<l 333 oddanih glasov izvoljen predsednikom. 18 glasovnic je bilo praznih, dr. \Veisskirchner se je v kratkih besedah zahvalil za izvolitev ter je prosil _ za izdatno podporo od strani zbornice. (Živahna pohvala.)
Na volitvi obeh podpredsednikov zbornice je prvi podpredsednik dr. Začek dobil od 248 veljavno oddanih glasov 244, drugi podpredsednik dr. Starzynski od 214 veljavnih glasov 212. Pri volitvi Starzynskega je bilo oddanih skupno 336 glasov.
Ko sta se oba podpredsednika zahvalila na izvolitvi, je zbornica prešla k prihodnji točki dnevnega reda ter je izvolila nekoliko nadomestnih členov v peticijski odsek. Nato je zbornica razpravljala predlogo, s katero odobri Avstrija 3 odstotkov carinsko povišanje Turčije. V debato je posegel tudi posl. Redlich, ki je naglašal, da smatra vspehe Avstrije in Rusije v Macedoniji kakor nepovoljne. Zahteval je, naj se predloži modra
knjiga o razmerah v Macedoniji. Priporočal
je povspeševanje intenzivnega uvoza v Ori-jentu potom unanjega vrada ter je zagovarjal modernizacijo in demokratizacijo diplomatič-nega zbora.
Potem je bila predloga vsprejeta nespremenjena, nakar je zbornica po kratki debati vsprejela zakonski načrt glede kovanja jubilej skih novcev.
Posl. Udržal je potem poročal o svojem predlogu radi povišanja melijoracijskega fonda od 4 na 8 milijono v kron.
Posl. Udržal je povdarjal pomen raeli-joracij ne le za poljedelstvo, ampak za skup-; no prebivalstvo države ter je pokazal na dol-; žnost vlade, da pomaga poljedelstvu, ki se j nahaja v krizi.
Govorniki, ki so posegli v debato, so naglašali bedo svojih dežel ter najtopleje pod-i pirali predlog Udržala.
Posl. S tanek je stavil resolucijo, ki za-I govarja vstanovitev melijoracijskega fonda za bedno prebivalstvo. Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 11. uri do-pnludne.
* *
Dr. Začek se je danes po svoji izvolitvi ! podpredsednikom zahvalil za izvolitev v češkem | jeziku, kar je vzbudilo splošno pozornost.
Nekoliko pripiti
fc pori Monija.
Poizvedoval je pri Abdulu : ..Kdo je ta stari mož ?" Nato je odgovoril Abdul:
..Imeniten mož! Kakšen mož! Veliko Rusov je usmrtil. — In bogat je bil. Imel je troje žen in osem sinov. Vsi so živeli skupaj. Tu so prišli Rusi, razdjali aul in mu ubili sedem sinov. En sin se je udal Rusom. Starec je šel k Rusom in se izročil sam. Tri mesece je živel pri njih, našel sina, ga usmrtil in zbežal. Od tistega časa ni šel več na vojno, romal je v Meko in molil. Zato ima turban. Kdor je bil v Meki, se imenuje hadži in nosi turban. On ne ljubi svojih bratov; te usmrtiti, je velel; jaz pa te ne morem usmrtiti — plačal sem za-te denarja; tudi te imam rad, Ivan; jaz bi te niti ne pustil odtod, da nisem dal svoje besede." Smejal se je in lomil po rusko : „Ti, Ivan. dober: Abdul dober."	* *
Zopet je minul mesec. Po dnevi je hodil
Žilin okoli po vasi ali pa so opravljale njegove spretne roke vsakovrstna drobna dela. Kadar pa je prišla noč in je bilo v aul u vse mirno, je kopal v svojem zaporu. Težko je bilo prodreti skoz kamenje; pridno je delal s pilo in izkopal pod steno luknjo, ravno toliko da bi lahko zlezel skozi. Samo da si preje dobro ogledam kraj, si je mislil, da ne zgrešim smeri.
V to je porabil čas, ko se je bil Abdul nekam odpeljal; po kosilu se je odpravil za aul na goro, da si ogleda svet. Abdul pa je bil pred svojim odhodom zabičil Nogajcu, naj ne izpusti jetnikov iz Qči. Fant je tekel za Žilinom in klical:
-Ne hodi! Gospod ni dovolil! Takoj pokličem ljudi/
Žilin ga je znal pregovoriti. rSaj ne grem daleč," je rekel, „samo ; tja-le na goro. Pojdi z menoj. V plohu ti ne ■ uidem nikamor. Pojdi. Jutri ti naredim lok ! in puščice."
Fant ga je spremil na goro. S plohom na nogah hoditi, je bilo za Žilina zelo težko; ; s težavo se je vlekel. Ko je dospel na vrh, i se je usedel in se oziral na vse strani. Proti jugu se je svet znižaval, tam se je pasla j čreda konj in v dolini je ležal aul. Druga gora je strmo kipela kvišku ; za njo, segajoč
I.
Včeraj že smo naglasili, da veči del tega, kar je socijalni dem jkrat in zastopnik I. tržaškega volilnega okraja g. Valentin Pittoni izvajal ob svojem prvem nastopu v zbornici na Dunaju, bi gotovo rad podpisal in podčrtal sleherni italijanski nacijonalec. Res, kaj primerno je neki nemški list označil tendencijo Pittonijevega prvega nastopa, rekši: „N i stavil nobene nove zahteve in od nobene ni odstopi 1". To se pravi: Pittoni si je prilastil ve3 nacijonalni program italijanskih nacijonalistov !
In najbolj jasno je bilo to v onih pasažah v govoru Pittonijevem, kjer je izrekel grajo bivšim italijanskim poslancem. Ni grajal namreč ničesar na narodnih postulatih Italijanov, ampak grajal je poslance, ker niso znali doseči tega, kar so zahtevali.
No, kakor rečeno, to nas ni presenetilo. Le odkritost, s katero si je g. Pittoni prisvojil ves nacionalistični program, nas je presenetila. Ali da se umejemo : nikakor nam ni namen, da bi hoteli to odkritost pisati g. Piitoniju v knjigo grehov. Ne, nam mora biti taka odkritost le ljuba, ker le olajšuje narodni stranki uravnavanje svojega razmerja do druzih strank.
Namen nas torej ni, da bi se razgrevali radi tega, ker je g. Pittoni razkril italijanska čutstva v srcu svojem. Le zavrniti hočemo nekatera njegova izvajanja, ki niso v soglasju z resnico, oziroma s praktično vsakdanjo politiko stranke, ki jo vodi isti g. Pittoni.
Tu pa tam je namreč socijalistični govornik lepo teoretiziral in marsikak njegov zaključek bi veljal, če bi bile premise, na katere je gradil svoje trditve, tudi res veljavne. Ali to je ravno karakteristično na stranki, ki jo vodi g, Pittoni: dejanja se le prepogosto ne vjemajo z besedami. Tu vam je na primer g. Pittoni govoril med drugim o zahtevi po uvedenju splošne volilne pravice
ji čez glavo, je gledala še ena gora. Gozd se je temnil po soteskah. Gore in gore — više in više se dvigajo — in sneg zgoraj lesketa kakor sladkor. In više nego vse te bele gore kipi siva kopa mogočno v nebo. Ravno take gore — na vzhodu, na zahodu. Megle se vale po soteskah, v katerih leže posamič auli. To vse je tatarska zemlja.
Žilin je gledal na rusko stran : pod njim. daleč proč, rečica, vas, vrtovi okrog in okrog ; ob rečici, enako majhnim punčikam, čepe ženske in izpirajo. Zadaj stoji nizka gora. ki je stopničasto presega dvoje z gozdom poraslih vrhov ; med gorami plava moten blesk kakor daljen dim. Žilin seje spominjal, kje je solnce, ko je živel v trdnjavi, vzhajalo in kje je zahajalo. Tam v dolini, in premišljeval, mora biti naša trdnjava — tjakaj, med te dve gori, mora bežati.
Solnce se je nagibalo k zatonu; rdečkast blesk ovija bele gore ; in zdaj se je zmračilo in črne sence so se zgrinjale; megle so vstajale iz kotlin: v dolini, kjer je ležala zaže-ljena trdnjava, je žarelo kakor ogenj. Zilin je napenjal oči — in tu je vzkliknilo v njem: dim v dolini je od trdnjave !
Pozno je postajalo že. Z minareta je klical mula1). Pastirji sc gnali črede domov.
') Mohamedanski duhoven.
tudi za deželne zbore. Govornik je grajal vlado, ker se protivi tej zahtevi in zakrivlja s tem, da v Trstu, Istri in v F u r I a-nijinemore priti do normalnih odnošajevl
Mi bi tu kaj radi stisnili gospodu Pitto-niju roko in mu zaklicali: soglašamo, dobro ste govorili! Ali nekaj je, ki ne da veselju do izraza : beseda noče z jezika in roka se stiska v pest. Spomin na nedavne dogodke je, ki nas opozarja, kako je bila ravno socialistična stranka v Trstu, torej stranka, ki jo vodi govornik, tista, ki je se svojim postopanjem glede tržaške volilne reforme storila vse možno, da ne pride do normalnih odnošajev. Ali točneje povedano : italijanska socialistična stranka je bila, ki je hotela uprav izsiliti, da se odobri od italijanske liberalne stranke predložena volilna reforma za tržaški deželni zbor in mestni svet!! Kaj bi bila posledica temu ?! Rečena volilna reforma gre očividno za tem, da v političnem življenju tržaškem naravnost nulificira slovanski živelj. Ob probujeni zavednosti tržaških in okoli-čanskih Slovencev, je bilo neizogibno, da taka namera naleti na najsrditeji odpor pii njih, ki jim gre za življenje, ki pa hočejo živeti!! Navstal bi srdit boj, razmere bi se Še bolj zastrupile, narodni boj bi se nadaljeval v najodurnejih oblikah ! Vse to je morala vedeti italijanska socijalna demokracija. Saj je pozneje „Lavoratore" sam izjavil, da je vedel vsaki inteligent že v naprej, da predložena volilna reforma ne more zadobiti sankcije. Ali naj si mislimo, da je socialističnemu glasilu re3 še le pozneje prišlo to spoznanje v glavo? Ne mi izključujemo možnost, da ne bi bila socijalna demokracija že popred na jasnem glede posledic, ki bi nastopile neizogibno, ako bi od italijanske liberalne stranke izdelana volilna reforma postala zakon. Ia vendar je italijanska socijalna demokracija zahtevala z zagrizeno srditostjo, da volilna reforma mora postati zakon taka kakursnja je — brez vsacega ozira na najhuje razburjenje, ki je valoviio na slovenski strani že ob razpravi o volilni reformi in ki bi bilo, v slučaju odobrenja, brezdvomno zaplapolalo v velikanski plamen, ob katerem bi se bile na-rodue in politične razmere še bolj zastrupile in podivjale in od normalnih razmer ni bili oddaljeni bolj, nego kedaj poprej!! Se-li to pravi delati za vspostavljenje normalnih razmer?! Morda bi hotel kdo staviti vprašanje : kakovo razmerje med obema narodnostima v deželi bi bilo po mnenju italijanske socijalne demokracije — normalno ? ! Ali si želi italijanska socijalna demokracija razmerja jednakih med jednakimi, ali superijornih nad inferijornimi ? ! Po vsem, kar se je že zgodilo in kar smo že culi iz italijansko-socijalističnih ust in čitali v itali-jansko-socijalističnih glasilih, gornje vprašanje res ni povsem neopravičeno. In teh dvomov v slovenskem taboru glede razmerja, kakor si je italijanski socijalni demokratje žele med Italijani in Slovani v teh pokrajinah, ni razpršil g. Pittoni niti s tem, da se je ob prvem svojem nastopu z besedo toplo zavzel za narodno avtonomijo!!
Pismo iz Prage.
(OJ našega posebnega poročevalca)
Pisateljska zakonska dvojica J e a n n e et Frederic R e g a in e y sta v pariškem
krave so mukale. Fant je priganjal, da bi se vrnila. Žilin pa se je le težko mogel ločiti.
Šla sta domov. Zdaj poznam smer, si je mislil Žilin ; ura bega je prišla. Hotel je pobegniti že to noč. Mesec je bil v zadnjem krajcu, tema mu bo dobra zaveznica na begu.
Na nesrečo so se vrnili Tatarji že zvečer. Niso prišli kakor drugekrat, ko so gnali pred seboj živino in veselo prijahali domov. To pot niso bili uplenili ničesar ; naraestu plena so imeli na sedlu mrliča, brata rdečega. Prišli so hudi.
Vsi so se zbrali h pogrebu. Tudi Zilin je stopil iz svojega zaboja. Zavili so mrliča v rjuho. Brez krste so ga nesli pod platane za vasjo in ga položili na travo. Mula je prišel. Starci so stopili vkup, si ovili kučme z rutam«, se sezuli in počenili.
Spredaj Mula, za njim v dveh vrstah po trije starci. Povešene glave so molčali dolgo. Slednjič je Mula dvignil glavo in zaklical : ..Alah!" Dvignili so glave, jih zopet povesili in sedeli tako dolgo, molče, nepremično... Zopet dvigne Mula glavo : „Alah ! Alah !J odmeva. Zopek molk — mrtvec na travi in živi se ne ganejo. Samo veter je slišati, kako šumi v perju platan.
Zdaj je bral Mula molitve ; vsi so vrtali in nesli na rokah mrliča k jami ; kakor kaka
St/an II
*EDJLN08T€ štv. 202
V fi3ia. dne 24. julija 1*07
dnevniku -Petit
Journal", ki izhaja v 1,200.000 izvodih in ima preko 2 milijona čitateljev, napisala članek, ki začenja geslom „Na zdar lu Tu pravita, da je to češki pozdrav navdaSenih vrst, .ob katerem se usta smejijo, prsa vzdigujejo in tresoče se roke mahajo s klobuki v zraku." In dalje : „Bili smo opozorjeni, da bo francoska delegacija pozdravljena na Češkem kar najprisrčneje, ali resničnost presega tisočkrat vse, kar smo pričakovali." Razpisujoč se o ovacijali na poti iz Podmokel nadaljuje članek: „V Pragi je bil namreč vsprejem navdušen — ne, ta beseda ni dosti močna — ampak strasten, frenetičen !" — In dalje pravi: „Ali najkrasnejši trenotek je nastal ob vhodu francoskih gimnastov. Kakor naši pariški mestni svetovalci in delegacija francoskega tiska stanujejo na stroške praške občine v hotelu de Saxe, tako so tam tudi glavarji naših gimnastov. Uro po našem prihodu prikazala se je pred hotelom četa Sokolov. Na mah je občinstvo zaplavilo ulico pred hotelom. Nav3tala je velika tišina, in tu je naenkrat iz velike množice zazvenela pesem, tisočglasni zbor. resen in globok kakor energično in vznešeno rodoljubje tega viteškega naroda — narodna himna češka. Ni si možno predstaviti lepše manifestacije v svoji pripro-stosti." Pisateljska dvojica občuduje disciplino sokolsko, opisuje večerno slavnost na Zofinu predstavo v Narodnem divadlu," obisk na Hradčaneh in prekrasan razgled in končuje : .,Ta obisk v Pragi je tako očaral nas vseh, da so naši utisi popolnoma premagani. Nikoli, nikdar ni bil noben vladar v Parizu tako vsprejet in pozdravljen, kakor so bili Francozi vsprejeti na Češkem."
V drugem članku opisujeta avtorja po-Probno dogodke na vežbališču. seveda s pol-! elan poslovnega reda senata. Glede tega nim priznanjem in navdušenjem nad pre- j vprašanja komisarji niso bili jednakega krasno harmonijo točnosti in koncentrirata. mnenja.	. ,
svoje utiske v besede: rMase ploskajo nav- \ Tudi odbor vodstva socijalisticne stranke dušeno, strastveno. Kričijo, kličejo, aklami-jse je bavil s tem vprašanjem. In sicer se je raj o. Telovadci in gledalci so spojeni v misli, v enem občutku. Nad njimi vsemi
igrala godba hrvatsko himno. Občinstvo je se poviša za 8000 K. Določili so redne pri-burno ploskalo ter klicalo : „Živeli Hrvati", spevke za starinski muzej v znesku 6000 K „Živela sloga srpsko-hrvatska". Navdušenje in izreden prispevek 3000 K. Za 4 občinske je bilo toliko, da je morala godba himno po- ljudske knjižnice so dovolili 8000 K. Na navdati.	predlog svet. Ravasinija so določili
KarlovaSki trgovci za bojkot madjar- i 2300 K za poboljšanje plačila poljskim čuva-skega blaga.	j jem, ki znaša sedaj 2 K na dan. Odslej bodo
Karlovaški trgovci so izdali na vse tr-i dobivali 50 stot. več. O točki „mestni gasilci" govce kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dal- i se je oglasil za besedo svet. AlojzGoriup, macije proglas za bojkot madjarskega blaga, j ki je omenjal požara, nastavšega te dni na
~ _	i Prošeku. Položaj je postal resen, ker je
Avstrija in Italija.	j manjkalo vode, brizgalnica ni funkcijonirala
„Corriere della Sera" poroča o nastopni i in je bilo tudi drugo gasilno orodje nerabljivo. izjavi dveh italijanskih politikov : „Ideal av-1 Govornik je zahteval, naj se poskrbi za boljo stro-ogrskega ministra za vnanje stvari, ba-' gasilno službo. Svet. D ori a je naznanil, rona Aehrenthala, bi bil, da po posredova- j da je municipalna delegacija najela na Pro-nju Avstrije stopita v zvezo Nemčija in Ru- j seku nov lokal za shrambo novega gasilnega sija. Če tudi ta načrt doslej ni vspel, ker se j orodja, ki se nabavi za Prošek. Svet. Ivan Rusija še ni razdružila od Francoske, to še ;Go riup pa je menil, da bi bilo z ozirom ne pomenja, da se taka zveza ne bo mogla i na važnost, ki so jo zadobile Opčine, umestno, skleniti v kratkem času. Italija se mora že j da se tam ustanovi gasilna postaja. Poprej, sedaj pripravljati za ta slučaj, ki bo gotovo j dokler ni bilo vode, taka postaja res ne bi silno uplival na balkansko vprašanje. Drugi bila imela pomena. Sedaj pa je vode dovolj, dogodek, ki se kmalo pripeti, bi bil ta, da se Ne stavlja nikacega predloga, ampak pri-Turška pridruži trozvezi.	i poroča samo.
Afera Nasi v Italiji.	- 0b to5l£i "ceste in sprehajall^a" 86 Je
Preiskava v tej glasoviti aferi, ki vzbuja toliko senzacije in ki meče tako žalostno luč na kulturne razmere izlasti v južni Italiji, se vrši pridno. Glasom poročila v „Messaggero" so sestavili trije komisarji na najvišem sodišču nastopne zaključke, ki so jih predložili včerajšnji seji. Glede vprašanja o ukazu zaareto-
oglasil
za besedo svet. Alojz Goriup. Povdarjal je, da se je do leta 1872 pripo-znavala potreba poti, ki vodi od tako imenovane ceste na Kontovelj in one, ki vodi od Prošeka v Grijan. V zgornji okolici in tudi na Prošeku je letoviščarjev iz mesta in zato je v splošnem interesu, da se omogoči čim komodneji dohod do morja in do kopališč.
vanje so sklenili, da ta ukaz ostane v ve- pre(j ieti se je reti0j <ja bi poprava te poti
Ijavi. Kar se tiče vprašanja, ali naj se Nasi začasno izpusti na svobodo, prepuščajo sodišču odločitev, kakor si že tolmači zadnji
sni vz-
j posvetoval radi odgovora, ki bi ga bilo na pisma in brzojavke, iz socialističnih
naša se duša očetnjave, razprostira nad njimi svoje peruti — domovina, ki jo hočejo braniti, izuova pridobiti — domovina za katero vsi ti mladi možje, patriciji, meščani in delavci v vznešem bratstvu vežbajo svoje sile, napenjajo svoje moči in razplamenjajo svoja srca
gijo .	____„w
zato je to gledišče tako veličastno, da daleko nadkriljuje običajne sportovne vežbe — ker tu vidimo pred seboj napeto in zinagujočo voijo vstajajočega naroda, ki neče več umreti, ker občutimo, da vsaka kretnja, vsako poče-vršeno tu za domovino in da teh 8000
dati krogov in zvez, ki hočejo vedeti kako se imajo vesti vspričo agitacije za Nasija. Odbor je storil korekten sklep. Priporočal je namreč somišljenikom v Siciliji, naj svoje stvari ne stavljaj o v zvezo s to agitacijo. Tudi utemeljevanje tega sklepa je pravilno. Sedanje gi-srca "spojujoči"indlviduelno"možatost" in ener- banje za Nasija — pravi — hoče stvari Sirijo v najpopolnejšo skupno disciplino. — In | cilije navezati na toženca, kije ob-
dolžen navadnega zločinstva m to pod pretvezo, da je le politični proganjanec, dočim v resnici znal ob naklonjenosti stice odtezati skozi tri leta vsaki sodbi. Torej tudi vodstvo socijalisticne stranke smatra toli proslavljenega in popularnega bivšega mini
za
nianje, ------— —-------------,	.
src, kakor tudi srca onih 120.000 gledalcev; stra za to, kar je v resnici:
planolajo za isto misel in za isti ideal." i zločinca.
/ Konečno opisuje tretji članek soprogov:	Drobne politične vesti.
R( gamevovih navdušenimi besedami m sliko-	t-
vitim slogom slavnosti na Staromestnem trgu,	P o k r aj i n a „Bero lin .Iz
kjer se je Sokolstvo poklonilo mestu Pragi j ^a poročajo da namerava pruska in pravi : rPo dovršenih govorih je ogromen | osnovati posebno pokrajino Berohn, zbor 40.000 glasov zbranih Sokolov in gle- j predsednikom na čelu.
stala 8000 K. Lani pa je tehnični urad izra čunal, da ta svota ne bi zadostovala ter je obljubil, da prouči stvar. Govornik je vprašal, kakova svota bi bila potrebna ? Inženir Boccasini je odgovoril, da ne more niti približno imenovati kake svote, ker ni nikakega načrta. Trošek bo odvisen od eventuvalnih zahtev pesestnikov za zemljišča ki bi jih morali odstopiti za uravnavo te ceste. Povabil je svet. Goriupa, naj se omeji na primerno priporočilo.
Svet. Ivan Goriup je pripomnil, da se mu je tudi lansko leto tako priporočilo. Zato hoče staviti poseben konkreten predlog, da naj se določi svota za to cesto. Posl. Venezian je podpiral Goriupov predlog, pripoznavsi, da ona cesta ne bi toliko služila okoličanom, kolikor meščanom sploh. Omenjal je, da je ravnatelj tehničkega Be.Je!urada svojedobno proračunal potrebno svoto organov ju- j nft 10>000 K za uravnavo rečene ca ste. Predlaga, naj se svota za uravnavo cest v okolici poviša na 10.000 K, ki naj se porabijo za ;gd, luiui- juravzavo p0ti Q(j proseka do msrja. Ali, če navadnega1 .	.
o j tudi mestni svet stavi to svoto v proračun,
naj se — je rekel Venezian — ne misli, da j ne ta poprava takoj izvede. Predlog Venezia-Bero-lnov Je bil vsprejet. Ko so bili vsprejeti še vlada i ne^ateri naslovi proračuna, so razpravo pre-višim ! Minuli, ker je bila ura že pozna. Razprava se j je nadaljevala sinoči, j j Včeraj se je nadaljevala razprava o ob-
davcev zapel češko narodno himno, to pese«!	Nemška banka v Perziji, "irskem proračunu ter se je dovedla do kon-
" ravnotako bo-j Teherana poročajo, da je parlament dovolil,^ Dr. Slayik je g070rii k različnim točkam
_ 1__• - I Irnnnnnii/t rrn	lutonnoifair n rt tri e l-o fionlrn T 1	- -	* .	.	...	...
globoko in resno, pobožno in -------- .	.	JV
jerito, ki je prednešena tu na tem zgodovin- j koncesijo za ustanovitev nemške banke z ter na zad -e shem mestu, izrazom neprimerljive mogočno- j glavnico 200.000 funtov šterlingov za dobo 6ti. Kakor bi hoteli pozdraviti genija domo- 30 let.
radostnimi
vine. ki se vznaša nad radostnimi masami, klanjajo se praporji od vseh strani in vse glave so odkrite. Solze se bliščijo v mnogih očeh. ker gledišče je ginljivo in majestetično, ki mu more biti temelj samo jedinstvena miso! Sokolstva. Zato imajo te slavnosti mnogo večji pomen, nego bi se moglo predvidjati. — Oži vaj oč in vzbujajoč patriotično vero naroda,
osamosveščujejo ga še bolj o njegovi moči, o ^	.„„.„„..v... _____ __________________ ^ ^
njegovi hrabrosti in še topleje ga uapolnju- j p^^J* prešePzbor ^m^avo Vpromčunu | kem boju pri Mentani (blizu Rima), 'kjer se je
Mestni svet tržaški je imel predsinoč-njim javno sejo. Najprej je mestni svet brez razprave odobril sklepni račun mestne uprave za leto 1905, Zaključne številke kažejo rednih dohodkov 10,296.266-62 K. rednih izdatkov
v imenu okoličanskih poslancev, da bodo poslednji glasovali proti proračunu. Ko je še odgovarjal dr. Venezian, je dal župan proračun na glasovanje v tretjem Čitanju ter se je isti vsprejel z vsemi glasovi proti glasovom okoličanskih svetovalcev. Obširneje poročilo prinesemo jutri.
Italijanske sleparije. Kakor znano je slavila Italija pred malo dnevi stoletnico rojstnega dne Garibaldija. Ali neverjetno je, in
pa 10.068.189"91 K; izrednih dohodkov i kako seje v Italiji in se še dan na dan 1,171.461*05, izrednih izdatkov 1.711.661*90 K. Islepari s tem imenom. Tako je n pr
v ne-
jejo čustvom bratstva, ki ga spaja z veliko j za leto 19Q7j oziroma 0 "predlogih mur.ici-i Garibaldi boril, ostalo 1000 mrtvih iz njegove slovansko rodbino, kjer so vsi ozko spojeni v j palne deiegacije in finančnega odseka za po-i vojske. Pred malo časa pa je — v spomin skupno idejo ljubezni in nade, JNa zaključku kritje potrebščin mestne uprave za leto 1907. UO-letnice te bitke — italijanska vlada po-
Ti predlogi so bili vsprejeti. Predno eo prešli zvala še živeče vdove po teh 1000 padlih
pa omenjata avtorja praktični in posebno narodno-gospodarski pomen bodočih francosko-čeških stikov ter opozarjata Francoze na razstavo, ki se priredi prihodnje leto v Pragi.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
Srbske manifestacije za Hrvatsko.
Kakor poroča „Trgovinski Glasnik" je rta nekem vojaškem koncertu v Belemgradu
klet se je vlekla pod zemljo. Prijeli so mrliča za roke in noge, ga vpognili, ga spustili sedečega v grob in mu položili roki na život, kakor mora biti.
Nogajec je prinesel zelenega bičevja. Napolnili so z njim jamo, potem so jo brž zasuli ; pomandrali so prst do gladkega in po-koncu posadili k vzglavju kamen. Zopet so čepeli ob grobu in molčali dolgo.
-Alah! Alah! Alah!" so vzdilinili in vstali.
Kdetebradec je razdelil denarja med starce, nato je vzel bič. se udaril z njim trikrat po čelu in šel domov.
Naslednjega jutra je videl Žilin, kako je peljal rdeči kobilo iz vasi: troje Tatarjev mu je sledilo. Rdeči je vrgel suknjo s sebe zavihal rokave. Kake koren jaške roke!
po teh 1000
v razpravo o proračunu za leto 1908 so raz-1 Garibaldincev. Vsakdo poreče, da jih po 40 pravljali o drugih točkah dnevnega reda. j letih mora biti zelo zelo malo. A veste, koliko Sklenili so, da se glavno poslopje nekdanje | vdov se je oglasilo ?! ! Nič manje, nego zastavljalnice priredi za namene nameščanja i 4800 ! Povsodi po svetuje brezvestnih špe-vojakov. Z 18 proti 17 glasom so sklenili, j kulantov, ali da bi se po 1000 vojakov čez da se vprašanje gradnje električnega tramvaja ,40 let oglasilo... 4800 vdov, kaj tacega je do državnega in do južnega kolodvora pusti.! res preznačilno za javno moralo v Italiji! za sedaj nerešeno, dokler ne pregleda načrtov | Smrtna kosa. Iz Gradca je došla brzo-družbe Tramway novi železniški tehnik, ki jjavna vest da je tamkaj na dopustu nahaja-se ima imenovati. Odobril se je pa načrt ' joči se gosp. 'dr. Lippert, viši komisar tu-rečene družbe za podaljšanje tramvajske proge \ kajšnjega namestništva, nenadoma umrl zadet do sv. Ivana. Dovolil naknadni kredit 1923 K i od kapi.
62 stot. za uravnavo obzidja okolo cerkve i Pokojnik je bil kakor uradnik zelo ve-
ln
Potegnil je bodalo in ga nabrusil ob kamnu. Tatarji so potisnili kobili glavo navzgor, rdeči je pristopil, ji prerezal grlo, jo vrgel na tla in jo jel devati iz kože, trgaje s svojimi žilavimi pestmi. Prišle so žen*ke in deklice in so oprale čreva. Potem so razkosali i kobilo in odnesli vse v kočo rdečega. Tam se je zbrala vsa vas, da obhaja pogrebščino.
(Pride še.)
sten, uljuđen in vsestransko postrežljiv, a kakor človek nadvse blaga duša. Ako tudi po rodu in vzgoji Nemec, priučil se je bil jako lepo našemu jeziku in je Slovence jako
sv. Jakoba. Hvaležnostjo se je vsprejel legat pokojnega barona Raili Pavla za zgradnjo pa-vilijona za bolnike, ki trpe na kroničnih boleznih. Župan je prijavil, da je dobil od rodbine Rallijeve obvestilo, da hoče podariti j spoštoval, še 20.000 K v isti namen, da se zapuščena i Pokojnik, ki mu je bilo še le 37 let, je svota arondira. Tudi to obvestilo je vzel bil poročen s hčerko bivšega naučnega mi-mestni svet na znanje izrazom hvaležnosti. inistra in poznejšega predsednika višjega de-Tajnik dr. S a v e r s i c h je prečital na želnega sodišča tržaškega, ekscelence pl. Kin-to spomenico azistentov in sekundarjev vjdingerja. Z dr. Lippertom leže v grob eden mestni bolnišnici, s katero prosijo, naj se! najboljših uradnikov politične uprave. Pošte-hitro reši prošnja za zboljšanj3 njihovega njaku bodi zemljica lahka! položaja. Svet. Morpurgo je naznanil, da; Iz finančne službe. Carinski revidenti je komisija za higijeno že sestavila svoje to- Mihael Keršovani, Julij Oswald, Sigmund zadevne predloge. Ti pridejo na dnevni red Ratzer in Jakob Fontana so imenovani carinskimi nadzorniki v področju finančnega
ravnateljstva v Trstu.
prihodnje seje.
Začela se je razprava o proračunu za
leto 1908. K poročilu otroških za bogočastje	C. kr. avstrijske državne železnice,
in cerkvene slovesnosti se v glavni razpravi	Dne 10. julija se za letošnje sezone, t. j.
ni nikdo oglasil za besedo in so prešli takoj	do vštetega 10. septembra, na novo prične v podrobno razpravo. ipraviluo odpravljanje oseb in potne prtljage
Določili so svoto za 'najetje dijurnistkinj	s cestnimi vozili med Zellom na jezeru 'in
za evidenco volilnih list v smislu novega vo-	Bruck-Fuschom z ene strani, in črez va3
lilnega zakona za državni zbor. Prispevek	Fusch v Ferleiten, z druge strani. Direktno
občine za novo industrijalno sodišče v Trstu	odpravljanje oseb se izvršuje sedaj samo na
podlagi društvenih vozuih listov. Med Ferleit-nom in železniškimi postajami ae prtljaga naravnost ne odpravlja.
Dajmo jim lekcijo o konštrukciji italijanskega jezika. Kakor je že znano je pokojni baron Pavel pl. Ralli zapustil tržaški občini 100.000 kron, katero svoto naj občina vporabi v zdravsvene svrhe. Sin pokojnega barona Rallija je pa določil, naj občina s to svoto zgradi paviljon, v katerega naj se vsprejemljejo v negovanje bolniki, trpeči na srčnih boleznih. In občina je seveda hvaležno vsprejela svoto in tudi določilo o vporabi svote. Da pa dado trajnega izraza tej hvaležnosti, so gospoda sklenili vzidati nad glavni vhod v paviljon marmornato ploščo se sledečim napisom, ki smo ga čitali v „Indipendentu". sam specijalist Attilo Hortis.
QUESTO PADIGLIONE INTITOLATO DAL BARONE PAOLO DE RALLI
FL" ERETTO DAL COMUNE Dl TUIESTE AD ACCOGLIERVI I NOFFERENTI DI M A.LAT-
TIK AL CUORE] PER VOLONTA* I>EL FIOLIO CHE.................
Torej bo paviljon za : „t r p e č e na srčnih boleznih vsled sinove volje". Vsaj tako se mora namreč razumeti stilizacijo tega napisa, ki jo je menda zakrivil Na skupščino „družbe sv. Cirila in Metodfja! Vsak dan je čitati po listih pozive vodstva „družbe sv. Cirila in Metodija" naj se pokrovitelji in podružnice priglaae za udeležbo na skupščini. Malo pa je čuti o tem, kako se le-ti odzivljajo uljudnemu vabilu. Kolikor nam znano, je edino moška podružnica tržaška pravilno oznanila 3 delegate, namreč gg. dr. Abraina, Arharja in Engel-mana. O podružnici na Greti, o ženski podružnici v Rojanu, o podružnici v Sv. Ivanu in celo o ženski podružnici tržaški ni čuti ne glasu. Zadnji čas je, da skličejo te podružnice občne zbore in izbero ter centrali naznanijo zastopnike. Saj potem lahko ti zastopniki naprej pooblaste take, ki bodo res imeli čas iti 6. avgusta v Bohinjsko Bistrico. Pa tudi o pokroviteljih, ki jih Trst šteje obilo, ni čuti glasu. Ne bi bilo za narodni Trst dobro znamenje, če bi se na skupščini zborovalo brez njegovih zastopnikov.
Za orožnike, ki nad 20 let služijo v orožniškem zboru, je ustanovljena šesta stopinja službene doklade v znesku letnih šest sto kron.
Za slovensko šolstvo. V seji državnega zbora dne 16. t. m. predložil je in priporočal hrvatski in nemški državni poslanec Matko Mandić kakor predsednik „ Delavskega podpornega društva" v Trstu prošnjo tega društva za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v tržaškem mestu, za slovenske srednje in strokovne šole in konečno za slovensko vseučilišče.
To lepo sestavljeno prošnjo priobčimo jutri. —
Znamenita desetletnica. Od sv. Marije Magdalene spodnje nam pišejo : Predmi-nolo nedeljo smo slavili za naše razmere znamenito desetletnico. Deset let je minolo, odkar deluje tu (pri sv. Ani) naše Obrtnijsko društvo. In sicer najvspešneje. Dokaz temu je, da je v tej dobi kupilo lastno hišo in jo popolnoma izplačalo. Lahko se reče, da moremo šteti to našo zadrugo med najsolidneje v gospodarski organizaciji naše okolice. Vspešno nje delovanje je razveseljivo tem bolj, ker so posledice temu vidne in tolažljive tudi v narodnem pogledu. V obsežju, kjer človek nekdaj ni imel lokala, kjer bi mogel nemotjeno spregovoriti slovensko besedo, je ljudstvo danes vsaj po veliki večini narodno vzbujeno in je tudi v omiki jako lepo napredovalo. To se je posebno pokazalo predmi-nnlo nedeljo na veselici v proslavo desetlet-rrce. Ponos in veselje sta se jim izražala na lici in svojemu narodnemu navdušenju so dajali izraza ob vsaki pevski in glasbeni točki, posebno pa ob lepem govoru vrline našega g. Antona Miklavca, ki je v toplih besedah hvalil delovanje društva in umno in racijo-nalno gospodarstvo, ki vlada v njem. Xa to se je g. Maks Cotič spominjal nekdanjega | delovanja tržaških in okoličanskih Slovencev • ob zgolj idejalnem navdušenju. Razsodni ro-; doljubi, ki ne mislijo samo od danes do jutri, j so se skrbjo gledali v bodočnost, vedoči, da istotako, kakor posamičen človek, tudi narod ne more živeti od samega navdušenja. Oloreku treba tudi kruha — narodu treba čim trdneje moralne pozicije. Današnje slavnosti pa se i more veseliti tudi trezen in računajoč rodoljub. Tudi tržaški in okoličanski Slovenci so uvideli še o pravem času, da s političnimi in narodnimi borbami za pravice naroda se mora vsporedno vršiti tudi gospodarska organizacija, ker ta poslednja daja še zanesljivo oporo političnim in narodnim borbam. Danes je, hvala Bogu, že mesto in vsa okolica preprečena z gospodarsko organizacijo, ki — to se umeje — ni še popolno, a se polagoma sicer ali neprestano spopolnjuje. V gospodar-\ skem delu je naša rešitev. Vzroka je torej dovolj, da se sleherni rodoljub iskreno veseli | te desetletnice, a dolžnost naša je, da se danes hvaležno spominjamo mož, ki vodijo to društvo toli spretno na poti do vspehov. Govornik je napil tem možem in vsemu društvu.
Udeležba je bila naravnost ogromna. V.si vrtni prostori, ki so bili bogato odičeni b trobojnicami, so bili natlačeni. Svirala je domača godba in je peval popolni možki zbor
V Trsta, aue 24 julij* i9
a EDINOST c 6iev. 202
rftran Ilf
društva „Slava". Godbo in pevce je občinstvo obsipalo s pohvalo. Na večer so so prižigali umetalni ognji ob veselem vsklikanju in rajanju občinstva.
Na tem mestu pa kličemo še enkrat društvu : Živi, rasti in krepi se !
Imenovanje v deželni zdravstveni službi. Viši okr. zdravnik dr. Ludovik Ber-ger je imenovan deželnim zdravstvenim nadzornikom za Primorsko, okrajni zdravnik dr. Guido vit. Beden v Trstu pa višim okrajnim zdravnikom.
Dvojna mera Z ozirom na notico, ob* javljeno včeraj *pod tem naslovom, smo prejeli :
Prosi se slavno uredništvo, da vsprejme v svoj list ^sledeče pojasnilo o včerajšnjem članku iz Skednja:
Tudi slovenski kapelan je imel namen pogostiti slovenske otroke prvega sv. obhajila in je bil že ukrenil vse potrebno. A prišlo je drugače. Par dni pred obhajilom slov. otrok je naznanil g. župnik škedenjski slovenskemu kapelanu, da bo imel on sam sv. malo in prvo sv. obhajilo. To je silno užalostilo slov. kapelana, ki se je sam trudil z otroci in je tudi želel, da jih sam obhaja.
V včerajšnjem poročilu iz Skednja se glasi, da se ne ve, kedo je dal ukaz, naj se vrnejo domov deklice, ki so bile namenjene na izlet v Lipico. Ta prepoved je prišla od g. župnika. [Slovenski kapelan je dan pred izletom prosil g. župnika dovoljenja za izlet, a ta mu ni hotel dovoliti.
In da-si mu je slovenski kapelan povedal, da je že naročeno kosilo, je g. župnik vendar vstrajal pri svoji prepovedi. Tako je moral drugo jutro slov. kapelan zbranim otrokom žalostnega srca javiti vest, da se ne gre v Lipico. Da je 8 otrok brez nadzorstva šlo v Miramir, za to ne zadevlje nobenega krivda, kjer je slov. kapelan opominjal otroke, naj se mirno vrnejo domov in je šele potem zaznal za izlet teh osem deklic.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da teh dogodkov ni kriv narodnostni moment ampak le ravnanje g. župnika. V tej svoji žalosti je izgubil vse veselje in tudi pogostitev slov. otrok je odpadla. Torej to ni nikaka dvojna mera, ker kakor italijanski tako je tu.li slovenski kapelan hotel na svoje stroške pogostiti slov. otroke. Da se je pa ta pogostitev opustila, temu ni krivo dejstvo, da so bili eni otroci italijanski, drugi pa slovenski, ampak temu je krivo le neljubeznivo r a v n a n j e g. ž u p n i k a do slov. kapelana.
Da so se pogostili italijanski otroci v hiši vaškega r slnika, to je le slučaj, ker stanuje italijanski kapelan ravno v isti hiši.
Žalostne vesti nam prihajajo iz Ro-cola. Poročajo nam namreč : Dne 3. t. m. je prihrumela nad vus grozna nevihta s točo, ali drobno. Nevihta je trajala od 8. ure zjutraj skoraj do 9. ter je napravila škode toliko na grozdju, kolikor na zelenjavi in sicer ie bila v smeri od ulice Rossetti proti Kati-nari škoda vedno veča. Nu. potem sta se toliko grozdje kolikor zelenjava vendar nekoliko zopet popravila. Ali, o nova noreča! I>nr- 20. t. m. okolo 9. ure zvečer so se začeli zbirati nesrečonosni oblaki, ob četrt na deset je jeia padati grozna toča tako silno, da nam je v desetih minutah pokončala blizu ves naš trud vsega leta. Dne 3. t. m. nam je nevihta vzela približno četrti del, zdaj pa nad polovico, tako, da nam je v gori označeni smeri ostal, da ali ne, četrti d tri letine. To je prava katastrofa za ubogega kmeta! Kam naj se obrne ? Delavec, rokodelec je zavarovan za slučaj nezgod ! Ali vbogi kmet ? ! Ta je zapuščen, brez pomoči.
Morilec kočij a že v areto?an.
Policija je slednjič na podlagi tehtnih dokazov aretovala človeka, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da je morilec obeh kočijažev. Mi 6ino o tem aretovanju vedeli že predsinočnjim, a na izrecno željo ravnateljstva policije nismo tega priobčili v včerajšnjem listu. Policija ie dotičuika — ki je 22 letni mizar Karol D. T., rojen v Trstu * pristojen v ViJc-m v Italiji — aretovala predvčerajšnjim pod večer. Ob enem je bil aretovan tudi njegov brat Marij, proti kateremu stoje baje dokazi, da je sokriv v Leh groznih zločinih. Posebno vspešna da je bila hišna preiskava, ki je bila izvršena na stanovanju aretovancev v neki hiši v ulici Media.
Na razpolago imamo množino podadtkov. ali ne smemo jih objaviti, dokler preiskava ne dovede do absolutno gotovih rezultatov. Mislimo pa, da se to zgodi morda še tekom današnjega dne, in v tem slučaju prinesemo jutri naj obširneje poročilo, kako da je policija prišla morilcu na sled in kako da se je izvršilo to sretovanje.
TRŽAŠKA MALA KHONI2L&.
Aretovan je bil včeraj neki Alojzij B., stanujoči v ulici delle Sette Fontane, in sicer na zahtevo Frana Gustinčiča. kateremu da je pred dvema dnevoma vkral zastavni listek, na katerega je Gustinčič za 17 kron zastavil zlato uro in srebrno verižico.
Neznani tatovi. Trgovec * pohištvom Paiel Gastwirth, ki ima svoje skladišče v priti.čju hiše fitv. 5. v ulici della Madonnina, je prijavil včeraj na policiji, da so tekom predminole noči neznani tatovi skušali vlomiti v njegove skladišče, a da se jim to ni posrečilo.
— Kočijaž Alfred Rusijan, ki je v službi pri stavbenem podjetniku Ivanu Gollina, je prijavil, da so mu neznani tatovi vkradli več parov uzd, v skupni vrednosti 50 kron.
Smeinlca. Neki list je nastopno poročal o spnščenju v morje neke ladij e: — Včeraj je bila srečno spuščena v morje novozgrajena ladija. La-diji je bila za kumico nežna hčerka našega gospoda žnpana. T a i m a 1200 t o n e 1 a t.
Koledar ln Tr*ma. — Danes: Kristina, devica in mučenica; Ratimir; Preda. — Jutri: ' Jakob, apostol; Boljedrag; Ljepava. — Tempera-jtura včeraj: ob 2. uri popoludne + 27" Cei-zius. — Vreme včeraj : lepo.
jkr. glavarstvo v Gorici, posebno pa ne gosp. evidenčni oficijal, da nisem bil oproščen oi ož-; nih vaj. Žal mi je, da je bil dotični g. evi-! denčni oficijal. kateremu ne morem ničesar predbacivati, žaljen na svoji časti.
Dotični rezervist.
Vesti iz Istre.
Razpisana služba. Pri c. kr. okr. sodišču v Puli je razpisano mesto kancelista XI. čin. razreda.
Društvene vesti in zabave.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Narodna delavska organizacij att s sedežem v Trstu. Bilo srečno!
TamburaSki odsek „Kola" vabi vse gg. tamburaše in tamburašice na skupno vajo, ki se bo vršila v petek dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ul. S. Francesco št. 2. I. nadst. Sprejemajo se novi tamburaši.
„Slovansko pevsko društvo" opozarja svoje pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes ob 8. in četrt uri zvečer v „Delavskem podpornem društvu".
Tovarna pohištva v TRSTU
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 23. julija:
Lutz R., inžener PULA ; Fischer R , učiteli, VVEISSENFELD ; Loichtmann W., učitelj, BUDIMPEŠTA; Perova, zasebnik, MONAKOVO; WolfA„ trgovec, DUNAJ ; Niemetz F, posestnik, BLEI, BURG; Farkas A., posestnik, Mas K., zdravnik-in Wittek F., uradnik, DUNAJ; Bojeusko B., zas., REKA; Ritter J., zasebnik, Schultze P., uradnik, BEROLIN: Turner V., posestnik, Balog S., posest- i nik, ZAGREB; Babnik J., trgovec. Sarabon A., trgovec, Rozmanu A., trgovec, LJUBLJANA ; Gru-schonig E., potovalec. MARIBOR; Winter F. častnik, KOTOR; Z4Fecky V., uradnik, Viskovitz K., posestnik, PRAGA ; AVolfartsberger J., trgovec, S1EYER
ZALOGA Piazza - -Rosario it. I
KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
♦ ; ♦ i ♦
♦ .■ ♦

fztizi'S.'.jS'S sss s s s s s s s .^fcifc///y sss sss ss
Vesti iz Goriške.
Shod slovenske kmetske stranke na Goriškem. Pišejo nam: Shoda te stranke, ki se je vršil minolo nedeljo, se je udeležilo kakih 150 ljudij. Shod je sklical števerjanski župan Josip Klanšček. Prvi je govoril Ivan Mer molj a iz Vrtojbe, ki je pojasnjeval program kmetske stranke ter svaril ljudi pred na novo ustanovljajočimi se kmetskimi zvezami. Govornik je naglašal, da kmečke zveze ustanovlja iedna prejšnjih političnih strank z namenom, da bi preprečila samostojni nastop kmetov. Zato pa naj se nikdo ne da slepiti | od onih, ki ustanovljajo te kmečke zveze, v; katerih bi vladala volja družili stanov, a: kmet bi bil zapostavljan.
Na to je govoril dr. Dermastija kakor! zastopnik „Kmetske zveze". Pripravljenih je \ imel kakih 10 ljudij iz Uerovega, ki so hrupno ! odobravali njegova izvajanja dočira so drugi i zborovalci odločno prigovarjali. To pa je ono! desetorico tako razsrdilo, da so se začeli za- : ganjati v druge zborovalce in jih zmerjati z . liberalci ! Dr. Dermastija ni mogel nadalje- j vati svojega govora zaradi velikega hrupa, na I kar je predsednik zaključil shod. Ob odhodu je dr. Dermastja zaklical med svojimi ljudmi: „Da, da. cerkve pojdite razdirat!" — kar je zborovalce še bolj podžgalo, da dolgo ni bilo konca kričanju.
x Draginja vode v Gorici. Na Korenju sta dve krčmi s hlev! zn 7: vi no, ena pri Rajhu, diugi pri Attemsu. Pied malo časom je hlapec prve točil na vodnjaku potrebno vodo za živino. Nekdo ga je naznanil in ma- i gistrat ga je kaznoval na dve kroni, katere je hlapec tudi plačal. Pred tremi dnevi je lovil vodo zvečer hlapec druge krčme ; di ugi dan dobil je najemnik hitro nalog, naj plača kazen dveli kron. Ta se je pa vstavil, d i ne ve o ničemer in da torej tudi nič ne plača. Magistratov uslužbenec mu je pribil na to na vhodna vrata krčme plačilni nalog, katerega pa je kmalo po tem nekdo, menda drugi magistratov uslužbenec odtrgal.
Zdaj je vprašanje, po katerem zakonu ali odloku je magistrat opravičen kaznovati; v takih slučajih ? Voda teče; ako je nikdo j ne lovi, gre v bassin in je tako izgubljena. ■ Zakaj bi si jo torej hlapci ne smeli puloviti za živino, ki jo imajo v oskrbi ? Od župana, j deželnega in državnega poslanca dr. Maranija, ■ oziroma njegovega namestnika Bombiga, za- j htevamo pojasnila, ker to ne gre, da bi se slovenske davkoplačevalce tako in po krivici šikaniralo in globilo !
x Javna varnost je v Gorici prav na slabem, vedno se sliši o tatvinah, pretepih in drugih takih stvareh. Ako se rabi kakega varuha javne varnosti, se ga prav težko dobiva. Temu pa stražniki niso krivi, saj so vedno na nogah in store, kar je v njih moči, j ampak premalo jih je. Kaj morejo storiti ob tako obsežnem delokrogu, kakor ga imajo c. ! kr. redarji v Gorici ? ! 20 mož z dvema nadzornikoma, ki delajo službo ? Število redarjev se more vsakakor izdatno pomnožiti. Policijsko vodstvo v Trstu bodi o tej priliki tudi opozorjeno na okolnost, da redarje, ki službujejo v Gorici, nekoliko preveč prezira. So med njimi možje, ki imajo že dvanajst let službe, pa še niso povišani v razred prve vrste. Saj opravljajo svojo težko službo tudi v Gorici, zakaj jili torej ne vpoštevati, ker se jim godi krivica ?
C. kr. glavarstvo v Gorici. Prejeli smo: Z ozirom na Vašo notico dne 12. julija med goriškimi vestmi pod gorenjim naslovom, prosim Vas v interesu resnice za blagohotno priobčenje sledečih vrstic.
Kakor dotični rezervist, ki je omeni en v i oni notici, moram povedati, da nista kriva c.
E XIV 1556 7 9
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 1907 ob 10. uri dopoludne ss bo vršila pri spodaj označenem sodišču v sobi štev. 43 dražba tab. štev. 2344 d. ob. Trst-mesto (nove hiše ulica Fontana štev. 14) Vrednost znaša kron 158-896 in najmanjši ponudek kron 79*44S.
C. kr okraj, sodnija za civ. stvari Trst
oddelek XIV.
dne 18. julija 1907.
Nova toaletna krema
proti nečisti polti, zagoreli in suhi koži.
Edini izdelovalec:
ferd. JKulhcns, c. kr. dvomi zalagatelj
KOLONIJA o/R. — Podružnica: DDNAJIV, Henmuhlgas?e 3.
Dobi se v lekarnah, mirodilnioah in parflmerljah
MACINE & C°.
Koncesijonirana pisarna za
trgovske informacije
in iztirjevanja
ulic* Viuceuzo Belimi št. 13.
Dopisniki vseh mestih sveta.

Velika izbera
Pohištva
Pohištvo svetlo in temno, spalne in jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, žflezne postelje. slike zrcala, stolice, popclno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi.
Trsi, via Chiozza 8
(Radeče table)
VITT0RI0 00PLICHER
Najnižje cene.
dor želi
dobro kapljico:
namizno vino Iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta i897; šumeči refoSk. zadarski muraskin, lak-sardo itd. — tropiuovec, pristno uije iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne nu Za'ogo, uiica Farneto 3
JPropsoMrtf
Via Farneto štev. 3
Giulio Zanolla
krojačnica TRST — ulica Torrente 3a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
Komisijsko in agentursko podjetje
VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst
ulica 6aeiano Sonizetti št. 5
Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gj
- gnjati ter raznih drugih predmetov.	— —
: : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : : B
Udohp CA t url i nntnm mnianl nn^isfii	!_ i-____ -1-1 i________ ®
VS* 5
_a
Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacij? iz trgovskih krogov.
Kdor hoče zdrav biti „Cleo Fruktol" (sadni sok) mora piti!
iJVaiH
Jrgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst Barriera vecchia št. II
VELIKA IZBE R A perkala. batista in zefirja. Blago v barvah in črno za gospe, uioderci in drobnarine Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratnike, zapestnice, ovratnice (eravate) in izdelano blago za delavce. Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvapešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSBH jJŽKARSAB
in prot
i h
TEKOČINA GODINA ^^^r Trsui utkig ^^ HfiU p^ua
Steklom
K 1+9 Iz Trsta m m odroiitja uaje od 4
od lekarnarjev : SV. tfttfel in	fedilU, IdOTU JW t§«\ farvHt 4.1
preti pok.	proti eutocapatei ptfBjafcri sank* 7 K frtukoj	In
Stran IV
»EDINOST» štev. 202
V Trstu, 24. julija 1907
HOTEL. BALKA1 nA ŽST-lSaRr« HOTEL. BALKAH
Mož triintridesetih let,
Vesti iz Kraniske.
Velik vihar s točo so imeli v litijski okolici minolo soboto proti večeru. Toča je napravila mnogo škode. Mnogo škode je istoga dne napravila toča tudi v Logatcu in okolici.
Tujcev je na Bledu mnogo več nego i druga leta. Bohinjska železnica je jzlasti Ita- j lijanom odprla pot v gorenjske kraje. Tudi Hrvatov, Čehov in Madjarov je mnogo. — Pogajanja glede nakupa blejskega gradu in jezera se baje še vedno vrše med Kranjsko deželo in sedanjim posestnikom Muhrom.
Vesti iz Štajerske.
List „Slovenski trgovski vestnik", ki
ga izdaja slov. trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani, je postal tudi glasilo „Slovenskega trgovskega društva" v Celju.
Občinske volitve v Trbovljah. Letos se bo na občinskih volitvah v Trbovljah bil hud boj za občino. Nemci se pripravljajo, da bi izkoristili medsebojne razprtije v slovenskih vrstah in naskočili z vBemi silami, to največo slovensko občino na Spodnjem Štajerskem. Gre se za II. in III. razred ; prvi je itak radi rudnikov in tovarn nemška last.
Maturo na mariborski gimnaziji je izmed 48 osmošolcev napravilo 45, od teh 10 z odliko. Med odličnjaki je 8 Slovencev.
Razne vesti.
Grozno dejanje ciganov. Pri vasi Alberti Irsa v peštanski županiji so bili pred par dnevi umorjeni krčmar Štefan Čermak, njegova žena, 17 letna hčerka in kočijaž. O tem umorstvu poročajo še nastopno: Mnogoštevilno orožništvo na konjih in peš križa po okolici, ne bi li našlo morilcev, toda brez vspeha. Vse verojetneje postaja, da so ta grozni čin izvršili cigani. Soproga krčmarjeva je bila zadušena s turistiško srajco. Najgroz-neje je bila umorjena 17-letna hčerka umorjenih soprogov. Nesrečna fdeklica je bila naj-prt-j na živinski način onečaščena, potem na nečloveški način umorjena. Na vratu so konstatirane globoke rane od noža, a na doljnem telesu je bilo sedem globokih ran od bodala. Umorjene žrtve so bile pokopane ob mnogo- j številni udeležbi. Orožniki so že naleteli na neko bando ciganov, ki so ub aretirali in odvedli v Kečkemet. Drugo bando, ki je zelo! sumljiva, so zalotili v Abonijskem gozdu. Ob-j stojala je iz 60 oseb. Pri enem ciganu so j našli 450 kron bankovcev, ki so imeli krvave j madeže. Bando so odvedli v Monor, kjer jih je zaslišala policija.
Nadalje poročajo iz Budimpešte od 23.; t. m. : Orožniki so v Solnoku aretirali četo 19 ciganov, ki se jih na temelju različnih i indieij smatra za morilce štirih oseb v Alberti Irsa.
Dolžina in višina morskih valov. Pred letom so iznašli napravo, s katero se lahko določa dolžina in višina morskih va-; lov. Na morski gladini dosezajo valovi le višino 13 metrov. Valovi, ki se zaganjajo ob navpično pečino ali steno, narastejo do višine | 32 metrov. Navadna dolžina valov je 50 do 100 metrov, vendar se pojavljajo tudi do 800 metrov dolgi valovi.
Avtomobil skozi Afriko. Angleški list ,.Daily Maila je organiziral vožnjo z avtomobilom preko Afrike. Na avtomobilu bo potoval častnik Graetz, ki je pred nekoliko dnevi odpotoval v Nemško Afriko, odkoder se napravi na pot.
Šolarji v g osteh pri grofu Tolstem. Ruski listi poročajo o zanimivem izletu, katerega je napravilo 800 šolarjev na dvorec grofa Tolstega. Velika truma otrok je odšla dne 10. t. m. v spremstvu starišev, učiteljev in vzgojiteljev iz Moskve v Jasno Poljano. Ko so dospeli do meje grcfovih po-se^ev, jih je Tolstoj s svojo rodbino in z gosti, ki so pri njem na letovišču, prisrčno pozdravil. Grof Tolstoj, ki je izgledal jako čvrsto, je izrazil svoje veselje, da vidi otro-čiče pri sebi, in jih pozval, naj se poslužijo njegove hiše kakor bi bili doma. Ko so otroci tožili, da jim je vroče. jih je povabil grof na kope v rečici Voronki. Sam je peljal dečke skozi krasen gozd k rečici. Grof je ostal na bregu in je z vidnim veseljem gledal, s kako slastjo vr\e dečki po hladni vodi. Po kopeli so se vrnili dečki v dvorec, kjer so 'jih po oddelkih bogato pogostili. Po zajutrku so se šle kopat deklice pod nadzorstvom grolice. Potem ko so si izletniki ogledali se krasni park in druge zanimivosti na Jasni Poljani, so se veleza dovolj ni in med navdušenimi ova-cijami na Tolstega vrnili v Moskvo.
Nemške izgube v Južni Afriki. Nemški generalni štab je izdal zaključne podatke k spisu „O bojih nemškega vojaštva v južno zapadni Afriki". Ti podatki poročajo, da je prišlo v dobi od 25. oktobra 1903 pa do 8. februvarija 1907 do 295 prask, in sicer 88 s Hereri in 207 s Hotentoti. Nemške izgube v teh bojih oziroma vsled slučajnih nezgod znašajo 676 mrtvih (62 častnikov in 614 mož) ter 907 ranjenih (89 častnikov in 818 mož.) Razun tega se pogreša še 20 častnikov in 74 mož, katere se mora torej šteti! zamrtve. Vsled raznih bolezni je umrlo 26 častni-n 663 mož. V primeri s številom ranjenih je S tevilo mrtvih zelo veliko.
Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh sc „KALI OGLASI" v „Edinosti,,
r
MALI OGLASE.

Mali oglasi rflčnnfijo *e po 3 stot. besedo: Bift£taotisk&ne besede po računajo enkrat več. Najirifcit j pristojbina 40 stotin V.
. .— Plača ae takoj. =====

Mo nrnHoi je * kmetijo v Štanjelu ca Ud pi UU&J Krasu. Obrniti se je na „Inse-ratei oddelek Edinosti".	_	846
Štirdesetletni
ki je učil gimnazijo,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, ve£č več ali manj slovenščine, srbo-brvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, iiče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Iran — Trst	7t>2
Tapecirarska delavnica
Alberte Sencich
£rst, via ciziano Vecellio št. 4 ^sprejema vsako tapecirar>-ko delo in t adi popra vi j a uja.
===== CENE NIZKE.	-=
c. kr. služabnik bi se rad poročil z gospodično, ali udovo od 36 do 40 let staro, katera bi imela 4000 kron ptemoženja. Piaati je pod štev. 50 na glavno
pošto (po^treatante) Trst.	848
priredijo mladeniči v Avberu v nedeljo 28. t. m. v krčmi gosp. Maksa Ukmarja, kjer se toči takozvani kraški refošk. Svirala bo godba iz sv. Križa pri Trstu.	842
Javni ples
ulica S. Giovanni št. 6 in 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica
majolicnih peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopelji — in kuhinje. ------
F. Ščuka
Ferriera štev. 25.
prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica
OKO1 letnih čistih obresti plača trgovsko-denarni |0 zavod privatnim osebam na uloge čez Iv 1000. Odkaz vsakodobno. Prijave n*j ee pošilja na rDioničko društvo" Zagreb (Poatrestante)	810
Krasno letovišče. se odda j>o ceni čedna soba na Gorenjskem. Ponudbe pod „Nova hiša% Postrestante, Podbrezje—Podnart.	8.5
Podplaul wa » «11*1 Las nntto Tteeklo IUt 1* MM vogla a lic« Ban Glorgio) otTorll
IT ZALOGO VINA
§M domač* rab«, pridelek Is mojih vinogradov v Bolu (otok Brai) (a ga prodajam t aodčeklh la ateklenlcah. Ze aaic kraj Tam cagotovlja. da J« kakovoat najbolja. Da tam orem cenjenim odjemalcem jamčiti za prlatno vino, sem aklecil, da ga dobivam v originalnih aodčeklh naravnost lz mojih kleti ▼ Bala la da ga tako ratpoiiljam tudi na stanov anja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne oene.
▼ msdl, 4» me počastite s VaAo niroćbo beletim m naj-
MU
IVAN CVITANIĆ.
Restavracija Rurora
Vsaki uečer koncert
ManilolMo društvo s petjem in plesom.
Začetek ob 7. zveča p
in traja đo pol u noči.
Ob nedeljah od 5. ure pop. dG polunoči.
Meblirana soba
9, III. nad., levo, vrata 37.
čista, zračna odda se takoj, ulica Commerciale
835
Išče
delek Edinosti".
Q0 poštenega dečka ali mladeniča za žganjsrijo. Jsaslov pove „luaeratni od-
So(i
Družina v Gorici
sprejme učence na stanovanje in hrano, z dobro postrežbo in pod dobrim varstvom. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinostiu.	820
Dmffflf f0 obešala' postelje, opra-rlUUU it vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
Električno vpeljavo r
izvršuje	?
franjo S. Balsasso
TRST
ulica S. Spiridiona štev. 6. W
M
— —
KJ1G O VEZNICA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figiio
Trst, Via Porporella št. 5 - ml Via ielia Sar.;
Da se napravi prostor konftkcijoniramemu blag za možke in ženske, proda se ■ v skladišču man i fakturnega blaga
Vittorio Gasparini fu Giovanni
===== TRST CORSO štev. 34 — TRST .
Čaj „Tisočerni cvet ' (Millefio.-I
\ * •
j Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti ormu sluea em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravIjeDje stane 1 K ter se dobiva v o Hi- I kovani lekarni
PRAXMARER „fi\ Due Jfiori" crsl, veliki trg
na mestu »a© blago, ki se nahaja sođaj v zalogi : platno, mnilin, trllž, perkal, zoflr itđ. itd. - pod tovarniškimi cenami,--
Rodolphe Maas, trst - ulica farneto 38
Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd.
===== posebno za žage na paro in mline .

Nitni bombaž za čiščenje strojev,
J^ je najbolja tinktura za lase* V V GRA isti ni nikakih škodljivih stvari. ■■■■■■■■■■■FBobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, crno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI
PoftUjatre po poitBMB povzetju.
Pekarna in slaščičarna
Alojz C*nI
Trst, ulica de!la Caserrna št. 17
PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh
in pošilja na dum ob vsaki uri ;
najfinejšo moko vsake vrste: vino v buteljkah in likeri.
Sprejema naročila in posloži v določenem čst^u, restavracije, gostilne, krčme in kavanu*. Cene po dogovoru.
Najveća zaloga stekla in porcelana
__v	za domačo rabo
Popolnoma konkurenčne cene.
Vrsta vrčka itev. 5.
Jakob © ; Hirsch1®1
TRST, ulica Gavana 15
m
gostilne
I
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo DeuetaK -- Trst
ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448


Um na ii
-:v • ^ rr 0
\ \. \ te
Vrsta vrčka štev.
iljU
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
M. ud. ZE!EQIJENl i
ulica Lni£i la Paiestrioa 2 (ogel nI. Goi-obol«

B.rr-^i^oJg
EDINA HLADILNA PIJACA JE :
Sumeči citra.f
Šumeči citrat ,,Z1RILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno.
okusno in hladilno pijačo
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat „Zirillr4 je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz /elodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šnmeči citrat „Zirilli\ kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šnmeči citrat „ irilli'1 je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski bv zni.
NB Šumeči citrat „Zirilli" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus. in napravi izvrstno šumečo
" iti je treba, ako ima limonadov okus. \ steklenicah nosi znamko tvrdke
limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokosit
Telefon št. 1863.	Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6.
Telefon št. 1863.