I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenj« RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE

Stfa poslovodno koordinacijskega odbora
Gorenji
. Ponedeljek, 26. februar-Ia’ ie Pila v Titovem Velen-k fedna sela poslovodno Ko°i-dinacijskega odbora K°ncerna Gorenje.
seji so uvodoma govorili 2j nekaterih vprašanjih v zve-z novo organiziranostjo 0ricerna Gorenje, v nadalje-anju pa so ocenili rezultate Poslovanja v letu 1989, načr-za letošnje gospodarjenje spregovorili o trenutnih go-Podarskih razmerah pri nas. ovoriij pa so še o vlogi sin-1 ata v koncem Gorenje.
Novo priznanje
Stenski koledar Gorenja Prijeten je dom za leto 1990 je bil na 12. natečaju Poslovne skupnosti grafične industrije Jugoslavije nagrajen z najvišjimi ocenami in priznanji.
Tako je bil nagrajen z najpomembnejšim priznanjem, to je Zlati zmaj Grafoimpeksa, poleg tega pa je prejel še 4 diplome in najvišje možne ocene za najboljšo propagandno zamisel, najori-ginalnejšo idejo, najboljši design in najboljšo grafično izvedbo.
Kot je povedal predsednik strokovne žirije Dubravko Premzl na slovesnosti 27. februarja v Zagrebu, se pojavljajo vedno boljša grafična dela tudi na stenah in prav pri koledarjih je napredek zelo opazen. Med pogovorom s Harijem Draušbaherjem, ki je oblikoval koledar v njegovem ljubljanskem Studiu Breg, pa je predsednik žirije omenil, da so opazili bistveno prednost koledarjev Gorenja, to je kontinuirana sporočila, zamisel in sodoben marketinški koncept komuniciranja.
obisku v Gorenju
23*°/eniu so se minuli petek, °bi ^ mar/a 1990, mudili na 0r glavni in odgovorni „zPn'Ki sredstev javnega ob-
Ve^any,
a iz Slovenije.
'bhn r1 ko 30 2 zanimanjem pris-Prort" Podatkom o proizvodnji, Q0r a,ni in naložbeni dejavnosti iiht n a GosPOdinjski aparati, ki tega j® Podstavil v.d. direktorja ia i naše9a največjega podjetij 'jg ls|av Grdina, so si ogleda-Drni, nainovejše posodobitve v Zv°dnji štedilnikov.
Po ogledu sodobne proizvodnje keramičnih ploščic v Gorenju Notranja oprema ter malih gospodinjskih aparatov v Nazarjih pa so se v razgovoru z vodilnimi delavci koncerna Gorenje spoznali z dosežki in razvojnimi načrti Gorenja, ki želi v Evropo 92 stopiti kot sodobna korporacija za-hodno-skandinavskega tipa. Tako je Milan Jagrič predstavil koncern Gorenja in njegovo organiziranost, Andrej Kržič je spregovoril o projektu Internacionalizacije Gorenja, Ivan Vitežnik pa o njegovem trenutnem položaju.
Predsednik žirije Dubravko Premzl in Hari Draušbaher pred koledarjem Gorenja Prijeten je dom za leto 1990, ki je resnično izstopal med vsemi 136 v Zagrebu razstavljenimi koledarji za leto 1990.
Nov delovni čas poslej tudi v proizvodnih organizacijah
Potem, ko smo v začetku leta uvedli nov delovni čas v združenih dejavnostih Gorenja in v skupnih službah Gorenja Elektronika in Gorenja Mali gospodinjski aparati, bodo na nov delovni čas prešli tudi v proizvodnih delovnih organizacijah.
Seveda ne vsi delavci, ampak le tisti, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. Po novem delovnem času bo torej delalo blizu 3000 delavcev Gorenja v Titovem Velenju in v Nazarjah. Tako bodo tudi v skupnih službah Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Procesna oprema, Gorenja Notranja oprema delali poslej takole:
ponedeljek, torek, sreda in četrtek:
možni pričetek dela (izbirni delovni čas) od 7. do 8. ure
-	obvezni delovni čas od 8. do 16. ure z vmesnim 30 minutnim odmorom (po razporedu)
-	možni zaključek delovnega časa od 16. do 17. ure.
Dnevni obračunski čas je v teh dneh 8 ur in 30 minut.
petek:
-	obvezni delovni čas od 8. do 12. ure
-	možni zaključek dela od 12. do 15. ure.
Dnevni obračunski čas je za petek 8 ur.
Takšen delovni čas bo poslej veljal seveda tudi za vse tiste, ki so 1. januarja 1990 prešli na tako imenovani evropski delovni
čas. s>e pravi, da bodo tudi ti imeli le polurni in ne več enourni odmor.
Malo drugačen pa je delovni čas za proizvodne delavce Gorenja Notranja oprema in Gorenja Procesna oprema. Nekateri bodo namreč s 1. marcem prešli na nov delovni čas, drugi ostajajo pri starem.
V Gorenju Notranja oprema
bodo v proizvodnji pohištva in embalažnice delali od ponedeljka do četrtka od 7. do 16. ure. Ob petkih pa bodo z delom zaključili v skladu s terminskim koledarjem ob 12., 14., 15. ali 16. uri. Izračunali so, da je takšnih petkov, ko bodo morali delati do 16. ali 15. ure skozi vse leto skupaj 12, dva petka v letu pa bodo delali do 14. ure. Ostale petke bodo z delom zaključili ob 12. uri. Tudi v Gorenju Procesna oprema je določeno število delavcev, ki se jim pričetek dela pomakne na 7. uro in imajo obvezno prisotnost dc 15.30. Ob petkih pa lahko z delom zaključijo ob 12. uri, če bodo imeli seveda dovolj opravljenih ur.
Kako pa ostali?
Še vedno je precej delavcev, ki bodo delali po starem, od 6. do 14. ure. To so vsi tisti delavci, ki delajo v izmenah v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Procesna oprema, Gorenju Elektronika in Gorenju Notranja oprema, so neposredno vezani na zagotavljanje delovnega procesa ali pa imajo neke vrste dežurstev.
k
Delovne naloge v marcu 1990 Več toplote in bolj čisto okolje
	Štedilniki		mm , —H	48.645
	ca j C „3	Pralni stroji	: *«• A ■	29.900
2	ca c oZ g E o CL	Progra- matorji	m	29.900
a (0 io 'E	ca 'c JO s	Zamrzo- valne omare		25.530
"q	ca			
a V) o CD m d)	JO .E ca o	Zamrzo- valne skrinje	■ 1	S	23.920
o CD	ca > o N E ca N	Hladilniki		19.550
				
	Kompresorji		|||	78.200
	Kondenzatorji		mi	111.954
				
Gorenje Notranja oprema	Gradbeni elementi (m2)		P	106.000
Gorenje Elektronika	Barvni TV aparati			13.357
Gorenje MGA	Mali aparati		m!	174.070
Gorenje Servis	Servisni posegi		mammmmmrnanaei ■ > |||| ■	70.798
Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde-
lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko.
Razmah razvoja različnih dejavnosti v Gorenju Servis in gospodarske ter sistemske spremembe so omogočili novo organiziranost teh dejavnosti v Gorenju.
Za učinkovitejše obvladovanje proizvodnje, razvoja in trženja toplotnih črpalk so ustanovili novo podjetje z omejeno odgovornostjo Gorenje Toplotne črpalke. Največji, sedemdesetodstotni, delež ustanovnega kapitala, je vložilo Gorenje Servis, 27 odstotkov Abanka in 3 odstotke zaposleni delavci.
V novoustanovljenem podjetju si najbolj prizadevajo organizirati proizvodnjo na sodobnih tehnič-no-tehnoloških in dohodkovno tržnih osnovah in uveljaviti funkcionalne, energetske in ekološke prednosti toplotnih črpalk, ki jih imajo pred drugimi načini pridobivanja tople sanitarne vode oziroma izkoriščanja naravne toplote za ogrevanje sanitarne vode v
stanovanjskih in drugih objektih
Glede na pomen energije in vs< večje pomanjkanje njenih ph marnih virov kot tudi ekološke neoporečnost toplotnih črp^ upravičeno pričakujejo pomot kapitala iz energetskega varče-vanja kot tudi iz "razvojnega * narja”. Dosedanjo paleto toplo' nih črpalk s sistemom zrak/vodi in voda/voda različnih zmogF osti, želijo, po besedah vršilo5 dolžnosti direktorja podjetja G» renje Toplotne črpalke Frand Šacerja, obogatiti še z novii* programom toplotnih črpalk s S' Sternom zrak/zrak, ki so v razv' tem svetu vse bolj popularni in s programom vlažilnih napra*
To je razvojno hotenje več k«1 dvajset zaposlenih v novem renjevem podjetju. Njihova proP’ vodna hotenja v letošnjem le'' pa so dva tisoč toplotnih črpa' različnih toplotnih moči v vredna sti 42 milijonov dinarjev.
D. Založni!
Z dr. Manco Košir o avtoriteti
Petkov kulturni večer v velenjski knjižnici 23. februarja 1990, je bil pravzaprav prijeten pogovor, ali pa kar kramljanje z dr. Manco Košir, publicistko, novinarsko In docentko na Fakulteti za sociologijo, politične vede In novinarstvo v Ljubljani. Tema večera je bila avtoriteta.
V uvodnem delu je razčlenila avtoriteto kot lastnost, ki jo ima človek, kadar lahko nudi drugim več materialnih dobrin ali duhovnih vrednot, kot mu jih le-ti lahko vračajo. Nadaljevala je z orisom dveh oblik avtoritete:
Epistemlološka avtoriteta -
avtoriteta prvega reda je avtoriteta, ki jo imajo starši do svojih otrok, učitelji do učencev ipd. kjer prevladuje znanje in sposobnosti posameznika.
Deontična avtoriteta - je avtoriteta drugega reda, kjer prevladuje hierarhija, položaj, razporeditev (vojska), formalna avtoriteta.
Seveda se je že sproti razvila živahna razprava in pogovor se je
Prodajalka vijolic za humanost
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in Društvo za boj proti raku Velenje vabita občane na ogled slovitega španskega barvnega filma Prodajalka vijolic, v četrtek, 8. marca ob 19. uri v dvorani doma kulture.
Denar od vstopnic, ki bodo po 20 din, in prostovoljnih prispevkov obiskovalcev za pripete rožice, bodo namenili Društvu za boj proti raku Velenje.
dotaknil tudi pomena sistei" vrednot za spodbujanje podje' niške kulture in demokratične!)^
vodenja, motivacije za delo " delovni učinek.
V imenu Gorenja koncern in K"' turnega centra se je dr. Man® Košir zahvalil dipl. psih. Mark* Jeraj in izrazil upanje, da so ud* leženci tega srečanja bogatel5 za kakšno vrednoto in no^ spoznanje pri prepoznavanju a* toritet.
Izobraževanje
Izobraževalni center Goreli1 koncern razpisuje semičf' Teorija in uporaba materna^ ne statistike, ki bo 12., 13., n in 19. marca 1990, v učilni Gorenja Gospodinjski spal*' nad restavracijo Družbene# standarda.
Seminar sestavljata teoretični praktični del, ob zaključku pa v vsak udeleženec seminarja do“ gradivo in programski paket Lir1
star.
Prijavite se v Izobraževalne^ centru Gorenja koncern, inform8 cije pa lahko dobite po telefon* št. 337 in 319 ATC II.
Solidarna pomoč
Savski svet tozda Štedilniki i°rfnia Gospodinjski aparati še Pfed iztekom leta 1989 namenil vsadno ploščo (2 plin, elektrika), v tozdu Pohištvo gorenja Notranja oprema pa y> invalidki Zdenki Pintarič iz ta ca ‘zdelali kuhinjski sklop veh elementov, delovne Plošče in pomivalno korito.
Prejšnjo soboto, 17. februarja, s>a delavca Pohištva darilo Go-^6nja tudi vgradila v kuhinjskem Prostoru Zdenke Pintarič. Ku-n|ojski sklop je prilagojen njenim 2ahtevam in je nižji od običajnih 6|ementov.
Zato sem tudi pisala v Gorenje, v trgovinah tako nizkih ele-mentov nimajo. V Gorenju pa so
bili tako dobri in ustregli moji želji, bolj kot sem pričakovala. Bila sem resnično presenečena nad tem lepim darilom" je ob našem obisku povedala Zdenka Pintarič.
Opisala je tudi družinsko tragedijo njene družine, v kateri je po strelih iz pištole 82-letnega starca ostala hroma od pasu navzdol. Toda po rehabilitaciji v ljubljanskem zavodu je zbrala toliko moči, da si je začela življenje znova urejati pri starših, skupaj z 12-letnim sinom in 4-letno hčerko. Nesrečni dogodek pred dvema letoma v Globokem pri Brežicah pa sicer želi pozabiti, čeprav ji je zadal toliko gorja.
H.Jerčič
Hovo življenje novi cilji
te>?h'a lela i® preživel med vojno v AuSjI. razmerah; očeta je izgubil v ti j?0. itzu- Posvojila ga je stara ma-otTIZučil se je za kalilca. Bil je tudi ie M.Ven športnik - atlet, vendar mu p ~*0hol prehitro prekrižal načrte, hišo 1 se I6, ustvaril družino, zgradil unS’ toda alkohol ga je vedno bolj C6val. Naposled, ko ni bilo več iz-
hoda, se je odločil za zdravljenje. Postal je drug človek, pravi.
Nove cilje je začel uresničevati v novem okolju v Gorenju. Ob delu je končal strojno tehnično šolo, začel se je intenzivno ukvarjati z rekreacijo; v enem letu je prekolesaril 12.000 km. S kolesarji je prevozil Gorenjevo karavano bratstva in enotnosti po Jugoslaviji in povedal, da je sodeloval na 120 kolesarskih maratonih.
Ob športu ga je pritegnilo tudi igralstvo in začel je nastopati z monodramo Prežihovega Voranca Pot na klop, nekaj pa jih je napisal tudi sam.
Skratka, živi za kulturo, z dušo in srcem, dodaja. In v takšnem okolju, kjer je čutiti njegov kulturniški utrip, so v obratu Plastika pred dnevi počastili Janezovo 50-letnico.
H.J.
Sleme - Smrekovec
V nedeljo, 4. marca 1990, bodo planinci Gorenja šli s Slemena na Smrekovec.
Zbor je ob 6. uri pred Rdečo dvorano, za izlet pa se prijavite Rezki Vocov-nik, II ATC interna 142. Izlet je primeren tudi za otroke, čeprav je hoje za 6 do 7 ur. Ne pozabite na knjižice Slovenske planinske poti, kajti Sleme in Smrekovec sodita med njeni obvezni točki. Sicer pa boste te knjižice lahko kupili tudi na avtobusu.
Srečanje na delovnem mestu
Fanika Vodovnik
Danes, ko vsi neprestano nekam hitimo, nimamo več čas eni za druge, ponekod uvajamo nov, bolj zahodno naravnan delovni čas, ki nas nehote še bolj odtujuje in nam jemlje čas, ki bi ga lahko preživeli s svojimi družinami, je prijetno čuti, ko ti nekdo pove, da pravzaprav svoj prosti čas posveča predvsem svojima otrokoma.
V Nazarjah, v Gorenju Mali gospodinjski aparati, je prav to ob koncu razgovora še posebej poudarila Fanika Vodovnik. Sicer jo ob hiši v Šmartnem ob Dreti, kjer je doma, po delu v tovarni čaka še vrt, vzdrževanje same hiše, pa še kaj, kar največ časa pa kljub temu nameni svojima hčerama.
To je vsekakor prijetna sprostitev po osemurnem delu v proizvodni dvorani, čeprav se lahko v tej mali Gorenjevi tovarni pohvalijo s prijetnimi, svetlimi in čistimi delovnimi prostori. Seveda pa to ne more zmanjšati odgovornosti in napora vsakega zajjoslenega. Vse to pa delavce tudi še bolj povezuje med sabo, posebej še tiste, ki so za stroji, ob tekočih trakovih in v pisarnah skupaj preživeli desetletje, dve ali še več. Dobro se razumejo med sabo in si, kadar je treba, priskočijo na pomoč. Veliko jim pomenijo tudi vsakodnevni obiski direktorja in drugih vodilnih v proizvodnji, saj čutijo, da jim ni vseeno, kako delajo, kako se počutijo na delu. Vsak še bolj zavzeto in odgovorno poprime za delo, kar je tudi prav.
Fanika Vodovnik že nekaj časa dela kot kontrolorka kovinskih rezalnih strojčkov. Njena odgovornost je še večja, kot prej, ko je dolga leta sestavljala različne druge aparate. Okrog 160 rezalnih strojčkov gre skozi njene ro-
ke vsak dan. Zmeri obrate elek-tromotorčka, ga regulira, prav tako pa tudi rezilo, da se ujema z nastavno ploščo. Napak je pravzaprav zelo malo. Lahko bi se pošalila in rekla, da tako zanjo pravzaprav ni kaj dosti dela. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti, da je kontrola vseeno potrebna prav za vsak izdelek, tako pri nas, kot tudi v tujini.
V skoraj dvajsetih letih, odkar je prvič prestopila prag takrat novozgrajenega Gorenjevega obrata, je skozi njene roke šlo veliko malih "pomočnikov" gospodinjstev. Skoraj ni malega gospodinjskega aparata, ki ga vsaj nekaj časa ni pomagala sestavljati. Vsak nov strojček, ki ga je spoznala, je bil tako zanjo kot za vse v Gorenju Mali gospodinjski aparati svojevrsten izziv. Pokazali so lahko vse svoje znanje in zmožnosti, izdelati lepe, uporabne in kakovostne strojčke, po katerih jih poznajo domači in tudi tuji kupci.
Tako bo tudi še naprej, saj misli v tej lepi tovarni, ki si jo marsikdo rad ogleda prav zaradi urejenosti in tudi prijaznih ljudi, Fanika Vodovnik vztrajati še kar vrsto let. V vseh teh letih se je navadila tako kraja, sodelavcev kot tudi vsakodnevne vožnje na delo, ki jo veseli.
Darinka Razdevšek
Planine vabijo
Do sprememb programa izletov lahko pride zaradi vremenskih razmer ali drugih objektivnih okoliščin. O tem odloča odbor Planinske sekcije Gorenje oz. vodja izleta. Izlete bodo vodili vodniki Planinske sekcije Gorenje. Pri zahtevnejših izletih bodo sodelovali tudi vodniki Planinskega društva Velenje.
Vsem, ki se boste odločili za planinarjenje z nami priporočamo, da se odločate za tiste izlete, za katere menite, da ste sposobni glede na vaše; zdravstveno stanje, trenutno kondicijo in ustrezno znanje iz gibanja v gorskem svetu. Starši, ki boste na zahtevnejše ture želeli peljati tudi otroke, ce o tem posvetujte z vodjo izleta. Planinske ture v visokogorje in tudi ostali izleti zahtevajo od vseh udeležencev
red in disciplino ter upoštevanje navodil vodstva izleta.
Kdor gre pravilno opremljen, fizično in duševno pripravljen na planinsko turo, bo užival kot pravi planinec. Ne bo doživel krize in se bo še po končani turi dobro počutil in si bo še želel v gore. Izbiro prehrane na izletih prepuščamo udeležencem samim. Za daljše ture priporočamo, da vzamejo udeleženci s seboj zadostne količine hrane in pijače. V večini planinskih postojank sicer lahko dobimo topel obrok, vendar moramo razmišljati tudi o nepredvidljivih situacijah.
Vse informacije o izletih in nasvete za planinarjenje ter nakup planinske opreme lahko dobite pri vodnikih Planinske sekcije Gorenje.
Vsi avtobusi, s katerimi se naši delavci vozijo na delo ob 6., 14. ali 22. uri in se vračajo z dela ob 6.15, 14.15 ali 22.15, bodo vozili po enakem voznem redu kot doslej.
Za ostale pa objavljamo spremenjene vozne rede Gornji grad — Mozirje — Titovo Velenje na delovni dan Gorenja: 5.05 - 5.30 - 5.51 13.03 - 13.30 - 13.51 21.05 - 21.30 - 21.51
Gornji grad — Mozirje — Titovo Velenje na delovni dan Gorenja, razen ob sobotah: 6.05 - 6.30 - 6.51
Titovo Velenje - Mozirje - Gornji grad na delovni dan Gorenja:
6.15	- 6.36 - 6.58
14.15	- 14.36 - 14.58
22.15	- 22.36 - 22.58
Titovo Velenje — Mozirje - Gornji grad na delovni dan Gorenja, razen ob petkih in sobotah: 16.15 - 16.36 - 17.08.
Avtobus ima naslednje vmesne postaje: Bočna, Šmartno ob Dreti, Pusto polje, Kokarje, Nazarje, Mozirje, Ljubija, Gorenje, Skorno zap., Skorno vrh., Lokovica, Preloge in Pesje.
Črna - Ravne na Koroškem - Slovenj Gradec - Titovo Velenje
-	Gorenje z vmesnimi postajami Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja in Titovo Velenje 5.15 - 5.45 - 6.10
-	6.43 - 6.45 ob delovnih dnevih Gorenja, razen sobote.
Gorenje - Titovo Velenje — Slovenj Gradec — Ravne — Črna:
16.10	- 16.12 - 16.45 - 17.10 - 17.40 vozi ob delovnih dnevih Gorenja, razen ob petkih in sobotah.
Stranice Vrh — Titovo Velenje — Gorenje:
5.50	- 6.48 - 6.50 vozi ob delovnikih Gorenja, razen sobote
14.50	- 15.48 - 15.50, ob delovnikih Gorenja, razen petka in sobote
Gorenje — Titovo Velenje — Stranice Vrh:
22.10	- 22.15 - 23.15 razen sobote
16.10	- 16.15 - 17.15 razen petka in sobote
Oplotnica — Slovenska Bistrica — Slovenske Konjice — Gorenje
4.25	- 4.40 - 4.56 - 5.45
12.30	- 12.45 - 13.01 - 13.50
20.25	- 20.40 - 20.56 — 21.45 vozijo ob delovnih dnevih Gorenja
5.30	- 5.45 - 6.01 - 6.50 razen ob petkih in sobotah
Gorenje — Slovenske Konjice — Slovenska Bistrica — Oplotnica
6.15	- 7.10 - 7.25 - 7.45
14.15	- 15.10 - 15.25 - 15.45
22.15	- 23.04 - 23.20 - 23.35 vozijo ob delovnikih Gorenja
16.10	- 17.10 - 17.25 - 17.45 vozi ob delovnikih Gorenja, razen petka in sobote.
Naj naštejemo še vmesne postaje na tej progi: Čad ram, Straža, Ugo-vec, Gladomes, Vinarje, Zg Ložnica, Sp. Ložnica, Poljčane "K", Slovenska Bistrica, Vrhole, Preloge, Prihovo, Tepanje, Slovenske Konjice, Zreče "K", Zreče AP. Zreče "K", Stranice "K", Frankolovo, Ivanca, Višnja vas, Strmec K", Vizore, Hrenova, Lemberg, Dobrna, Hramše "K", Sp. Črnava, Vinska Gora, Pirešica, Zg. Črnava, Gorenje.
Izletnik Celje
Prebold - Polzela - Gorenje
6.15	Prebold
6.25	Šempeter
6.30	Polzela
6.50	Titovo Velet,,e (Gorenje)
Mozirje - Gorenje
6.00	Mozirje
6.10	Letuš
6.45	Titovo Velenje (Gorenje)
Celje - Gorenje
6.10	Celje
6.25	Žalec
6.55	Titovo Velenje (Gorenje)
Gorica - Gorenje
6.35	Gorica
6.40	Titovo Velenje
6.48	Gorenje
Florjan - Gorenje
6.25	Florjan
6.40	Šoštanj
6.50	Titovo Velenje (Gorenje)
Skale - Gorenje
6.30	Škale
6.50	Titovo Velenje (Gorenje)
Šembric - Konovo - Gorenje
6.30	Šembric
6.35	Konovo
6.50	Titovo Velenje (Gorenje)
Avtobusi stojijo tudi na vmesnih posta
16.45
16.35
16.30
16.10
17.00
16.50
16.15
17.00
16.45
16.10
16.25
16.20
16.12
16.35
16.20
16.10
16.30
16.10
16.50
16.45
16.10
i, ki zgoraj niso opredeljena!
Nov delovni čas pomeni seveda tudi drugačno razporeditev odmorov:
ob 8.30 gredo na malico delavci Štedilnikov, Gorenja EKO in Vzdrževanja.
ob 8.40 delavci Gorenja Elektronika in Pohištva, ki delajo po fiksnem delovnem času,
ob 8.45 delavci Galvane In skladišča gotovih izdelkov, ob 8.50 delavci Plastike,
ob 9. uri delavci Zamrzovalnih omar in Zamrzovalnih skrini, ob 9.10 delavci Pralno-pomivalne tehnike, ob 9.20 delavci Hladilnikov,
ob 9.30 delavci Gorenja Procesna oprema, ki delajo v dveh izmenah ali po fiksnem delovnem času,
ob 11.30 ostali delavci Gorenja Procesna oprema in delavci Pohištva in Embalažnice Gorenja Notranja oprema, ki imajo nov delovni čas,
ob 11.45 delavci strokovnih služb koncerna, Gorenja Raziskav« in razvoj ter Gorenja Commerce,
ob 12. uri delavci skupnih služb Gorenja Elektronika in Gorenja Notranja oprema ter delavci Gorenje Servis, ob 12.15 tisti delavci Gorenja Gospodinjski aparati, ki so prešli na nov delovni čas.
Praznovanje 8. marca
Že v prejšnji številki Informatorja smo pisali, kako naj bi to tradicionalno praznovanje v Gorenju izkoristili za obiske nekaterih strokovnjakov. Spremenjene so ure sestankov z njimi. V ambulanti prve pomoči bodo tako med 9. in 10. uro. V četrtek, 1. marca, bo na obisku kozmetičarka, v petek, 2 marca, frizerka, v ponedeljek, 5. marca, modni kreator, v torek, 6. marca, pravnik ali psiholog, v sredo, 7. marca, pa zdravnik pediater.
Srce s srcem v Topolšico
Če premišljujete kam boste povabili svoje drage ali najdražje žene, prijateljice, sodelavke na praznovanje 8. marca, vam bomo pomagali.
Da bo 8. marec resnično praznični bodo poskrbeli delavci hotela Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica, ki vam 8. marca in še v petek in soboto pripravljajo dve vrsti kosil ali večerij. V prvem meniju vam bodo za 90 din ponudili mesni coctail, čisto juho, puranov file Vesna, sestavljeno solato in sadno ku-
Malica
po, v drugem pa za enak znesek ocvrte šampinjone, cvetačno jU' ho, rostbief Imperial, sestavljen« solato in banano Split. Pripravljajo tudi pester zabavni progra«1 in plesne večere. Pokličite re' cepcijo hotela 891-120, 981-1V in si rezervirajte mizo dokler je še čas!
Bički za malice in kosila___________________
Gorenje Družbeni standard obvešča delavce, da bo delikatesna živila izdajala za bloM v kiosku v sredo 28. februarji 1990, v ponedeljek, 5. in tore! 6. marca 1990.
Delavci lahko izkoristijo tudi bloke za kosila, ki jim s 1. marčen1 1990 poteče veljavnost.
Hkrati ponovno obveščajo delavce, da bodo s 1. marcem 1990 izdajali bloke za abonentska ko; sila, ki bodo veljavni za tekoč' mesec. Za gotovinska plačila bodo priznali 10-odstotni popusl Bloke lahko s 1. marcem nabavite v blagajni pri Dobrili Jukič. Z« vsa druga naročila kosil pa \e treba dostaviti do 10. ure v Gostinsko enoto obvestilo in bloke
Zaradi izdajanja malic delavcem, ki delajo po novem delovnem času, bodo kosila izdajali le od
13.30	do 14.30.
Četrtek
Petek
Sobota
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna	Dietna
Paprikaš, testenine, Ledolino	Paprikaš, testenine, Ledolin«
Govedina v juhi, pecivo	Govedina v juhi, pecivo
Sekljani zrezki, stročji fižol v	Sekljani zrezki, solata
solati
Jota, prekajena rebrca, jabolko Pečena jajca, mleko Pečen piščanec, mlinci, solata Pečen piščanec, mlinci, sol«1 Hrenovke, krompirjeva omaka, Hrenovke, krompirjeva omak8 jogurt	jogurt
Dunajski zrezki, riž,	Telečja pečenka, riž, solata
zeljna solata
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet-Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Titovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1-1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.