SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlštve in ekspedicija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f d n - š t ev. 74.
Štev. 278.
V Ljubljani, v ponedeljek 29. novembra 1897.
X .»e tu i 1* XXV.
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca".
15 gld.
8 „
Državni zbor.
Dunaj, 28. novembra.
Alea i&cta!
Divja, strastna, brezovima vojska je po včerajšnji bitki končana. Se se trese zrak po dvorani, prah se Se meSa v gostem zraku, soparica puhti iz mramornate palače, grški in rimski zakonodajalci nemi in začudeni zr6 s stene — nad predsedstvom na bojišče, koder so tedne in mesece avstrijski zakonodajalci parlamentarizem in ustavo teptali z nogami, trgali v kosce ter s pestmi in poleni provzročiti, nadaljevali in skončali revolucijo, anarhijo v zbornici. Zadnji dogodki so zapečatili usodo s e d a n j i zbornici poslancev, včeraj je bila zadnja seja, kajti nibče več ne more gojiti nade, da bi ta poslanska zbornica mogla in hotela v bližnjem času sklepati o kaki resni in nujni stvari. Na mesta Wolfa, Schonererja in socijalnih demokratov, ki so izključeni iz zbornice, so stopili Lecher, Funke, Pfersche, Gross in Russ. Bojevitost se je polastila celo an-tisemitov, ki so do včerajšnjega dne le navidezno vztrajali v obstrukciji.
Presvetli cesar se je sinoči ob uro vrnil iz Walleee-a ter takoj vsprejel grofa Badenija, ki je poročal o zadnjih dogodkih, o položaju sploh ter si izprosil navodil in pooblastil. Najvišji odlok v tem oziru nam uradno ni znan, toda z ozirom na avtoriteto, ki mora varovati državne interese, smemo sklepati, da vlada ne bode odstopila, ker se ne more in ne sme umakniti izgredom in brutalnosti razpaljenih strankarskih strastij. Ker ustavnim potom ni mogoče vršiti državnih dolžnostij, mora jih cesarska vlada brez ustave, brez parlamenta. Ali naj se morda nadaljujejo ostudne bitke med poslanci, ali naj policija znese vse levičarske razgrajalce pod kap, na cesto? Da, to bi bilo mogoče m takozvani »Rumpfparlamcnt« združene desnice bi tiral državni voz dalje. Toda sramote pred vso Evropo, vsem svetom je dovolj, parlamentarizem je zadušen, »furor t e u t o -n i c u b « bi skušal doseči svoj namen izven zbornice, na ulici.
Prememba poslovnega reda je imela namen, da bi izčistila ovčji hlev volkov, medvedov in tigrov, da rabim besede znanega levičarskega ša-ljivca, ter odtrgala treznejše može na levici od
razgrajalcev po poklicu, ki so vprizorili izgrede ter jih nadaljevali. Tudi ta zadnji poskus se je izjalovil, kajti bil je prepozen. Ulil je le olja v požar, zublji in plameni so bruhnili višje in širSe, razgrnili se na sosedne hiše preko visokih vrhov in zidov.
Do 1. decembra je obljubila ogerska vlada čakati na sklep avstrijskega parlamenta glede nagodbenega provizorija. Debata se ni niti pričela in dogovorjeni obrok je potekel. Obstrukeija je zmagala, preprečila je ustavni provizorij, ali pa je dosegla svoj namen, to je veliko vprašanje, na katero moremo odgovoriti že danes : Ne!
Državni zbor preložen.
To je posledica, to je vspeh onih nemških kričačev, ki nas pitajo kakor Martinove goske z orehi in peskom nemške kulture. Razbite mize v zbornici, polomljeni stoli, polena, piščalke, pesti in noži, to so znaki, to so sredstva te vrste nemške kuiture. Srd in sovraštvo med narodi, to je posledica germanizacije, dva sovražna tabora državljanov, to je vspeh Votanovih čestilcev.
Glasila opozicije sicer trobijo v svet, da je zmagala nemška pest, toda ta slava je h e r o -s t r a t s k a. Ta Pyrrhova zmaga, s katero se ponaša obstrukeija, nam Slovencem le dokazuje, da je ustava pomanjkljiva, da si mora vlada pomagati brez te ustave, brez parlamenta, da mora vlada iz državnih ozirov misliti na drugo ustavo, na drug parlament.
In to je dognanastvar. Sedaj ob 12. uri, ko pisem to poročilo, že leži na mizi v pisarni zborničnega predsednika najvišji odlok, da je državni zborpreložen. Dokler zborujeta delegaciji, je preložitev le formalna. Ko pa delegaciji skleneta in dovolita skupni državni proračun, bode takoj, tako se obče govori in zatrjuje, državni zbor zaključen, ako ne ob jednem razpuščen.
Govori se, da bode vlada z najvišjim odlokom zistirala sedanjo ustavo ter oktroirala drugo, in da bodo zopet deželni zbori volili državne poslance, kakor do leta 1873. O tem se je že včeraj posvetovala parlamentarna komisija. Dr. Engel, grof Palffy, Lupul in Jaworski so izprva resno in odločno zagovarjali to stališče. V imenu naSe zveze sta Barwinski in dr. Susteršič ravno tako odločno ugovarjala v imenu Rusinov in Slovencev, kajti potem smo na Koroškem in v Istri, celo na Štajerskem in Primorskem na milost in nemilost izročeni nemškim in italijanskim nespravljivim Šovinistom. Te dve izjavi sta malo ohladili prvo ognjevitost in merodajna oseba je izjavila, da bode vlada preje skrbela za varstvo narodnih manjšin. Ako se nam to zagotovi, potem mirna Bosna.
Dr. Lueger.
Dr. Lueger je včeraj zaupno nam pojasnil svoje stališče in položaj svoje stranke; obrazložil tehtne uzroke, zakaj je .svojo stranko krščansko-socijalnih komedijantov srečno speljal v tabor revolucijonarjev in veleizdajalcev", kakor poroča „Narodov" poročevalec. Revolucijske namene in veleizdajstvo more dr.
Luegerju in njegovi stranki očitati le tak mož, k je načelen nasprotnik krščansko-socijalni reformi ali ki sploh nima načel ter svoja načela in poročila prodaje vsakomu, kdor jih plača.
Vsak Slovan, in če še priseza na liberalizem, mora uvideti, kam nas je pripeljal nemško-liberalni, židovski liberalizem. In če druge zasluge nima „fa-mozni" dr. Lueger, da je na Dunaju in Niže-Av-strijekem stri nemško-liberalni terorizem, že za to zasluži, da njegova podoba visi v sobi vsacega avstrijskega patrijota. Velevažni pa so razlogi, iz katerih se je dr. Lueger s svojo stranko včeraj pridružil obstrukciji. In zato ga mi ne obsojamo, temveč opravičujemo.
Nam so tudi znani vzroki, zakaj je antisemit Schneider klical sekcijskemu šefu Halbanu : „Ta žid mora ven ! Ta lopov je vsega kriv !" Istina je, da so desničarski poslanci zadnje dni le z največjo težavo mogli dobiti po jedno, k večjemu dve ustop-nici v zbornico ; nasprotno pa so jih soc. demokratje in Wolfovi pristaši dobivali brez truda in prošenj. Zakaj ? Sekcijski šef Halban je svak dr. Adlerja, vodje soc. demokratov, ki vsak dan s svojim generalnim štabom široko sedi v prvi galeriji nad socijalisti in antisemiti. V petek je dr. Adler pljuval na antisemite iz svoje lože. Sedaj je pač umevno, da antisemitje niso mogli dalje prenašati židovske nesramnosti. Halban je tisti, ki je nasvetovai policijsko pomoč, a s tem le vodo napeljal na mlin soc. demokratov. Žalostno pri nas v Avstriji, da stolno mesto Dunaj ne dobi posojila, ker ga židovski kapitalisti ne dovolijo antisemitu Luegerju ; žalostno je, da so skoraj vsi večji časniki v židovskih rokah in da se celo vlada v zbornici ne more otresti židovskih dvoživk in pijavk.
Nov tir.
Mi smo do cela prepričani, da ima sedanja vlada ravno po zadnjih dogodkih trdno voljo, otresti se nemškega radikalizma. Nemški živelj bode sicer še vpliven, a ne odločilen. Nemške fraze, bojne glasilke ne smejo dalje metati državne ladije iz določenega tira, ki kaže pot do pravične sprave med avstrijskimi narodi na podlagi popolne jednakopravnosti.
Fraze ne segajo do razuma, temuč le do nerazsodnosti slepih strastij. Možje a la Woif in Berner ne morejo in ne smejo igrati se z usodo tisočletne države, kot otročaji z žago. Nismo prijatelji absolutizma in birokracije, a sedaj za nekaj mesecev more le vladna avtoriteta voditi državno ladijo, da se pomirijo viharji, da se poleže parlamentarna revolucija. In to se more zgoditi in se bode zgodilo, ako vlada — in o tem ne dvomimo — v tem resnem trenotku računa zdejanjskimi razmerami, ako upošteva, da je sedanja desnica zastopala skoraj tri četrtine vsega prebivalstva iz vseh narodov.
Katoliška ljudska stranka.
Ze več tednov je trajala kriza v tej stranki. Vedno in vedno je Dipauli spravljal desnico v zadrego s svojim omahovanjem. Nočemo soditi o vrednosti njegovih razlogov ; to je gotovo, da je imela stranka jako težavno stališče. Vedno pa so bili Ti-rolci, ki so Ebenhochu in Karlonu podstavljali noge. Včeraj pa se je stranka razbila. Tirolci, ua čelu jim
Đipauli in Zallinger, so včeraj hoteli v tbornici izjaviti, da sieer obsojajo levičarsko obstrukcijo in škandale, da pa se ne strinjajo s Falkenhaynovim predlogom, oziroma zadnjo premembo poslovnega reda. Oovori se tudi med poslanei, da sta se včeraj sprla Dipauli in Ebenhoch. Baron Dipauli nekda stopi k Ebenhochu : „No, kaj storite sedaj ? Tu vidite, kaj ste provzročili". Dr. Ebenhoch mu odgovori : „Da, to se je zgodilo, ker klubi desnice niso jedini, ker so ljudje, ki nočejo uvideti, da se mora drugače postopati z revolucijo. .To je sramota. Mej nama je prt pretrgan'.
Dr. pl. Fuchs sreča na hodniku barona Dipaulija ter ga vpraša, ali je objavil svojo izjavo. Baron Dipauli: „Dal" — Dr. Fuchs: „Potem nimam s teboj ničesar več govoriti".
Dalje se govori, da namesto Tirolcev Falken-hayuova skupina vstopi v Eoenhochov klub, v katerem ostanejo nemški konservativci štajerski, gor. avstrijski in solnograški. Včeraj je dr. Ebenhoch v imenu svojih tovarišev izjavil v parlamentarni komisiji, da vstraja do zadnjega v večini.
Liberalni veleposestniki.
V	petek je imel grof S t ii r g h skoro celo uro besedo, a stal je nem na svojem mestu v bučanju in hrupu.
Torej grof S t ii r g h je imel nalog, izjaviti v imenu ustavovernega veleposestva, da odločno protestuje proti Falkenhaynovemu predlogu, ob jednem pa obsoja izgrede, ki ponižujejo in sramoti parlamentarizem.
Zadnja seja.
Včeraj je bila zadnja seja, zadnja nepopisna bitka dolge vojske. Strežaj Močnik je po nalogu z električnim zvoncem klical poslance v zbornico k seji. Kot besni se zaženo proti njemu dr. S t e i n -wender, Funke, Hochenburger, Steiner, L e m i s c h in Lecher s klici: .Spravite se ven, policija mora preje priti". — Močnik se umakne za nekaj korakov, a se zopet vrne. Tu planejo kot levi dr. Steinwender in drugi čez mizo proti MoČDiku, ta se ustraši ter beži pred tolpo skozi vrata.
Tu vstopi predsednik Abrahamowicz. Unisono kot besni začno levičarji kričati, teptati, žvižgati, piskati. Celo Menger, Kindermann in Lecher so trobili na trobente.
Dr. Lecher se vstopi pred predsednika Abraha-mowicza ter ga psuje z najnesramnejšimi psovkami: Schuft, Gauner, Lump itd. Ob jednem kriče predsedniku psovke v obraz: Gross, Pfersche, Do-bernig, Grossl, d' Elvert in drugi.
Desnica se je zgražala nad temi prizori, krčila se je marsikatera pest, toda mnogi poslanci z desnice so šli iz zbornice ali pa tiho opazovali to anarhijo.
V	Abrahamowicza je levica kot dež metala kepe papirja. Abrahamowicz bled in prestrašen stoji na svojem mestu, nato se umakne — druhali.
Kmalu nato pa nov šum v zbornici. Wolf se je utihotapil v zbornico s cilindrom na glavi in gor-jaco v roki, prisopihal med levičarje, ki ga pozdravijo z divjim krikom. Dr. Lecher se obrne proti galeriji ter kriči : Wolf je med nami ! Sluga je sicer skušal Wo!fu zabraniti vhod, toda surovež ga je pahnil nazaj ter udaril s palico dva stražnika, ki sta ga hotela prijeti.
A kmalu prideta dva komisarja e policaji ter pozoveta Wolfa, ki se je skril med poslanci na levici, naj gre iz zbornice. Wolf se brani, uleže na tla ter drži za klopi. Trdne roke ga zgrabijo ter odneso skozi vrata k policijskemu ravnateljstvu in na to k deželnemu sodišču, kjer ostane v preiskovalnem zaporu do sod. obravnave. Zatožen je javnega na-silstva.
Istotako je predsedstvo vložilo ovadbo proti Lecherju, ki je včeraj začetkom seje črnilnik vrgel proti predsedniku. Črnilnik je odletel v steber ter se razbil.
Kmalu vstopi dr. Kramar ter sejo zaključi, rekoč, da prihodnjo pismeno naznani.
Izgredi po mestu
so baje velikanski, kakor poročajo listi ; več oseb je ranjenih. Človek si skoro ne upa na ulico, ker je — poslanec, član desnice. Sinoči pred 7. uro so bili velikanski izgredi pred vseučiliščem in v okolici. — Danes že ves dan policija na konjih in huzarji z golo sabljo delajo mir in red po ulicah, koder se je nagnetlo na tisoče občinstva. Ravnokar ob se pripelje pred zbornico dr. Lueger, ki izstopi na vsa-
cih 50 korakov it vosa ter govori kratko med velikansko množico. Vse mu kliče: Hooh! Kaj govori, ne čujemo skoti okna. Neki poslancc trdi, da Lueger množiei naznanja odstop vlade. Koliko je resnice, ne vem, ker se razoašajo ratne vesti. Jutri itak dobite zanesljiva poročila. Gotovo je le to, da je drž. zbor formalno preložen.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. novembra.
Istjava v gošpodski zbornici. Židovsko-liberalni in nacijonalni listi t velikim veseljem poročajo o neki izjavi člana gospodske zbornice kneza Karola Auersperga, ki je očividno naperjena proti „nečuvenemu nasilstvu", s katerim je postopala večina v poslanski zbornici. Finančna komisija gospodske zbornice se je namreč posvetovala o vladni predlogi gledć državnih podpor vsled nezgod poškodovanim krajem, katero je poslanska zbornica vsprejela pred nekaj časom. Omenjeni član te komisije je izjavil, da se ta sedaj ne mara spuščati v podrobnosti, „v prihodnje se pa hočemo gledć sklepov poslanske zbornice vselej prepričati najpreje o njih pravomoč-nosti". Voditelji desnice pa naj sedaj vprašajo vele-učenega kneza, kaj bi bil on ukrenil v takih okolnostih, v kakoršnih se je nahajala desnica.
Graški deielni zastop protestuje. Dosedaj smo bili navajeni, da so sklepali najodločneje ugovore razni občinski zastopi in odbori raznih političnih in nepolitičnih društev, sedaj nas je pa pre-senečila taka določna in odločna izjava deželnega odbora štajerskega v Gradcu. Ti možje se zgražajo in obsojajo spremembo poslovnega reda, posebno pa izključenje nekaterih državnih poslancev od nekaterih sej. V tej izjavi se najglobokeje obžaluje nek za-vraten napad na jednega izmej poslancev „kulturo-noscev". Konečno se pa najodločneje ugovarja nasilnemu postopanju desnice in izraža nad vsem naj globokeje obžalovanje. Za ta veliki čin bo graškemu deželnemu odboru gotovo hvaležna vsa židovsko-li-beralna in socijalistična Germanija.
Rumunski državni zbor. Minulo soboto je otvoril rumunski kralj zimsko zasedanje rumun-ekega državnega zbora. V nagovoru je omenjal dogodke v zunanjih državah z nastopnimi besedami: Nemir, ki se je polastil Evrope povodom grško-turške vojske, je sedaj izginil. Združeno postopanje velevlastij nam zagotavlja splošen mir, ki bo pospešil mirni razvoj narodov. Posebno ugodne so pa razmere Bumunije do sosednih držav, ki vse prav toplo simpatizujejo z nami. S posebno hvaležnostjo se pa moram spominjati ljubeznjivega in sijajnega vsprejema v Budimpešti, ki je še bolj utrdil prijateljstvo in spoštovanje mej njim in vladarjem avstrijskim. Tudi razmere do Bolgarije so sedaj najbolje, posebno odkar je bival v Bukareštu knez Ferdinand.
Žrtve Grkov v zadnji vojski. Poleg krvnih žrtev, ki jih je moral donesti grški narod, je moral plačati tudi ogromne svote denarja. Za leto 1897 se je namreč proračunavalo vojnih stroškov na 93 226.569 drahem. Vsled dolgotrajne nesrečne vojske je moral parlament že do 22. septembra t. I. dovoliti 50,839.127 drahem, torej se je do tega časa dovolilo skupno 141,065.696 drahem. Kmalu nato pa je zahtevala vlada od narodnih zastopnikov še 4,891.072 drahem kot izvanredni kredit za podporo, prevažanje in oskrbovanje tesalskih vjetnikov in za ohranjenje armade v mesecih oktober in november. Na ta način zviša se vojna potrebščina na 148,956.768 drahem, od teh odpade svota 55,730.199 drahem na izvanredne stroške. Iz tega je razvidno, da je svota stroškov zelo ogromna in deželica, sicer navajena majhnih svot v vsakoletnem proračunu, bode dolgo časa čutila to breme, katero še zdatno obtežuje vojna odškodnina.
Dogodki v Španiji. Sobotni španski uradni listi so objavili potrjene zakone gledć uvedbe avtonomije na Kubi in Portoriko. V uvodu k tem zakonom se zatrjuje, da meni vlada popolno odkrito s prebivalci imenovanih otokov. Vlada obeh otokov je v rokah jednega guvernerja in jednega parlamenta, ki sklepa zakone v kolonijalnih zadevah in obstoji iz dveh zbornic, namreč reprezentantne zbornice in upravnega sveta z jednakimi pravicami. Krona ali pa tudi guverner smeta zborovanje prekiniti ali pa tudi parlament razpustiti, dolžna sta pa v teku treh mesecev parlament zopet sklicati ali pa volitve obnoviti. Guvernerju v pomoč se imenuje ministerski sv6t, čegar člani so za svoje delovanje
odgovorni kolonijalnemu parlamentu. Guverner je na teh dveh otokih vrhovni poveljnik, čuvar javnega reda in miru, v njegovo področje spada objavljenje in izvrfievanje zakonov, sme pomilostiti ter kosečno tndi zistirati ustavo, seveda le za nekaj časa. O carinskih tarifih odločuje sam parlament, itvrševalne naredbe v trgovinskih zadevah se pa ravnajo po trgovinskih ratmerah s Španijo. S tem je toraj uvedena na otoku Kubi toliko zaželena avtonomija, s katero pa seveda vlada ne bo mogla zadovoljiti vseh elementov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. novembra.
(Grof Bađeni) je torej ustregel nemškim kri-čačem in dal cesarju ostavko celega kabineta. Tako nam poroča brzojav. Cesar je ostavko vsprejel in s sestavo novega kabineta poveril dosedanjega naučnega ministra barona Gautscha. Prezgodaj bi bilo, že danes razmotrivati eventuvelni preobrat, ki se zna v najbližji bodočnosti izvršiti v notranji naši politiki. Nekaj pa vender že danes lahko rečemo, namreč to, da se kriza ni tako izvršila, kakor bi bilo pričakovati po patrijotičnem, samega sebe nad vse zatajujočem delovanju desnice, zlasti pri razpravah o nagodbenem provizoriju. — Baron Gautsch ni mož, kateremu bi desnica zamogla zaupati. Res je sicer vse zavisno od tega, kakšne može bo okolu sebe zbral, a vender se močno bojimo, da so veleizdajiški elementi — zmagali nad združenimi patrijotičnimi strankami. Vse svoje zaupanje pa stavimo v tem kritičnem trenotku na neupogljivost naših poslancev, kateri naj bodo pripravljeni eventu-velno dejanjski pioizvajati besede dra. Susteršiča na vseslovenskem shodu: „Ne bodimo preoptimistični, bodimo na vse pripravljeni, pripravljeni tudi na večletno in najstrožjo opozicijo."
(Za bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu) pobira te dni po Ljubljani usmiljen brat mile darove. Z ozirom na to, da se usmiljeni bratje popolno žrtvujejo postrežbi bolnikov ter so imeli z dozidavanjem bolnišnice veliko troškov, pričakovati je, da radodtrni Ljubljančani tudi o tej priliki pokažejo svoja dobra srca za oskrbovanje naj-največih trpinov — bolnikov.
(Izgredi na Dunajn.) Z Dunaja, 28. novembra : Grozne razmere, ki vladajo v avstrijskem parlamentu, našle so odmev tudi v ljudstvu in so se zanesle na cesto. V petek, soboto in danes vršć se neprenehoma razne demonstracije, katerih provzročitelji so pred vsem nemško nacijonalni in židovski dijaki. Ze v petek dopoludne bilo je pred parlamentom v Sta-dionovi ulici zbranih okolu 400 dijakov in nekaj radovednežev. Policija jih je opomnila, naj se mirno razidejo. Toda to je duhove le še bolj razburilo. Začeli so psovati policijo. Policija je vsled tega energično postopala in aretovala 5 dijakov. Drugi so ubežali v aulo in zaprli vrata. Okolu parlamenta in univerze bile so celi dan večje in manjše gruče. Na večer od 5.—6 ure zbralo se je nad 2000 dijakov v auli in okolu univerze. — Prostor pred univerzo (Fraocov ring) bil je poln občinstva in dijaštva. V auli peli so dijaki nemške pesmi in imeli govore. Od tod so mislili iti pred ministerstvo. Jeden oddelek dijakov nsipravi se na pot. Toda policija jim je zaprla pot. Ogromno število policistov na konjih skušalo je gruče razgnati. Pri tem je padel jeden redarjev raz konja in se poškodoval tako, da so ga morali prenesti v bolnico. Policijski komisar sklenil je sedaj sprazniti prostor prav pred aulo. Toda komaj zagledajo dijaki v auli redarje, zaženo strašen hrušč in vpitje. Pri glavnih vratih pobili so dijaki vse steklo. Šele proti deseti uri razšlo se je ljudstvo. Aretovanih je bilo okolu 50 oseb. Demonstracije nadaljevale so se v soboto. Prod parlamentom bilo je celo dopoludne na stotine ljudstva, katero so skušali redarji razkropiti. Okoli '/,11. pride onih 12 socijalistifnih poslancev pred parlament, ki so bili za 3 seje izključeni. Ljudstvo jih spozna in jih pozdravlja. Ko so poslanci našli vrata parlamenta zaprta, so odšli. Ljudstvo jih je spremilo. Naposled se je policiji posrečilo to gručo vsaj deloma razkropiti. Na univerzi bil je glavni uhod zaprt in običajni sobotni „bummel" od rektorja prepovedan. — Vkljub temu zbralo se je na univerzi in okolu nje polno dijaštva. Ko jih je redarstvo skušalo razgnati, pozdravila je množica redarje s psovanjem. Dijaki so zasedli na univerzi okna v prvem in drugem nadstropju in metali na policijo palice, zrcala, stole
itd. Policija je vsled tega potegnila sablje in dva dijaka sta bila ranjena. Več oken je razbitih. Govori se, da bode univerza za nekaj časa zaprta.
(lEbrnhi nemške zdivjanosti) Gradec, 28. nov. Nemški državnozborski heiloti so dosegli svoj namen, ljudstvo jih je začelo posnemati. O izgredih, ki se dogajajo vsak čas v prestolnici, dobite od drugod poročilo, jaz hočem samo na kratko opisati zadnjih dnij dogodke, ki ee vrše v Gradcu, — .in der deutschbesten Stadt der Dentschen". Glasilu skrajnih nemškonacijonalnih zagrizencev, „Grazer Tagblatta", pa tudi židovski „Tagesposti" se je z zlobnim pretiravanjem dogodkov v zbornici in povsem lažnjivimi poročili posrečilo graško itak šovinistično prebivalstvo tolikanj vznemiriti, da je priredilo v petek zvečer hrupno demonstracijo pod vodstvom nemškega dijaštva (ne pa socijalnih demokratov, kakor pravi Vaše telefonično poročilo). Bilo je mnogo krika in vika, psovanja in zabavljanja, a do resnih posledic vendar ni prišlo. Nekaj oseb je bilo lahko ranjenih, precej (čez 80) zaprtih, uredništvom „Volkeblatta" in „Extrablatta" in „Sonn-tagsbota" so okna pobili in vrata poškodovali, a ko so prišli Bošnjaki in dragonci, razpršila se je množica po triurnem obotavljanju. Nemški dijaki pa še niso bili zadovoljni in so ad maiorem Germaniae gloriam razbili okna restavracije Slovenca Eavbeta. V soboto zjutraj je demonstrovalo nemško dijaštvo na tehniki in na vseučilišču. Vseučiliščni rektor se je modro skril, mesto da bi bil razgrajače zapodil iz avle ali jih vsaj resno opomnil. Splošna razburjenost je vladala v soboto popoldne v mestu, listi so hujskaii ljudstvo, mesto mirili, le v toliko so ga svarili, naj pač demonstruje na postaven način. Težko je demonstrovati, a pri vsem tem ostati na postavnih tleh. Proti večeru se je zbrala velika masa dijakov in delavcev v gospodski ulici ter začela prepevati nemške nacijonalne, pa tudi socijalno demokratične pesni. Mestna policija bi bila kaj lahko zadušila demonstracijo v kali, a ni se ganila. Mirno je gledala, da je množica naraščala in začela divjati. Najprej so slovesno zažgali Badenijevo podobo, potem so izdali parolo, vse, kar je katoliškega, uničiti. Hoteli so napasti „Stainzerhof-1 (uredništvo katoliškega „Volksblatta") a močna straža jim jena mero preprečila. Voditelju tukajšnjih kršč. socijalistov, mestnemu odborniku Vollenbalsu, so pobili okna, socijalni demokratje so hoteli razrušiti kršč. socijalistov dom („A r • beiterheim") in oropati nunski samostan, toda vojaštvo jih je s silo nazaj pognalo V župnišču mestne cerkve v gosposki ulici so pobili okna, a ko so prišli policaji med razlju-čeni mob, da bi najhujše razgrajalce priprli, nakle-stili so jih socijalisti neusmiljeno. Med kričači, ki so preprosti ljud hujskaii in ščuvali, so se posebno odlikovali italijanski dijaki, kateri jedini so vpili: „Nieder mit den Slaven I" dasi jih je skoro polovica sinov slovanskih roditeljev I Videč, da je ljudstvo dovolj nahujskano, umaknili so se nemški in italijanski dijaki-junaki s pozorišča in velikodušno prepustili posledice zdivjanosti nevednemu ljudstvu samemu. Eo so hoteli Bošnjaki razgnati demonstrante, vsprejela jih je sfanatizovana druhal s psovkami in kamenjem. Skoro povsod se je umaknila množica nastavljenim bajonetom, samo v „Murgasse" morali so vojaki spustiti jedno salvo. Skoro vse krogle so frčala v zrak ali se zadirale v stene, samo dve sta zadeli dva delavca, ki sta na mestu obležala, jeden mrtev, drugi smrtno ranjen, a ranjenih je bilo več ljudij s kroglami, bajoneti in kopiti. Prijavljenih ranjencev je okolo trideset, a v istini jih mora biti najmanj trikrat toliko. Zlasti eskadron slovenskih dragoncev je kaj čvrsto udrihal po glavah in hrbtih; danes se vidi po mestu polno obvezanih — mučenikov. Skupnemu delovanju jednega batalijona Bošnjakov, nekaj kompanij Belgijcev, jednega batalijona sedmega pešpolka in eskadron dragoncev se je posrečilo ob 2. po polnoči napraviti popolen mir. Danes zjutraj so dijaki spet začeli z demonstracijo na vseučilišču. Eektor prof. Tanner jim ni prepovedal ali vsaj odsvetoval demonstracije, le v toliko jih je opomnil, naj si varujejo kožo. Po teh besedah obodreni so korakali nemški dijaki v park, kjer je evirala vojaška godba Bošnjakov, ter jo začeli nesramno izzivati. Bošnjaki so potegnili sablje in začeli neusmiljeno mahati po trdih nemških bu-ticah in odšli. Mestni župan, dr. Graf, je danes izdal oklic na graško prebivalstvo, naj vendar miruje, ker nemštvu itak ne koristi z demonstracijami; sicer bo moral postopati z najstrožjimi sredstvi.
Vendar se zbira ljudstvo v čedalje večjem številu. Trije batalijoni pešcev in dragonci so postavljeni na važnejših postojankah, toda vznemirjenoet in srditost narašča. Ravnokar (ob 5.) je dal nabiti župan lepake s sledečim besedilom :.Brzo javka Graški Tagesposti s Dunaja. Po dveur-nem posvetovanji je vsprejel cesar ostavko vsega ministerstvainpoobla-stil baronaGautscha, naj sestavi nov kabine t". Ljndstvo od početka ni verjelo. Ko pa se je prepričalo o istinitosti, je bilo naenkrat vse mesto razsvetljeno.
(Ie Celovca) smo dobili obširen popis kravalov, ki so se vsled dogodkov v parlamenta godili tudi na Koroškem, vzlasti v Gelovcu in Beljaku. Za danes vsled premalo prostora le omenimo, da v Beljak poslanca Ghona ni bilo, dasi ga je pričakovalo pol mesta na kolodvoru, v Celovec se je poslanec Dobernik tri ure prezgodaj pripeljal, zato se je pa potem, ko je zvedel za demostracije, iz enega kolodvora pripeljal na drugi mestni kolodvor in vspre-jemal ondi svoje čestitelje, mestni zastop itd. Same komedije!
(Iz R&teč na Gorenjskem), 28. novembra: Zadnji četrtek, 25. t. m., smo dobili tukaj drugi sneg letošnjo zimo. Padlo ga je samo 3 cm., toraj za dober mačji sled. To nas še nič ne vstraši, ker smo ga vajeni na metre meriti. Pa nekaj druzega je, kar skrbi naše živinorejce, to je huda bolezen med ovcami. Več kot 80 jih je že poginilo zadnje dni, največ našemu županu Jož. Pintbahu (38). V začetku so mislili, daje bolezen v gobcu in na parkljih, ki je sicer nalezljiva pa vendar ne nevarna. Toda sedaj se je dognalo, da so ovčje osepnice. To je hitra, kužna, z vročn;co združena bolezen, pri kateri nastanejo na koži rudeči mozolji, ki se spremeni v mehurje in se slednjič ognoji. Pred več leti je avstrijska država izgubila v jednem letu okoli 400 tisoč ovac na osepnicah. Na Francoskem jih je pogiDilo v začetku tega stoletja več kot jeden milijon. Živali gobec zelo oteče, oči ee izbuhnejo, da nič ne vidi, in se vsa omotena okrog zaletuje. Toraj poklicani organi pozor ! Pravijo, da so to bolezen zs nesle hrvaške ovce, katere je nek tukajšnji posestnik kupil v Kranju.
(Iz Planine) 26. nov. Namesto da se je „Slov. Narod" po svoji zlobni navadi zadri nad „Sloven-čevimi" uredniki, češ, da vаз Jastbrle, Gemeinde Neuihal je vas Jastroblje v občini Spitalič, naj bi bil rajše malce pokaral slovenske župane, zakaj še zmiraj nekateri nemškutarijo in svojim občanom nemške^spise izročajo ter za pristno slovenska imena domačih vasij in občin rabijo ostarele nemške izraze, ki vse kaj druzega pomenijo iu so zgolj žalosten spomin nekdanje germanizacije. — Kdo bi na prvi hip v popačeni besedi Jastbrle spoznal Jastroblje in kdo vi, da nemški Neuthal znači slovenski Spitalič, ako ni slučajno od tam doma ali če nima pri rokah repertorija vseh vasij in občin s slovenskimi in po-nemčenimi imeni ? — Skrajni čas bi bil že, te prisiljene nemške izraze, ki tu pa tam lepo slovensko ime popolnem spačijo in mu čisto drugačen pomen pridenejo, za vselej vreči mej staro šaro. Kdo bi n. pr. uganil, da je vas Eibenschuss naše Ivanje Selo, Rappelgeschiess Račje Selo, Gesindeldorf Družinska Vas ? itd. Proč z nemškimi imeni in poslu-žujmo se samo domačih slovenskih I „Slovenski Narod" kot glasilo absolutnih narodnjakov naj v tem smislu poučuje in opominja. Rojstni kraj utopljenca smo pa že izvedeli dan poprej po dopisnici od duhovnika iz Ljubljane, predno je prišepal „Slovenski Narod" s svojo notico, zato modre nauke „Slovenskega Naroda" spodobno odklanjamo.
(Zavarovanje goveje živine.) Izv. dopis iz Gorice. V goriški čitalnici vršil se je pret. četrtek ob 11. uri shod, katerega sta sklicala deželni poslanec Blaž Grča in kurat Iv. Roječ, in kateremu je bil namen v3tanovitev zavarovalnic za govejo živino. Shoda se je vdeležilo nad 50 oseb, največ duhovnikov, več županov in posestnikov in nekaj učiteljev. G. Grča govoril je o potrebi zavarovalnic in nam podal kratko statistiko o zavarovalnicah v Rusiji, na Nemškem, v Avstriji itd., tudi na Goriškem se je mislilo vstanoviti vže pred 10 leti enaka društva a misel ni dozorela — toda sedaj moramo se stvari resno poprijeti in izvršiti. Po govoru g. Grče čital je g. kurat Roječ pravila, a razni vdeleženci so stavili svoje opazke in želje gledi pravil. Zivahuega posvetovanja vdeleževali so se med drugim g. dež. poslanca Tuma, gg. Knavs, Grča, nadučitelj Ru-stija. Vsi nasveti iu želje posameznih zborovalcev
vzeli eo se na znanje. Ker je bilo vže čez poludne, je g. Roječ le na kratko omenjal „zveze" vseh zavarovalnic. Posamezna društva so mrtvorojeno dete; pogine v kakem kraju par goved — izprazni se društvena blagajna in društvo mora prenehati. Ako so pa društva v zvezi, ni se bati še kužne bolezni ne, kajti vsa društva morajo skrbeti, da poravna ono društvo, v kojega okolišu je kužna bolezen pri govedi, vse svoje dolžnosti nasproti zavarovancem. V to razpravo so posegali gg. Tuma, Grča ter dali lepe nasvete. Za sestavo pravil, katere naj bi zadostovale vsem potrebam in krajem cele dežele, volil se je odsek 13 članov, kateri mora še pred novim letom pripraviti nova pravila oziraje se na želje posameznih okrajev. Odseku je predsednik g. Blaž Grča, župnik v Šempasu ; tajnik pa g. Rustija, nadučitelj šempaski. Vsi gg., katerim je novo podjetje na srcu, se vabijo, da pošljejo v teku 14 dnij svoje želje in nasvete g. Grči ali pa g. dr. H. Tumi v Gorico. Upamo, da bode novo podjetje, katerega pogrešamo še povsod na naroduo-gospodarskem polju, vspevalo ter da je bodeta visoka vlada in naš deželni zbor gmotno podpirala.
(V Biljali pri Gorici) vstanovila 8e je s pomočjo tamkajšnjega g. kurata Iv. Roječa „ljudska opekarna, vpisano društvo z omejenim poroštvom" , koje pravila so vpisana vže v zadružni register pri okrožnem sodišči v Gorici. Društvu so pristopili samo ubogi kmetje, kateri so oddali za izdelovanje opeke vgodna zemljišča, in ubogi pa pridni delavci ope-karji, kateri bodo sami izdelovali vsa opekarska dela. Delež znaša 300 gld. — Sedaj kopajo pridno ilovico, pomladi bodo zidali opekarno. Čast društvu delajo sami delavci poštenjaki in njih versko prepričanje, katero se izraža v § 9 društvenih pravil tako-le: „Oni čisti dobiček, ki pripade na en delež, izročiti je vsako leto vpraviteljstvu cerkve sv. Antona v Biljah za cerkvene namene, ki se s tem določijo tako, da se dve tretjini one svote porabi za cerkvene potrebe, ena tretjina pa za sv. maše, ki se imajo darovati za žive in mrtve družabnike". Bog daj srečo novemu podjetju 1
(Konsorcij „Primorskega lista") imel je svoj obČDi zbor pret. četrtek ob eni pop. v hotelu Suda v Gorici. Shoda se je vdeležilo nad 30 duhovnikov. Sklenilo se je listu dati večo obliko ter izdajati kot prilogo dvakrat v mesecu še drug list. — Govorilo se je tudi o vstanovi nove društvene tiskarne, katero misel so vsi odobravali. Načelnik g. Goljb, kurat iz Podgore, poročal je o denarnem stanju lista, katero je prav vgodno. Bog daj vrlemu listu obilo naročnikov in vrlih dopisnikov I!
(Iz Celovca), dne 28. nov. Naš slovenski odvetnik g. dr. Alojzij K r a u t bode pričenši z dnem 7. dec. t. I. uradoval vsak torek v Pliberku, v hiši gospe udove dr. Wanka na trgu. Opozarjamo na to rodoljube pliberškega okraja.
(Koliko velja parnikova vožnja v Ameriko ?) Nihče bi si ne mislil, kako silno veliko velja jedna vožnja navadnega velikega parnika, ki vozi popotnike iz Evrope v Ameriko. Iz nekega ameriškega časopisa povzamemo nekatere podrobnosti o tem, ki so jako zanimive. Vodnikov se računa na vsakem večjem parniku s kapitanom in častniki vred na 45 do 50. Poleg tega je še kakih 150 mož, ki imajo s stroji opraviti, in še 90—100 ljudij, ki opravljajo kuhinjska dela in ki strežejo popotnikom. Kapitan takega parnika ima navadno 3—5000 dolarjev letne plače; drugim nastavljencem se izplača mesečno povprečno 10.000 dolarjev. Tudi kurivo ne velja malo ; parnik „Compania" porabi vsak dau 500 ton oglja. Stroški za poprave iu druge izdatke tudi niso neznatni. Zavarovalnica sama zahteva za jeden parnik mesečno 50.000 dolarjev; več ko 1500 dolarjev velja vsak mesec olje in mazilo za etroje. Parnik „Oity of Rome" porabi za jedno samo vožnjo na hrani: 13.000 funtov govejega mesa, 5400 funtov koštrunovega mesa, 900 funtov jagnjetine, 400 funtov svinjskega in telečjega mesa, 2000 funtov svežih rib, 300 kokošij, 160 rac, 50 gosij, 90 puranov, 200 ruševcev, 30 košov zelenjave, 15 ton krompirja, 12.000 jajc, 1000 četrtnic mleka in 250 četrtnic smetane. Stroški osemdnevne vožnje iz New-Yorka do Hamburga znašajo potemtakem do 100 000 gld. Precej denarja I
Društva.
(Prvi društveni sestanek krščansko-socijalne »Zveze«) dne 28. novembra t. 1. v prostorih »Katoliškega doma« je bil prav mnogoštevilno obiskan. Ker dobimo v
kratkem v Ljubljani električno razsvetljavo, bila je gotovo času primerna in za vse zanimiva razprava o elektriki, ki jo je imel kanonik J. S u S n i k. V jedno uro trajajočem predavanju pojasnil je govornik temeljito, kakor on zna, o elektriki najpo-trebniSe pojme >n pojave; kdor se je kedaj učil v Soli teh stvarij, ve, kako težko je povedati in Se težje umevati, ako ni pri rokah primernih aparatov. In »Zveza«, kje naj jih dobi? Vendar je gospod kanonik prinesel seboj neko pripravo, na kateri je razkazoval vzlasti vredbo žic. Okrog gospoda predavatelja je bilo mnogo paznih poslušalcev, ki so ga sledili z vidnim zanimanjem. Gospodu kanoniku smo iz srca hvaležni za trud in lepo razpravo. — Gospod Gostinčar je na to ob kratkem zavrnil morebitni ugovor, čeS: kaj mi to koristi? Elektrika ima velikansko prihodnjost, zato je zanimivo za vsakega, kaj vedeti o njej. Sploh se hočemo izobraziti, kar je v naSi moči, da nam nihče ne bo mogel očitati zabitosti. V večerni Soli, ki jo bo »Zveza« sčasoma otvorila, pridejo na vrsto še druge stvari, delavstvu potrebne in koristne. — Pevsko društvo »Zvon« je prijazno se odzvalo povabilu ter zapelo »Društveno« in par drugih, kar eo navzoči sprejeli s ploskanjem. — Gospod podpredsednik je povabil, naj se vpišejo v »Zvezo«, kateri Se niso, in se jih je res vpisalo okrog 40 novih članov. Zanimanje je veliko. V nedolgem času bomo imeli zastavo!
Telefonična in brzojavna poročila.
Preložitev drž. zbora.
Dunaj, 28. novembra. Cesar je do-poslal ministerskemu predsedniku grofu Badeniju nastopno lastnoročno pismo : Ljubi grof Badeni! Potrebno se mi zdi prekiniti zasedanje državnega zbora do preklica. Cesarjevo pismo je datirano z današnjim dnem.
Odstop vlade.
Dunaj, 28. novembra. Cesar je vsprejel danes predloženo ostavko celega kabineta in naročil baronu Gautschu, naj sostavi novo ministerstvo.
Gradec, 29. novembra. Ker je grof Badeni demisijoniral, je zavladal sinoči v tukajšnjem mestu mir. Mesto je bilo razsvitljeno.
Dunaj, 29. novembra. Badenijevo ministerstvo je odstopilo. Baronu Gautschu je cesar naročil sestavo novega ministerstva, državni zbor preložen, Wolf izpuščen, to označi ves položaj. Badeni je odstopil vsled pritiska liberalnega veleposestva in vnanjega ministra, ilinisterstvo še ni gotovo; govori se: Gautsch predsedstvo in notranje zadeve, grof Lato ur naučni minister, Wit-tek železniški, BOhm justični minister, Bilinski in Welsersheimb ostaneta. Govori se tudi o Steinbachu, Baquehemu, Barenreitherju. Položaj je zelo neugoden, ako desnica ne ostane solidarna. Naša zveza se je danes nad dve uri posvetovala o položaju in soglasno
sklenila, da ostane v sedanji večini v vseh slučajih. Vsi naši poslanci ostanejo na Dunaju zbrani nekaj dni, da se pojasni položaj. Nova vlada skliče državni zbor takojs kose sostavi, da se rešipro-vizorij, predloga o vojaških no-vinoih in začasni proračun.
Dunaj, 29. novembra. (Deželni zbor.) Pri današnji seji so ostavili zbornico razun veleposestnikov vsi levičarji, ker deželni maršal ni dovolil, da se prebere njih nujni predlog z ozirom na zadnje dogodke na Dunaju. — Namestnik grof Kielmansegg je odgovarjal na interpelacijo radi postopanja policije pri dijaški demostraciji ter izjavil , da bo zadevo natančneje preiskoval. Obžalovati je, pravi namestnik, da se dunajsko dijaštvo vtika v politiko, mesto da bi se trudilo za pridobitev znanosti. Dolžnost vlade je, da jednake izgrede v bodoče prepreči. Nato se je vsprejelo poročilo o spremembi pravil za deželni hipotečni zavod in zasedanje zaključilo.
Dunaj, 29. novembra. Poslanca Wolfa, katerega je policija aretovala in odvedla k deželnemu sodišču, je to sedaj izpustilo iz preiskovalnega zapora.
Dunaj, 29. novembra. Rektor vseučiliščni naznanja dijaštvu, da se razveljavlja naredba, s katero se je zaprlo vseučilišče, ker se je izpremenil položaj. — V proračunskem odseku je bilo vsprejeto poročilo poročevalčevo, ki izraža svojo zadovoljnost glede na trajnost trOzveze in prijateljskih razmer do Rusije, kar se sme smatrati kot poroštvo miru.
Celovec, 29. novembra. Sinoči so razgrajali socijalni demokratje in nacijonalci ter s kamenjem napadli shod katoliškega meščanskega društva.
Šoštanj, 29. novembra. Pri občinski volitvi za trg Šoštanj so zmagali Slovenci. Udeležba pri volitvi je bila ogromna, navdušenje velikansko.
Aš, 28. nov. Včeraj zvečer so tu de-monstrovali nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Tolpa, broječa nad 1000 oseb, je pevajoč in kričoč korakala po mestu. V uradnem in dveh zasebnih poslopjih, kjer stanujejo češki uradniki, so s kamenjem pobili okna.
KJnirli »4»:
V hiralnici:
26. novembra. Rozalija Patur, dekla, 28 let, dementia epilepsia.
V bolnišnici:
25.	novembra. Terezija Блсаг, kuharica, 42 let, spridenje jeter.
26.	novembra. Marija Ljubič, šivilja, 60 let, catarrhus intest. c-hron.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb»	lljf 35U * »
27	9 zvečer	741-6	-64	sr. vzh.	jasno	
28	7 zjutraj 2. popol.	737-0 733 7	-6-1 50	sr. jzah. sr. zah.	del. jasno skoro jasno	00
28	9. zvečer	731-6	4 1	pr.m. zab.	oblačno	
29	7. zjutraj 2. popol.	722 6 715-8 j	70 80	p. m. jzah. n	oblačno n	0-0
oreanja temperatura sooote -6 2", za 7-3° pod normalom Srednja temperatura nedelje 1-0°, za 0-1" nad normalom.
Mlad, izučen krojač želi dobiti
službo cerkovnika
ali
pomožnega cerkovnika.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
808 3-1
Zavarovame
zoper
tatvini po vlomu.
Domača
splošna zavarovalna akcijska družba
v Budimpešti
(akcijski kapital 2,000.000 kron a. v.) sprejemlje
zavarovanja zoper ogenj in telesno poškodovanje po nezgodah,
tudi (806 4-3) zavarovanje zoper tatvino po vlomu
v stanovanja, vile, skladišča, in prodajalnice vsake vrste proti nizki premiji in pod kulantnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje generalno zastopstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Elisabcthstr. 26, in glavni zastopnik za Kranjsko:
gosp. Josip Perhavo v Ljubljani, Marije Terezije cesta 4.
Zajamčeno pristna	6—6
in рогШаМа torti vina ш pravi francoski tajal,
znamka „Caric
prodaja J. KLAUER v Ljubljani.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828)
prodaj a
domača iti inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vso, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 42
li^T" Najboljše in liajpripravnejše (lfiSllkC so
.KONDOR'	1 ■HEXiXOS*
^^ ™	^^^	„Halifax", navadne, 1 par ...	140 ^■■■■■■■1 W IV
3	pri Andr. Druškovlč-u, Mestni trg št. 10.
I > u n a j s k a borza.
Dn6 29. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......122	„
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	„
Ogersica zlata renta 4°/0.......122	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	100	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	947	„
Kreditne delnice, 160 gld..............356	„
London vista...........120	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„
20 mark............11 ,
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5 „
35 kr.
35 „ 80 , 35 „ 40 „ 10 „ П
75 „ 05 „ 921/,,, 78 „ 65 „ 35 „ 63 „
Dne 27. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	160	gld. 25	kr.
5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . .	159	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....191	„	75	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	65	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	„	—	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	20	„
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/0	98	„	50	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	226	„	50	„
„ „ južne železnice 3% .	184	„	50	„
„ „ južne železnice 5°/0 .	125	„	85	„
„ „ dolenjskih želcznic.4°/0	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......ŽOO gld.	50	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	25	„
Hudolfove srečke, 10 gld.......24	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........74	„	—	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......79	„	-	„
VValdsteinovc srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., lOOOgl.st.v.	3410	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	406	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	78	„	50	„
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	92	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....131	„	46	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................123	„	12	„
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II № R C U R"
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B,
ЛЈГ PoJasnlla"fcj£ v vseh gospodarskih in flnančnih stvarel
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti Л1ЈГ naloženih (jln v ii i o. *£B