Leto Tli., štev. 36 pottnra« o»v««nf»n»» V Uubljanl, sobota dne n. rebrnarTa <622 Posamezna štev. SO paf • Ž IC UStaJa ob 4 r Jutra!. Stane celoletno . . 240 S mesečno ....... 20* za inozemstvo .. 600 r Ogiasi za vsak mm višine Stolpca (58 mm) . * K ttaii ogiasi do 30 mm stolpca (58 mm) • « • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uredništvo: Miklošičeva eests št 16/5 Telefon št 72. Upravništvo: ■Tr*sernovs ulic« t, ki Telefon št. 36. Račun kr. pošt ček. uradi itev. 11.842, Protič kof jugoslovenski Friedlung IZJAVE MINISTRA PRiBlCEVlCA O NJEGOVEM DOZDEVNEM PISMU M. HERCIGONJI. Beograd, 10. februarja. (Izv.) Danes popoldne je imel demokratski klub eejo, na kateri je minister Pribičevič podal izjavo o pismu, katerega je obelodanil Protič v »Radikalu*. Objasntl je, kako se bivši predsednik vlade g. Stojan Protič danes poslužuje enakih sredstev, kakor s0 jih uporabljali za časa avstro - ogrske monarhije proti njemu vsi protivniki svobodne jugoslovanske misli. Navaja poedine fakte iz te dobe, ki tičijo kot jajce jajcu kampanji gosp. Protiča. Tako je Gjorgje Nastic posto- pal proti njemu pri avstrijski vladi. Tako je Forgach z Vasičem napravil dokumente, ki so potem izzvali Fried-jungov proces. Na dan, ko je bil prestolonaslednik Franc Ferdinand ubit v Sarajevu, je bila naslovljena na njega (Pribieeviea) depeša iz Sarajeva, ki se glasi: »Obadva konja dobro zakapare-na.» Ta depeša je prišla v frankovski list ravnotako. kakor sodaj pismo Hereigonje v Protičevo glasilo. Potem analizira minister Pribičevič pismo Hereigonje, ki je tiskano isti dan, ko je izšel članek drja. Košutiča, znanega sovražnika države in nepri-jatelja srbskega dela naroda. Kar so tiče Hereigonje izjavlja, da sil imel ž njim nobenih zvez in da je videl Hercigonjo samo enkrat v neki denutaciji, ki je prišla prosit pomoči za' takozvane narodne trpine. Napotil je deputacijo na likvidaturo Narodnega vieča, in pri tem izjavil, da nima nič proti temu, da se pomore narod- sramen nut m, «» m mu • nun trpinom. Kar se tiče Hercigonjeve j ^fari sveta. Klub se cnodusno zahva-brošure «Lepoglavski vampir». jo je: ijuje ministru Pribičeviču za njegovo ne- v Zagrebu, katerega je spremljala vsa Srbija in vsa jugoslovanska javnost s tesnobo v srcu in na katerega je obrnila pozornost vse Evrope. Vsakdo sc mera vprašati, da - li se ni hotelo s senzacijonelnim procesom odvrniti pozornost od memoranduma, ki je l>o-slan genovski konferenci in o katerem se gosp. Protič še ni izjavil. Pismo Hereigonje se prične z besedami: »Gospodine Svetozare*, da ot izgledalo, kakor da i>o?toja med nama neka intimiteta. Piše, da nisem prejel od njega nekega pisma od 4. oktobra, ki da ni prišlo in za katerega se ne ve, kam se je izgubilo. V pismu so iniciale B. in W„ ki naj baje označujejo osobe, ki so posredovale med menoj in Hercigonjo. Najbolje bi bilo, da se iavi natečaj in da se javijo oni, ki so B. in W. V kolikor bi Wilder ne imel volje, da prevzame čast, biti 1 mene, da naj ne izdam potnih listov drut. Dežmanu in dr. Lorkoviču za Pariz". češ, da so oklevetali našo državo. Sedaj taisti Protič objavlja pisma Hereigonje in članke Košutiča, ki je bil sodnik v dveh sramotnih procesih, in sicer v procesu proti kmetom iz Sje-mičaka in v veleizdajniškcm procesu umorno delo, ki je edini rczlož kampanje proti njemu. Klub konstatira, da se proti prvakom demokratske stranke že leta vadi osebna kampanja. Zato bo klub na eni prihodnjih sej razpravljal o sredstvih, da zaščiti svoje voditelje proti takim napadom. Beograd, 10- februarja. (Izv.) «Beo- gradski dnevnik, prinaša danes k pismu Hereigonje v .Radikalu, sledeči komentar: .Po naših informacijah je pismo prišlo z Dunaja, od koder ga je semkaj im-portiral neki komunistični študent. Ta ga je izroči! bivšemu poslancu Kosti Nova-koviču, ko je bil izpuščen Iz zaporov, da ga uporabi proti minstru Pribičeviču. No-vakovič se pisma ni hotel poslužiti, ker ni hotel biti orodje radikaicev, ki so poosebljena politična nemorala v državi.. Budžet pred finančnim odborom PREKMURSKA ŽELEZNICA. - VPRAŠANJE REDUKCIJE URADNIŠTVA. Secigrad, 10. febr. (Izv.) Današnji plešami seji finančnega odbora 60 prisostvovali tudi finančni minister Ivuma-nudi, notranji minister Marinkovič in mi-rir-ter saobračaja Stanič. Dr. Korun je naglašal potrebo, da se rviša davka prosti eksistenčni minimum pri osebni dohodnini od 4 na 12.000 Din. Sklenjeno je bilo, naj- se to vprašanje resi v budžetu za leto 1922. Prometni minister Andra Stanič je zahteval kredit v znesku 22 milijonov dinarjev, in sicer 4 milijone za dograditev proge Kujaževac-Niš, 17 milijonov pa za piogo Užica-Vardište. Prva bi bila gotova koncem marca iu bi se z njo znatno olajšala dobava premoga, druga pa bo spajala Srbijo z B-sno in z morjem in bo »udi velike politične važnosti. Razvila se je daljnja razprava, v ka taro so posegli posl. Segovič. Lazič in Klekl. Slednji je vprašal, kaj je s progo Minska Sobota Dolnja Lendava, nakar je minister Stanič odgovoril, da je v zakonu o investicijskem posojilu določenih za progo Ljutomcr-Ormož In Murska So-bcta-Do!nja Lendava po 10 milijonov Din. Posl. Klekl se je zadovoljil z odgovorom Voja Lazič je izjavil, da ne more glasovati za kredit 17 milijonov za progo Užice-Vardište, češ da se pri gradnji proge ni postopalo pravilno. Minister Stanič je zahteval zatem kredita za naknadne izdatke železniškim direkcijam za kilemetraže itd. Finančni minister Kumanudi je opozoril, da je za to določena v budžetu rezerva 20 milijonov linarjev. Pesi. dr. Koran je izjavil, da bo glasoval proti dovolitvi kreditov železniškemu ministru, ker nima zaupanje v njegovo saobračajno politiko. Po sprejetju členov 2 do C se je vršila razprava o kompetenci odbora, obstoječega Iz 7 poslancev In 5 zastopnikov činovskih organizacij, ki iaia izvesti redukcijo uradnikov. Stilizacija je bila od-godena na jutri. Rok za redukcijo poteče dr.e 1. aprila in mera komisija do tega dne predložiti finančnemu odboru poročilo. JUGOSLAVIJA IN GENOVSKA KON- j FERENCA. Becgrad, 10. febrnarja. (Izv.) V tuna-ajem ministrstvu se je sestavila komisija, ki pripravlja material za genovsko konferenco. Ako se udeležijo konference min. predsedniki drugih držav, bo vodil našo delegacijo min. predsednik Pašič -am. MINISTER MILETIČ OBOLEL. Beograd, 10- februarja. (Izv.) Minister ta agrarno reformo, Krsta Miletič, je obolel ca »španski* influenci. OBNOVITEV POG \JANJ Z AVSTRIJO. Beograd. 10. februarja. (Izv.) V mini strstvu pravde so sc zopet pričela po gajanja zaradi sekvestrov in depotov naših državljanov v Avstriji z avstrijskimi delegati, ki so te dni prispe!! v Beograd. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAV-CEV V ITALIJI. Milan, 10. februarja. (Izv.) Vsled mednih sporov so stopili pristaniški de-i.-ci v Neaplju in vseh bližnjih pristaniščih .v stavko. Debsta o oblastvih in okr. samouoravah Beograd, 10. februarja. (Izv.) Na današnji seji pododbora za administrativno razdelitev države je 'eforiral posl. Krsta Timotijevič (dem.) o zakonskem načrtu o oblastnih in srezkib samoupravah. Priporočal je sprejetje načrta. Razvila sc je načelna razprava, tekr-n katere je vprašal posl. Dulibič (kler) za finančna sredstva oblasti in zahteval, naj se gotovi državni dohodki prenuste oblastem. Pri glasovanju je bil sprejet načrt z vsemi proti enemu glasu kot podlaga za specialno debato. Proti je glasoval posl Dulibič. V podrobni razpravi so bili sprejeti prvj tire členi z malimi izpremembami in dodatkom da sfada v delokrog oblastne samouprave tudi podpiranje trgovine, industrije in zadrugarstva, kakor tudi pomorskega ribarstva. ODMEVI RADIČEVEGA MEMO« RANDA V BEOGRADU. Becgrad, 10. februarja, (izv.) Beograjski listi so polni komentarjev o znanem Radičevem metnorandu na genovsko konferenco. .Vreme, predlaga amputacijo, .Tribuna, revizijo, a .Politika, naglaša, da bo imel, ako bi prišlo do amputacije, nož za izvršitev operacije srbski narod v rokah. Edino .Trgovinski glasnik., v svesti si resnosti zadeve, pravi, da si tisti, ki bi hotel zasmehovati Hrvate, ne bi bil mogel izmisliti boljšega, nego si je Izmislil hrvatski blok s svojim memorandom. Današnji Protičev .Radikal, zahteva proti Radičevi nameri energične ukrepe. »Pravda* piše: .Nočemo amputacije. Nc mislimo na amputacijo, ker nato misliti nima nihče pravice. Država je stvorjena s krvjo in voljo vsega naroda, a to more najmanj oporekati stari in znani protiv-nik Srbov, g. Košutič. Strniti moramo vse sile, da očuvamo narodno edinstvo pred napadi in sram', e. To le cilj, za katerim treba, da vsi težimo. Ljudstvo naj prvo razvije zastavo z geslom: .Nočemo amputacije'.* Snežna katastrofa Dunaj, 10. februarja. (Izv.) Neobičajno estri mraz, ki nam ga je prinesel pritisk sevornili in iztočnih struj, še vedno traja nad vso srednjo in iztoCno Evropo. V gorenji in srednji Italiji, Švici in vseh alpskih deželah ter na Češkem vlada silen mraz ob jasnem vremenu. OJ Poljska čez Slovaško, Madžarsko in čez srednjo in iztočno Jugoslavijo pa do severne Grške pa divjaja močni snežni viharji. V Innsbrucku je notiran največji mraz 'e periode, — 24 stop. Cel. Električna centrala je zamrznila Mesto je že drugi dan brez luči in tramvaja. Na Hrvatskem, v Srbiji in Bosni jo železničra, brzojavni in telefonski promet omejen na minimum. Večina prog je zametena. Ista usoda je zadela zapadno in transilvansko Rumu-nijo ter vso Madžarsko, kjer stojijo skoraj vsi, tudi mednarodni vlaki. Mesto Debrecin ima najvišji sneg, nad 2 m. Tudi Bolgarija, sevoma Tracija, grška Macedonija in Albanija so pod visokim snegom, neobičajen mraz pa vlada tudi v siccr topli Toskani, ki ima ponekod tudi do 2 m snega. Vihar je v Toskani pokvaril številne telefonske in telegrafske zveze. Francasko-poiiska gospodarska pogodba Pariz, 9. februaria. (Izv.) Francosko-poljski trgovinski dogovor, ki se je podpisal včeraj v Parizu, je uspeh poga-janj, ki so se vodila med Francijo in Poljsko že od leta 1920. dalje. Pogodba sc uveljavi osem dni po ratifikaciji. Francosko časopisje Izraža veselje nad dejstvom ,da Francija odslej ne bo več odvisna od petrolejsklh dobav Iz Amerike in Anglije, ker bo dobivala petrolcl Iz Ga icije, in to še pod ugodnejšimi pogojj. Dogovor obsega tri dele: trgovinsko pogodbo v ožjcin smislu, pogodbo o medsebojni ureditvi privatnih interesov poljskih in francoskih državljanov In špeci-jalni dogovor o industrijski ekspioataciji nafte. Za Francijo je podpisa! dogovor ministrski predsednik Poincare. za Poljsko pa poljski poslanik v Parizu. Obe vladi sta se zavezal! delovati z vsem svojim vplivom na to, da oba parlamenta pogodbo čimprej odobrita. BOLJŠEVIKI NA KAPITALISTIČNIH POTIH. Berlin, 9. februarja. Uzv.) V Rusiji se je osnovalo pod Imenom .Ljudsko pover-jenlštvo za zuuanjo trgovino, prvo rusko delniiko društvo za uvoz in Izvoz. Društvo je povsem v privatnih rokah in stoji > formalna nod nadzorstvom vlada Bonomijeva vlada ostane! NIHČE NI MOGEL SESTAVITI NOVE^ADE- fONOMI BO WO VIC ZAHTEVAL ZAUPNICO. - PARLAMENT SE RAZPUSTI? Rim, 10. februarja. (Izv.) Včeraj ob desetih dopoldne je Orlando v kvirinalu izjavil kralju, da odklanja mandat za sestavo nove vlade, ker ne more doseči sporazuma z ljudsko stranko, ki ie stavila pretirane zahteve. Zato je kralj ob 16. sprejel predsednika senata, Tittonija, za njim de Nicolo in končno Giolittija, s katerimi se je posvetoval o osebnosti, kateri naj poveri sedaj sestavo vlade. Titto-n! se je po avdijenci dolgo razgovarjal z zunanjim ministrom della Torrctto. Ko je kralj odpustil Giolittija, je pozval na dvor zopet — Donomija, kateremu je izjavil, da ne more sprejeti demisije novo glasovanje o zaupnici. Boncmi Je takoj po avdijenci pri kralju obiskal predsednika zbornice, de Nicolo. s katerim se je posvetoval o otvoritvi parlamenta. Ob 18. se je Bonomi vrnil v viminclsko palačo, kjer jc zbral svoje bivše ministre in jim sporočil kraljevo željo. Dobro poučeni krogi trdijo, da se skliče parlamct v par dneh, najbržc že dne 15. t m. Politični krogi smatrajo, da >e malo verjetno, da bi se Bonomi obdržai na vladi spričo težkih nalog, ki zahtevajo v bližnji bodočnosti silno energično vlado. Smatra se marveč, da se razpišejo nov? SS k^iiteta,^ ga pozval, naj se j volitve v parlament ki nal ttbil izvoli, ponovno predstavi zbornici in zahteva I že v teku dveh al, treh nieseccv, Sporazum v češki _ rudarski krizi V PONEDELJEK SE ZAČNE DEL O. - ZNIŽANJE PREMOGOVNIH CEN. Praga, 10. februarja. (Izv.) Danes popoldne se je s posredovanjem vlade med lastniki rudnikov in zastopniki rudarjev dosegel načelen sporazum. Zato je upravičeno upanje, da bo generalna stavka Češkoslovaških rudarjev kmalu končana. Delo se vzpostavi najpozneje v pone-deljek. Po zagotovilu ministrskega predsednika drja. Beneša bo vlada odpravila davek na premog, s čemur odpade dosedanja glavna ovira za dosego sporazuma. Dclavci so pristali na zahtevo, da sc jim znižajo plače v enakem sorazmerju, kakor padajo cene živilom; delavci v revirjih rjavega premoga so se odrekli tudi dokladam za obleko. Delovni čas, plače za nedeljsko delo in za nadure ostanejo iste kakor doslej. Javnost je pozdravila sporazum z velikim zadoščenjem. Splošno sc pričakuje, da bo kot posledica sledilo znatno znižanje nremogovnih in drugih ccn. Praga, 10. februarja. (Izv.) Nocoj ob 23. uri je bila podpisana v ministrstvi! javnih del pogodba o sporazumu med lastniki rudnikov in zvezo rudarjev, s čemur sc ntore smatrati stavko rudarjev za l:ončano. Udeleženi faktorji z obeh stran! so sa spominjali hvalevredne vztrajnosti, s katero je vodi! minister javnih del, Tu£ny, pogajanja, in so mu izrazili zato svojo prisrčno zahvalo. Francifa odklonila udeležbo na genovski konferenci NOTA ZAVEZNIŠKIM DRŽAVAM. - NEMOGOČI POGOJL Pariz, 10. februarja. (Izv.) Vse časopisje razpravlja obširno o noti, ki jo je poslala francoska vlada Angliji, Italiji, Japonski in Ameriki kot odgovor na vabilo k genovski konferenci. Besedilo note, ki je sestavljena v francoščini in angleščini, je dostavila vlada tudi pariškim listom. Nota obsega kratek uvod, ki izjavlja, da se Francija v načelu nc protivi nameravani svetovni obnovitveni konferenci, da pa smatra, da se v današnjih razmerah konference ne more u-deležiti, ako ne dobi zadostnih garancij, da sklepi konferenca ne bodo dirali v življensko interese Francijc. V tem ozira navaja nota šest točk: 1.) Udeležba Francije na ebnovitveni konferenci bi bila nemogoča, ako se ruska sovjetska vlada ne obveže že pred sestankom konference, da bo striktno in brez zahrbtnosti izpolnila pogoje, ki jih obsega znana medzavezniška nota od dne 6. januarja 1021. 2) Francija nikakor ne bi mogla priznati takih sklepov obnovitvene konference, ki bi spreminjali direktno ali ;n-direktno obstoječe mirovne jiogodbo ali vsiljevali vrhovnemu svetu naloge, nasprotujoče določbam mirovnih pogodb. 8.) Pojem suverenosti posameznih držav se na konferenci ne sme razlagati neomejeno. Francija se na primer ne more odreči po mirovnih pogodbah ji zajamčeni pravici preprečiti povratek habsburško-hohcnzollemske ali kake druge bivše nemške dinastijo na prestol 4.) Ravnotako mora zahtevati Francija, da se morajo mednarodnopravno zasidrati lastninski in drugi interesi inozem-Čev v Rusiji. To vsaj za toliko časa da fcrcnca brez nje. si ustvari Rusija sama trdne pravne norme, ki bodo garantirale spoštovajajč tuje lastnine. 5.) Tehtne pomisleke ima francoska vlada proti nameri, nai se na konferenci naloži vsem udeleženim državam obveza, da se vzdrže vsakega oboroženega napada na kako drugo državo. Konfe renca bi mogla s tem poseči v deiokroj zveze narodov, na drugi strani pa bi mogla taka obveza omejevati svobodo zavezniških držav, da sklenejo medsebojne pogodbe v varstvo svojo teritorijalne integritete. 6.) Kar se tiče finančnega in gospodarskega dela programa, ki je predviden za genovsko konferenco, je frnnccrika vlada mnenja, da bi bil mogoč viden u speh šele po vsestranskih in temeljitih predpripravah. Zato je po njenem nazi-:-anju nemogoče, da bi se sestala obnovitvena konferenca že sedaj, ampak morajo prizadete države nroučavaU vsi ta vprašanja najmanj tri mesece pred sestankom konference. Pariz, 10. februarja. (Izv.) «Temps» poroča iz Londona: Angleški uradni krogi menijo, da bi se genovska konferenca le ravno morala odgoditi, kakor zahteva Francija, bi zadostovala odgoditev d-", prvega rj rila. Liberalni listi menijo, da hoeč Poincare s tem, da zahteva odgoditev konferer.c" za 3 mesece, povzročiti, da bi do konference sploh ne prišlo. Zato zahteva če-sop:sje, da se konferenca čimprej otveri, ker ima razpravljati o vprašanjih, ki so nujna in neodložljiva. Ako ostane Francija trdovratna, naj se sestane kor VELIKA TRAMVAJSKA NESREČA V DUBROVNIKU. Sarajevo, 10. februarja. (Izv.) Vsled po snežnih metežih prekinjenih telefonskih zvez z Dalmacijo, je šele danes dospela semkaj vest o veliki tramvajski nesreči, ki sc je zgodila dne 8. t. m. v Dubrovniku. Tramvaj, ki vozi iz :Gruža v Dubrovnik, ie vsled zledenelih tal skočil na strmem klancu s tira in jzdrčal navzdol. Tramval je bil nabito i poln. Trije dijaki in kondukter so oble-' žali ra mestu mrtvi, 16 oseb pa je bilo več ali manj težko ranjenih. En dijak je izgubil vsled nesreče govor. Vse mesto stoji pod vtisom strašne nesreče. PODRAŽEN.IE TOBAKA V AVSTRIJI. Dunaj, 9. februarja. (Izv.) V Avstriji bodo cene tobaka v kratkem zvišane za 100 do 200 odstotkov. LLOYD GEORGE ZA RUSIJO Lcndon. 10. februarja. (Izv.) Na včerajšnji seji spodnje zbornice je izjavil j Llovd George na interpelacijo poslanca j Kennvvorthyja, da Anglija v polni meri | sočustvuje z gladujočo Rusijo ir. da je že veliko pomagala za zboljšanje njenih raz« mer. Rusija stavi danes vse svoje nad« | na genovsko konfercnco. ČEŠKE STROKOVNE ORGANIZACIJE. Praga, 10. februarja. (Izv.) Strokov, ne organizacije so Imele o priliki svoja 251etnice konferenco, katere se je udeležilo 746 delegatov s 116.600 glasov!. Navzoči so biii tudi delegati strokovnih organizacij iz Švedske, Francije, Belgije In Nizozemske. Organizacije imajo do sedaj 822.568 članov fn so imele v preteklem letu 51,690.000 Kč dohodkov is| 35.745.000 Kč izdatkom sta so skrila. Vos dan so trajalo mani- fetacije M državno in narodno edin- sega spise poučne, politične in gospodarske vsebine ter stane 5 lir. — Ista zc-ložba obljublja tekom leta še dvoje kniis, in sicer »Llcninove govore« in primorskega novelista Jos. Pahorja, socijalcn roman v štirih delili »Medvladje«. David Rubin umrl. Dne 31. januarja ie umrl v Badnu pri Dunaju v viseki starosti češki komponist David Rubin. Rojen je bil v Geviču na Moravskem in je bil z 19. letom žc dirigent Radenske opc-re. Leta 181>l. je otvoril v Pragi glasbeno šolo, katero je vodil nad 36 let. Ustanovil je glasbena društva »Arion« in »Harmonija«. «Prodano nevesto» so po dolgih lctiii zopet uprizorfi na dunajski »Staatsor-s-ri» dne 4. t. m. Kccala je pel prosluii Mihael Bohnen, ki pa, kakor pišejo Usti, ni mogel ustvariti češkega Kccala, ampak je podal nekako mcšanico komedijanta ia renskega kmeta. Najfco'jši dunajski Kecal je še vedno operni pcvec Hcsch, ki je tudi angažiran na državni, nekdaj dvomi operi. Šport Znižana voznina k smuškim in sanka-škirn tekmam. Za smuško tekmo za 12. februarja je dovoljena znižana voznina lc na državnih želcznicah. med tem ko je za tekme dne 19. in 26. februarja tudi ; Južna žcleznica dovolila polov ično vož-i njo. Opozarjamo na to prav posebno Icejske in mariborske športnike. Memorandum Rsdiievega bloka Zagrebška »Slobodna Tribuna* označuje vest »Riječi* o nameravanem momorandu Radičevega Hrvatskega bloka genovski konferenci kot največjo senzacijo. »Tribuna« pravi, da se je šicer že nekaj dni govorilo po Zagrebu o nekem tajnem Badičevem političnem skoku, a do zadnjega trenotka ni nikdo govoricam mogel verjeti. »Slobodna Tribuna« piše dalje: »Sumljiv in tajinstven je zagrebški »Hrvat«, ta blokaški organ, ki popolnoma molči o vesti »Iiijcči« in jo s tem potrjuje. Na svoj stari teoretski način razpravi ia stari »Obzor« vprašanje možnosti in dopustnosti vmešavanja tujih držav v notranje zadeve poedinih suverenih držav. Teoretske možnost dokazuje z vzgledi takega vmešavanja v Avstriji, Kongu, iurci-ji in na Kitajskem. Kako razumeva »Obzor» naše sedanje razmere, dokazuje sledeča njegova trditev Po demokratski teoriji živi v naši državi le en narod! Tudi Madžari to nekdaj trdili, da živi na Ogrskem le en narod; no, ta trditev je veljala le tcI;ko časa, dokler so imeli Mauza-ri oblast v rokah.* Po tem pojmovanju starega »Obzora« smo torej mi Jugoslovani v Jugoslaviji ravno tak narod, kot so bili en narod v nekdanj Madžarski Madžari. Nemci, Slovaki. Rusini, Jugoslovani in Romuni. »Ot.-soru* se ne zdi nemogoče, da bi Hrvatski blok ne mogel stopiti pred genovsko konferenco s svojim memoran-dom. Po »Obzorovi* teoriji bi mogli izročiti tak memorandum genovski konferenci tudi inozemci! »Velike važnosti pa je,* modruje »Obzor*, «ila iz-roče memorandum sami Hrvati, pn bili to Hrvati iz Hrvatskega bloka ali pa ameriški Hrvati! — Za danes ni srlavno vprašanje, kdo predloži Radi-čev memorandum, mnogo važnejše je vprašanje, ako se ta memorandum sploh izroči. — Odgovor r.a to vprašanje ni težak. Ako bodo imeli Hrvati razlogov, da izroče memorandum, tedaj ga izroče, ako bodo odstranjeni razlogi in povodi izročitve, tedaj ga ne izroča. Za vsak slučaj je pa stališče Hrvatskega bloka v današnjem trenotku odločno in usotlepolno za hrvatski narod, pa tudi za Jugoslavijo * Tako fautaz ra stari »Obzor*. — Frankovska »Hrvatska i.Iisao* pa pravi, da ni bo posebno težko na genovski konfcrenci nastopiti kot tožnik proti Beogradu! Ako bi to ros ne bilo tako težko, kilo pa ima pravico, oziroma kdo bi hotel reševati o takem spo-ru? »Hrvatska Misao* trdi to. Ali trdijo to tudi ostali člani bloka? Pisanje, oziroma molk. pritajenje in enal-a taktika bioloških li^ov. vse to potrjuje domnevo da res obstoji memorandum. Zato se mora ta memorandum brezpogojno objaviti, da zve vsa javnost, kaj hoče blok! Ako pa noEe-jo objaviti oni, ki so ga izdelali, naj ga objavijo oni, ki so ga videli!* Citirano po »Slobodni Tribuni*, gla-eilu gosp. Milana Marjanoviea. Mi sc k stvari še povrnemo. Skui^sIIna javnih na-mešiesuev v Zagrebu Zagreb, 9. februarja. Včeraj zvečer se je vTŠilo v tukajšnji občinski posvetovalnici ob ogromni udeležbi protestno zborovanje jay-r-ih nameščencev proti zavlačevanju rešitve uradniškega vprašana. Predsedoval je prof. Jiroušek. Glavni govornik dr. Benkovič je razpravljal o novih draginjskih dokladah. ki jih je vlada sicer ob!'ubila, a se še vedno ne izplačujejo, ker je izplačilo odvisno od redukcije uradništva in kritja izdatkov. Naglašal je. tla se vrše sedaj po vsej državi radi zapostavljanja javnih nameščencev protestna zborovanja. V Dalmaciji je uradništvo celo zagrozilo, da izstopi korporativno iz državne službe, ako se takoj ne izplača/o nove doklade. Prof. Balenovič je govoril predvsem o redukciji uradništva. ki je na Hrvatskem in v Slavoniji nepotrebna. Govorilo je še več drugih govornikov, ki so vsi kritizirali postopanje vlade in navadno malomarnost narodno skupščine napram uradniškemu vprašanju. Zborovanje je bilo mestoma jako burno. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Psr&ka kronika Clemenceau. — Briand — Gledališke in književne novostL Pariz, v začetku februarja. V januarju je zabeležiti povratek Jurija Clemenceau ja k časnikarstvu. Pravijo, da ne bo dal prej miru, dokler ie bo sto let star. Ni pa se vrnil k svojemu nekdanjemu »lajbžu.nalu* »L' H oni me librev, kateremu se je sedaj popolnoma tzne-vpril. ampak je prevzel uredništvo novega lista »L' Eclio national*. ki je bif nalašč za to ustvarjen, da bo zakopal Clemenceaujevo politiko. Da povem resnico — »tiger* se še ni prav vrnil v areno. V tem trenutku se njegova bivša ministra Tardieu in Igna-ce šele pripravljata, da zo!>et zainteresirata javnost. Tardieu je zaposlen s tem. da ouravičuie CIen>en«eaiiovo I*> Javnf nameščene!, zbrani na veliki skupščini dne 8. februarja v Zagrebu, ogorčeno protestirajo proti malomarnemu postopati m vlade m skupščine napram uradniškemu vprašanju m smatrajo, da so m-roda j ni činitel|i ne-MKKolmi, da bi rešili eno najvažnejših državnih vprašanj, problem javnih nameščencev. Kriva je temu v prvi vrsti ?"rešena finančna in gospodarska politika države, ki se mora temeljito iz-premeniti. Javni nameščenci zahtevajo, da vlada takoj izplača nove dra-•rinjske doklado, ne da bi čakala na poročila kakih komisij. Uradniška nragmatika nai se predloži skupščini v razpravo takoj po proračunski razpravi. Ako vlada ne ugodi tem zahtevam v najkrajšem času, bodo javni name-ččenci potom svojih organizacij delovali za kumulativen izstop iz državne -lužbe, kar so organizacije preprečevale dosedaj le z največjo težavo. Javni nameščenci stoje na stališču, da jc bolj častno in za narod koristneje, dn zapuste državno službo, kakor pa, da Ui se postavljali v strankarsko službo posameznih političnih strank in podpirali s tem korupcijo. Odklanjajo pa obenem vsako odgovornost za vse posledice. ki bi nastale iz tega. in prepuščajo narodu, da sam obsodi krivce. Politične beležke -f Zaupnico m'nistru K«manudij;i je izrekel v finančnem odboru socij. demokrat, poslanec dr. Korun. Tako poročajo zagrebški listi. Dr. Korun je iiajo izjavil, da zaupa finančnemu ministru bolj nego celi vladi. Navzlic tej zaupnici je seveda dr. Korun kot hraber opozieijonalec glasoval proti kreditom, ki jih jc zahteval finančni minister. -f Enotno spodnjo srednjo šolo bi klerikalci očividno radi spravili na politično polje, četudi se je to vprašanje dosedaj pri nas obravnavalo skoraj euinole s strokovnega stališča. Vsaj tai;o v profesorskem društvu ter v višjem šolskem svetu. Vsakdo, kdor je cul izvajanja nadzornika za srednje šole g. dr. Poljane a, mora priznati, da so bila samo stvarna, a tako temeljita in neovržna. da ni čudno, ako -o pri glasovanju dobila ogromno večino. Za njecrov predlog jo bil ta!;<>-rekoč vos višji šolski svet, izvzemši obeh zastopnkov cerkve, ki sta iz cerkveno - političnih ozirov zavzemala aprioristično - konservativno stališče, ter dveh klasičnih filologov, ki sta smatrala za svojo moralno dolžnost. zagovarjati svojo stroko._ »Slo-vciičevi«" napadi na ravnatelja V o-glarja, ki se je drznil govoriti ii gla*o\ati kot klasičen filolog za enotno spotili jo srednjo šolo, so neokusni. Ako so hoteli gor polje profesorji v višjem šolskem svetu upoštevati skb-p profesorskega društva — kjer js bilo oddanih z.t Jeranov predlog 29 glasov, za dosedanje sred n j 'šolske ti|*: (\Vcstrov predlog) pa 30 glasov — so čisto prav storili, da sta dva glasovala za enotno spodnjo srednjo šolo (dr. Poljanec, Voglnr). dva pa za sedanji srednješolski tip (\Vester in dr. Pipen-bachcr). Za ostale člane višj jga šolskega sveta je |>a treba tudi pomisliti, da so sklejali j>o s' oji najboljši vesti in preudarnosti ravnotako kot gospodje profesorji. Ako meni »Slovenec* in njegov mspiiator, — ki nosi morda pod vratom rdeč ovratnik stolnega kanonika — da sc človek pri doktorju pričenja in kultura pri grški slovnici, dokazuje le. da nima fMijma o refor-mističnem gibanju, v katerem so se pro in contra humanistični šoli izrekli najodličnejši pro^vutljeni možje. Klerikalcem se zdi, da drug ne more biti kulturen, kakor tisti, ki si je če tudi brez mature pridobil teološko kvalifikacijo, ker bi sicer pod naslovom »Kulturna desctorica* ne pisali s takim preziranjem in poniževanjem o učiteljih, kakor jc to storil »Slovenec«. -f Demonstracije v B.čkcm. Prošlo nedeljo sta hotela prirediti radičevska poslanca Babogredac in Knrievič velik shod v Brčkem v Bosni, da bi huiskala proti državi. Toda. ko je prebivalstvo zvedelo za prigod protidržavnili luijskačev, se je zbralo v velikih množicah pred kolodvorom, da jima prepreči izhod iz kolodvora. Radidevca sta sc preplašila množ:co in pobegnila na drugo stran. Poznejo sta pod okriljem velike orožmške pentlje odšla v mesto, to ta meščani so ju takoj spoznali in ju spremljali do hotela, kjer litiko, Ignace pa se peča s »kitajsko industrijsko banko*. Prvi skoki naše-na osemdesetletnega tigra, ki je pa še vedno čd in svež, bodo hrezdvomno pomenili novo fazo v politični igri. Čilejši, kakor bi človek pričakoval od človeka s C0 leti napornega življenja. je I!aymond Poincard. čigar čudovite agilnosti niso zmanjšali napori in delo. Ne. Pred štirinajstimi dnevi j.' vzel v roke državne vajeti in sc šel merit z Lloydom Gcorgcm. ves v skrbi za interese države, pri čemer pa se bo trudil, da ne bo kalil prijateljstva, ki nas veže z Anglijo. Doslej smo videli koncesije na koncesije, toda Ray-mond Poincarč niti oddaleč ni izmed tistih, ki bi biii pri volji nadaljevati takšno politiko, ki je za nas škodljva in še posebno nevarna našim financam. Bivši predsednik repnraeiiske komisije ni človek, ki bi jutri zaoustil DOt* katero u nai-toniL Vztrajal b.» pri tem. da se mora ver-snjska pogodba natanko izvesti, in naši zavezniki onostran karala ca pri njegovem delovanju v tem smHu gotovo nc bodo ovirali, ker so tudi sami zainteresirani na tem. da ostane Frau-lja močnai n se vsestransko razvija. Kar sc tiče francoske literature in umetnosti, jc jir(xlukcija silno velika in mnogolična. Še nikoli poprej ni v tako kratkem času izšlo toliko knjig in se uprizorilo in izvajalo toliko umo-tvot ov. V gledališčih nam uprizarjajo dela. ki so povečini res »chefs - d' - oeuv-re*. Med njimi zavzemata seda' morda prvo mesto drami »Louis XI.* in »Cu-rieux Hommc* izpod peresa Pavla Torta. ki sta se uprizorili prvič v pariškem »Odeonn* in to z velikanskim uspehom. Drami sta prinesli avtorju silen renomž. »Louis XI.» absolutno ni kaka eanliiva melodrama, kakršne «o rade hodile gledat množice iz predmestij. ampak je vrsta prekrasnih dra-mat:čnih slik, ki obravnavajo eno izmed najbolj čustvenih in dogodkov polnili epizod iz francoske zgodovine. Občinst o. ki je v Parizu fin sodnik, je s polnim umevanjem sledilo pisateljevemu poizkusu nove umetnosti in navdušenje za Torta se cele tri mese-cc, dokler so trajale uprizoritve, ni zmanišalo. Gemi'"r. ki je ravnokar zasedel rav-nateljski stolr-c v O.Ronu, je odkazal trma dvema dramama za vedno častno mesto v repertoiru gledališča. Izmed knjig, ki so izšle zadnje čase. naj omenim knjigo «Sa;nt Macrlaire* izpod peresa Rclanda Dorglč-^a. avtorja prosltilega »Croi* de Bois», ki je tako silno zainteresiral javnost. Nekateri seve trdijo, da je kn;iza ela-ha in da je glavni junak nemogoč. Ravno te dni ua usotavlja DorceI6sov prijatelj Pierre Benoit v «' Eclairjtt«. da so take sovražne kritike vse kaj drugega kot objektivne in da glavni junak Faint Maglalre nj nihče drugi kakor Dorgelčs sam, ki eksistira in je torej mogoč. Sicer je |>a vedno razpisana kakšna literarna nagrada, kar vzpodl u'a naše pisatelje. Razpisana je sodaj n. pr. Balzacova nagtada v zne.>ku 10.000 frankov; nagrade razpisuje francos'a akademi'a. jih razpisujejo revijo in ča--opisi. ki sprejemajo tudi vse. kar dobijo. če le ni preveč j-ovršno. Seveda, boljšj pisatelji se ne love za nagradami. ampak "si mislijo s Flaubertom: «Quand on ost quelqu' un, on ne s' aliaisse pas a etre quelquccli03e.» (Kadar si žc nekdo, «e ne boš ponižal ta':o daleč, da Iri postal nekaj.) Toda ' ljub temu je vseeno res, da je Mcccu vzgojil Horaca ia Verglla! fceo d? Orler. Domače vesti * Imenovanje. Za komisarja železniške policije v činu okr. načelnika III. razreda na Rakeku je imenovan p. Bogoljub Pre-dič. sedaj komisar v Sarajevu. * Gradfca ljubljanskega železniškega inšpektorata. Minister <*eža Pija XI. — slovenska duhovščina. * Mestno stavbišče za klerikalno fcanlto brezplačno! »Tabor* poroča, da je v mariborskem občinskem svetu klerikalno - socijalistična večina sklenila dati klerikalni Zadružni bank v šjK-kulJtivne svrhe mestno parcelo na Aleksandrovi cesti, ki je menda najlepšo stavbišče v Mariboru, brezplačno v laft, le poroti temu, da premesti na svoje stroške kanal. Da klerikalcem tudj v Mariboru diši mestni svet. je jasno; le radovedni smo, kaj eo dobili socijaldemokratje kot nagni do od klerikalcev, da so tako brezvestno in brezsramno podprli klerikalno I a nkokrat.;t vo. * Odstavljen župan. Pokrajinska vlada je odstavila župana v Račjem pri Mariboru zaradi nere Inosti v obč'nski upravi. Zupan Franc Roban je bil hud nera-škutar in socialdemokrat. * Umrl je včeraj zjutraj v Žalcu tamkajšnji živinozdravnik Jože Kodre. Splošno priljubi enega in zelo delavnega moža je pobrala brezobrzirna smrt po kratki bolezni v njegovi najlepši dobi, saj je bil star šele S7 let. Zapušča vdovo s 4 malimi otročiči. Pogreb se vrši v Žalcu v nedeljo dne 12. febr. ob 10. uri. Časten spomin našemu zvestemu somišljeniku in iskreno sožalje težko prizadeti rodbini. 6 Utngl državni jezik. Ker je slovenščina državni jezik teritorija, preko katerega se deloma vozijo internacionalni brzovlaki Dunaj-Trst jo južna železnica seveda nab'la gotova opozorila za potnike v teh vlakih tuli 3 slovenskim besedilom (pcleg nemškega tn laške~a). Eden teh razglasov ima sledeče besedilo: »Potnikom. kateri se voziji z d vlaki (brzi-vlaki) v Jugoslavjo ni nikakar dovolj no v vozove jemati ročne prtlage z robo, katera je podorzena carini. Potniki, ki se ne ravonajo potv odrebj marajo mositi tudi sami posledice*. * Plačevalcem davka na poslovni promet Plačevalci davka na poslovni promet, ki so dolžni voliti kn'bre opravljenega prometa po ohrazcu A in a. se poživljajo, da tekom 8 dni olpremi.b davčnemu uradu za mesto v Lniblani davo': na poslovni promet za IV. četrtletjo 1921 in vlože prijavo B pri davčni ad ministtaciji v I/uMV.ni. Natan?ne;ši do datki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. * Vržno za invalide. Invalidski odsek oddelka za socialni politiko v Ljubljani cb:avlja: Po zadnjih nalp cglelih se od dne do dne množc prošnje invalidov za podporo zlasti pa za obleko, prosilci so ja po pretežni večini le 40. 30, 20 olsto.. in le začasno delanezmožni. deloma sc neha'a jo med njimi tuli taki, katerih se povodom zadnjih nalpregledov sploh oi priznalo za invslile. ker se je n"ih hiba s časom tako zboljšeln. da so {»stali po Dolnoma driazmožnl ali Da resne hibe. ki bi na delazmožnost prizadetega vplivale, sploh obstojale niso. S tem se ogromno delo pri Invalidskemu odseku še pomno žuje ter se posredno ovira njega brezhibno poslovanje v važnejših in resnejših zadevah, vsakdo mora pa neglede tia delo uvideti, da spričo skromnega kredita, ki je odseku na razpolago, ni mogoč« vsem takim, deloma povsem neutemeljenim prošnjam ustreči. Invalidski odsek se čuti torej primoran razglasiti da se odslej prošnjo za podpore bodisi v de-nar'u ali obleki takih invalidov, ki so lo 50 ali manj odst. delanezmožni v bodoče ne bodo več upoštevale, da se na nje ne bode odgovarjalo ter jih v obče ni predlagati. Buriti se mora z ogromnimi težkočami, da zamore iz dovoljenega kredita oskrbovali vsaj naibelnejše med lieibiimi. to jo poginoma delanezmožne invalide hiralce ter izdatno pomaga takim težkim invalidom, ki se vsled svoje hibe nc morejo zadostno preživljati in so poleg tega brez svojcev in vsakih srelstev. • Občni zbor gospodarskega društva JDS v S-:cdnji Silki se vrši v nedeljo, Inc 12. fcbmara cb 10. uri v prosto-ih Šišenske čitalnice. — O lbor. • Redni občni zbor kluba »Soča« v ljubljeni se bo vršil v nedeljo dne 19. febr. ob 10. uri difollne v Mostnem do-nu z običa nim v?poredom. K obilni u-Icležbi vabi odbor. • Cudncst ljubljanske r0!'1^- Iz ol> činstva nam pišejo: V noči od 9. na 10. februarja ie okoli [*il 3. uri zjutraj šla po Frančiškanski ulici «1 Unionskcrs oglja pa do Dunajske ceste nemoteno lružba mladeničev, kj je rjovela razne itali'ans' e pesmi tako. da so se vsi sta-nov.-Ici Frančiškanske ulico prebudili in hiteli k oknom. Toda policije ni bilo nikjer in od nikoder. S kričanjem so izzivalci šel o prenehali, ko so se približali Dunajski ccsti, kjer bi jih navsezadnje vendarle slišal pred pošto službujoši stražnik. • Krompir za Ljubljano. Mestna apro-vizaeija prodaja o i dne 11. februarja na-lalje krompir v s' ladišču »Samopomoči* Vodnikov trg št. 5. • Hotel Sveti Jincz ob Bohinjskem jezeru. Ministrski svet je potrdil najemninsko pogodbo, po kateri prevzame Slovensko planinsko društvo znani hotel Svc-'i Janez cb Poli. jez., ki je državna svo-jina. v zakup proti letni najemnini 50 tisoč dinarjev. • Jugoslovanska Matica v Kranju. Iz Kranja nam poročajo: Občni zbor podruž nico Jugoslovanske Matice v Kran:u sc vrši v neleljo dne 19. febr. ob 10. uri dopoldne in ne kakor jc bilo nameravano, v nedeljo 12. febr. Istega dne, to je 19. febvuara zvečer se vrši tuli veselica na korist Jugoelovenske Matice. Vse člane, kakor tudi prijatelje Jugoslovanske Matice vabimo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora dne 19. febr. • Razne vesti iz Trbovelj. Poročajo nam: Dno 2. februarja sta se kepala la-iavca na lesnem skladišču Trboveljske premogokopne družbe Itajh in Planinšek. Delavcu Rajliu so je pa zdela snežena kepa premehka. zato je pograbil podti-kač ter z njim udaril delavca Planlnška s tako močjo v zatilnik, da se je ta takoj zgrudil in obležal nezavesten. Posledice" bosta seveda čutila oba. — V svoji trgovini je trgovec g. Mole ml. tako nesrečno padel, (la si jc zlomil roko. • Iz Mežiške doline nam poročajo: V našem kraju se nahaja več državnih n-radnikov z nemškimi družinami. Soprog stoji v jugoslovanski službi, soproga pa vganja doma in na ccsti germansko propagando. Kako mučen vtis napravlja tako prčetje na ponemtfcrjeno prebivalstvo, si vsakdo lahko sam predstavlja. Mi Slovenci se trudimo, da z lepim vdahnemo slovanski čut, take »dame* pa naše delo paralizirajo in osmešijo. Posebno na cesti napravi izzivalno švabljanje naravnost zopem vtis. Ako opozoriš kakega nemčurja. naj so vendar spametu :e in pokloni jugoslovanski i leji, ti pokaže s rr8tom na na5e «'rIel1ne ,,am0 ter pravi: »Naučite najprvo Vaše ženstvo slovensko, potem smete šele zahtevati, da. tudi mi povorimo 6lovons!:o!» In zares, kdor ni zmožen nanCti svoje ženske slovensko, tak no spala na mejo in v nemčurs! e kraje, takemu naj se pomaga s tem. da se ga premesti v notranjost države, da se tam družina privadi našega jezika. • Ustanovitev narodne čitalnice v Vitanju. V Vitanju je bila prošlo nedeljo ustanovljena in slavnostno otvorena Narodna čitalnica. Društvo, kakršna so se v narodno probujevih krajih že preživela, jo postalo v Vitanju baš šolaj nujno potrebno, da se vzbudi in utrdi ln venska narodna in jugoslovanska državna zavest v tem nekdaj zagrizeno nemčurskem gnezdu. Mnogobrojne gos'c in domačine je pri tej priliki pozdravil predsednik čitrlniee g. Vcstcr. V incnn kluba napre lnih akademikov iz Celja jo rovoril s'ud. med. Lužnik. šolski nalzor-nik Scliell pa je poudarjal važnost dobre narodne vzgoje za mladino. Vitanjski d-ak komisar Založnik 6e je v svojem Tovoru spominjal cn'h mož. ki so v Vi 'an'u zadnja desetletja vkljub težavnim rarmeram naš slovenski prapor držali kvišku. Gospa Založnikova je končni -ranljivo deklamircla »Naš čolnič otmi-■no!» Slavnostnemu delu otvoritve je sle-til.i prisrčna zabava ob sodelovanju Celjskega pevskega društva in Oplotniš-ke srodbe. • Cene živilom v Mariboru so zadnje čase znatno poskočile. Sladkor stane "2 kron za kg. navadna moka 28.60 K. moka za kuho 26 K. bučno olje pa liter 100 kron. • Mraz in mariborski klatlvltezl. Mraz je pošteno pospravil z marilvirskimi klar Uvitezi. Zadnjih deset se jih je javilo pri policiji s prošnjo, naj bi jih spravilo v občine, kjer so doma. • Dijaški dom visokoSolcev v Zagrebu. V Zagrebu so žila dijaški dom visoko-šolcev. ki naj nudi revnim akademikom dostojno in paccni stanovanje. Akcija se ie pričela na iniciativo g. vseučiliškega prefesora dr. Karla RadoniSča, ki je na svojem potovanju v Pragi spoznal slično institucijo čeških akademikov. Vsa preddela ragrebškega akademskega doma so izvršili akademiki sami. zgradba jo hitra na.prolovala, tako da je danes že dvoje paviljonov gotovih, a delo ostalih treh paviljonov je v polnem teku. Kakor nam poročajo iz Zagreba, bo imel dom nad 150 sob. v katerih bo stanovalo nal "100 akademikov, po dva v vsaki sobi. Proračun za popolno dovršitev doma znaša okoli 2,000.000 dinarjev. Z velikimi denarnimi pripomočki so priskočili na pomoč predvsem kr. vlada in zagrebški denarni zavodi, vendar še danes ni dovclj denarja za pogina ureditev doma. Ker študira v Zagrebu mnogo akademikov iz Slovenije, jc tuli naša dolžnost la prispevamo nekaj na to nad vse dobrodelno institucijo. Podporno društvo Jugoslovanskih akademikov v Ljubljani *e obrača na našo 'avnist s prošnjo, da blagovoli poslati denarno prispevke na naslov »Djački dem visokoškolaca* v Zagrebu. svcu čil iste. • Komunalno posojilo 600 milijonov kron "e sklen;l mreti zagrebški občinski svet. Župan lleinzl je dobil pooblastilo, da n.ijamo posojilo pri inozemskih bankah v" zdravi valuti. Posojilo se porabi za komunrdne investicijo. • Ubcgll kaznjenci. Kakor poroča «E-linost*, jo v sredo ponoči pobegnilo iz koprskega zapora selem kaznjencev, ki so bili obsojeni na desetletno ječo. Jet-n'ki so preirli streho in so nato spustili po ruhah na varna tla. Iz zapora so 00 milijonov bnrelov proti 695 miliiona barelov leta 1920. Uporaba « Zodinjcnlh državah domačega in uvoženega petroleja .ie znašala 525 milijonov hrtrelav proti 530 milijonov barelov leta 1920. Vrednost proizvodnje leta 1921 znaša 753 milijonov dolarjev. - Polom banke v Bruslju. Iz Bruslja javljajo: Po oblastvenem pregledu knjig se j«"odrelilo. da se zatvori Banque d/ Escompte de Bruselles. Primanikljaj zm>-ša okoli 1 milijona belgijskih frankov Borza Zagreb, devize: Berlin 155 — t56, Bukarešta 235 — 242. Milan 1485 — 1495. London 1330 — 1310. Newyork kabel 30"> — 300.50, ček 302 — S03. Pariz 2635, Praga 579 — 5S4, Švica 5975. Dunaj 4.^0 - 4.30, Budimpešta 47 — 47.50. valute: dolarji 301.50 - 302.50. rub-lji 19 - 24, franki 2610. napjleoni 1100, marke 153 — 153, leji 234 - 236. Banka za Primorje 700 — 775. Trg. obrtna banka 285 — 288. ilrv. eskomptna banka 785 — 78^. Brodska banka 382 - 590. Jadranska banka 1100 — 1150. Jugoslovenska banka 495 — 498. Ljub. kreditna banka 925. Slavenska banka 520 — 525. Prašiediona 5100 — 5425. Rečka puoka banka 455 — 460. < Slov. uskompCna banka 625 — GG0, Srpska banka 720 — 725. Union-banka 2G50 — 2800. L;ub. strojne tovarne 885. ^ Slavonija C75 — C80. Beograd, valute: dolarji 75. frank! 045. marke S9. leji C0. levi 48.50. napoleoni 280. devize: Lonlon ">31.50. Pariz 057. Ženeva 1475. Praga 145.50. Dunij I.09. Berlin 39, Milan 378, Budimpešta II.90. Pra^a, devize: Berlin 26.85 — 27.65, Milan 257 — 259, Pariz 452.30 — 454.50, London 228.87 — 230.87. Beograd 69 — 70. Sofija 35.10 — 35.90. Dunal 0.66 — 0.86, Varšava 1.35 — 1.95: valute: nemške marke 25 — 27, lire 254 - 256, dolarji 51.87 — 52.87, dinarji 66 — 67, levi 33.85 — 34.65, avstrijske krone 0.66 — 0.86, poljske marke 1.15 — 1-75. Curih, devize: Berlin 2.60, Newyork 514. London 2.42, Pariz 44-3.1, MIlan 2525, Praga 9.75, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.65. Varšava 0.16, Dunaj 0.17, av-strijske žigosane 0.08. DunrJ, devize: Zagreb 22.73 — 22.77, Beograd 90.90 — 91.10, Berlin 36.22 — 35.28, Budimnešta 11.18 — 11.21. London 341 — 360. Milan 346.90 — 347.10. Ncv-york 70.98 — 71.02, Pariz 607.80 — 608.20, Praga 134.72 — 134.78, Sofiji 46.20 — 46.30, Varšava 2.17 — 2.19; va-lute: dolarji 69.C8 — 70.02. levi 43.95 — 44.05, funti 309.90 — 310.10, franc. *r. 600.80 — 601.20. dlna.il 90.30 — 90.50, poljske marke 211 — 213. leji 5^50 -56.80, češke krone 134.72 — 134.78, madžarske krone 1128.50 — 1131 JO. Eerlin: Rim 969 — 971, London 860.10 — 851.50, Newyork 197.55 — 197.95, Pariz 170.75 — 17424, Svlca 3838.65 — 3856.35, Dunaj 6.93 — 6.97, Praga 371.60 — 373.40, Budimpešta 30.85 — 30.94, Za-..greb 65 — 75. Sofiia 131.85 — 132.75. Kaj jc Jugoslaviji najbolj pofrcbno? tz daljnega Jugoslovanskega Skoplja sam Je odgovoril g. Janko Srimšek, carinik: Nisem iska! odgovora na to Vaše vpra-Sanje na polju politike, kjer se nizki ljudje pretepajo za visoke položaje, niti ne aa tržiščih, kjer se prodaja roba na metre in lftre in kilograme ter kujejo milijoni in milijarde in gube milijarde hi milijoni novca od zore do mraka, od mraka do dne, niti ne na vežbališčih, kjer se cvet naših mladcev in mladenk pripravlja, da nekoč z jekleno pestjo in jek'cnira umom poravna naše račune z onimi, ki so se ogrešili nad našim imetjem in našo krvjo: nisem ga šel iskat v katoliško cerkev niti ne v pravoslavno, nrsem vprašal zanj ni turškega hodžo niti hebrejskega rabina; nisem prelistaval debciih in učenih knjig modrijnnov in filozofov stare ln nove zaveze, nisem vpraša! škrjanca pod visokim pomladnim nebom, niti črnega oblaka, ki v oluji • poletnega popoldneva drobi po poliih kmetov up in nado z ledenimi zrni; nisem vprašal šibeče se jablane v zlatu jesenskega solnca, niti se nisem prepiral za odgovor na Vaše vprašanje s sneženimi zimskimi viharji; nikjer nisem bil, nikamor nisem šel. Pustil sem nedotaknjene njihove skrivnosti našim planinam in šumam in ravani in vrtovom, osrčju naše remije sem pustil njene črne, globinam naših voda in jezer in tnorja njihove bele bisere in nisem obiska! niti svojega najbližjega seseda, da ga pobaram za njegovo resno ln moško besedo. Vpraša! nisem niti Boga niti hudiča: Kaj je Jugoslaviji najboli potrebno?* Vprašal sem, vprašal sem svoje srce, njemu sem zastavil Vaše veliko vprašanje, Ln moje srce je odgovorilo: ^Enakost in svoboda v bratstvu! Svoboda in bratstvo v enakosti! Bratstvo in enakost v svobodi!« Svo Vara odgovor mojega srca, evo Vam odgovor, kateremu je moj razum, razum preprostega in vsakdanjega človeka pritrdil z vso svojo močjo. !n seda! vprašanje Vam, Vašemu raz-tšna.in Vašemu srcu. ^Kakšno bo naše ognjišče, kakšne bodo naše meje, kakšna bo naša Jugoslavija v svetu: kadar bo poslednji brat Slovenec enak in svoboden brat zadnjemu bratu Hrvatu ln bratu Srbu; kadar bo poslednji brat Srbin enak in svoboden brat zadnjemu bratu Slovencu in bratu Hrvatu —? Odgovori naj Vaš razum! Odgovori naj Vaše srce! Zaveden narodni obrtnik nam piše: »Jugoslaviji Je najbolj treba v Jugoslovanskem narodnem duhu vzgojenih ljudi, in železno roko proti klerikdiztnu.* P. P. * Zvest strankin somišljenik pravi: Najbolj potrebno je uresničenje programa Jugoslovanske demokratske stranke, oC nosno njenih Idej, in pa železna metla. Alojzij Čcpinko v Log-tcu. • Pesnik Cvetko Golar se je odrezal prav kratko in jedrn-ato. Odgovoril jc, da je najpotrebnejše: »Red in rad*. * Zvesta naročnica »Jutra* pravi, da Je po njenem mnenju največ treba »Idealizma in dobrih državnikov, izpolnjevanja | zakonov od državljanov in države. Toda ; ne po mrtvi črki, temveč v zmislu zdrave pameti.* * Izkušen starejši učitelj odgovarja: SVOBODA. Kakšna? Ne takšna, kakršno nosijo naši državljani vedno v odprtih ustih. Kje naj se prične svoboda? Pri šolski mladini. Svobodna mladina je naša bodočnost. Mladino je treba vzgojevati v pravem svobodnem duhu, potem se bo šele trdilo, da so svobodni državljani. Kaj pa ovira svobodni razvoi naše mladine? Šola. Tu notri vladajo staro-kopitneži. Zaradi ljubega miru se cinca in cinca. Lahko rečem, da ni za las boljše, kot je bilo v klerikalni Avstriji. Imamo na papirju silno demokratičen višji šolski svtt, toda sadu od te demokracije ne okuša naša mladina. 2e kdo sede na svobodnejši razvoj naše mladine, pa Je zopet vse pri starem. Ljudje se boj 6 kakega preobrata v politiki, potem bi šli od sijajnih službic. — Poglajmo samo naše šolske maše! —Toliko hrupa in vika je bilo, a kmalu bo vse zaspalo. Boje se dati mladini svobode. Ne opazujejo odločilni možje, s kako tiransko silo vla- aio vKJe rttmazifee, realce, uCTteljlSčnM ke itd. v kapele in cerkve. Naše ženstvoj po samostanskih šolah se ubija in potaplja v nilakužo. Terorizem mori svoboden duh. Mladina se nekakf nasrka tega duha, katerega se ne more otresti. Doraste, pride na odločilno mesto, pa gre zopet po starem potu. In tako bo šlo dalje, ker so na odločilnih mestih ljudje stare šare, zakaj ti ljudje niso zmožni začrtati poti nalG mladini v res pravo svobodo. V prvi vrsti naj se prepusti mladini svobodno, če hoče posečati vse mogoče verske v«ie (maše, spovedi, procesije), ne da bi pri tem okušala trpkost v šo'i od raznih predstavnikov. Tako bo izginil.'.. iz mladine ona prokleta hinavščina, ki pogublia našo družbo, katera ne more poznati svobode, brez katere ni pravega razvoja države. Zato vedno trdim in bom trdil, da Jugoslavija potrebuje predvsem prave svobode, ki naj se pričenja z svobodno vzgojo mladine. Prav dober ie tudi ta odgovor: 1.) Nesebično delovanje od zgoraj! 2.) Več produktivnega dola in manj pijančevanja od spodaj! Inž. Josip Kotšic, rud. viš. svet v. p. Dolenjski kmet, stara grča in zvest somišljenik, nam piše: Ne mislim darila, ampak povem željo kmetov za Jugoslavijo, in to Je: 1.) Modra, pravična centralna vlada z železno roko, pa bo prišel red. 2.) 99 odstotkov dobro oblečenih Jugoslovanskih ciganov treba odpeljati z ladjami v Gronland, da se tam oh'adijo, k temu se naj doda več kričačev hrvatskega bloka in nekaj Karlovih avtono-mistov, pa bo mir in sloga. 3.) Vsi ostali pa naj tako pridno delajo, kakor kmet hi obrtnik na deželi, pa bo prišlo v državo blagostanje. * Jedrnat Je odločen ie naslednji odgovor: »Odpravite alkoholizem, klerikalizem in separatizem!* Spominjajte se naSih obrambnih druStev! Darujte za Jugoslovansko Matico, za Družbo sv. Cirila in Metoda In za Gosposvetski Zvon! Razne vesfi KOVAN DENAR ZA SLOVENIJO. Beograd. 9. februarja. (Izv.) Finančno ministrstvo bo poslalo na Hrvatsko in v Slovenijo večje množine kovanega denarja, katerega tam primanjkuje. LIŠKI KMETJE PRI KRALJU. Beograd, 9. februarja. (Izv.) Deputa-cija kmetov iz Like je danes posetlla poljedelskega ministra in ga prosila za pomoč v živilih za pasivne kraje v Liki. De-putacijo je vodil narodni poslanec Bran-kovič iz Otočca. Tudi kralj Je sinoči to deputacijo sprejel in se razgovarjal z njo nad pol ure ter se živo zanimal za razmere v Liki. Končno je kralj deputacijo pogostil. PRIPRAVA ZA TRGOVINSKO POGODBO S POLJSKO. Beograd. 9. februarja. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo izdeluje načrt trgovinske pogodbe s Poljsko. Načrt bo ustrezajoč želji obeh vlad, poskušal omogočiti čim živahnejše trgovske stike med Jugoslavijo in Poljsko. ADRESNA DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. London, 9. febr. (Izv.) V spodnji zbornici je v nadaljevanju adresne debate izjavil lord Robert Cecil. da je sodelovanje med Anglijo in Fraiscijo neobhodno potrebno za vzdrževanje miru v Evropi. Govornik je nastopil za zvezo med Nemčijo in zapadnimi velesilami. Poslanca O' Connor in Barn pa sta se v načelu izja vila proti vsakojakim zvezam in konvencijam Anglije z drugimi državami, od ZOPETNA NESREČA Z GRANATO Gorica, 9. februarja. (Izv.) V Mimi pri Gorici je zopet pozabljena granata zahtevala človeško žrtev. GOlotui Anton Marušič in njegova 23- in 231etna sinova Lojze in Peter so pospravljali kamenje svoje med vojno razbite hiše. Pri tem delu so naleteli na granato, ki se je razletela m je očeta in enega sina takoj ubila, drugega pa tako ranila, da je umrl v goriški bolnici, čim so ga tja prinesli- OBTOŽENI KARLISTIČNI ČASTNIKI NA MADŽARSKEM Budimpešta, 9. februarja. (Izv.) Pravd-nik vojaškega sodišča je vloži! tožbo proti 29 častnikom, ki so se udeležili Karlovega puča. Častniki bodo kaznovani zaradi vstaje, kršitve subordmacije in zaradi nabiranja vojakov pod tujo zastavo. Major Osztenburg, ki pripada o-rožništvu, bo sojen posebej. KRIZA MADŽARSKEGA ČASOPISJA. Budimpešta, 9. febr. (Izv.) Ker so cene časopisnemu papirju na Madžarskem katastrofalno poskočile, bo s 1. prihodnjega meseca prenehalo izhajati več večjih madžarskih dnevnikov. HOMATIJE MED GRŠKO IN TURSKC Becgrad, 9. februarja. (Izv.) Grška poročila iz Trakije javljajo, da tamkajšnjo prebivalstvo v rezolucijah zahteva upre membo tracijskega Statuta glede rektifi-kacije mej kakor jih predvideva sevreSka mirovna pogodba. Tudi Muslimani želijo baje ostati pod grško upravo. Atenski listi pišejo, da zavezniki nimajo pravic« ukrepati sproti volji naroda T racije-. Rim, 9. februarja. (Izv.) Angorska vb.' katerih Anglija nima nobene koristi, češ : da je zahtevala kot pogoj za mir razšit-da so skušnje s Francijo pokazale, da jenje Turčije v Evropi do Drinopolja in so zveze te vrste državi samo v škodo, j izpraznitev Smirne b strani Grške. Vremensko poročilo Ljnblana, 10 februarja 1922 Ljubljana 306 m trd morjeffl Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura 7. 748 8 -14 3 14. 746-6 -4-2 21. 747-3 -70 7. 7756 -»0 7. 774 3 — 10-0 7. 777 8 -ao 7. — — 7. — — Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Ihinaj . , Fraga . Inomost. , V Ljubljani barom, stanoviten, terap. višja. — Solnce vzhaja ob 714, zahaja oh 17-16. Veter »ev. vzh. sever sev. vzh. zspad sev. zap. Oblačno 0-10 pol obl. ^asiio n več obl. oblačno del. obl. Padavine mm Zabave ZABAVNI VEČER S KOMIČNIMI NASTOPI PRIREDI gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj danes, v soboto dne 11. februarja ob osmih jrvečer pri Kavčiču na Privozu. Vabimo sanj čiane, njih rodbine in druge somišljenike. 2ENSKO TELOVADNO DRUŠTVO V LJUBLJANI priredi na splošno željo članstva, dne 18. t. m. ob pol 21. v kaminski dvorani »I. čajank o», na katero že danes opozarjamo cenjene člane in prijatelje društva. Čajanke so bile v lanski sezoni splošno priljubljene, vsled česar se nadejamo tudi letos lepega obiska. Dobrodošel vsakdo, ki simpatizira z društvom. Posebna vabila se ne bodo raz-DOšiljala. »VEČER SMEHA* V ŠIŠKL V nedeljo dne 12. februarja t 1. ob sedmih zvečer priredi S. K. »Hermes* v Spodnji Šiški v salonu pri g. Štcpicu, gostilničarju v Spodnji Šiški, »večer smeha*, in sicer dve igri, »Trije ilčki«, burka v dveh dejanjih in »Nemški ne znajo*, burka v enem dejanju. — Odbor. Odgovorni urednik Vit. F. J ?. 1 e n o. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutm.. »TRIBUNA" tosarna dvotmles in otros&ih vozičko? Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa iu otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. S36i. Ljubljana, KarlovŠka cesta št. 4 Prodajalka, samostojna starejša moč za vojo tvrdko na Slov. Ko-uišisem, se išJe. Vstop takoj Ponudbe ua upravo »Jutra* pod St. 23/a. Knjlgovodklnja za neko ljubljansko vinsko velet govino, d. ikra starej a u.oč, so išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod St 24 a Dva potnika išče večja Icmičoa tovarna na Štajerskem proti proviziji in siccr za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št 27/a. Prodajalka za mešano trgoviuo v Ljubljani se išče. 1'onuulie na upravo »Jutra* pod St. 25'a. j Knjigovodjo, prvovrstno moč, iSče neka tukajšnja večja specerijska trgovina. 1'ouuillie na upravo »Jutra* pod št. 26/a. Ulstetn CTflltgesohlchte fest popolnoma novih zvez kov, se proda. Naslov p ivč uprava »Jutra*. 316 Zamenja sa stanovanje * nično, svetlo, z električno lučjo, na cesto, obstoječe iz dveh sob io kuhinje, z dvema ali tremi sobami in kuhiujo, če mogoče v sredi oi mesta Is-otam se sprejme več gospodov ali gospodičen oa domačo meifiansko brano. Naslov po>e iz prijaznosti upiava »Jutra*. Prešernova ulica 64. 21 /a Krasna vila 219 z obsežnim angleškim parkom v idilično lepem slovenskem trgu, ob želeioi ki oostaji, oova moderna zgradba, je ua prodaj. Interesenti naj pošljejo svoje nas ove na upravo »Jutra* pod »Prilika*. Pisalna miza, rabljena, dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na poštni predal St 133. 342 99 Razpošiljalna KONKURENCIJA Ljubljana - Zg. Šiška priporoča (( »Slovenski bombaž" za pletenje t99» znamke „Jagnje" v vseh idočih barvati ia vsake de-eiest>. :llNN«tntlMeMM«««N«UMMU»eN«C(| Dobičkonosna tovarna išče kompanjona. Ponudbe nasloviti pod ,Milijon" na upravo „Jutra". = 355 »»••>—MWHMM»»S»M8!W9>CŽ»3»»8Wt»S»W»»««>g»iil Izurjena aivtlja iščo dela na domu. Ponudbe pod »F. 8». poštnoležeie. »F. 81 Ljutiljaua. 345 356 Proda se več železnih peci za parno knrjavo. Vprašanja na Anton Šinkovec, mehanična vrvarna, teril-nica in predilnica v Grosuplje. Franjo Krisper, notar v Crnomljn. HOTAESISGA KANDIDATA sprejme notar v Črnomlju. Predlogi z izpričevali naj se vpošljejo na gornji notarijat v Črnomlju do 15. marca 1922. Hrana in stanovanje zasigurano. Plača po dogovoru. 837 Plačila zmožna tvrdka kupi bukovo oglje v večjih količinah. Mirna stranka iiče 3361 dve meblovani sobi ga takoj, ozir. za 15 februar. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vho dotn v sredini mesta. 1'onudtie pod „lHe-blovanl sobi'- na anoneuo družbo A loma Cornpauy, Ljubljana, Konjresui trg 3. Stari papir kupujemo stalno po dobrih cenah, cele vagone kakor tudi manjše množine. Ponudbe naj so vpošiljajo na Združene papirnLe Verfe pri Ljubljani, postaja Zalog. & v velikih kosih, brez drobiža, suhe, z vilam naložene, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo dr. Otonu Vallentschagu, odvetniku v Ljubljani, Šublčeva ulica št. 10._ssž Kdor hoče imeti res » pristnim blagom prepleskano hiio, j[ pohištvo in lakiranje raznih .koles* v peči, naj se obrne na trrdko stavbni In pohištveni pleskar In I Kar Liubllana, Kolodvorska ulica 6. tn | Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Mari- ni Tone Malgaj,' Jadranska banka sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro in druge v op pod najugodnejšimi pogoji, ns Preczema use bančne posle najtočneje in najbulantneje. * % A « A * I bor, Metkovic, Sarajevo, Spi t, Sibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. fr fr fr p * ^r^^ * ff* ** * * * * » * * * * ^♦ ** * * ** **