Proletark vseh dežel, združite sel PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto X. — št. 125 Ljubljana, nedelja 29. maja 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Poštnina plačana v gofovinL IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: \ Delo Ljudske skupščine FLRJ Govor tovariša Edvarda Kardelja Govor tovariša Borisa Kidriča Drugi dan kongresa Zveze sindikatov Slovenije Plenum GO Zveze borcev Zasedanje Začasnega oblastnega odbora za mariborsko oblast Mesečna naroSnina din 45.— Gena din 4- DELO LJUDSKE SKUPSčlNE- FLR JUGOSLAVIJE Govor podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja v zvezi z novim zakonom o ljudskih odborih Beograd, 28. maja. Včeraj popoldne Je bila tretja seja sedmega rednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ. a dnevnem redu obeh svetov je bil predlog splošnega zakona o obrtništvu. Seje zveznega sveta se je ude-tejzu predsednik zvezne vlade maršal v. 9 splošnega zakona o obrtništvu Je govoril v obeh svetih ? skupščine ljudski poslanec Kidri (^spodarekega sveta FLRJ V zveznem svetu je bil razen tega a dnevnem redu predlog zakona o zmenah in dopolnitvah zakona o ove- rovljenju podpisov, rokopisov in prepisov. Predlog zakona o izmenah in dopolnitvah zakona o državni arbitraži, predlog odločbe o priključitvi vasi Kruševa in Vučeva LR Bosni in Hercegovini in potrdilo odločbo vlade FLRJ, ki so bile sprejete med 25. decembrom 1948 in 23. majem 1949. Vse te zakonske osnutke je Ljudska skupščina soglasno sprejela. Danes dopoldne je bila skupna seja obeh svetov, na kateri je podpredsednik zvezne vlade in minister zunanjih zadev Edvard Kardelj dal ekspoze o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o ljudskih odborih. Ekspoze tov. Edvarda Kardelja Vlada predlaga Ljudski skupščini precej spremenjen in dopolnjen, prav za prav nov zakon o ljudskih odborih. Prepričan sem, da ne bom pretiraval, če takoj v začetku rečem, da pomeni ta zakon po ®v°ji globoki demokratičnosti in po svoji “Onkretni organizacijski izdelavi izredno 'Sočan korak naprej v razvoju naše sofistične državne' graditve. Kot takšen |e ta zakon hkrati resen prispevek k !®°r‘ji in praksi socialističnega razvoja. aš namen je bil, da pride v popolnem Soglasju z načelom enotnosti oblasti in demokratičnega centralizma čimbolj do Jfraza tista globoka demokratična težnja ljudskih množic glede na samoupravo, za Sodelovanje v upravljanju države, ki je bila vedno značilna za vsa resnična ljudska gibanja na svetu, posebno pa mora biti značilna za revolucionarni proletariat in za socialistično demokracijo. Razumljivo je, da s tem nisem hotel reči, da smo dali s tem zakonom zgled Popolnega demokratizma, kateremu ni mogoče več ugovarjati in se ne more več dalje razvijati. Takega demokratizma sploh ni, in kadar bodo nekoč dozoreli družbeni pogoji za tako »popolno demokracijo«, takrat ta ne bo več demokracija, takrat bo sploh odmrla kot državna oblika in jo bo nadomestila svobodna ljudska skupnost. S tem zakonom hočemo napraviti še korak naprej v tej smeri in ustvariti hkrati še jasnejšo perspektivo, da se bodo demokratične oblike, ki jih izraža ta zakon, neprenehoma naprej razvijale in poglabljale vzporedno z razvojem notranje družbeno-ekonomske strukture naše države. V tem smislu je ta zakon velikanski korak v nadaljnjem razvijanju demokratičnih pridobitev, izvo-jevamh v teku naše ljudske revolucije. Dovolite mi, da se najprej nekoliko ustavim na nekaterih načelnih vprašanjih razvoja naše ljudske demokracije, nato pa preidem h konkretnim nalogam nadaljnjega razvijanja in utrjevanja naših ljudskih odborov. Nekaj o definiciji ljudske demokracije Predvsem bi hotel podčrtati neka) osnovnih značilnosti ljudskih odborov, o ^terih nam govori zgodovina njihovega **zyoja, ker so te značilnosti dale pečat Se®u sistemu naše ljudske demokracije. . ^ Naši ljudski odbori so se razvijali j®* organi ljudske borbe proti okupator-njihovim pomagačem in raznim izrečem, ki jih je v veliki meri rodila ®r*oazija in njene politične agenture v , .eku narodnoosvobodilne vojne. Kot ta-80 na osvobojenem ozemlju takoj in eposredno prerasli v organe oblasti, ali M so postali eno in drugo. Tukaj je bila *j*ra oblast popolnoma porušena, tako «*ede na organizacijski sistem kakor na “radniški sestav. . 2. Prav od začetka je pripadala vohuna vloga v ljudskih odborih v glavnem delavskemu razredu, ki je po ljudskih odborih ustvarjal trdno zvezo z množicami ^gih delovnih ljudi. To seveda ne poceni, da je bila ta vloga že uresničena !? zagotovljena v vsakem posameznem l,ttdskem odboru. Ne, celo danes ne mo-fetto reči, da je sovražni vpliv popolnoma 'kvidiTan v vseh ljudskih odborih, toda Ts*k posamezni ljudski odbor je bil v *kem sistemu enotne ljudske oblasti, da v^ražni vpliv v posameznih ljudskih od-j rih ni mogel količkaj bistveno vplivati .* značaj oblasti kot celote in na njeno javnost. Poleg tega smo imeli tako «L°kj° P0^ično orožje, kot je naša Ljud-i a , onta’ katere temeljna gonilna sila iVV.aJ?Ve2a delavcev in drugih delov-Ui ljudi pod vodstvom Komunistične P*rti]e. Ta zveza se je po Ljudski Ironti Neprenehoma utrjevala, hkrati pa se je rjevala tudi vodilna vloga delavskega J«*reda m Komunistične partije. Taka **»ud»ka lronta |e postala glavna množič-Mitična opora ljudskih odborov. . 3. Ljudski odbori so postali politična organizacijska podlaga sistema ljudske plasti, dali so ime tej oblasti dali so ime ‘todski demokraciji. Iz ljudskih odborov ? Postopoma zrasli višji državni organi, požni, republiški, zvezni. Oni so se ka-S* Pravi Stalin za sovjetsko oblast, kon-'U*uirali v enotni sistem ljudske oblasti, J državo ljudske demokracije, ko je v te-^" 1942-43. leta iz narodnoosvobodilnih U j rov zrasel AVNOJ, revolucionarna tttjSka skupščina, najvišji narodnoosvo-tav T teku 8*etovne vojne dobila svoje ime za »ki . ljudske revolucije po naši ljud- mi B „,s^' Po naših ljudskih odborih, tehtava i , iasno, kako velika je zmeš- v glavah tistih »teoretikov«, ki se že nekaj let trudijo, da bi dokazali, da je baje ljudska demokracija nekaj načelno novega v družbenem razvoju, nekak predhodnik buržoaznodemokratičnega tipa pred sledečo etapo — diktaturo proletariata. Ta revizionistična zmešnjava se je drastično odražala v nekem članku italijanskega komunista Eugenija Realeja, ki je takole lormuliral vlogo ljudske demokracije: »Nove ljudske demokracije so nekak most med dvema epohama.« (Ri-nascista, Roma, maj 1947, stran 120). Da bi bilo jasno, na katere epohe misli Eu-genio Realo, moram dodati še tale citat iz istega njegovega članka: »Ali se lahko pojavi v konfliktu med kapitalističnim in socialističnim redom današnjega sveta na določeni stopnji tretja oblika, ki nima karakteristike prvega niti karakteristike drugega, ampak pomeni zgodovinsko izraz zase, neko posebno rešitev, jasno obeležen in poseben Jakt? Na ta vprašanja, ki si jih mnogi pisatelji in politiki postavljajo in zanimajo vedno širše sloje znanstvenikov, občutimo, da lahko odgovorimo, da taka morebitnost ni samo možna, ampak skoraj naravna. Zavedati se je treba samo nujnosti zgodovinskega dogajanja. Ne samo možna ampak tudi logična. Samo razumeti je treba smisel napredka, za katerega ni ničesar mogoče modelirati, in ugotovljene ter nespremenljive formule« (Rinascista, Roma, maj 1947 stran 118). Tako smo torej zvedeli, da je med diktaturo buržoazije in diktaturo proletariata še nekaj tretjega, »izraz zase«, »posebna rešitev«, »jasno obeležen in poseben fakt«, to je neki družbeni sistem, ki nima niti značilnosti kapitalizma niti značilnosti socializma, z eno besedo nekaj okroglega, pa s kotom. Seveda ni mogoče priti iz kapitalizma naravnost v zgrajeni socializem, ampak j potreben neki prehod. Toda glede prehodnega razdobja so postavke marksizma-leninizma popolnoma nedvoumne in doslej ni niti najmanjšega objektivnega fakta, ki bi mogel te postavke spraviti v dvom. Kakor je znano, pravi namreč Marx, da leži med kapitalizmom in socializmom neko prehodno razdobje, ki še nosi pečat staje družbe, v katerem pa se hkrati porajajo, razvijajo ter vedno bolj krepe elementi nove socialistične družbe vse dotlej, dokler ne odnesejo popolne zmage nad elementi kapitalizma. To prehodno razdobje ne more biti drugo kot neka oblika diktature proletariata, ki izkorišča državno mašine-rijo kot ostanek razredne družbe za dušitev odpora ostankov kapitalizma in za zgraditev socialistične družbe. Seveda ni ureditev tega razdobja več kapitalizem, pa tudi še ne zgrajeni socializem, kajti v njem so elementi tako prvega kakor tudi drugega. Vendar je taka država prehodnega razdobja vseeno država socialističnega tipa — čeprav še ne razvita — tako po značaju oblasti kakor tudi po tem, da enposredno služi uničenju kapitalizma in zgraditvi socializma. To pomeni, da ni ljudska demokracija nikak »most« med diktaturo buržoazije in diktaturo proletariata, ampak je lahko samo ime za celo vrsto specifičnih oblik v prehodnem razdobju k socializmu, v prehodnem razdobju, katerega vsebina je prav diktatura proletariata, ne pa nekaj »tretjega« in za kar je značilna vztrajna borba med vedno številnejšimi in naraščajočimi socialističnimi in stalno izriva-nimi ter zginevajočimi kapitalističnimi elementi vse do njihove likvidacije. Tu seveda ni nikakih »tretjih značilnosti«. To si je lahko izmislil samo oportunistični filistrski strah pred borbo in težavami v prehodnem razdobju, naslanjajoč se na akademski dogmatizem, ki ne more razumeti bistva konkretnih oblik revolucionarnega razvoja, ker se ne ujemajo z določenimi shemami in recepti. Ne bi navajal Reala, če bi bilo to samo njegovo mišljenje, toda omenil sem njegov citat zato, ker izraža najotipljiveje tista stališča, ki se pojavljajo od konca vojne naprej pri mnogih vplivnih ljudeh v komunističnem gibanju, tako v Sovjetski zvezi in državah ljudske demokracije kakor tudi v kapitalističnem svetu. Septembra 1947 je n, pr, pisal Eugen Varga tole: »Družbena struktura teh držav (misli se na države ljudske demokracije E. K.) se razlikuje od strukture tistih, ki smo jih doslej poznali. To je neka popolnoma nova stvar v zgodovini človeštva- To ni buržoazna diktatura pa tudi ne diktatura proletariata. Stari državni aparat ni zlomljen, kot je bil to primer v Sovjetski zvezi, ampak se obnavlja s stalnim vsrkavanjem pristašev novega režima. To niso kapitalistične države v običajnem smislu te besede. Vendar pa niso to niti socialistične države. Njihov razvoj v smeri socializma temelji na nacionalizaciji glavnih proizvodnih sredstev in na samem značaju teh držav«. (Democratie Nouvel-le, september 1947 stran 463). Se pravi, da tudi pri Vargi ni ljudska demokracija niti riba niti meso, toda perspektiva socialističnega razvoja za Vargo vseeno obstaja v ljudski demokraciji, samo, da ni njen nosilec proletariat, t. j. ni njegova oblast, ampak nekaj neznanega, »tretjega«, kar leži v »samem značaju države«, kaj pa je prav za prav v tem značaju, ostaja popolna neznanka. Rojak Eugena Varge in član CK KP Madžarske Horvat Martin pa je vendar hotel stvar bolje konkretizirati. Ko polemizira proti tistim sovražnikom, ki »mešajo«, kot pravi, ljudsko demokracijo in socializem, piše: »Njihova argumentacija se na kratko glasi: kdor je proti socializmu, tisti nasprotuje ljudski demokraciji in je pristaš buržoazne demokracije. To ni na mestu v prvi vrsti teoretično. Glede na to, da ljudska demokracija ne uničuje lastninske pravice nad proizvodnimi sredstvi, jo je mogoče imeti enostavno za najnaprednejšo obliko buržoazne demokracije, ali še pravilneje, za edino njeno napredno obliko.« Se pravi, da je stvar jasna, ljudska demokracija je oblika buržoazne demokracije in k temu še edino napredna. Toda po tej tako »jasni« liniji pride najbolj klepetavi in hkrati najbolj zmešani tribun »iniormbirojevske linije« Ra-kosi Matias in napravi tole zmešnjavo: »Končno moramo povedati nekaj besed o vprašanjji, kako in kje se vzpostavitev madžarske ljudske demokracije spaja s potjo, ki vodi v socializem. V zadnjih 25 letih so se komunistične partije sveta naučile, da je več poti, ki vodijo v socializem, zato mi ne moremo zgraditi socializma, kolikor ne zgradimo svoje poti, upoštevajoč specifične okol-nosti države. Mi smo se to naučili, če pa mi utrjujemo madžarsko demokracijo, ne delamo tega iz taktičnih razlogov ali iz razlogov, da bi dosegli neki skrivni cilj. temveč iz globokega komunističnega prepričanja in mi bomo storili najbolje kar moremo, da bi izpolnili okvire te demokracije s kar mogoče večjo socialistično vsebino. To bo pospešilo napredek, ki vodi človeštvo k socializmu. Prav tako vemo, da more nastati naš socializem, čeprav uporablja socializem celo množico mednarodnih izkušenj, edino kot rezultat razvoja madžarske zgodovine in madžarskih ekonomskih, političnih ter družbenih sil. To bo socializem, rojen na madžarskih tleh in prilagojen madžarskim pogojem«. (Iz govora M. Rakosija na III. kongresu MPT). Po Rakosiju se morata torej nekje srečati ljudska demokracija in pot v socializem. Sicer je ostalo popolnoma nejasno, kaj je ljudska demokracija, vendar pa je jasno, da se mora nekje srečati s potjo v socializem. Na ta način Rakosi zanika tisto, kar je rekel Horvat, namreč da ljudska demokracija in socializem nista v ni-kaki zvezi, in prav nasprotno, da žele ljudsko demokracijo s čimveč socialistične vsebine. Po Rakosiju je na istem kongresu ma-darske Partije delovnih ljudi Jozsef Re-vai takole pojasnil, kaj prav za prav pomeni pot v socializem skozi ljudsko demokracijo: »To napredovanje k socializmu je brez dvoma počasnejše kot tisto napredovanje, s katerim smo šli 1919. leta. Toda mi, tovariši na ljubo inteligenci, kmetom, malim ljudem, torej zaradi vsega delovnega ljudstva, radi gremo počasneje, toda brez bolečin k socializmu, kot da bi šli hitreje za ceno kake državljanske vojne.« Potemtakem so se madžarski komunisti odločili za ljudsko demokracijo zato, ker je pot ljudske demokracije v socializem, po Revaiju, počasnejša kot kaka druga pot. Madžarski komunisti »v interesu delovnega ljudstva« raje gredo počasneje, toda brez bolečin, kot hitro in boleče, kakor so šli 1919. leta, čeprav nam je Revai ostal dolžan odgovora, komu je bilo takrat zaradi »hitrice« konec koncev boleče. Toda, glejte, takoj zatem takole grozi svojim sovražnikom: »Če bo našim sovražnikom uspelo, da bodo zadržali ali preprečili razvoj ljudske demokracije, tedaj bo komaj mogoče govoriti o tem, o tej neboleči poti k socializmu.« To pomeni, madžarski komunisti gredo v socializem po poti ljudske demokracije zato, da bi šli počasi in brez bolečin, in sicer iz čiste velikodušne obzirnosti do delovnega ljudstva, hkrati pa izjavljajo, da bodo, če bi jih sovražnik ustavljal na tej poti, šli po neki drugi poti, menda po tisti, kot so šli 1919. leta, ko se je kakor nam je znano, maržarska revolucija končala s porazom, ter je potemtakem zelo pogumno »reči«, da je bila tedaj hitrejša pot, kot je današnja. Kar zadeva nas komuniste in delovne ljudi Jugoslavije, bo z nami malo drugače, ker če bi morali izbirati med počasnejšo in hitrejšo potjo, bi vsekakor zbrali hitrejšo, pa čeprav bi bila za nekoga morda boleča. Toda mi gremo približno prav tako, kakor je treba, se pravi, toliko hitrejše, kolikor nam dovoljujejo in kolikor zahtevajo objektivni činitelji socialističnega razvoja. Razumljivo je, da tudi subjektivni činitelji igrajo veliko vlogo, toda njihova vTed-nost se kaže prav v tem, da znajo najti za razvoj socializma takšen tempo, ki je v skladu z objektivnimi pogoji, če bodo šli prepočasi, bodo tepeni, če bodo šli prehitro, pa bo spet narobe. Toda, vidite, madžarski komunisti so v boljšem položaju in lahko izbirajo, ali bodo šli počasi ali pa hitreje. Kot dobri in miroljubni ljudje so se odločili, da bodo raje šli počasi. Toda po vsem tem se bo človek vendarle vprašal: Kaj je prav za prav maržarska ljudska demokracija? Da lij bil odgovor jasen, ne morem kaj, da ne bi navedel še en madžarski citat, in sicer spet iz članka »najbolj učenega« madžarskega »teoretika« Jozsefa Revaija ki pravi: »Bistvo državne oblasti ljudske demo> kracije je delitev oblasti med delavskim razredom in delovnimi kmeti«. (Informacijski bilten CK MPT — 1948, št. 8, str. 14). Razumljivo je, da taka formulacija ni nič drugega kot prazno sholastično žongliranje z besedami in pojmi. Toda ta dobiva svoj praktični smisel, če prečitamo tele besede, ki so v istem članku za gornjo formulacijo: »Da bi šli k socializmu po poti ljudske demokracije, je potrebno, da je naša državna oblast vedno bo 1 j enotna (podčrtal E. K.) Sedanja državna uprava je šla daleč naprej glede na doseganje enotnosti. Vendar pa tudi sedanja uprava, sedanja državna oblast ni enotna edina državna oblast v tem smislu, da ni vsa državna oblast v rokah enega rareda«. {Podčrtal E. K.) (Isto na strani 14, 15). Z drugimi besedami, Revai hoče »čisto« oblast enega razreda, t t. delavskega razreda, ker pa sedanji madžarski sistem po Revaiju pomeni »delitev oblasti« med delavskim razredom in delovnimi kmeti, pomeni to, da je treba vreči delovne kmete od udeležbe pri oblasti. Glejte, do takih neumnosti se lahko dokopljejo nepoučeni, tako imenovani teoretiki pri svojem skolastič-nem načinu misli in vsekozi idealistični metodi dela, ki nima za podlago objektivnih dejstev, temveč krestomatije ločeno zbranih citatov. 0 takem načinu dela pravi Engels takole: »Materialistična metoda se spremeni v svojo nasprotnost, če se je ne poslužujemo kot vodilne vrvice v zgodovinskem raziskovanju, ampak kot gotove šablone, po kateri se kroje in prenarejajo zgodovinska fakta.« (Fr. Engels: Odgovor g Paulu Ernotu — dela Marxa-Enge1sa, ruska^ izdaja XVI, druga knjiga, str. 73). ®vai k* očividno želel, da bi bila v Madžarski neke vrste »čista diktatura proletariata«, osvobojena vsakega sodelovanja drugih delovnih ljudi pri oblasti Toda take vrste proletarska diktatura bi bila mogoča samo na prehodu v socializem iz »idealno čiste kapitalistične družbe«, ki je pa nikjer ni, se pravi, v kateri bi bili samo kapitalisti in delavski razred. Ker oa take družbe ni. niti »idealno-čiste« buržoazne niti idealnočiste proletarske diktature, je Lenin, kakor znano, definiral diktaturo proletariata kot specifično zvezo delavskega razreda z drugimi slon delovnih ljudi, v nrvi vrsti z delovnimi Ume-ti. Mar more obstajati taka zveza da Nadnlienanir na 2. strani. Maršal Tito Je sprejel delegacije raznih delovnih kolektivov Beograd, 28. maja Maršal Tito je v četrtek dopoldne v Belem dvoru sprejel več delegacij iz Beograda in notranjosti države, ki so mu v imenu ustanov, kolektivov tovarn ter podjetij in organizacij, ki jih zastopajo, čestitale k rojstnemu dnevu ter izročile pozdrave in darila Med delegati so bili predstavniki ministrstva za znanost in kulturo, ministrstva za gradnje, ministrstva za pomorstvo, ministrstva za lahko industrijo, prve in druge vojne oblasti, artilerijskega polka I. proletarske divizije, glasila KPJ »Borbe«, agencije »Tanjug«, »Jugošt-ampe«, »Športa«, »Kulture«, »Prosvete«, delovnih kolektivov »Ivo-Lola Ribar«, »Sutjeska«, »20, oktobar«, »Stalingrad«, »Nikola Tesla«, »29. novembar*', »Proletetr«, »Andja Rankovič«, »Petar Velebit«, »Branko Djonovič«, »Brodogra-dilišta«, »Jugostroj«, »Filip Kljajič«, »Trikotaže«, »Duniav«, »Monument«, »Pr/a petoletka«, »Metalservis«, nato delegati Zveze obrtnih zadrug Srbije, podjetja za izdelavo obutve V. rajona, čevljarske za- druge VII. rajona, »Narodne radinosti«, opankarske obrtne zadruge, tiskarne Narodne banke i. dr. Maršal Tito se je prisrčno zahvalil članom delegacij za čestitke, diarila in pozdrave, ki so mu jih prinesli, ter je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da se vam in vsem delovnim ljudem, ki jih zastopate, zahvalim ob tej priložnosti tudi za delovne uspehe, ki jih dosegate, za vašo pripravljenost, da ustvarimo veliko delo socializma, za katero se borimo. Posebno sem srečen, ko vidim okrog sebe vas, delovne ljudi in mladino, in ko se lahko z vami razgovarjam o vaših naporih, vaših potrebah in vaših skrbeh. Na ta dan, ko ste mi prišli čestitat k rojstnemu dnevu, se vam vsem še enkrat zahvaljujem in obljubljam, da bomo jaz in vsi, ki z menoj delajo, napeli vse svoje sile ter neutrudljivo in vztrajno delali, da z vami skupaj dosežemo cilj, ra katerega smo se borili — da uresničimo socializem v naši drravi.« Maršal Tito je naito ostal do poldneva v razgovoru s člani delegacij. ZAHVALA MARŠALA TITA ZA ČESTITKE OB NJEGOVEM ROJSTNEM DNEVU Predsednik zvezne vlaie maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je prejel ob svoji 57 letnici veliko število pozdravnih pisem in brzojavk od državnih in partijskih voditeljev, predstavnikov ljudske oblasti, organizacij in ustanov, delovnih kolektivov tovarn in podjetij, mladinskih delovnih brigad, borcev, podoficirjev in oficirjev JA, od kmetijskih obdelovalnih zadrug, diplomatskih predstavnikov in posameznikov iz države in inozemstva. Maršal Tito je prav tako prejel iz raznih krajev naše države od prebivalcev mest in vasi, delovnih kolektivov in posameznikov veliko število različ- nih darov skupno s pozdravnimi pismi, v katerih čestitajo naši delovni ljudje k rojstnemu dnevu tovariša Tita ter izražajo svojo zvestobo Komunistični partiji Jugoslavije, Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu Titu ter prosijo, da vztraja partijsko državno vodstvo v borbi za pravično stvar pri graditvi socializma v naši državi. Maršal Tito se s tem najsrčneje zahvaljuje za vse pozdrave, zelje in darove, ki so mu jih poslali predstavniki ljudstva in delovni ljudje naše države kakor tudi predstavniki naše države iz inozemstva. (Iz kabineta maršala Jugoslavije.) Govor podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelfa Nadaljevanje s 1. strani. bi poleg delavskega razreda sodelovale pri oblasti tudi druge množice delovnih ljudi? Razumljivo je, da ne more. Kar pa je neobhodno potrebno, da bi imela taka oblast v bistvu vendar značaj dikta-ture proletariata, to je nesporna vodilna vloga delavskega razreda, ki zagotavlja, da bodo delovni kmetje sodelovali pri tej oblasti zares kot delovna množica, katere interes se zlaga z interesom delavskega razreda. Delovni kmet je zaveznik delavca, ni pa njegov zaveznik kmet-špe-kulant, nasprotno, proti temu se ta oblast bori. Zato tudi je diktatura proletariata, v kateri ima delavski razred vodilno vlogo, ki se izraža predvsem v vodilni vlogi njegove revolucionarne prve straže, Komunistične partije. V organih in aparatu oblasti je to tisti skok iz kvantitete v kvaliteto, po katerem je postala v današnjem času neka oblast po svojem bistvu diktatura proletariata ne glede na oblike, ne glede na več ali manj ostankov preteklosti, ne glede na stopnjo in na oblike sodelovanja drugih delovnih ljudi pri oblasti. Razumljivo Je, da je v današnjem času in ob takih pogojih govorjenje o »delitvi oblasti« na delavski razred in delovne kmete, teoretično vzeto, neumnost in idealistični šematizem, praktično pa škodljivo izpodkopavanje zveze delavcev, delovnih kmetov in vseh delovnih ljudi. Take »teorije« so tipične za tiste nepoučene, a zelo domišljave »teoretike«, ki se drže »pravila«, da jim teoretično znanje ne služi za to, da bi se bolje žnašli v današnji družbeni praksi, pri praktičnem delu, temveč za to, da bi dokazali 9Voje »teoretično znanje«. Dejansko je njihovo znanje v kupu citatov in deiinicij, ki so postali v njihovih glavah nespremenljive dogme. Tako Revai tudi v tem primeru, namesto -da bi bil srečen, da se danes človeštvo v borbi za socializem in na čelu s proletariatom mnogo širše odziva ideji in praksi socializma, kot je bilo v času Oktobrske revolucije, smatra to širino kot začasno zlo, ki ga je za sedaj treba trpeti, a se ga je treba čimprej osvoboditi. Drugače ne more pojmovati stvari, ker v njegovi nevedni glavi praksa ni v Soglasju s teorijo, in jo mora zato nujno natakniti na »teoretično kopito«. Tudi sam je spregledal neumnost in škodljivost te svoje teoriji, in zato pozneje v istem članku prepričuje kmete, da madžarski »komunisti« ne stremijo za »monopolom« v oblasti, s čimer očividno prihaja v nasprotje s svojo glavno teorijo, ki se ji navzlic temu ne odreče. Šele nekaj nte-secev pozneje, po lekciji, ki so mu Jo dali moskovski profesorji, je v imenu vseh madžarskih »teoretikov« bil samokritičen in »popravljal« svoje stališče, toda na zelo »originalen« način, o čemer bom pozneje govoril. Mislim, da smo iz tega dovolj videli, kakšno zmešnjavo so napravili madžarski komunisti iz pojma ljudske demokracije. Iz vsega je jasno samo to, da je bila za madžarske komuniste prav do začetka letošnjega leta ljudska demokracija sicer prehodno obdobje, toda prehodno obdobje, ki ni diktatura proletariata, k prehodnemu obdobju, ki je diktatura proletariata. In kaj je tisto, kar ni? Po razlagi Jo-zsefa Revalja bi morala biti to »delitev oblasti na delavce in delovne kmete«, ki oboji gradijo socializem, eni počasneje in brez bolečin, drugi pa hitreje in boleče. Brez dvoma — originalno »odkritje«. Dovolite ml, da se dotaknem še nekaj citatov, ki kažejo, da ni tako stališče nikaka madžarska specialiteta. Glejte, kaj pravi o ljudski demokraciji Georgij Dimitrov: »Bolgarija ne bo sovjetska republika, ampak ljudska republika, v kateri bo izvrševala, funkcijo oblasti velikanska večina ljudstva — delavci, kmetje, obrtniki in ljudska inteligenca. V tej republiki ne bo nikake diktature ..,« (Iz govora Georgija Dimitrova septembra 1946). Tudi tu se torej postavlja ljudska demokracija kot nekaj načelno različnega od sovjetske oblasti, nekaj, kar ni proletarska diktatura, pa tudi ne kakršna koli diktatura sploh. »Naše ljudstvo je za parlamentarno republiko, ki ne bo plutokratska republika«, je rekel t istem govoru Georgij Dimitrov. To pomeni, da n! ljudska demokracija niti buržoazna niti proletarska diktatura, niti ni buržoazna niti sovjetska demokracija parlamentarna republika večine delovnih ljudi. Dimitrov ni s tem seveda niti malo pojasnil družbeno-zgodovinske vsebine ljudske demokracije. Vzemimo nadalje izjavo Bolesiawa Bieruta junija 1946 v Krakowu: »Bistvo nove družbene in gospodar-eke ureditve je v specifični soglasnosti dveh činiteljev: na eni strani v vodilni vlogi države, ki razpolaga z obsežnimi proizvodnimi sredstvi in se ravna pri svojem delu po splošnih narodnih koristih, na drugi strani pa v podjetnosti, energiji, prosti iniciativi množice samostojnih gospodarjev v kmetijstvu in bbrti, kakor tudi v srednjih in manjših zasebnih delavnicah in podjetjih, ki temelje na najemnem delu. Ta specifični sistem se ne naslanja na noben vzrok in ne pomeni posnemanja. Ni podoben niti sovjetskemu niti socialističnemu gospodarskemu redu, niti klasični gospodarski obliki zapadnih držav. Toda pri tem ta »istem najbolje ustreza socialni strukturi, ki je pri nas nastala kot rezultat po vojni povzročenih sprememb.« Po tej izjavi — ki je polna najrazličnejših vljudnosti do kapitalistov in njihove »klasične« ureditve — naj bi bila ljudska demokracija nek poseben sistem, katerega značilnost je »specifična soglasnost« ljudske demokratične države in njenega gospodarskega sektorja, t. j. socialističnega sektorja s kapitalističnim in drobno proizvajalnim sektorjem gospodarstva. Ta sistem, pravi Boleslavr Bierut, ni podoben niti socializmu, niti kapitalizmu, ampak je nekaj »tretjega«. Doslej smo vedno razumeli prehodno razdobje kot specifično razdobje spopada in borbe na življenje in smrt med naraščajočimi socialističnimi elementi in ostanki kapitalizma. To poljsko prehodno razdobje je v nasprotju s tem razdobjem »specifične soglasnosti« med temi elementi, z drugimi besedami razdobje mirnega vraščanja kapitalizma v socializem, Mi kaj takega nismo nikoli govorili, toda resolucija Informbiroja očita prav nam, ne pa Boleslawu Bierutu, tak smrtni greh. Toda sekretar CK KP Poljske je vendar danes, kakor veste, informbirojevski branitelj »prave« mar-ksistično-leninistične linije v razvoju socializma v ljudskih demokratičnih državah. Od njega niso celo niti zahtevali, naj moli confiteor. Kot kuriozum bom še omenil, da sem vzel gornji citat Bieruta iz članka nekega sovjetskega državljana Puhlova, Id je prikazoval svoječasno to stališče v svojem članku kot višek poljske modrosti. Nekaterim od vas bo mogoče to ime znano po tem, da meče isti Puhlov zadnji čas v Judinovem listu »Za pročnij mir« drva in kamenje na našo Partijo, ki brani, po Puhlovu, teorijo mirnega vraščanja kapitalističnih elementov T socializem, Zares bo morala zgodovina fizkultnre zabeležiti, da je dal Inform-biro vzpodbudo množičnemu izvajanju najbolj fantastičnih In najbolj smešnih »salto mortali«, kakršnih si ne bi mogla izmisliti nobena človeška fantazija. Toda poudariti je treba, da ta zmešnjava ni samo v ljudskih demokratičnih državah, ampak tudi pri učenih sovjetskih profesorjih, od katerih so se upali predvsem zelo redki spustiti v analizo novih revolucionarnih pojavov med drugo svetovno vojno in po njej. Toda tudi od tistih, ki so to vendar storili, je večina pokazala temeljito zmešnjavo v glavah. Omenil bom nekaj citatov, ki o tem govore. Primer Varge je že znan, zato ne bom navajal njegovih izjav. Toda popolnoma napačno je misliti, da je bilo njegovo mišljenje osamljeno v katerem koli primeru. Lahko priznamo, da je bila večina drugih sovjetskih teoretikov manj pogumna in zato manj jasna v formulacijah. Toda v bistvu se mnenja ne razlikujejo mnogo. Nekaj mnenj akademika P. Trajni-na iz leta 194?; »Ob pogojih demokratične revolucije, ki je utrdila demokracijo posebnega tipa, se ne razvija zasebna lastnina. Čeprav njena načela ostajajo, se nadalje ne razširjajo. Ob teh pogojih ni vladavine finančnega kapitala monopolov in trustov. Namen demokratičnih ustanov je dvig gospodarskega in kulturnega nivoja države in ljudstva, kar ni mogoče brez široke politične aktivnosti najširših ljudskih množic...« (Sovjetska država in pravo, št. 1, 194?), dalje: »...torej kakšna je socialna narava demokracije posebnega tipa?« —■ vprašuje Trajnin. »Ta seveda ni proletarska (socialistična) demokracija. Proletarska demokracija je istovetna z diktaturo proletariata, ki ne deli oblasti z drugimi razredi« (»Sovjetska država in pravo« št. 1, 1947), Se pravi, da to ni proletarska demokracija, ker ni diktatura proletariata, ni diktatura proletariata, ker deli oblast z nekom, ker pa ni diktatura proletariata, ni tndi ničesar od socializma, razen dn se zasebna lastnina ne razvija dalje. Profesor A. Leontijev pa, kot da bi pozabil, da sta Marx in Engels videla v demokratični parlamentarni republiki možno obliko diktature proletariata, piše leta 1947 takole: »... tako obliko (misleč na ljudsko demokracijo E. K.) nista predvidevala in nista mogla predvidevati niti Marx niti Lenin, kajti ustvarile so jo popolnoma specifične zgodovinske okolnosti, posebni pogoji, ki jih ni bilo mogoče predvidevati.« (»Plansko gospodarstvo« št. 4, 1947. leta.) Pa že kako sta Marx in Lenin predvidevala take oblike prehodnega razdobja. Samo A. Leontijev ni razumel, za kaj tukaj prav za prav gre, pa je tudi on iskal, tako kot ilrugi, v ljudski demokraciji neko »tretjo obliko«. Lahko bi vam prebral številne take citate, toda vzel bi vam preveč časa. Na kratko rečeno, je v svoji prvi fazi uspelo profesorski diskusiji v ZSSR ugotoviti samo to, da ni ljudska demokracija navadna buržoazna demokracija, hkrati pa je »dokazala«, da ni ona niti socialistična ureditev. Glejte veliko odkritje, kot da bi bilo mogoče iz kapitalizma v socializem preskočiti čez noč brez vsakega prehodnega razdobja. To bi bilo lepo, vendar je žal nemogoče. Na drugi strani je zares zanimivo, kako so ti sovjetski teoretiki »dovolili« Sovjetski zvezi skoraj 20 let za zgraditev socializma in da ji za ta čas vendar ne odrekajo značaja socialistične države«. Kljub temu sedaj navajajo ostanke kapitalizma kot neko posebno značilnost ljudske demokracije, kot da bi bili oni manj značilni za sovjetsko državo po Oktobrski revoluciji pa vse do zmage kolektivizacije. Toda glejte, če mi govorimo o graditvi socializma, potem smo pustolovci. V bistvu se ta Isti odnos izrnža sedaj, ko so dejstva zrušila vse te teorije in dokazala pravilnost našega stališča in naše politike, v teoriji, da je sicer mogoče »tudi v ljudski demokraciji« iti v socializem, toda »ne brez pomoči ZSSR«, kaj pa ta fraza pomeni in kaj se za njo skriva, najbolje kaže informbirojevski napad na našo drža- vo io vse tisto, kar ga spremlja, predvsem pa zamenjava načela enakopravnosti in prostovoljnega sporazumevanja med socialističnimi državami z enostranskim podrejanjem. Lahko bi navedel veliko citatov iz izjav in člankov različnih komunističnih voditeljev in različnih profesorjev v ZSSR ter drugih državah, vendar je tudi to, kar sem navedel, dovolj, da bi spoznali idejno in politično zmedo, ki je vladala in še vlada v vrhovih nekaterih komunističnih partij. Brez dvoma ni to slučajen P°jav. V naši državi in v naši literaturi ter v politiki naše Partije ne boste nikjer našli podobnih pojavov in teorij. To je tudi razumljivo. Naša Partija je šla skozi ogenj revolucije, ki je dala številne posebne oblike, ki pa je hkrati samo znova potrdila glavna revolucionarna načela marksizma -leninizma. Prav zaradi tega je bila za nas revolucionarna perspektiva vedno jasna in tudi nikoli nismo pozabili, da smo revolucionarna Partija. V resnici nismo dvigali hrnpa o diktaturi proletariata kot ga tudi danes ne dvigamo in smatramo za popolnoma nepotrebno, da bi ga dvigali, ker ne živimo več v razdobju druge internacionale, ko se je bilo treba boriti za obnovo revolucionarne vsebine marksizma v tem vprašanju. Toda mi nismo nikoli niti zanikali, da je to bistvo naše ljudske oblasti, pa tudi nismo širili oportunistične iluzije in propagande o različnih »specifičnih soglasjih«. Mi smo se za tako bistvo konkretno borili, pri čemer smo postavljali težišče v zagotovitev vodilne vloge Kompartije v borbi in ljudski oblasti od vsega začetka. To smo delali brez patetične samohvale in grozečega hrupa, zato pa z veliko požrtvovalno borbo, v kateri so naši delovni ljudje spoznali našo Partijo, se naučili ceniti jo in ji dali svoje zaupanje. Zato je bila naša Partija ob koncu vojne edina Kompartija, katere vodilna vloga je bila nesporna in zagotovljena ne samo z zaupanjem večine ljudstva, ampak tudi z njegpvim revolucionarnim orožjem. To smo dosegli, kajti tovariš Tito in Centralni komite naše Partije nista nikoli vzgajala naših partijskih kadrov v dnhn najrazličnejših oportunističnih iluzij, kot so to delale med vojno nekatere druge Kompartije, ampak vedno samo v smeri jasne revolucionarne perspektive. Glejte, zakaj ni bilo pri nas nejasnosti glede bistva in smeri razvoja ljudske demokracije. Koga torej popravlja Informbiro? Očividno tiste, ki so podpisali njegovo zloglasno resolucijo proti KPJ, in oni so se dejansko »popravili«, vendar tako, da so se skotalili v še večjo napako. Vendar bom o tem pozneje govoril. Ljudska demokracija in diktatura proletariata Seveda, ko govorimo o diktaturi pro1 letariata razumemo, kot sem že prej re kel, z njo določeno družbeno zgodovin1 sko kategorijo, ki označuje državo prehodnega razdobja od kapitalizma k socializmu. To razdobje ima lahko številne različne oblike, pa tndi stopnja demokratičnosti more biti večja ali manjša, odvisna od cele vrst* činiteljev, v katere se ne bom spuščal na tem mestu. Ne more biti nobenega dvoma, da mora biti ta socialistični demokratizem nujno vedno globlji in vedno bolj zajemljiv. Bilo bi popolnoma napačno smatrati diktaturo proletariata po Oktobrski revoluciji v Sovjetski zvezi za edino obliko diktature proletariata in za splošni recept za vse države. Ni treba pozabiti, da je Lenin govoril, da so boljševiki »morali ustvariti diktaturo proletariata v njeni najbolj surovi obliki« (XXIII, str. 313), zato ker se je Oktobrska revolucija odigravala ob takih objektivnih zgodovinskih pogojih, da je morala imeti proti sebi vso drobno buržoazno demokracijo. Očividno je torej, da so lahko ti zgodovinski pogoji tudi povsem nasprotni — n. pr. narodnoosvobodilna vojna pri nas — to pa daje diktaturi proletariata neprimerno bolj demokratično obliko. Vsi vemo, da je po svoji razredni in družbeni vsebini tudi najbolj liberalna buržoazna demokratična republika dejansko diktatura buržoazije. Buržoazija se lahko včasih posluži v okviru demokratične oblike iz kakršnih koli objektivnih razlogov raznih oblik sodelovanja v sami oblasti, včasih z ostanki fevdalizma, včasih s frakcijami radikalne drobne buržoazije, včasih pa celo s predstavniki delavskega razreda — s komunističnimi partijami. Toda tudi v takih primerih obdrži buržoazija svojo hegemonijo, si zagotovi ključne položaje oblasti, predvsem oboroženo silo države in tako ostaja ta oblast v svojem bistvu diktatura buržoazije, četudi včasih buržoazija težko vzdržuje tak svoj položaj, četudi je včasih celo prisiljena začasno dejansko deliti oblast in jo celo spraviti v nevarnost. Tak primer smo imeli v nedavni preteklosti, ko so sodelovali komunisti v italijanski in francoski vladi v zaključni fazi druge svetovne vojne in neposredno po njej. Nekateri italijanski in francoski komunisti so tedaj govorili, da sta ti vladi zaradi njihovega sodelovanja v njih dejansko ljudski demokratični vladi. Trdili so, da te države že korakajo po poti ljudske demokracije. Dejansko ni bilo tam nikake ljudske demokracije, ampak so komunisti sodelovali tam v neki buržoaz-no-demokratični vladi, v kateri je pripadala vodilna vloga buržoaziji, ki pa ie bila tako slaba, da je iskala začasni izhod v koaliciji s komunisti. Podobne položaje imamo lahko v okviru oblasti, ki jo ima v svojih rokah delavski razred. Vzemite n. pr. sodelovanje Subašič-Grolove buržoazne frakcije v naši vladL Čeprav se je ta frakcija nadejala, da bo zaokrenlla razvoj naše ljudske demokracije po potih buržoazne demokracije in ponovne utrditve kapitalističnega sistema, se je vendar zmotila, kajti vodilna vloga delavskega razreda in njegove avantgarde Komunistične partiie je bila trdno zagotovljena. Čeprav je bila tedanja naša vlada neka specifična prehodna koalicija, narekovana predvsem zaradi mednarodnih razlogov, na šubašič-Grolova frakcija prav zaradi take nesporne vodilne vloge Komunistične partije ni mogla omejiti oblasti delav*kef»a razreda niti preprečiti razvoj socialističnih elementov v družbenem razvoju, zato ni mogoče govoriti o nikakršni »delitvi oblasti«. Nam ni prišlo nikoli na misel, da bi zaradi takih prehodnih koalicij razglašali »novo pot v socializem«, ali nekaj »tretjega« med diktaturo buržoazije in diktaturo proletariata. Ni nikakršnega dvoma, da je tak oportunizem napravil največjo ikodo mednarodnemu proletariatu in socialističnemu razvoju po drugi svetovni vojni. Ni bistveno za diktaturo proletariata nasilje, kot to misli filister, ampak dejstvo, da ona označuje zgodovinsko vodilno vlogo delavskega razreda. Ta razred in nihče drug ni grobar in ne more biti grobar kapitalističnega sistema, in zato lahko samo on in nihče drug zagotovi tako oblast, ki bo napravila konec izkoriščanju človeka po človeku. »V tem je prav tudi težava prehoda, pravi Lenin, da je povezan z diktaturo, z momentom, ko vodi (podčrtal E. K.) samo en razred — proletariat.) Lenin XXIII. stran 321). Toda oblike, v katerih lahko pride ta vodilna vloga do izraza, so lahko, kot sem prej rekel, najrazličnejše z. l7?n)šo * >elo visoko stopnjo socialističnega demokratizma. Ni treba torej mešati oblike z vsebino — tako kot Ra-kosi, Revai itd. S takega stališča je treba torej gledati na vprašanje ljudske demokracije, in tako smo mi na to vprašanje tudi vedno gledali. O tem se je lahko prepričal vsakdo, kdor pozna politiko naše Partije in to stališče je prišlo jasno do izraza tudi v referatih delegacije KPJ na prvem zasedanju Informbiroja 1947. leta, prav gotovo pa na V. kongresu naše Partije. Spomnil vas bom na naslednji odstavek iz programa naše Partije, ki je bil sprejet na V, kongresu: »Ljudska oblast v Jugoslaviji je prav tista oblast, s katero vodijo delovni ljudje naše države uspešno borbo proti kapitalističnim elementom in za zgraditev socialistične družbe. Vodilna vloga delavskega razreda v ljudski oblasti zagotavlja, da ima tiste glavne značilnosti diktature proletariata, ki zagotavljajo socialistični razvoj države, to pa so: Ta oblast Je sposobna zlomiti odpor izkoriščevalcev; ta oblast je sposobna organizirati Žraditev socializma in ta oblast je naj-olj sposobna, da združi za ustvaritev socializma najširše množice delovnega ljudstva«, (»Program«, Kultura 1948, stran 38), Zdi se mi potrebno, da to posebej podčrtam zato, ker se danes hvalijo vsi mogoči »teoretiki«, kako so odkrili Ameriko s tem, da sedaj pišejo, da ima ljudska demokracija vendar neke zveze z diktaturo proletariata in s socializmom, pri čemer včasih celo ne morejo skriti vpliva naših formulacij. Toda pred V. kongresom naše Partije, kolikor so pisali o tem vprašanju, so pisali samo to, da ljudska demokracija ni diktatura proletariata. Sedaj pa, kakor vidite so isti ljudje ne samo odkrili diktaturo proletariata v ljudski demokraciji in v svojih lastnih državah, ampak so hkrati »odkrili« tudi to, da nimata v naši državi proletariat in Komunistična partija vodilne vloge, razen tega pa, da se spreminjamo v neke vrste buržoazno republiko s kulaško diktaturo. Kar se tiče teh klevet, mi dovolite, da se omejim samo mimogrede na dva citata, in to predvsem na neko Stalinovo izjavo iz leta 1935, ki jo je uporabil v borbi proti frakcionašem, ki pa se danes točno nanaša na klevetnike naše Partije. »Zakaj torej, pravi Stalin, nadaljujejo z razširjenjem spletk, neresnic? Kakšna metoda borbe je to? Pravijo, da je to idejna borba. Ni niti govora, tovariši, to ni idejna borba, v našem ruskem |eziku se temu enostavno reče kleveta«, (J. V, Stalin »Dela« VII. str, 363, 64). Razen tega pa tudi ne bo odveč citirati iz uvodnega dela za statut I. internacionale, ki ga je formuliral Karl Marx 1864, takole: »Ona (to je L internacionala E K.) izjavlja: Vsa društva in posamezniki, ki se njej priključijo, priznajo resnico, pravičnost in moralo za pravilo v njihovih medsebojnih odnosih ...« Današnji privrženci resolucije Inform-biroja so temeljito poteptali ta načela, zato pa postajajo njihovi »dokazi« vsak dan vedno manj prepričljivi. Toda, da se vrnem k definicijam ljud- | ske demokracije. Rekel sem že, da je nastal ob koncu 1948, prav gotovo pa letos, krut prelom pri omenjenih »teoretikih« v oceni ljudske demokracije. Poglejmo, kako Isti ljudje, ki sem jih prej omenil, danes t. j. v fazi po Informblro-ju, ocenjujejo svojo lastno ljudsko demokracijo. Boleslaw Bierut je rekel na kongresu I združitve poljskih delavskih partij konec prejšnjega leta: 1 »Iz tega izhaja, da je ljudska (demokracija posebna oblika revolucionarne oblasti, ki je nastala ob novih zgodovinskih pogojih naše epohe, da je izraz novih odnosov razrednih sil v mednarodni areni.« Torej »posebna oblika«, »revolucionarne oblasti« ob »novih zgodovmsJah pogojih«, izraz »novih odnosov« v »mednarodni areni« — vse skupaj zelo nedoločno in s tendenco, da bi se ničesar jasno ne povedalo, Toda, iz česar je vendar razvidno, da Poljska, kot pravijo, nima ničesar skupnega s svojo lastno ljudsko demokracijo, ampak jo je dobil* kot darilo od zunaj. Kolikor je ta teorija servilna in problematična, toliko Je tudi škodljiva. Toda med drugim pravi tu BoleslaW Bierut tudi takole: »V državi ljudske demokracije so še sloji, ki žive od izkoriščanja tujega del*' To so kapitalisti, to so različni podjet' niki, veliki trgovci, lastniki tovarn, ® zaposlujejo določeno število delavcev, vaški bogataši, različni špekulanti in najrazličnejši delomrzneži.« Pustimo ob strani, da izenačuje tukli Bierut brez pravice vse države ljudsk* demokracije s Poljsko glede kategorij kapitalistov, ki so ae, kakor pravijo, v ljudskih demokratičnih državah. Pri nas vsakdo ve, da pri nas ni niti »podjetnikov« niti »večjih trgovcev« niti »lastni' kov tovarn«, in zaradi tega niso neW nujni sestavni del ljudske demokracij* pač pa so pri nas še. vaški bogataši i? različni špekulanti, toda tudi ti niso ni’ kak nujen in trajen pridevek ljudske df' mokracije, o čemer priča razvoj našu* odelovalnih zadrug. Vendar pustimo to ob strani. Tisto, kar je tukaj važno, j* dejstvo, da priznava Boleslaw Bierut v nasprotju s citatom, ki sem ga prej n*' vedel, da so na Poljskem pravi kapit*' listi kakor tudi v drugih državah, prof* katerim se je treba boriti, kakor so borili boljševiki v Oktobrski revolucij* in po njej in kakor smo se mi borili i° se borimo danes proti njim. Torej ni n® Poljskem »specifične soglasnosti dveh &' niteljev«, namreč med socialistično df' žavo in »množico samostojnih gospodar* jev«, kakor je Boleslaw Bierut leta 19& vljudno nazval kapitaliste, ampak s* razvija razredna borba. Zares, kakor d* bi resolucija Informbiroja zgrešila -na' slov. Na drugi strani pravi Georgij Dimi' trov sedaj takole: »Prehod k socializmu ni mogoč brel diktature proletariata zaradi zadušitve kapitalističnih elementov in zaradi organizacije socialističnega gospodarstva. Medtem ko je buržoazna demokracija diktatura kapitalistov, pa opravlja ska demokracija funkcije diktature pro* letariata v korist velikanske večine d®' lovnih ljudi in je najširša ter najpopt«' nejša demokracija — socialistična cfem°' kracija.« (»Pravda« z dne 27, decefflbf* 1948.) Torej ni točno tisto, kar je P™ govoril Georgij Dimitrov, namreč, da * Bolgariji ni nikake diktature. Odkriva **' da je tam vendar diktatura proletariat*' Prav tako pa ni točno, da je v sociw‘' zem sploh mogoče priti brez diktatur* proletariata, kakor je prej govoril Geof' gij Dimitrov in kakor so drugi govori® ampak mora biti prehodno razdobje me'j kapitalizmom In socializmom po vsebin* diktature proletariata. Taka »odkritja« so vzpodbudila M*' tlasa Rakosyja, da je definicijo ljudsk* demokracije točneje preciziral takole »Ljudska demokracija je diktat«** proletariata brez sovjetske oblike« dalje: »Vprašanje je jasno: prehod iz kaP*' talizma v socializem je spremenljiv, *® njegova oblika je lahko sovjetska obli** druga pa je ljudska demokracija.« (»S** bad Nep« 16. jan. 1949.) Na prvi pogled je v tej definiciji !** res jasno samo eno, namreč da ji ma°r. tisto, kar je glavno, t. j. da bi pojasnil ' kaj je ljudska demokracija in v čefl* . loči od sovjetske oblasti. Vendar to^Jj oviralo Jožeia Revaia, da ne bi zatem tako neodgovorno klepeta1 uslužno razglasil za velik prispevek socializmu. .«11 Toda potem, ko je napravil doi* globok in uslužen poklon tej tako UJj novani definiciji, je Jožef Revai tole: rek*1 il** »Ce rečem, da je naša država JFfLg, tarska diktatura brez sovjetske obU ^ ne smemo pod tem razumeti, da sovjetske oblike proletarske dikt®*.^ nimamo kaj naučiti in kaj prevzetiI/»V sprotno, imamo se kaj naučiti. Org j zaclja naše države se mora pribl«*® sovjetskemu tipu proletarske dikta* n. pr. pri reorganizaciji naše “rz®ed-uprave, pri opustitvi dvojne uprave, no širšem vključevanju delovnega stva v državno upravo, pri izvršev ^ državne oblasti. Brez dvoma moramo ^ vesti relormo tudi v našem par^aWle slasti kar sc tiče per-rtraju*? raz.vo)a obrtništva v splošni iz-| . . socializma v naši državi, nere-u j0.. Potemtakem obstoje v naši za-DO '1 Prav do danes nekatere praz-določeno pomanjkanje potrebnih g uta ti vn ih ukrepov. V pomanjkanju ovili zakonskih predpisov je naša pra-. ^uporabljala predpise zakona o obrtih 1 , . a' kolikor niso bili v nasprotju , Pridobitvami narodno-osvobodilne bor-e- Prav zaradi tega je bil velik del se-anje _ problematike reševan na podlagi razP*sov ^ navodil ljudskih republik, zlasti ministrstva za komunalne “®deve in ljudskih odborov. Tako je re-“^vanje na eni strani sicer upoštevalo Posebne razmere in potrebe posameznih *Publik ali manjših področij, vendar je to reševanje na drugi strani pričelo vedno ,DolJ vnašati škodljivi suhi prakticizem !? Precej neenotnosti, pa naj gre še to-Jjko za podobne odnosno splošne probleme, ki že zahtevajo enotno rešitev in enotno perspektivo. Predloženi osnutek splošnega zakona 0 obrtništvu tretira i obrtništvo i njegov razvoj v naši socialistični izgraditvi v celoti z vsemi njenimi načelnimi odnosi. Tako vidite, zakaj predstavlja nekak prelom v naši zakonodaji, glede obrtništva pa določen kvalitativno nov pojav. Tudi ni nobenega dvoma, da v prvih »zah izgraditve socializma še niso bile kristalizirane konkretne oblike razvoja obrtništva. V procesu te izgraditve le-te niso ™0Žle biti izkristalizirane. Ukvarjati ®o se morali z najosnovnejšimi vprašaji industrije in njene socialistične organizacije ter kmetijstva in njegove so-*aUstične rekonstrukcije, ključnima pa-ogama naših splošnih materialnih in da° ih sil. Iz prirode stvari izhaja, «o od rešitve teh osnovnih vprašanj r "aše gospodarstvo in naš družbeni yj~voj zavisele tudi same konkretne ob-razvoja obrtništva in da se potem-aJcem te konkretne oblike še niso mogle ppolnoma jasno pokazati, dokler ni rezanje že omenjenih osnovnih vprašanj 5Sega gospodarstva dobilo svojo bolj manj ustaljeno smer. Mi lahko danes z upravičenim pono-•om ugotovimo, da je pod vodstvom na-Partije, njenega CK in osebno tovariša Tita toliko napredovala splošna socialistična organizacija naše države, da Nadaljevanje z 2. strani. Ce te definicije izrazimo v prepro-jeziku, potem sledi, da ni rečeno, P®, se mora diktatura proletariata ta-pojaviti neposredno v obliki so-J^tske demokracije, ampak lahko nosi ?JjŠi ali krajši čas ostanke različnih .*uik starega državnega sistema, kar D® ^ ostalem tudi sicer značilno za ehodno razdobje, pri čemer so lahko diiinsl £ za nekaj časa celo prevla-in rlrf' • ? Rakosi, Dimitrov, Bierut Torln j 0 ravnali, bi imeli prav. kriti’ ^^“orjati kot svoje izbirno »od-°blike, izposojene od buržoa-, praši-čev 58,7 °/e, ^ ovc 63,3°/« itd, itd. Torej ni niti najmanj čudno, da prva leta obnove obrtništvu niso mogla dati vsega tistega, kar bi mu po njegovi ekonomski in družbeni vlogi tudi pripadalo. Morali smo zelo mnogo investirati v našo industrijo. Zelo mnogo smo morali od narodnega dohodka dodeliti našemu gospodarstvu, ako smo hoiteli iz vojnega pustošenja kreniti naprej. Pod slavnim vodstvom naše Partije in tovariša Tita nismo krenili naprej samo pri obnovi, ampak smo krenili naprej tudi pri likvidaciji na pol kolonialnega gospodarskega stanja stare Jugoslavije, krenili smo v petletni plan, v dejansko izgraditev naše neodvisnosti, v izgraditev socializma. Za vse to je bilo treba velikanskih investicij. One niso bile zaman. Navzlic vsem predvidenim in nepredvidenim težavam gremo danes s čvrstimi, varnimi, smelimi in samozavestnimi koraki po poti, ki smo jo označili. Tega, tovariši, ni še treba mnogo dokazovati. To navajamo samo zato, da nekoliko osvetlimo objektivne težave, ki smo jih v prvih letih naše obnove in graditve imeli pn razvoju našega obrtništva ter so bile razlog, da smo morali vložiti velikanske napore za reševanje osnovnih vprašanj in obenem nekaj let čakati, dokler ne bo naša država sposobna posvetiti večje materialne skrbi obrtništvu. Zato ni nič čudnega, da nismo v prvih letih po osvoboditvi še dosegli predvojne ravni obrtne proizvodnje. Velik uspeh ,ejZ? našo državo, da jo dosegamo že sedaj in da so obrtništvu odprte perspektive za nadaljnji razvoj, Dovolite, da navedem nekaj številk, . ilustrirajo. Računano po istih cenah je znašala vrednost obrtne proizvodnje m obrtniških uslug 1939, leta na ozemlju stare Jugoslavije 12,03 milijarde dinar-jev, od tega je odpadlo na Srbijo 3,8 milijarde^ Hrvatsko 3,5 milijarde, Slovenijo 2,63 ^ milijarde, Bosno in Hercegovino 1,2 milijarde, Makedonijo 0,8 milijarde in na Črno goro 0,1 milijarde. Vse te številke so seveda do neke mere aproksimativne in temelje na predvojnih statistikah, ki so bile popravljene z raznimi malo natančnimi sitatističnimi metodami in računi, V primerjavi s prav tako aproksi-mativnimi številkami povojnih let pa vendar približno gotovo izražajo tendenco razvoja. Leta 1947. je znašala VTed-nost obrtne proizvodnje in uslug na ozemlju Srbije 3,9 _ mili jarde, na ozemlju Hr-vatske 3,1 milijarde, Slovenije 2 milijardi, Bosne in Hercegovine 0,7 milijarde, Makedonije 0,4 milijarde, Črne gore 0.05 milijarde. Razen v Srbiji, kjer se je le neznatno dvignila nad predvojno vrednostjo, je vrednost obrtne proizvodnje in uslug leta 1947, v vsej Jugoslaviji pod predvojno vrednostjo in znaša 10.15 milijarde v primerjavi s predvojnim stanjem 12,3 milijarde. Navzlic temu je naš petletni plan postavil drzno nalogo, da se leta 1951. doseže v Srbiji 5,74, v Hrvatski 5,5, v Sloveniji 3,5, v Bosni in Hercegovini 1,9, v Makedoniji 1,2, v Črni gori 0,2 milijarde in skupno 18,4 milijarde dinarjev. Če nalogo petletnega plana označimo s 100, tedaj znaša vrednost predvojne obrtne proizvodnje in uslug približno 66°/o, vrednost obrtne proizvodnje in uslug leta 1947., to je v prvem letu našega petletnega plana pa 56,1 %>. Toda gojev niso šle po taki poti in teže prebolevajo ostanke preteklosti. Toda, razglašati te ostanke za ljudsko demokracijo in nekaj »načelno novega« pri specifični poti v socializem je več kot smešno. Lahko je govoriti o različnih poteh v socializem, lahko je priti celo brez sovjetske oblike precej daleč pri graditvi socializma, toda vsestranskega razcveta socializma in socialistične demokracije ni brez stalnega ter vsestranskega razvoja teh načel, ki jih je dala v kali Pariška komuna s svojo obliko oblasti, Oktobrska revolucija v sovjetski oblasti in naša ljudska revo-lucija v ljudskih odborih. So sicer tudi velike nove stvari v ljudski demokraciji, toda te so zares nove, ne pa ostanek oblik stare buržoazne oblasti. To novo je na liniji nadaljnjega razširjanja socialističnega demokratizma in nadaljnjega razvoja tistih načel, ki sta nam jih dali Panska komuna in sovjetska oblast. Taka novost je brez dvoma predvsem tip Ljudske fronte, kakršen se je razvil Pn nas in je izredno primerno sredstvo vedno bolj množičnega pritegovanja ljudstva k udeležbi pri oblasti. V tem »»»slu bo tudi prihodnji razvoj socialistične demokracije pokazal obilo novih oblik. V tem smislu je dejansko mogoče govoriti o različnih poteh v socializem in se mora govoriti. Ljudska demokracija je torej ljudska demokracija zato in toliko, kolikor je v njej zagotovljena vodilna vloga delavskega razreda in kolikor je začela uresničevhti načela socialistične demokracije, ne pa zato, ker je v nekaterih državah še polna ostankov preteklosti v državnem sistemu. Nasprotno, ti zadnji samo okrnjajo ljudsko demokracijo, dajejo ji zaostalejšo obliko, ki niso v nobenem primeru neka njena načelna značilnost. Res je, česar se pametni sramuje, s tem se neumnež ponaša. (Nadaljevanje sledi jutri) že leto 1948. je očitno pokazalo, da je linija našega petletnega plana tudi glede obrtništva pravilna. Vrednost obrtne proizvodnje in uslug je dosegla v Srbiji 4,5 milijarde, v Hrvatski 4, v Sloveniji 2,11, v Bosni in Hercegovini 0,8, v Makedoniji 0,5, v Črni gori 0,1 milijarde. V vsej Jugoslaviji je dosegla torej leta 1948. 12,1 milijarde dinarjev. Potemtakem smo leta 1948. — sredi borbe za petletni plan — že znatno presegli predvojno vrednost obrtne proizvodnje in uslug. Tovariši ljudski poslanci! Doslej smo govorili o objektivnih momentih, ki so bili in so tudi sedaj pogoj za razvoj našega obrtništva. Sedaj, ko sprejemamo ta splošni zakon, za katerega smo poudarili, da pomeni določeno prelomnico ▼ naši praksi, moramo omeniti tudi subjektivne momente. Tu moramo omeniti tudi kritiko vsega, kar je bilo nepravilno v dosedanji praksi. Ni nobenega dvoma, da smo smatrali objektivne težave, s katerimi smo se morali boriti v praksi, mnogokrat za prehude, celo mnogo prehude, to pa se je moralo odražati tudi v odnosih do obrtništva. Posamezni naši tovariši, posamezni organi naše ljudske oblasti so pogostokrat postavljali obrtništvo v isto vrsto s kapitalističnimi elementi in ostanki, to pa je bilo docela nepravilno. Nepravilno je bilo predvsem zato, ker se je vprašanje obrtništva omejilo izključno na vprašanje proizvodnih odnosov v najožjem smislu besede, oziroma na vprašanje stopnje v razvoju materialnih proizvajalnih sil in ker smo pri tem pozabljali na odnos med obrtništvom in različnimi potrebami individualne potrošnje, na odnos med obrtništvom in individualno strokovno sposobnostjo, ki lahko daleč preseže enostavnost industrijske serijske produkcije in je zaradi mojstrskega obvladanja svojega posla neposredno povezana z ustvarjalnimi lastnostmi človeškega duha, z njegovo težnjo po raznovrstnosti, To stremljenje, tovariši, je človeku prirojena lastnost. Brez njega ni svobodnega človeka. Če bi zatrli to človeško lastnost, bi spremenili življenje v pusto vojašnico, resnični socializem pa nikdar ne bo zanikal takšnih teženj, ki so značilne za človeka. Potemtakem mora obrtništvo kot kvalificirana izdelava oziroma obdelava individualno izbranih proizvodov obstajati tudi v socializmu. In ne samo, da bo moralo obstajati v socializmu, marveč se bo morala vzporedno z graiditvijo in razvojem socializma, vzporedno z naraščanjem splošnih materialnih proizvodnih sil razvijati tudi njegova kvalifikacija. Seveda se z graditvijo in razvojem socializma izpreminjajo tudi družbeni odnosi obrtne proizvodnje. Poleg posameznih delovnih obrtnikov se porajajo, rasejo in se razvijajo državne obrtne delavnice ter obrtne zadruge. S splošnim razvojem materialnih proizvajalnih sil se bo morala izpremeniti, razviti in izpopolniti tudi materialno-tehnična baza obrtništva in rasti storilnost obrtniškega dela. Preprosto izdelavo proizvodov bo lahko — ko se bodo dovolj razvile materialne proizvodne sile, ko se nam ne bo treba več mučiti s težavami osnovne tehnične graditve — zamenjala individualna obrtna obdelava serijsko izdelanih polizdelkov itd. Tudi obrtno orodje se bo lahko in se bo moralo izpopolniti Ne glede na njegovo značilnost predvsem individualne obdelave izdelkov bo mogoče tudi tu vedno bolj uvajati motorni pogon. Nedvomno je, tovariši, da bodo nadaljnji razvoj naših materialnih proizvajalnih sil, graditev socializma in razvoj socialističnih odnosov v naši državi prinesli takšne spremembe. Toda vse te spremembe ne bodo uničile obrtništva kot visoko kvalificirane veščine za izdelavo odnosno obdelavo proizvodov po potrebi in okusu posameznika, marveč bodo nasprotno dvignile obrtništvo na višjo stopnjo. Obrtništvo kot visoko kvalificirana veščina individualne obdelave bo v nasprotju s serijsko množično prizvodnjo in njeno enoličnostjo ostalo in se razvijalo sn^Mizmu kot neogibno potrebno za človeka, za njegov okus in zahteve po .aznovrstuosti. Absolutno je potrebna dopolnilna proizvodnja visoko razvite in povsem mehanizirane serijske industrijske proizvodnje. Obrtništvo se seveda vključuje v socializem bodisi neposredno po državnih in zadružnih delavnicah oziroma obrtnih zadrugah, bodisi po naj-raznovrstnejših oblikah sodelovanja med državnim socialističnim sektorjem in delovnim obrtnikom. Vse to pomeni, da v socializmu ni razlike med koncentracijo osnovne industrijske proizvodnje in dekoncentracijo obrtne proizvodnje z njenim individualnim poudarkom, z njenimi manjšimi in raznovrstnimi delavnicami Glede na vse to ne smemo vprašanja obrtništva enostavno omejiti na vprašanje proizvodnih odnosov v najožjem smislu besede in iz tega preprosto sklepati, da bo z zgraditvijo socializma in razvojem socialističnih proizvodnih odnosov, z graditvijo in razvojem socialistične težke industrije obrtništvo uničeno. Naše gospodarske. družbpno-no mogoče in najkrajše graditve socializma pri nas. Drugo plenarno zasedanje CK KPJ je določilo kot najpomembnejše letošnje naloge: kapitalna graditev težke industrije, rudarstva, prometa, vojaških objektov, elektrogospodarstva, državnega in zadružnega sektorja v kmetijstvu, graditev stanovanj, ekonomij pri’ tovarnah, ustanovah in mestih; nadaljnje povečanje proizvodnje potrošnega blaga, povečanje blagovnega prometa in obsega zajamčene preskrbe; zagotovitev proizvodnje za izvoz, zlasti v gozdarstvu in lesni industriji; nadaljnja mobilizacija delovnih moči; okrepitev delovne discipline, povečanje storilnosti, borba za sistem realnih norm; okrepitev kontrole nad izpolnjevanjem nalog na vseh gospodarskih področjih. 147 obrtnih zadrug, kar pomeni porast na 175 */o. V Makedoniji je bilo 1947. leta 50, leta 1948. pa 69 obrtnih zadrug, kar pomeni porast na 135 •/• v primerjavi z letom 1947, Ta porast socialističnega sektorja v obrtništvu dokazuje, da js resnica popolnoma drugačna od trditev informbirojev-skih klevetnikov. Seveda ustvarjanje socialističnih odnosov — proizvajalnih od. nosov v obrtništvu — absolutno ne sme biti v nobeni stvari prisilno. Ko smo nastopali proti sektaškim pojavom v posameznih organih ljudske oblasti v odnosu do delovnega zasebnega obrtništv*, je bilo to docela pravilno in koristno. V prihodnje bomo to š* bolj prakticirali. Pozneje bom govoril o tem, zakaj in v kakšni republiki določa predlagani zakonski osnutek ne le obstoj delovnega zasebnega obrtništva, marveč tudi vso potrebno pomoč. Tovariši ljudski poslanci! Kakor vidite, je iz zakonskega osnutka v obrtništvu razvidno, da lahko dobi naziv državnega mojstra tudi zasebni mojster, kolikor je pripravljen prostovoljno Izročiti svojo obrtno delavnico državi. Za to delavnico dobi zasebni obrtnik, ki postane državni obrtni mojster, precenjeno vrednost, ki se izplačuje v mesečnih obrokih do 5000 din. Ministrstvo za komunalne zadeve lahko v sporazumu z ministrstvom za delo ljudske republike posebno sposobnim državnim obrtnim mojstrom na njihovo zahtevo namesto precenjene vrednosti dovoli pravico do eenzije s tem, da jim obrtna leta prizna ot leta staža, če delajo najmanj pet let v državni službi. Ni nobenega dvoma, da bodo te določbe predloženega splošnega zakona o obrtništvu še nadalje krepile na popolnoma prostovoljni podlagi državni sektor obrtništva, iniormbirojevci pa morejo mirno ie nadalje klevetati, češ da vračamo nacionalizirana podjetja privatnim kapitalistom. Predloženi osnutek določa glede obrtnega zadružništva tri osnovne oblike: proizvajalne obrtne zadruge, uslužne obrtne zadruge in obrtniške nabavno-prodajne zadruge. Osnovo« načela, na katerih so zasnovane določbe glede obrtnega zadružništva, so v predloženem osnutku naslednje: prostovoljnost vključevanja, demokratičnost notranjega življenja v zadrugi, nobeno izkoriščanje v zadrugi — zadruge lahko Izkoriščajo samo delovno silo zadružnikov, Izjemno tudi tujo delovno sl'o za administracijo, krepitev socialistične razširjene reprodukcije v zadrugi — akumulacija zadrug se več ne deli, ampak se uporablja za okrepitev zadružne lastnine, skladov, pomoč države, ki lahko da splošno ljudsko tmovino zadrugi v uporabo s pogodbo. Predloženi osnutek torej varuje na eni Prvi množični pojavi socialističnega tekmovanja se kažejo pri nas že leta 1945, vendar še v precej neorganizirani obliki'. V Sloveniji so prvi začeli načrtno tekmovati tekstilci, ki so dali izpodbudo s prvim izdelanim tekmovalnim pravilnikom, po katerem je več tekstilnih kolektivov tekmovalo leta 1946, ko je bilo treba povečati storilnost od 10—50%. Tedaj so sindikalne organizacije že začelo izmenjavati izkušnje. Prehod na plansko gospodarstvo je nudil sindikalnim organizacijam še več izpodbude za delovni' polet. Tekmovanje je med razvojem nove gospodarske proizvodnje in krepitve sindikalnih organizacij postalo vedno bolj množično. Zdaj je v resnici že stalen način dela naših delavcev. Da pa se bo pravilno razvijalo, je pogoj dobra organizacija dela, pri kateri je treba nujno upoštevati: pravilno razporeditev strojev in orodja in delovnih moči. pravilno in pravočasno dostavljanje materiala na delovna mesta; uvedbo delovnih norm na vseh mestih, kjer je mogoče; pravilni sistem nagrajevanja in evidenco ter kontrolo nad izpolnjevanjem nalog. Glavna slabost tekmovanj je še vedno, da ne zajema vseh delavcev in nameščencev. Nekaj podjetij je še vedno, kjer tekmovanja sploh ni. To je treba pripisovati slabemu političnemu delu. Sindikati imajo pomembno nalogo pri krepitvi socialističnega tekmovanja zlasti v najpomembnejših gospodarskih panogah. Dogajajo pa se še vedno številne napake. Tako je n. pr. v rudnikih, na stavbiščih, v gospodarstvu, na državnih posestvih itd. precejšnja fluktuacija delavcev in premalo skrbi za dvig idejno - politične ravni. NekateTi višji sindikalni forumi so tildi premalo storili za izboljšanje organizacije in okrepitve tekmovanja v trgovini. Velik pomen in strani dosledno socialistični razvoj obrtnega zadružništva, na drugi strani pa njegovo popolno prostovoljnost. Predložen, osnutek zakona posveča veliko pozornost tudi privatnemu delovnemu obrtništvu Tukaj moramo jasno in ostro poudariti, da ne gre z izkristali-ziranjem raznih oblik socialističnih odnosov v obrtniški proizvodnji za sovražno oienzivo na privatno delovno obrtništvo, nalmiiuj pa za njegovo nasilno likvidacijo, To moramo naglasiti zaradi načelne vsebine stvari kakor tudi zaradi nekaterih sektaških pojavov na terenu. Na drugi strani pa se mora delovno obrtništvo *dmo disciplinirano vključevati v naš splošni gospodarski plan, vedoč, ds ima svoje obveznosti do celotne naše skupnosti. Zlasti moramo biti na čistem, da gre pri velikanski večini privatnih obrtnih delavnic v FLRJ v resnici samo za delovne obrtnike. Leta 1947 je od skupnega i te vila privatnih obrtnih delavnic, ki se je zm^njšilo na 101.869 v primerjavi s 148.000 pred vorno, obratovalo 62.550 obrtnih delavnic brez kakršnega koli pomožnega osebja, celo brez učencev, to pomeni, da pri 61.5 "la privatnih obrtnikov ni obstajala niti misel na izkoriščanje tuje delovne sile, pri ostalih 38,5 “/• pa gre res v glavnem in pretežno za obrtniške odnose med mojstri in učenci odnosno pomočniki, Zakoni o nacionalizaciji »o namreč v glavnem likvidirali čisto privatne obrtne delavnice, ki so bile že na prehodu iz obrtnih delavnic v kapitalistična podjetja. Tako je na primer bilo samo na področju LR Srbije, po podatkih Obrtne zbornice v Beogradu, vsega skupaj nacionaliziranih 158 na pol obrtniških in na pol kapitalističnih podjetij. Imeti sektaški odnos do sedaj obstoječega delovnega obrtništva, iti dalje od omejevanja kapitalističnih elementov v njem in njegove postopne socialistične preobrazbe, bt torej pomenilo popolnoma izmaličevati linijo naše Partije in hkrati neposredno škodovati potrebam naše široke potrošnje. Seveda bi bilo prav tako nepravilno oportunistično pozabljati, da se bodo tudi v okviru obstoječega privatnega obrtništva še lahko pojavljali, ponekod celo tudi nevarneje razvijali momenti špekulacile in izkoriščanja Na čistem moramo biti prvič, da po takih pojavih moremo in moramo v zadostni meri administrativno udariti, ako bi res šlo za špekulacijo, drugič pa. da vir za špekulacijo ni v obrtništvu kot takem, ampak v tem, da ao še vedno premalo razvite materialne proizvodne sile. Nekaterih predmetov precej primanjkuje in to pomanjkanje te lahko močneje izraža prav t tem, da ni dovolj razvita proizvodnja teh predmetov na državnem in zadružnem sektorju ter lahko nad njimi vloga socialistične trgovine zahtevata, da sindikalna vodstva posvetijo vzgoji kadra mnogo več pozornosti. OPERATIVNI IN NOTRANJI PLAN Pri nas je še vedno premalo sodelovanja med sindikati m upravami podjetij pri' sestavljanju proizvodnih planov. Se vedno so primeri, da nekateri kolektivi ne poznajo operativnega plana podjetja za posamezne mesece, dekade in dneve. Ti plani pa tudi niso razdeljeni po oddelkih in strojih do posameznih delavcev. V takšnih primerih vodijo zgolj evidenco nad doseženimi rezultati, ni pa tudi stalne vsakdanje borbe, da bi čim bolje izpolnjevali planske naloge in konkretno poznali plan na delovnem mestu. Sindikalne organizacije so dolžne na grupnih sestankih temeljito proučiti operativni plan in vse možnosti za izboljšanje organizacije dela, odkrivanje notranjih rezerv, varčevanje z materialom, krepitev delovne discipline itd. V ta namen sprejemajo delavci posebne obveznosti, na podlagi katerih kolektiv izdela svoj višji notranji plan, ki ga sprejme celoten delovni kolektiv^ in je obvezen tudi' za upravo podjetja; dolžna je sodelovati pri sestavi ter se boriti za njegovo uresničenje. Notranje plane je doslej pri nas Eravilno določala tekstilna stroka, ani je na primer kolektiv tekstilne tovarne »Indusc v Kranju določil za 10% višji notranji plan od operativnega plana. Z uvedbo brigadnega delovnega sistema in pravilne organizacije tekmovanja so notranji plan presegli za 2%. Ker so sindikalni forumi in operativno vodstvo pravilno sodelovali, so dosegli v tekstilni stroki najlepše uspehe pri notranjih planih, organizaciji tekmovanj in brigadnem delovnem sistemu. Letos 6e vodi širša akcija za določanje notranjih planov tudi v drugih strokah. Cenijo, da je okrog 50 podjetij že sprejelo notranje plane. DELOVNE NORME V mnogih podjetjih še niso dovolj zaostrili borbe za realne delovne norme. Vodstva uprav kakor tudi sindikalne organizacije še vedno ne razumejo, da so realne delovne norme ne le pomemben element za boljšo organizacijo dela, povečanje storilnosti, znižanje polne lastne cene, temveč tudr za pravilno plačevanje in nagrajevanje delavcev in izhodišče za samo socialistično tekmovanje. Marsikje še nimajo norm ali ne realnih, kar je treba pripisovati nevestnosti ali oportunizmu vodstev podjetij, ker bi uvajanje realnih delovnih norm zahtevalo temeljito reorganizacijo delovnega sistema na delovnih mestih in v dobe začasni monopol posamezni privatni špekulanti. Tukaj gre torej za to, kako se boriti proti špekulaciji v okviru privatnega obrtništva, ne pa za borbo proti obrtništvu kot takemu, ampak za razvijanje tistih poizvodnih sil, zlasti na socialističnem sektorju naše industrije, ki bodo likvidirale pomanjkanje in s tem špekulacijo, ne pa obrtništva. To »e ved a preveč‘pogosto pozabljajo posamezni naši organi na terenu, a posledica tega ie, da s svojimi sektaškimi odnosi do poštenega delovnega obrtništva hote ali nehote povečujejo pomanjkanje in s tem pomagajo prav špekulantom, namesto da bi jih ob sočasni pomoči In mobilizaciji delovnega obrtništva izolirali. Kakor je razvidno iz predloženega osnutka, se položaj delovnega .ibrtni-štva regulira tako, da sta ohranjena tako njegov interes kakor tudi Interes celote. Na podlagi teh določb bodo morale sedaj tako zvezna vlada kakor tudi republiške vlade in ustrezni njihovi organi izdelati celo vrsto novih predpisov in organizacijskih oblik, ki bodo resnično om^-to-čili, da se na eni strani likvidirajo sektaški ostanki, na drugi strani pa izillr.ijo in pobijajo pojavi špekulacijo Ta takon mora postati uvod v novo dobo razvoia obrtništva pri nas tako glede državnih obrtnih delavnic in zadrug kakor tud) glede poštenih individualnih delovnih obrtnikov, Naglasil sem že, da so glede individualnih obrtnikov zlasti važne razi« oblike in stiki med njimi in socialistično državo. Pri tem moramo poudariti, da te oblike In stiki ne smejo biti taki, da individualne obrtnike via facti enostavno »nacionalizirajo« odnosno »socializirajo«, ampak se morajo danes predvsem javljati v sferi nakupov In prodaje surovin, politike cen, javne kontrole nad cena mi Itd. in da postopoma podpirajo socialistično preobrazbo obrtništva. Glede na stike pa bodo odigrale veliko vlogo okrajne odnosno mestne obrtne zbornice In obrtne zbornice ljudskih republik, ki jih določa zakon. Obrtne zbornice morajo v smislu predloženega zakona pomagati državnim organom pri delu za napredek obrtništva in vodenju obrtništva ter zlasti pri vključevanju obrtništva v splošni gospodarski plan naše države. Le-te fco običajna oblika stikov enostavno zato, ker se morajo razviti kot organi določenega gospodarskega vodenja — preskrba obrtništv«, servisi itd pod državnim nadzorstvom in da samo delajo za dvig obrtništva (zavodi za dvig obrtništva, tečaji Itd.). Tovariši ljudski poslanci) Glede na vse navedene momente pros!"-> da glasujete za predloženi osnutek splošnega zakona o obrtništvu.' upravi. Revizijo norm in popis zmogljivosti' posameznih strok so pri nas na splošno izpolnili v vseh panogah. Zlasti nepravilne in nerealne norme so bile v gozdarstvu in rudarstvu. V gozdarstvu so doslej revidirali pri-ližno 30% norm in s tem znižali polno lastno ceno za 2,5 milijona din na mesec. Razen tega so izločili okrog 200 delavcev, ki niso bili pravilno in plansko zaposleni. V rudnikih, zlasti tistih, ki so bili pod zvezno upravo, so bile norme zelo nerealne. Pri zadnji reviziji so norme povečali, zlasti pri jalovini, in sicer za 72%, na prečnih odkopih pa v Trbovljah za 30%, Zagorju za 17%, Hrastniku 9% in Kočevju za 14%. Na dnevnih odkopih za ročno odkrivanje v Trbovljah in Kočevju so norme zvišali za 25%. Sindikalne organizacije se morajo boriti za dosledn« uvajanje norm na vseh delovnih mestih in vseh podjetjih. S političnim in vzgojnim delom morajo odpraviti 6taro miselnost o normah. Najostreje se morajo boriti proti malomarnemu odnosu pri uvajanju realnih norm. Sindikalne organizacije morajo skrbeti, da bodo za določanje norm vzbudile zanimanje vseh delovnih množic. Vsi sindikalni forumi in organizacije morajo ne glede na dosedanjo revizijo norm nenehno kontrolirati in spremljati izpopolnjevanje norm. KAKOVOST PROIZVODNJE Včasih so naši izdelki slabši kakor so bili pred vojno in potrošniki so upravičeno nezadovoljni. Dani pa so pogoji, da povečamo kakovost izdelkov ne le na višino kapitalistične proizvodnje, temveč mnogo bolj, kar pa bomo dosegli razen s političnim in vzgojnim delom z nenehno kontrolo. Za kontrolo kakovosti je treba nujno namestiti normativce za kakovost. Sindikalne organizacije naj pomagajo upravam podjetij povsod ustanoviti komisije za izpolnjevanje in kontrolo kakovosti izdelkov na posameznih fazah. To kontrolo naj razširijo tudr na druge kolektive, ki jim dajejo surovine ali polizdelke. Pri bodočem ocenjevanju uspehov kolektivov je treba zelo upoštevati izpolnjevanje normativov kakovosti. TARIFNA VPRAŠANJA Ker nekatera vodstva podjetij in sindikalni funkcionarji ne poznajo socialističnih načel nagrajevanja in novih uredb, 60 zabredli v škodljiv oportunizem. Namesto da bi se dosledno borili za zakonito pravilno razvrstitev delavcev in nagrajevanje, so ponekod delavstvo avtomatično uvrščali v skupine, kjer so bili ob uveljavitvi uredbe. Delavec pa mora biti uvrščen na tisto delovno mesto, kjer bo po svoji strokovni sposobnosti največ koristil. Nove uredbe o plačah je treba z vso resnostjo izpolnjevati v vseh podjetjih in na slehernem delovnem mestu. Dogaja se, da posamezniki izigravajo predpise novih uredb s tem, da nepravilno ocenjujejo posamezna dela, tako da delavce lahko zadržijo v svojih podjetjih, čeprav nimajo zanje ustrezajočega dela. Sindikalne organizacije naj za pravilno ureditev plač in nagrad tehničnih vodstev nudijo vso pomoč, tako da ne bodo mojstri, poslovodje in inženirji slabše plačani kakor delavci, ki delajo pod njihovim vodstvom. Ta odnos do tehničnega kadra je tudi velika ovira za napredovanje -uradnikov in drugih najboljših delavcev na vodilna mesta. Zato je treba, kjer koli je to mogoče, vse tehnično osebje vezati s plačo ali doklado na učinek dela njihovih skupin ali oddelkov, kar je določeno z zakonskimi predpisi. BRIGADNI DET OVNI SISTEM Da brigadni sistem ni bolj razširjen,. so krive tudi uprave nekaterih podjetij, ker prepuščajo skrb za ustanavljanje delovnih brigad le sindikalnim ali mladinskim organizacijam. Ustanavljanje brigad, vodstvo in določanje brigadirjev je naloga uprav pod jeti!. Sindikalna organizacija pa jim pri tem pomaga, kakor pri vsem drugem delu. Brigade se lahko ustanavljajo povsod, kjer dela več ljudi pri enakem delu na enakih strojih in kjer imajo svojega strokovnega voditelja. To se pravi, da mora biti vsaka brigada celota po neposredni povezanosti v proizvodnem procesu ali po liniji tehnič nega vodstva. DELOVNA DISCIPLINA Naše sindikalne organizacije so imele doslej premalo uspeha pri utrjevanju delovne discipline. Zaradi slabe delovne discipline izgubljamo dan za dnem ogromno delovnih ur. Sindikalne organizacije so doslej premalo pojasnjevale svojemu članstvu rMilitični pomen delovne, discipline. Nagla socialistična graditev nujno zahteva, da iztrebimo vse ostanke kapitalistične miselnosti v odnosu do dela in skupnosti. Pri nas je vprašanje delovne discipline še tem bolj pereče, ker nimamo neizčrpnih delovnih moči. Industrializacijo je v Sloveniji že tako napredoval«, da ni več niti 50% kmečkega prebivalstva. Zato je največjega pomena, da mobiliziramo notranje rezerve delovnih moči in utrdimo delovno disciplino. Lani 'e bilo v zveznih podjetjih v Slove ‘i irgublj "» 4733 delovnih dni, | zaradi fluktuacije delavstva, neupra- vičenih izostankov pa 167.373 dni'. To pomeni, da bi med izgubljenim delovnim časom mogli zgraditi 276 stanovanj za 1200 ljudi. Personalni oddelki podjetij in ustanov nimajo primerne evidence o vseh upravičenih in neupravičenih izostankih. Zato je treba v vsakem podjetju in ustanovi, kjer deluje sindikalna organizacija, takoj ustanoviti komisijo za reševanje delovnih sporov. Nihče ne bo smel službe zapustiti, preden ne bo komisija izrekla svojega sklepa. UDARNIŠTVO V mnogih podjetjih še ne razumejo dovolj resno pomena udarništva in ne nudijo udarnikom dovolj pomoči pn delu. Ne vabijo jih na proizvodne konference ali v komisije za določanje norm. Naloga sindikalnih organizacij je, da priborijo udarnikom večje priznanje, jih popularizirajo in skrbijo, da udarništvo postane množično. Doslej so bile številne napake pr1 nagrajevanju novatorjev, racionaliza* torjev in strokovnjakov. Zelo velika ovira udarništva je postala uredba 0 razglaševanju udarnikov. Zaradi različnosti strok in norm v posameznih strokah zelo neenako presegajo nor-me. Tako so lani v gradbeni stroki povprečno presegli norme za okrog 50 odstotkov in bi po uredbi mogli biti vsi udarniki. V tekstilni in kovinski stroki pa zaradi mehanizacije in bolj realnih norm delavci komaj dosegajo norme ali jih pa presegajo za nizek odstotek, tako da bi skoraj nihče n® mogel postati udarnik. Zato je ministrstvo za delo LR Slovenije izdalo v sporazumu z GO ZSS navodilo za in* dividualno presojanje uspehov za raz-glaševanje udarnikov v posameznih strokah in podjetjih, dokler ne bo izšla nova uredba. STROKOVNI KADRI Zdaj imamo mnogo manj strokovnega kadra, kakor bi ga potrebovali za novo industrijo. Sindikalne organizacije so sicer iniciativno pomagale pri organizaciji strokovnih tečajev, njihovo delo pa je navadno prenehalo, brž ko se je tečaj začel. Nekateri, tečaji se zaradi preslabe udeležbe sploh niso končali. Sindikalne organizacije morajo izdelati potrebne načrte ter natančno določiti za vsakega udarnika in visokokvalificiranega delavca, katere delavce bo usposabljal in pre-naša! nanje izkušnje. Razen tega s.e morajo sindikalne organizacije truditi, da budijo med delavci željo za či® večjim znanjem in zagotovijo pravilno izbiro kadrov za srednje tehnične šole in tehnikume. SOCIALNO ZAVAROVANJE IN DOPUSTI Socialno zavarovanje se po osvoboditvi bistveno razlikuje od zavarovanja v stari Jugoslaviji. To se kaže zlasti v panogi za primer bolezni in onemoglosti. Tako je bilo leta 1939 * bivši Dravski banovini pri OUZD z*' varovanih 999.995 delavcev, izmed njih pa je prejemalo pokojnino le 60? upokojencev, in 6icer povprečno p° 124 din na mesec. Vdovskih podpof so v istem letu izplačali 28. NajviŠj® mesečna podpora je znašala S5.66 din-Skupaj je bilo tedaj okrog 130.000 zavarovancev in 10.000 upokojencev. Ob koncu lanskega leta pa je bilo pri Z&' vodu za socialno zavarovanje v Ljubljani zavarovano 200-000 ljtidi brez državnih uslužbencev in registrirani*1 26.000 upokojencev, ki prejemajo n® mesec 33,779.133 din. Zdravstveni službi posvečajo zelo veliko pozornost' Zato bodo investicije za zdravstvene ustanove in službo do leta 1951 zn®" šale 5,4 milijarde din. Med drugi® bodo zgradili 110 bolnišnic, ki bod° imele (4.300 postelj. Sindikati so premalo proučeva’1 vprašanja socialnega zavarovanja 10 zdravstvene zaščite. Zdravstvena zaščita še ni na primerni višini, ki*? ustrezala sedanji družbeni uredit^' Če bi jo izboljšali, bi lahko pridobil’ na sfotisoče delovnih ur. Prizadevanje za boljšo zdravstveno zaščito mor® biti hkrati zvezano tudi z borbo boljšo delovno disciplino proti si®u' lantom, ki ovirajo zdravljenje dej®n' sko bolnih. Komisije za socialno.fa/ varovanje v sindikalnih organizacij® _ se morajo podrobno seznaniti' z orga' nizacijo zdravstvene službe. Njih0 _ naloga pa je tudi, da pomaga jo upi-®” vam podjetij planirati letne dopn«‘® za vse delavce in nameščence. Zarfl<1, malomarnosti nekaterih komisij .‘®/J. vsi dopustniki niso mogli izkoristi -napotil za sindikalne počitniške doin° ve; .Nadaljnja pomembna naloga * misij za socialno zavarovanje iu >n puste je skrb za zaščito mater , otrok. Iz nedavne ankete AFZ za okrajev je razvidno, da je med ž®” mi še mnogo rezerv delovnih moči t da je treba matere razbremeniti n norov. ki ii'h morajo premagovati , delavke, ker še ni dovolj otro'K jasli in drugih zavetišč. DELOVNA ZAŠČITA To področje sindikalne delavno* , kii.. : x _i~i mivito. M1*;, je bilo precej časa slabo razviJdoli so se razmere popravile in Pr®f' nA. so že 3296 obratov ter fadali 91 , jj. ločb za ureditev v zveznih in rep j, ških podjetjih in 1242 za Ip^vfLHlne jetja. Pregledi so odkrili š’.xkeui pomanjkljivosti, največ v 'e^e/{n • jn prometu, kovinski, lesni, gradi) gozdni industriji. , t. Statistika kože, da nezgode abs ^ no še naraščajo, glede na pora ! Drugi dan kongresa ZS Slovenije poslenih delavcev pa relativno padajo. Največ nesreč se pripeti mladim delavcem s podeželja. Zato morajo sindikalne organizacije novim delavcem posvečati več skrbi. — Pri vseh rešs^-vanjih delovne 'zaščite morajo imeti uprave podjetij in sindikalne organizacije pred očmi razen socialne in kulturne strani tudi gospodarske kori-s-i. Cim manj bo nesreč, tem večja bo •torilnost. PBESKRBA IN STANOVANJA Medtem ko proizvodnja narašča in Delovno ljudstvo v celoti izpolnjuje Planske naloge, pa smo peščici brezvestnih, malomarnih ljudi in tudi špekulantom dopuščali, da so grešili na škodo preskrbe delovnih ljudi. V zad-PJem času je ljudska oblast izločila 12 distributivnega aparata malomarne Posameznike in na njihovo mesto so s*opili vestni tovariši in tovarišice, ki Pa še nimajo dovolj prakse. Zato je naloga sindikalnih organizacij, da nu-&J0 temu kadru vsestransko pomoč. Vsa vprašanja preskrbe bi naj obravnavali na delovnih konferencah ?n z ugotovitvami pomagali ljudski inšpekciji odpravljati pomanjkljivosti. Jvomisijam ljudske inšpekcije morajo sindikati nakazovati delo in jim pri tem pomagati. Sindikati morajo mno-go bolj kakor doslej skrbeti za ekonomije. Zemljo je treba obdelovati s prostovoljnimi delovnimi močmi. Letos so investicije za nova stano-■Ja mnogo večje. V splošni plan graditev stanovanj pa so zajeta tudi sa tista stanovanja, ki so jih nameravali graditi sindikati in OF z gradivom iz lokalnih virov in s prostovoljnim^ delovnimi močmi. Zato je naloga članov sindikata, da pomagajo v okviru frontne organizacije pri prostovoljnem delu. Sindikati pa morajo aktivno sodelovati tudi pri razdeljevanju stanovanj delavcem in nameščencem. KULTURNO-PROSVETNO delo Kako ljudska oblast skrbi za vzgojo delavstva, sprevidimo iz tega, da so ••udikati prejeli lani in letos od zvezne *ade po 400 milijonov din. Od tega je Prejela Slovenija po 48 milijonov din pomoč za razširitev materialne Podlage za kulturno-prosvetno delo. . Nekateri sindikalni forumi in funkcionarji še ne razumejo dovolj pomena ^ulturno-prosvetnega dela. Napačno je Mnenje, da je za kulturno-prosvetne Haloge odgovoren le za to določeni funkcionar. Agitacija in propaganda zaostajata za proizvodnimi nalogami. KuUurno-prosvetni referenti, ki so brez toočnih, aktivnih komisij, ne uživajo dovolj pomoči kolektivov. Pri izberi *adra za prosvetni sektor brez čuta govornosti predlagajo in nameščajo sakogar, ki je pripravljen delo pre-zeti, ne glede, ali ima za to pogoje. S°tovitev, da dosegamo mnogo boljše uspehe v borbi za izpolnitev proizvod-ni“, planskih nalog kakor v kulturnopolitičnem boju proti zaostalosti, apo-“tocnosti in raznim sovražnim geslom, biti opomin, da izboljšamo nadnje delo. FIZKULTURA IN ŠPORT . Naše fizkulturno gibanje je podelalo precej starega strokovnega adra, ki je zanesel v fizkulturo stare azore. Se vedno vnaša v fizkulturne ,r£anizacije apolitičnost in govori o &ko imenovani čisti fizkulturi. Zato so ' naših športnih društvih mogoči razni “^zdravi pojavi. S spremembo socialne strukture, tako da bo delavstvo okrepilo fizkulturne vrste, bo postala fiz-JUlturna organizacija dejansko množena ter pritegnila predvsem delavsko kmečko mladino, ki ji je najbolj Potrebna in namenjena. Uporabljati Moramo strog kriterij, kdo naj ima Pravico vzgajati našo mladino v fiz-•julturi. Zato 60 sindikalne organizacije 9°lžne nuditi fizkulturnim 6rganizaci-vsestransko pomoč. Sestaviti ie *r®ba močne komisije, ki bodo sposobno reševati vse naloge. Sindikalne ®rganizacije morajo operativno sodelo-Mi pri organizaciji množičnih prire-^IJev, zlasti tam. kjer še ni fizkultur-fj".društev. Mnogo več pozornosti je h1®“a Posvečati strelskim družinam in so viri društvom. Te organizacije v_. x{.eBa Pomena za mladino v pred-v°jaski vzgoji. ljudska tehnika Lam avgusta so pri GO ZSS usta-JD M* oddelek za Ljudsko tehniko, da tn0£ 9L m°goče nuditi terenu več po-95 r: Ob koncu leta je bilo v Sloveniji jjK • °.v ljudske tehnike, med njimi f,. ,/e bilo 57 v tovarnah, rudnikih in 0* z 207 krožki in 5800 člani. j/Sanizacija Ljudske tehnike mora po-ih m.°^na opora vodstvu v tovarnah Podjetjih za stjokovno usposablja-delavcev. Ljudska tehnika bo pri- Pnih ^evala velik delež pri neposredni 'zv°dnih nalogah, usposabljanju na l0 • . strokovnih kadrov za zgraditev 0 glalizma in okrepitev obrambne moči 6 socialistične domovine. ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA o(D^0*očevalec se je končno dotaknil deuVnih vprašanj organizacijskega gla®..naših sindikalnih organizacij. Nafto 1 Je' da bomo ta vprašanja uspeš-ftili sev.ali le, če bomo pravilno oce-°i)j ^Politični položaj v posameznih Dosti • J^azvijanje politične dejav-dy0m S1ndikalnih organizacij je nebo^.110 najpomembnejša naloga v ijj j ,2a krepitev delovnih kolektivov •indilc t je pravilnega kriterija za P° ob? ■ ^e^0, Značilno je, da so se lii0}J>',avi zloglasne resolucije Iuform-zatekli h kritiki pod avtoriteto SZ in VKP(b) kot prvi dosledni oportunisti, godrnjači in lenuhi. Od pravilne metode vodstva evidence v sindikalnih organizacijah je zelo odvisno uspešno delo celotnega sindikalnega gibanja, čeprav so v tem pogledu dosegli že precej uspehov, vendar je še mnogo pomanjkljivosti. Tov. Potočnik je končno dejal, da se organizacijske naloge povezujejo v neločljivo celoto z nalogo — zgraditi socializem in dokazati svetu vso lažnivo, sramotno in zločinsko početje »kritikov« iz vrst Informbiroja. Dejal je, da ne bomo le brez njihove pomoči, ampak tudi proti njihovi volji in želji zgradili socializem, ker imamo udarnike, novatorje, racionalizatorje in vse, kar je potrebno za zgraditev socializma v naši domovini, predvsem pa našo herojsko Partijo, CK in tovariša Tita. Delegati so navdušeno sprejeli šestčlansko delegacijo železničarjev ljubljanske postaje. Eden delegatov je prebral resolucijo in sporočil, da delavci ljubljanske postaje izročajo II. kongresu ZSS borbene pozdrave. Kongresu sporočajo, da so že ustanovili 10 brigad v vlakospremni službi, nadaljnjih 10 pa jih bodo v premikalni službi. Z izpolnjevanjem prevoznega plana železničarji prispevajo velik delež h gospodarski utrditvi države in zgraditvi socializma. O kulturnoprosvetnem in politično-ideološkem delu sindikalnih organizacij in o nadaljnjih nalogah je imel referat tov. Albreht Roman, član GO ZSS. Tudi med tem referatom so delegati večkrat manifestirali za tovariša Tita in Partijo. Delegati kongresa so izvolili komisijo za sestavo resolucije o bodočih nalogah sindikalnih organizacij. Tovariš Bore, član delovnega predsedstva, je prečital pozdravno brzojavko rudarjev iz Senovega. Senovški rudarji sporočajo kongresu, da so obveznost v predkongresnem tekmovanju presegli in nakopali 163 ton premoga več, kakor so obljubili. Tako so nakopali skupaj 645 ton premoga v prostem času. Mladinska organizacija je presegla svojo obveznost za 22%. S povečano storilnostjo in kopanjem premoga v prostem času so delavci presegali povprečno dnevni proizvodni plan za 14%. Rudarji so v pozdravni brzojavki sporočili kongresu, da tekmujejo še nadalje in hočejo plan izpolniti do dne 29. novembra. V prostem času bedo nakopali še 2000 ton premoga in izpolnili tudi letni plan jamskih investicijskih del. Pozdrave je poslala tudi I. ptujska frontna brigada »Jožeta Lacka«, ki dela v gozdovih v okolici Slovenjgradca. Popoldne so delegati diskutirali o vseh treh referatih. DELEGATI 0 IZKUŠNJAH IN USPEHIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Med prvimi se je priglasil k diskusiji delegat Fr. Žagar iz tovarne avtomobilov v Mariboru. Dejal je, da lani niso izpolnili plana zaradi ovir, ki jih je povzročila kampanja Informbiroja. Naglasil je, da resolucija Informbiroja ni zavrla dela, ampak je še bolj razvnela neizčrpne ustvarjalne sile delovnih ljudi. Lani so začeli izdelovati 37 odkovkov in 18 odlitkov, za kar 6o si pridobili največ zaslug no-vatorji, Tacionalizatorji in udarniki. Ze v prvih letošnjih mesecih so začeli izdelovati nadaljnjih pet odkovkov in štiri odlitke. Število zavestnih borcev za socializem 6talno narašča. Do resolucije Informbiroja so imeli laini 6amo 36 racionallzator j ev in no-vatorjev, po resoluciji pa je število naraslo na 61. Ze v prvih letošnjih mesecih je brlo 53 racionalizatorjev in novatorjev. Ob zaključku je dejal, da so naloge težke, vendar jih morajo in hočejo izpolniti. V imenu delovnega kolektiva »Nafte« iz Doleaje Lendave je kongresu izročil pozdrave Lojze Zupančič. Med drugim je dejal: Po zmagoviti ljudski revoluciji leta 1945 smo začeli izkoriščati naftina ležišča, da dobimo gorivo. Začetna dela smo opravili s pomočjo Sovjetske zveze, ČSR in Madžarske. šele zdaj lahko ugotovimo, zakaj smo leta 1946 izpolnili plan samo za 40—50%. Takrat bi nam bilo težko to ugotoviti, kar smo ugotovili po resoluciji Informbiroja. Omenjene države nam niso dale dovolj strojev in materiala — ovirale so naše delo. Resolucija Informbiroja nam je odprla oči. Zastavljena nam je naloga, da moramo z lastnimi silami graditi socializem in izkoriščati nafto. Zdaj, po 11 mesecih, lahko trdimo, da plan ni izpolnjen le do 40%, temveč smo ga z lastnimi silami izpolnili' za 116%. Imamo ljudi — delovne brigade, med njimi eno, ki je na svojo pobudo, brez dovoljenja direkcije, sama postavila 40 m visok stolp, ki smo ga poprej več mesecev montirali. _ Našemu ljudstvu smo tako prihranili milijonske vrednosti in mnogo delovnega časa za druga dela. Danes, na kongresu, obljubljamo, da bomo naši socialistični' domovini dali kar največ nafte. Vas, tovariše iz tovarne avtomobilov, pa pozivamo, da naredite čim več avtomobilov, da bomo pod vodstvom Partije dosegli čim-Prej lepše življenje! Delegat Zvonko Kajtna iz premogovnika v Laškem je poročal kongresu o delu posameznih tovarn v ob-niočju krajevnega strokovnega sveta Laško. Rudarji laškega premogovnika so se zavezali, da bodo polletni plan ! izpolnili do 26. junija. Zaslužek dveh delovnih dni — enega v počastitev II. kongresa ZSS in drugega y poča- Plenum Glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Referat o delu in tekočih nalogah Zveze borcev je imel drugi sekretar Osman Karabegovič Beograd, 28. maja. Na plenumu Glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne je o delu Glavnega odbora Zveze borcev poročal drugi sekretar Glavnega odbora Osman Karabegovič, ki je med drugim rekel: »Ta naš plenum zaseda po poldrugem letu od ustanovitve organizacije Zveze borcev. Ko naj se danes ozremo na življenje in delo naše organizacije v tem času, ko naj povzamemo uspehe dela, poudarimo pomanjkljivosti in opozorimo na sedanje osnovne naloge, je nujno potrebno, da presojamo vse to delo in življenj® organizacije s stališča, kako in koliko se je organizaciji posrečilo izpolniti vse tiste velike naloge, ki jih je zastavil naš voditelj in učitelj tovariš Tito, ki jih je vsem borcem osvobodilne vojne zastavil naš ustanovni kongres. Res, poleg nalog, ki so čakale v tem času našo organizacijo in ki so bile v glavnem v ohranitvi in razvijanju pridobitev, priborjenih v ljudski revoluciji, v razvijanju in krepitvi velikih in svetlih tradicij NO borbe in obujanju spominov na junaška dejanja naših ljudi v vojni, v borbi proti netilcem nove vojne, v skrbi za borce iz osvobodilne vojne, je bila zastavljena nam, naši organizaciji, kakor vsej naši deželi in Partiji v vsem 1948. letu, pa tudi letos ena izmed zelo velikih političnih nalog, da moramo razen tega, da moramo te pridobitve naše revolucije čuvati in braniti pred imperialističnimi grabežljivci, čast naše Partije, čast in dostojanstvo naših ljudi in neodvisnost naše dežele braniti in ubraniti tudi pred tistimi, ki hočejo pod krinko internacio-nalizma poteptati vse, kar nam je sveto, ki hočejo z nekakšnimi svojimi bedastimi teorijami zanikati našo revolucijo, stisniti V6e v mrtve kalupe, skrojiti vsemu kapo po svoji meri In zato je čuvanje, razvijanje in pojasnjevanje naših pridobitev iz osvobodilne vojne in ljudske revolucije, popularizacija in pojasnjevanje vseh dragocenih izkušenj, ki smo jih prispevali in ki jih vsak dan prispevamo v zakladnico marksizma-leninizma, zdaj bolj aktualno kakor kdaj koli in tesno povezano ne le z obrambo enotnosti naše dežele, enotnosti Partije in delovnih množic, marveč tudi z obrambo čistosti teorije marksizma-leninizma. Ko zdaj vemo, kakšno brutalnost in sredstva uporabljajo ti ljudje, ko zdaj po sramotni resoluciji Informbiroja in vsem, kar je sledilo iz nje, vemo, da bi radi dosegli rrzsulo in anarhijo v naši deželi, lahko jasno razumemo, da jim je bil trn v peta takšen tip organizacije, ki ne le da sama po sebi jasno govori, kdo, koliko in kako se je boril, marveč ki naj dela na to, da se ne bo pozabilo nič iz naše 6vetle preteklosti, organizacije, ki ji je naša Partija zastavila nalogo, naj seznani svetovno javnost z osvobodilnim delom jugoslovanskih narodov in prispeva svoj delež, da postanejo iekušnje naše revolucije last mednarodnega delavskega gibanja.« »Politična aktivnost udeležencev osvobodilne vojne, članov Zveze,< je poudaril Osman Karabegovič, »se je zlasti razmahnila po II. plenarnem zasedanju CK KPJ in po sklepih v zvezi s socialistično preobrazbo naše vasi. Tedaj smo videli, kakšno politično silo je ustvarila Partija med vojno na vasi, kako čvrsta in solidna opora za izpolnjevanje največjih nalog so prav udeleženci osvobodilne vojne. V vseh naših republikah so se udeleženci narodnoosvobodilne voj h o prvi odzvali klicu naše Partije in vstopili v kmetijske obdelovalne zadruge. Ob tem smo lahko najbolje ocenili tisti velikanski vpliv Partije na kmečke množice. Pokazalo se je, da je bilo treba stvar samo čvrsteje in jasneje poudariti, pa se je sprožil silen proces ustanavljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug in položeni so bili temelji zgraditve socializma na vasi. Po podatkih iz 178 okrajev je od 249.174 kmetov — članov Zveze borcev vstopilo v kmetijske obdelovalne zadruge 84.941 z družinami, torej 34 %. Toda v okviru celotnega števila so posamezni kraji, v katerih vloga borcev v ustanavljanju obdelovalnih zadrug to povprečje stitev rojstnega dne maršala Tita — je delovni kolektiv poklonil KP. Delegat Ivan Ricinger iz tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici je v diskusiji orisal tudi slabe strani v proizvodnji in delu sindikalne podružnice. Stroji so bili izkoriščeni le do 83 odstotkov zmogljivosti. Kakovosti' izdelkov niso posvečali dovolj pozornosti. Slaba je bila povezav® med vodstvom podjetja in sindikalno podružnico. Sindikat ne nudi dovolj pomoči upravi' podjetja za utrditev in razširitev Ibrdigadnega delovnega sistema. Zaradi pomanjkljive tehnične zaščite se dogajajo večkrat manjše obratne nesreče. Delavska restavracija ne posveča dovolj pozornosti dobri prehrani delavstva. Alojz Sevšnik iz Kranja je govoril o proizvodnih brigadah in reviziji norm v kranjskih tovarnah. Šest delovnih kolektivov je sprejelo notranje plane. V »Standardu«, usnjarni, so sprejeli notranji plan za 18% višje od operativnega in ga uspešno izpolnjujejo. V imenu ljubljanskih inovatorjev in racionalizatorjev je kongres pozdravil Rudolf Kočevar. Novatorji in ra-cionalizatorji so obljubili kongresu, da bodo vložili še več truda za zgraditev socializma. K besedi so 6e še oglasili: Vlado Repe, ki je govoril o vzgoji mladine, Jernej Rodik iz Maribora je analiziral delo mariborskih sindikalnih po-dTužnic, in drugi. Po diskusiji je kandidacijska komisija predložila kandidatno listo, ki so jo delegati sprejeli. Kongres se nadaljnje. daleč presega. Tako n. pr. je v Vojvodini od 50.599 članov Zveze borcev-kme-tov v zadrugah 40.660, torej 80 %. V koloniziranih krajih, kjer so naseljene družine borcev, je redek primer, da ne bi bilo v obdelovalnih zadrugah 100 % članov naše Zveze. V vrsti ukrepov za zboljšanje življenjskih pogojev članov Zveze borcev in glede pomoči je Izvršni odbor Glavnega odbora Zveze borcev sklenil, da pošlje letos v zdravilišča 5000 članov, in sicer: iz Srbije 1400, iz Hrvatske 1000, iz Slovenije 600, iz Bosne in Hercegovine 1250, iz Makedonije 300 in iz Črne gore 300. Prve skupine so že v zdraviliščih.« »Drugi veliki problem,« je rekel tov. Karabegovič, »ki je čakal organizacijo Zveze, je podpiranje naše vojske glede predvojaške vzgoje. V Ljudski republiki Hrvatski, kjer je predvojaška vzgoja obvezna za 168.189 mladincev, se je udeležuje zadnje čase 144.914, kar pomeni, da izostaja okrog 15 % obveznikov. Nasprotno je v Sloveniji, kjer se 94 % mladine redno udeležuje predvojaške vzgoje. V LR Srbiji je v Leskovcu, Valjevu, čačku in Šapcu ter treteniškem, kovinskem, kolubarskem in drugih okrajih zajela predvojaška vzgoja vso mladino, ker so se odbori Zveze borcev direktno zavzeli za njeno uspešno izpolnjevanje. Ne glede na mnoge pomanjkljivosti, na nezadostno prizadevnost republiških odborov, da bi kontrolirali okrajne in mestne odbore Zveze in jim nudili potrebno pomoč, je velik del naših organizacij začel vneto skrbeti za predvojaško vzgojo.« Tovariš Karabegovič je dalje poudaril dobro delo nekaterih okrajev na kulturnoprosvetnem področju in omenil, da je bilo to delo v glavnem opravljeno s prireditvami in predavanji, »Zbiranje dokumentov in gradiva iz osvobodilne vojne,« je nadaljeval Osman Karaibegovič, »kakor tudi ak-oije za postavitev spomemikov padlim borcem, za ureditev grobov in grobnic padlim borcem so sprožile mnoge organizacije Zveze v vseh republikah-« O mednarodnih 6tikih Zveze borcev je tovariš Karabegovič med drugim rekel: »Širina naše Zveze je zahtevala, da se glede mednarodnih stikov poveže z vsemi naprednimi organizacijami, ki organizirajo razne udeležence gibanja odpora v raznih deželah. Poudariti moramo, da takšne milijonske organizacije borcev proti fašizmu, kakor je naša Zveza, v drugih deželah ni, kajti tam tudi ni bilo oborožene borbe, razen nekaj malega ob koncu vojne v Franciji, Slovaški' in v posameznih delih Bolgarije. Zato so v raznih deželah, ki so bile pod fašistično okupacijo, v glavnem organizacije bivših političnih pripornikov in internirancev. Ze v februarju 1946 je bil v Varšavi na iniciativo poljskega Združenja biivših političnih pripornikov v fašističnih taboriščih ustanovni kongres bivših političnih pripornikov. Tega kongresa so se udeležili delegati 16 dežel, med njimi tudi predstavniki bivših političnih pripornikov in internirancev it ZSSR, Jugoslavije in ostalih dežel ljudske demokracije, iz Francije, Norveške itd. Na kongresu je bila ustanovljena Mednarodni federacija bivših pripornikov in v njen izvršilni odbor je bil izvoljen tudi jugoslovanski predstavnik. Na predlog jugoslovanskega delegata so biie sprejete v njo tudi organizacije iz Albanije in s Svobodnega tržaškega ozemlja, na predlog tovarišev iz Poijske in ZSSR pa tudi organizacije političnih preganjancev iz Nemčije Ln Avstrije. V sedanjem trenutku nas čaka naloga, da ohranimo in okrepimo že obstoječe stike s podobnimi organizacijami v tujini, da obveščamo njihovo članstvo o pomenu naše borbe in o naših uspehih v graditvi socializma. Doslej smo storili premalo za to, da bi seznanili druge narode z našo borbo in našimli pridobitvami', premalo so v svetu znani naši napori in žrtve v narodnoosvobodilni borbi. Vsakdo v svetu zdaj ve za Lidice, zelo malo pa vedo za Kragujevac, Kraljevo in druga mesta, kjer so okupatorji množično iztrebljali naše ljudi. Zveza borcev bi lahko bodisi preko publikacij, filma ali drugih propagandnih sredstev v tujini storila mnogo več za populariziranje naše revolucionarne narodnoosvobodilne borbe in tako podprla napredne elemente v tujini1 v njihovi borbi za ohranitev miru in proti vojnim hujskačem. S tem bi se razkrinkavala tudi tista protirevolucionarna in nepoštena gonja, katere namen je i netočno prikazati' našo borbo in podcenjevati prispevek naših narodov k zmagi nad fašizmom. Zveza bi poskrbela, da bi tovariši iz tujine, ki so se borili v vrstah NOV, obiskovali našo deželo in si ogledali kraje, kjer so se borili, grobove padlih tovarišev itd. Govoreč o sedanjem stanju in nekaterih organizacijskih problemih, je tovariš Karabegovič poudaril, da šteje zdaj organizacija okrog 1,100000 članov, in sicer v Srbiji okrog 320.000, na Hrvatskem 200.000 in 198.000 izpolnjenih prijavnic, v Makedoniji 84.750, v Črni gori 35.382, v Bosni in Hercegovini 134.700 in v Sloveniji 119.000. Bili so primeri sektaškega in malomarnega odnosa do sprejemanja novih članov. Split ima 10.000 članov, lahko pa bi jih imel 15.000, okraj Titova Ko-renica jih ima 2000, lahko pa bi jih imel 10.000, Karlovac jih ima 1900, lahko pa bi jih imel 10.000. Podobni' so primeri z Vukovarom, Sarajevom, Drvarom, Petrovcem itd. »Z vsemi potrebnimi organizacijskimi ukrepi za delo organizacije v pogledu vseh nalog bomo ustvarili iz Zveze borcev čvrsto in močno organizacijo, ki bo imela V okviru Ljudske fronte važno vlogo mobilizatorja množic za vse osnovne naloge, kar jih zdaj zastavi ja naša Partija, • organizacijo, ki bo gojila v našem ljudstvu naše revolucionarne tradicije, ki bo razvijala budnost do sovražnikov naše domovine in ki bo s svojim obstojem in delom živa priča vsega tistega, kar je naše ljudstvo storilo in žrtvovalo, da smo ustvarili našo krasno domovino FLRJ.« Po diskusiji o referatu Osmana Ka-rabegoviča so bili na predlog predsedstva plenuma izključeni iz plenuma Zveze borcev ljudski sovražniki Sre-ten Zujovič, Andrija Hebrang in Ne-džat Agoli. Za nove člane so bili izvoljeni Dušan Petrovič-šane, MEle Poruča in Mirko Tepavac. Na koncu je bila sprejeta resolucija o tekočih nalogah Zveze borcev in resolucija v zvezi 6 klevetami Informbiroja. Resolucija plenuma GO Zveze borcev proti klevetniški gonji Informbiroja Plenarni' sestanek Glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne je obravnaval nesramno gonjo laži in obrekovanj, ki jo vodijo že leto dni proti naši državi in njenemu vodstvu informbirojevske države, ter sprejel sledečo resolucijo: 1. Največjo žalitev za nas, za našo Zvezo borcev, za več kot milijon vpisanih njenih članov in za vse narode Jugoslavije je negiranje herojske narodnoosvobodilne borbe naših narodov in njihove vloge v skupni antifašistični vojni svobodoljubnih narodov. To ni nič drugega kot poskus, da se na račun antidemokratske in antisociali-stične politike popači zgodovina naših narodov, najslavnejše in najbolj junaške strani te zgodovine. 2. V imenu nase milijonske organizacije z gnusom odbijamo vse klevete na naso slavno ljudsko vodstvo s tovarišem Titom na čelu, ki nas je vodilo v neštetih borbah osvobodilne vojne in ljudske revolucije in nas danes uspešno vodi pri graditvi socialistične družbe v Jugoslnviji. To je dejansko obrekovanje vseh živih borcev osvobodilne vojne, obrekovanje 1.700.000 slavnih žrtev padlih v vojni, obrekovanje vseh tistih, ki danes vodijo borbo za zgraditev socializma pri nas. Zgodovinsko dejstvo je samo na bojnem polju. 3. V vojni je na strani Sovjetske zveze, na strani antifašistične koalicije, katero je organizirala in vodila naša Komunistična partija, padlo več kot 300.000 borcev, ranjenih pa je bilo 425.000 borcev, pripadnikov Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije oziroma Jugoslovanske armade. Hkrati je v nekaterih državah, katerih vodi* 1 ji obrekujejo našo Partijo in našo državo, tedaj vladala grobna tišina, fašistične armade teh držav pa so se borile proti Rdeči armadi pred Odeso in Stalingradom, v drugih državah pa uporniško gibanje ni preseglo okvira sabotaže in lokalnih akcij. Zato je smešno izenačevati vlogo nase Partije in naše države v vojni s temi državami in partijami. To je obrekovanje in zasmehovanje padlih in ranjenih herojev velike osvobodilne vojne, pljuvanje na njihove žrtve, na ideale, za katere so demokratične sile krvavele v minuli vojni. Jugoslovanski narodi in njihovi borci na fronti in v zaledju niso stali samo na strani narodov Sovjetske zveze kot njihovi vojni zavezniki, niso ■samo prelivali krvi za svojo nacionalno in socialno osvobojenje, marveč so s svojo herojsko borbo preprečili in razbili mračne načrte zapadnih imperialistov na Balkanu in v Severni Evropi. 4. Borci osvobodilne vojne Jugoslavije so dali zgled internacionalizma in bratske pomoči vsem sosednim narodom. S precejšnjim delom zaslug nove Jugoslavije se je gradilo na Balkanu in v Srednji Evropi pravo bratstvo in prijateljstvo narodov, vendar pa je zlonamerna resolucija Informbiroja nekaterih komunističnih partij razdrla odnose med narodi tega dela Evrope ter ustvarila idealne možnosti za intrige imperialističnih agentov za njihov bogat lov v kalni in-formbirojevski vodi. Vsi borci naxod-noosvobodilne vojne se zgražajo nad tem in obsojajo tako podlo politiko, ki koristi silam reakcije imperializma ter razbija z uvajanjem neenakopravnih odnosov in nečastnih metod v odnose med socialističnimi državami. enotnost socialističnega sveta. 5. Plenarni sestanek Glavnega odbora Zveze borcev, ki izraža voljo svojega milijonskega članstva, obsoja gnusno kampanjo laži in klevet proti naši slavni domovini, Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, obsoja sovražne poskuse, da se onemogoči zgraditev^ socializma v državi, da se zapostavljajo _ in omalovažujejo vse velike pridobitve, za katere so padle dragocene žrtve naših narodov. Hkrati poziva Glavni odbor člane Zveze borcev, da okrepijo svoje vrste, se še tesneje združijo okrog avant-Na4aljevanje na 6. strani. Zasedanje Začasnega oblastnega odbora za mariborsko oblast Maribor, 28. maja. V Mariboru je bila včeraj prva seja prvega rednega zasedanja začasnega oblastnega Ijud. odbora za mariborsko oblast. Kot najstarejši član odbora je zasedanje otvoril ljudski poslanec tov. Jože Petejan in pozdravil člana Politbiroja CK KPS in ministra za prosveto vlade LRS tov, Jožeta Potrča, predstavnika JA podpolkovnika Petra Pepeljugovskega in ostale goste, Po izvolitvi delovnega predsedstva je njegov predsednik tov, Martin Greif predlagal zasedanju, da odpošlje pozdravno brzojavko maršalu Titu, kar so navzoči sprejeli z dolgotrajnim in burnim aplavzom. Sledije so volitve verifikacijske komisije, naikar je v im^nu CK KPS, vlade LRS in 10 OF pozdravil prvo zasedanje začasnega oblastnega ljudskega odbora za mariborsko oblast tov. Jože Potrč. Uvodoma je dejal, da je med bivšim okrožjem in oblastnim ljudskim odborom velika razlika in poudaril, da bodo imeli okrajni ljudski odbori v oblastnem ljudskem odboru velikega pomočnika. Končno je nakazal, da so danes naši napori krepko usmerjeni v zgraditev socializma na naši vasi. Želel je, da bi se na reševanje te velike naloge temeljito pripravili. Za tem je dala svoje poročilo verifikacijska komisija, ki je ugotovila, da je prisotnih 86 odbornikov in upravičeno odsotnih 9. Nato je v imenu edinic JA na področju mariborske oblasti med navdušenim ploskanjem pozdravil prvo zasedanje podpolkovnik Peter Pepeljugovski. Po zaprisegi odbornikov so izvolili še kandidacijsko komisijo in komisijo za razrešitev dolžnosti sodnikov in sosodnikov porotnikov. Potem je za sekretariat za organiziranje oblastnega ljudskega odbora poročal tov. Viktor Avbelj. Poročil« tovariša Avblja Viktorja Ko je tov. Avbelj uvodoma prikazal pomen ustanovitve oblastnih ljudskih odborov, je iz dosedanjega dela sekretariata prikazal nekatere ugotovitve: V naši oblasti je precej močna industrija zveznega in republiškega značaja, zla6ti kovinska in tekstilna. Skupno je v oblasti vezano na industrijo približno polovico vsega prebivalstva, dočim je ostala polovica vezana na kmetijstvo. Predvidene 60 večje investicije, tako za kapitalno izgradnjo, kakor za graditev stanovanjskih zgradb — v skupnem znesku 1 milijarde in pol. Znano je, da je največja ovira za izpolnjevanje plana, na pr. v gradnjah, gozdarstvu itd., pomanjkanje delovne sile. Zato, da bi zagotovili izpolnitev plana v gradnjah, 60 bili pod vzeti v zadnjem času nekateri ukrepi, ki niso povsod naleteli na razumevanje. Tako je bila n. pr. premeščena delovna 6ila z lokalnih gradenj na važnejša gradilišča objektov zvezne industrije. Vsa lokalna gradbena podjetja imajo 6icer tudi svoje plane, ki morda zaradi trenutnega pomanjkanja delovne sile ne bodo v celoti ali pa vsaj ne v odrejenem roku izpolnila plana, nemogoče pa je zadrževati delovno silo na manj važnih delih takrat, kadar je naša skupna dolžnost napraviti vse, da se izvršijo tista dela, ki pomenijo osnovno gospodarsko nalogo. Na področju mariborske oblasti precej gradijo privatniki, zlasti kmetje. Tako n. pr. v lendavskem okraju v enem naselju gradi gospodarska poslopja, oz. stanovanjske zgradbe, 40 posestnikov. V času okupacije ta vas ni utrpela škode. Takih primerov je še več, med njimi so tudi primeri, da delavec dela privatniku, mi pa mu dajemo živilsko nakaznico. V gozdarstvu pri izvrševanju plana je najtežji problem prevoz. Trije okraji (Ma-ribor-oikolica, Dravograd in Poljčane) morajo oddati cca 85% od skupnega plana oddaje le6a za področje oblasti. Uredba, ki jo je izdala vlada LRS, in ki pooblašča OLO-je, da v primeru potrebe mobilizirajo vprežno živino za prevoz v gozdarstvu, se slabo izvaja. V okraju Dravograd se je doslej na poziv odzvalo okrog 10% voznikov. Prevozi v privatnem sektorju gredo še slabše. Imamo, primere, ko kmetje, ki so bili zadolženi z obvezno oddajo, niso prepeljali oddanega lesa, čeprav imajo vprežno živino. Zlasti sedaj, ko delajo v gozdarstvu prostovoljne delovne brigade OF, je dolžnost vseh oblastnih organov, da zasigurajo pravočasno prevoz lesa od poseka do kamionskih cest. Od tega dela bo v veliki meri odvisno izpolnjevanje plana v gozdarstvu. V lokalni proizvodnji, ki se sicer zelo leipo razvija, zlasti v Mariboru, 60 bili primeri, da je bil plan II., torej produkti, ki se prodajajo na svobodnem trgu, presežen,#plan L, to je produkti, ki gredo za garantirano preskrbo, pa ni bil dosežen. Res je sicer, da 6e je plan I. slabše izpolnjeval zaradi pomanjkanja surovin in se je plan II. izvrševal iz raznih odpadkov, ki 6e za produkte plana I. niso mogli uporabiti, vendar pa se o.paža tendenca Uipravno-operativnih vodstev, da bi čimlboljše izpolnjevali plan II, s tem ustvarjali tržne viške in jačali lokalno akumulacijo. Pri tem seveda odgovorni činitelji izgubljajo iz vida, da je osnovna naloga za nas izpolnjevanje plana I, čigar produkti spadajo pod garantirano oskrbo. Nadaljevanje s 5. strani. garde delovnega ljudstva naše slavne Komunistične partije in voditelja naših narodov tovariša Tita, še nadalje predano služijo svoji socialistični domovini in pomnožijo svoje napore pri uresničenju plana socialistične preobrazbe naše države. To bo hkrati najboljša obramba naše države pred nesramnimi napadi, najboljša oddol-žitev našim, v borbi padlim tovarišem, oziroma bodočnost naše domovine. To bo naš najizdatnejši in največji prispevek pri borbi naprednih sil za socializem. 6. Plenarni sestanek Zveze borcev izraža v imenu milijon sto tisoč svojih članov svoje neomajno zaupanje našemu današnjemu državnemu in partijskemu vodstvu, ki je vodilo in vodi pravilno politiko in ki se je skalilo v najtežjih bitkah. Našo posebno hvaležnost in zaupanje pošiljamo velikemu voditeljn in učitelju naših narodov maršalu Titu. ki tudi danes, kot je znal v vojni in revoluciji, pogumno in uspešno vodi naše narode v borbi za socializem, brani interese naše socialistične domovine, ki se skladajo / interesi svetovnega socialističnega in demokratičnega gibanja. Pri izvajanju odkupov so v nekaj okrajih odkup slabo izpolnili, odkupljene količine pa so porazdelili za potrebe okraja samega, čeprav so dobili nalog, da jih odpremijo v delavske centre, da bi tako delavstvu krili garantirane obroke hrane. Ob doslednem izvajanju odkupov pri špekulantskih kmetih bi lahko v teh okrajih zadostili tako lastnim potrebam kakor zahtevam- planske distribucije. S tem pa, da niso izvršili te naloge, so neposredno podprli špekulantske elemente na va6i in ustvarjali upravičeno nezadovoljstvo delovnih ljudi v mestih in industrijskih centrih, rušili s tem avtoriteto oblasti in obenem rušili tudi plansko disciplino. Gornji [čeprav drobni) primeri kažejo, da 60 še ozka gledanja, ki škodujejo izpolnjevanju osnovnih, ključnih nalog v našem gospodarstvu, da je še planska nedisciplina, da smo marsikdaj preveč popustljivi do onih, ki ne izpolnjujejo uredb in zakonov, da smo V6e premalo izkoristili ekonomske ukrepe, da bi mobilizirali razpoložljivo delovno silo iz podeželja na tistih sektorjih naše socialistične graditve, ki imaio bistven pomen za izvršitev najvažnejših planskih nalog. Vsi naši odgovorni forumi in poedinci bodo morali še mnogo bolj kot doslej skrbeti, da bodo predvsem zvezna dela, plani v zveznih in republiških podjetjih, pravočasno in v celoti izpolnjeni ter da bodo znali pravilno objašnjevati važnost in pomen teh osnovnih nalog. To je še posebej potrebno v tem predelu Slovenije, kjer je skozi desetletja mednarodnim reakcionarjem ob podpori domačih izdajalcev uspelo pri množicah vcepiti ozko par-tikularistično gledanje, ki bi ga poskušali še danes poedini sovražniki graditve socializma pri nas izkoriščati v svoje podle namene. Razumljivo je, da bodo morali okraji in mesta lokalni dejavnosti posvečati še več pažnje kot doslej, posebno pa tam, kjer so lokalna industrija in obrtništvo slabo razviti, kot je primer Radgone, Lendave, Ljutomera, pa tudi Maribor in Ptuj bosta morala dvigati predvsem uslužnostne obrate in obrtništvo. V mariborski oblasti 60 pogoji za kmetijskoobdelovalno zadružništvo izredno povoljni. Razen nekaterih predelov so skoraj povsod dani pogoji za dobro uspe-vanje kmetijskih obdelovalnih zadrug in vinogradniških zadrug in le nekateri gorski predeli bi morali ustanavljati izrazito živinorejske zadruge. S tem seveda ni rečeno, da ne bo v vseh, tudi ravninskih zadrugah, glavna panoga gospodarstva prav živinoreja, vsekakor pa so prav v naši oblasti dani V6i pogoji za ustvarjanje močnega socialističnega sektorja v kmetijstvu. Nekatere že obstoječe zadruge to najbolje dokazujejo, V vinogradniški zadrugi Pekre—Limbuš je znašal storilni dan v lanskem letu 165 din, v Št, Peter-ski vinogradniški zadrugi 144 din. Nekatere stare KOZ, ki so jih ustanovili agrarni interesenti, so z vzornim svojim delom in doseženimi uspehi pritegnile v zadrugo večje število okoliških kmetov kakor n. pr. KOZ Z ep ovci in vinogradniška zadruga Št. Peter pri Mariboru, druge zopet so mnogo premalo skrbele za to, da bi se obseg njihovih zadrug povečal. Ena od KOZ v dravograjskem okraju ni mogla pritegniti nobenega privatnega kmeta, ki se hočejo 6edaj priključiti državnemu posestvu v istem kraju. Opaziti je, da okrajni forumi še sedaj ne nudijo dovolj pomoči obstoječim KOZ. Skoraj vse KOZ rede sorazmerno zelo malo število goveje živine, prav tako pa tudi svinj. Mnoge zadruge so čakale na zaplenjeno živino pri vaških, špekulantih ter mnogo premalo delale na tem, da bi realizirale svoje plane v živinoreji z vzgojo novega zaroda. Skupno imamo sedaj v oblasti 73 KOZ in 116 zadružnih ekonomij. Na eno KOZ odpade 114 ha, na eno zadružno ekonomijo pa 24 ha zemlje, Od drugega Plenuma CK KPJ je bilo na novo ustanovljenih 39 KOZ. V primerjavi s porastom zadružništva v drugih republikah, je to izredno malo. Dobe se še nekateri, ki govore, da so pri nas v Sloveniji drugačni pogoji, »specifični pogoji«. Ta specifičnost lahko obstoja le v tem, da pri nas nismo pravilno in dosledno izvajali ekonomske politike CK KPJ, Da je temu tako, kaže cela vrsta primerov tako v davčni politiki, v odkupih, mobilizaciji delovne sile, itd. Marsikje smo dopustili špekulantskemu delu kmetov, da še naprej špekulira, sabotira odredbe m izkorišča tujo delovno silo. V tem je vsa naša specifičnost, Največje uspehe pri 6provajanju politike na vasi je dosegel ljutomerski okraj, ki je s pravilnim organizacijsko-politiž-nim delom in z dokaj pravilnim izvajanjem ekonomsko-političnih ukrepov uspel v dobrih dveh mesecih pritegniti y so- cialistični sektor skoraj 30% vse obdelovalne zemlje v okraju. V pogledu obdavčenja in izterjatve davkov veljajo za našo oblast te-le ugotovitve: I. planiranje narodnega dohodka je bilo prenizko. To dokazuje dejstvo, da so davčne komisije KLO-jev same ugotovile višji narodni dohodek, kakor pa je bil planiran, pri čemer je treba upoštevati, da so imeli marsikje špekulantski kmetje močan vpliv na delo teh komisij. II. davčnih zaostankov smo imeli po podatkih od 30. 4. v 8 okrajih še 196 milijonov 101.414 din, od tega precejšen del še za leto 1947. Izterjava teh zaostankov na terenu se je doslej slabo izvrševala, čeprav so kmetje realizirali obdavčene dohodke že v lanskem in predlanskem letu, prav tako kot mali in srednji kmetje, ki so davno poravnali svoje obveznosti do države. Poleg nedosledne davčne politike na vasi pa je karakteristično tudi predpisovanje in izvajanje odkupa. Marsikje so že pri predpisih prevladale tendence špekulantov na vasi ter so bili pri odkupih previsoko obremenjeni manjši kmetje. Kako slabo smo izvedli odkup goveje živine in prašičev v prvih štirih mesecih letošnjega leta, kažejo naslednje številke. Od planiranega števila, oz. teže goveje živine je bilo v tem času odkupljeno samo 60%, mršavih prašičev 85.8%, pitancev pa celo samo 8%, čeprav so okraji pravilno izdelali odločbe in so bili tudi posestniki pravočasno obveščeni o svojih obvezah. Naša zelo važna naloga je 6eveda dvig živinoreje. Nikakor pa ne smemo zanemarjati preskrbe naših delovnih ljudi posebno še, ker to ne gre na čkodo dviga živinoreje, ampak kvečjemu na škodo špeku. lantov. Okrajni ljudski odbori na splošno ugotavljajo, da veliki kmetje rede sorazmerno mnogo manj živine kakor srednji in mali in mnogo manj, kakor so jo redili pred leti. Takim ljudem, ki namerno znižujejo produktivnost svojega gospodarstva, ki nočejo izvrševati 6vojih obveznosti do skupnosti, je nujno potrebno pokazati, da ljudska oblast odločno izvaja vse ukrepe, ki so v interesu delovnih ljudi in v skladu z našo socialistično zakonodajo. Številni so še primeri, da špekulantski, v glavnem veliki kmetje, izkoriščajo tujo delovno silo, ki je ne plačujejo po uredbi. Špekulanti v naših vinogradniških predelih še vedno na najbolj nesramen način izkoriščajo viničarje, dekle in hlapce, zlasti v Halozah in Slov. goricah. Samo v ljutomerskem okraju so odkrili čez 100 takih primerov! Tovariši in tovarišice! Navedena dejstva govore, da v pogledu socializacije naše vasi ni moglo iti hitreje. Primeri najboljših uspehov obstoječih zadrug1 so bili vse premalo popularizirani, marsikdaj smo dopuščali, da so vaški špekulanti vodili odkrito borbo proti zadrugam, jih onemogočali in ovirali pri njihovem delu ter tako odvračali tudi male in srednje kmete od zadružništva. Poleg tega pa je bilo tudi organiza-cijsko-politično delo na vasi mnogo preslabo, prav tako pa tudi nismo dosledno izvajali vseh ekonomsko-političnih ukrepov na vasi. Te slabosti pa nam posebej narekujejo, da še poživimo politično delo na vasi, da z vso doslednostio izvajamo ekonomsko-politične ukrepe, da v pospešenem tempu pridobivamo za vstop v KOZ delovne kmete ter nudimo vso potrebno pomoč obstoječim in novo nastajajočim KOZ. Poleg vseh teh slabosti in napak, ki sem jih naštel, pa je sekretariat ugotovil, da so krajevni in okrajni ljudski odbori pri gTadifvi socializma dosegli ogromne uspehe. Ti uspehi so tako veliki, da jih niti malo ne more zamegliti kominfor-movska gonja in klevete. Naj živi CK KPJ s tov. Titom na čelu! Nai živi CK KPS in njegov sekretar tov. Marinko! IZVOLITEV !7VRf5TINPr,A ODPORA Po krajšem odmoru je v imenu delovnega kolektiva mariborske tovarne avtomobilov pozdravil prvo zasedanje tov, Paškulin, ki je sporočil obljubo delavcev, da bodo izpolnili 6Voje planske naloge kljub oviram, ki jih povzročajo dežele Informbiroja, Sledila je diskusija. Prvi se je k besedi prijavil tov. Franc Simonič. Najprej je govoril o .planiranju- in evidenci okrajnih ljudskih odborov, nato pa se dotaknil vprašanja mobilizacije delovne sile na našem podeželju. Predočil je borbo za izpolnitev plana v zveznih in republiških industrijskih podjetjih ter ogromne uspehe (v mariborski tekstilni tovarni presegajo plan za 12%, »Izvori nafte« za 20%, tovarna volnenih in vigogna izdelkov za 11%, tovarna volnenih izdelkov v Majšperku za 9%, Železarna Guštanj in mariborska livarna za 6%, v tovarni avtomobilov in drugod pa so osvojili vrsto delov, ki smo jih uvažali itd-- ki pričajo o tem, da so naši delovni ljudje z lastnimi silami in lastnimi sredstvi sposobni zgraditi socializem. Za njim je tov. Ulrih govoril o utrjevanju in razširjanju obdelovalnih zadrug Inž. Budihna Karmelo je obrazložil vprašanje borbe za plan v državnih in nedržavnih gozdovih, o spravljanju lesa iz njih, o delovanju lesnih odsekov pri kmetijskih zadrugah in o prevozu. Tov. Tramšek Jože je prikazal dejavnost za razvoj zadružništva v ljutomerskem okraju. Tov. Pušenjak Rado je spregovoril o problemih trgovine v mestu in na vasi, tov, Reberšek Karel o lokalni proizvodnji in komunalni dejavnosti ter o dejavnosti domače obrti, tov. Lakner Alojz o organizacijskih vprašanjih oblastnega in okrajnih ljudskih IOOF je podelil prehodne zastavice frontnim brigadam Janka Premrla-Vojka, Staneta Semiča-Dakija, Slavka Šlandra, Jožeta Borštnarja, Jožeta Gregorčiča in trboveljski frontni brigadi V vseh frontnih brigadah ee je začela že v prvih dneh po prihodu v gozdove trda bitka za izpolnitev plana. Ne glede na začetne težave, ko mnogi brigadirji v prvih dneh še niso bili vajeni dela v gozdu, ko so ei brigade svoje delo šele organizirale po skupinah, desetinah in četah, ko so si urejevale tabor in se pripravljale na bivanje v gozdovih ali v bližnjih vaseh, se je z bliskovito naglico širilo tekmovanje. Tekmovanje so napovedali brigadir brigadirju, desetina desetini in brigada brigadi. Vsem brigadam je napovedala tekmovanje Vojkova iz okraja Sežane. Ostale so tekmovanje sprejele. Geslo frontovcev-brigadirjev je postalo, da mora biti plan gozdarstva ne samo izpolnjen, ampak tudi presežen. Iz bri-gadnih zborov so pisali maršalu Titu, ko eo mu čestitali za rojstni dan, da se ne vrnejo iz brigad, dokler plan ne bo presežen. Dnevno pa pošiljajo CK KPS in IOOF nove zaobljube, koliko lesa bodo pripravili, da bo plan presežen. Frontne brigade so velika šola. Ko se množi število hlodov, se frontovci še bolj oklepajo borbe za plan. Frontovci si kalijo svojo zavest, da bi znal vsakdo brez omahovanja izpolniti naloge, ki mu jih nalaga socialistična domovina. Mnogi se bodo uvrstili med stalne delavce v gozdarstvu in industriji, drugi se bodo vrnili na svoje domove, kjer si bodo še odločneje prizadevali pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug. Že v prvih dneh meseca gozdarstva je IOOF sklenil, da bo najboljše brigade odlikoval. Tedensko bo podeljeval prehodne zastave najboljšim brigadam v kočevskem, primorskem, dolenjskem, savinjskem, dravskem in gorenjskem gozdnem bazenu. Prvič je podelil prehodne zastavice naslednjim brigadam: brigadi Premrla-Vojka, Semiča-Dakija, Slavka Šlandra, Jožeta Borštnerja, Jožeta Gregorčiča in trboveljski frontni brigadi. TRETJA SEŽANSKA BRIGADA JANKA PREMRLA-VOJKA Brigado sestavljajo frontovci iz vasi Lokve, Lipica, Vrabce in drugih istrskih partizanskih vasi. Skupaj jih je 107. Povprečno presegajo normo za 5,37 %. Večkrat pa jo posamezne desetine presegajo za 30 in več odstotkov. V brigadah se je razvilo živahno tekmovanje. Najboljša tretja četa presega normo za 58,50 %. Vsi brigadirji iz brigade se dnevno seznanjajo na svojih 6estankih z rezultati dela. Istočasno se dogovorijo, kako bodo najbolje organizirali delo prihodnji dan. V brigadi deluje 5 študijskih krožkov. Sestanki študijskih krožkov so vsak drugi dan. dvakrat tedensko pa so politična predavanja. Brigada ima vzorno urejen sten-čas in grafikone. Brigada dela 10 do 11 ur, večkrat pa ostajajo v gozdu še delj, če v predvidenem času niso mogli izpolniti dnevnega plana. V brigadi vlada borbeno razpoloženje. Večkrat organizirajo taborni ogenj, ob katerem partizanski borci pripovedujejo o svojih doživetjih, BRIGADA STANETA SEMICA-DAKIJA Brigada se odlikuje po svoji dobri organizaciji dela in po visoki kakovosti izdelkov. Med prvimi je sprožila tekmo- vanje ne samo za količino pripravlja' nega lesa, ampak tudi za čim boljšo kvaliteto. Večinoma jo sestavljajo frontovci iz Loške doline. V brigadi podeljujejo dnevno prehodno zastavico najboljši skupini. Na večernem sestanku brigade jo prevzame v varstvo najboljši brigadir. Tu tudi živahno razpravljajo o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo pri delu v gozdu in v taboru. Z veliko pozornostjo pregledujejo orodje, ga popravljajo in brusijo. Tabor je vzorno urejen. V6ak večer, KO ee brigada vrne z dela, je pripravljen program za politično in kulturno pr®’ svetno delo. BRIGADA SLAVKA ŠLANDRA Šlandrova brigada je ena najštevilnejših. Šteje 310 brigadirjev. Brigada s? odlikuj« predvsem po svoji trdni disO' plini. Normo dosegajo in prekoračujejo' Brigada je sprejela obveznost, da bo l*" polnila še določen del plana celjske brigade, ki ne dosega plana. Obvezala se 1®> da ostane na delu, dokler ne bo izP®1? njen tudi plan celjske brigade. Do sedaj so v brigadi pridobili 12 frontovcev za stalno delo v gozdu. V brigadi je dobro organizirano politično delo. BRIGADA JOŽETA BORŠTNARJ^ Brigada je sestavljena iz 126 front®?' cev, ki eo ee med prvimi odzvali za od' hod v brigado. Brigada je zaposlena zelo težavnem terenu. Da bi dosegli t°r' mo, odhajajo na delo predčasno in če6‘° ne izkoriščajo niti opoldanskega odmor2. Delo je tudi kvalitetno ter enakovredno delu strokovnih gozdnih delavcev. Uredili so si vzorno taborišče. Stavbo, ki®J bivajo, so okupatorji močno poškodovan-Zato so jo 6krbno očistili in popravil1' Prostori so snažni in urejeni. BRIGADA JOŽETA GREGORČIČA Najboljša brigada v gorenjskem S°z^\ nem bazenu je brigada J. Gregorčiča, dela na Rudnem polju. Šteje 86 člano'’1 Do 25. maja je nasekala in izdelal* 68,85 m3 hlodovine, 586,43 m3 celuloze & večjo količino drugih sortimentov. DneJ' no brigada presega normo vsaj za 19 %• V brigadi vlada trdna disciplina. Ob večernih urah se če6to zbiraj® okrog radioaparata, ki ga je brigada Prl' nesla s seboj. Po časopisju pazljivo zasledujejo potek meseca gozdarstva, vseh važnejših člankih ee razgovorijo »a bralnih krožkih. TRBOVELJSKA BRIGADA Trboveljska brigada ee je že v prv|j’ dneh postavila. Delo so zelo skrbno m premišljeno organizirali. Odločili 60 se» da bodo delali vsak dan po 12 ur. Tal5* vsak dan visoko presegajo svoj P,eD' Statistična služba je organizirana tak°’ da brigadirji že zvedo za rezultat del®' ko se vrnejo iz taborišča. Vsak dan o®£ njujejo tudi delo posameznikov. Najbo"/ še pohvalijo, slabše pa vzpodbujajo boljšemu delu. V tabor so ei sami napeljali elektfl' ko. Tako imajo razsvetljene vse prostor^ Agregat. — stroj za proizvajanje toka so prinesli s seboj, Iznajditelja inž. Zisič in mojster Ukmar sta izdelala pomemben kemični preparat, enakovreden tujim izdelkom Naša tekstilna industrija je tu® uporabljala samo ta preparat, zat smo se v povojnem času, ko so P1®" nehale ali pa postale precej nereda dobave iz tujine, znašli v neprijetne® položaju. Morali smo misliti na last® produkcijo. To misel sta začela urff' ničevatj strokovnjaka inženir keffliJ Mihajlo Zisič in star praktik mojs’e. Ivan Ukmar. Po štirih mesecih vztrM' nega dela, analiz in preizkušanj končno izdelala preparat, enakovrecf^ tipu »Nekal Bx«. Po uspešnih P®1'” kusih v laboratoriju Zavoda za^ ind sirijska raziskavanja sta prešla ® polindustrijsko izdelavo tega prsPjV rata v tovarni tekstilnih pomoz® . sredstev v Ljubljani. Tudi' ta poi®*^ je odlično uspel in zdaj izdeluj®1?, ta preparat, ki je nepogrešljiv za te* stilno industrijo. Poizkus izdelave tipa »Nekal* 'jt trajal štiri mesece. Uspeh pa jo tod' Stkano blago v naših tkalnicah se večinoma še ne da takoj uporabljati. Pred končno uporabo ga je treba še smoditi, prati, barvati, tiskati, polniti ali apretirati, likati itd., kakor pač zahteva tipizacija. Pri vseh naštetih delovnih postopkih pa pogosto uporabljamo razne kemikalije in preparate, ki pomagajo, da se blago čim hitreje omoči, da se čim lepše in enakomerneje porazdeli barva po tkanina, da postane blago trdo ali mehko in podobno. Ker ti preparati in kemikalije pomagajo pri oplemenjevanju oziroma apretiranju blaga, jih imenujemo tekstilna pomožna sredstva. Do nedavnega jih še nismo izdelovali. Bivša I. G. Farben v Nemčiji je izdelovala preparat »Nekal Bx«, ki so ga v tekstilni industriji uporabljali kot izvrstno sredstvo za hitro in dobro namakanje. odborov ter o nadaljnjem razvoju ljudske oblasti, tov. Juričev Milan pa o turizmu in gostinstvu. Ob koncu diskusije je povzel besedo minister Jože Potrč, ki je na konkretnih primerih pokazal pravilnost poti naše Partrje pri graditvi sotializma v Jugoslaviji. Poudaril je enotnost naših narodov in naših delovnih ljudi, ki z velikim he-roizmom v vsakem podjetju in vsaki vasi pobijajo »kritike« in njihove klevete ter z naglim tempom spreminjajo Jugoslavijo iz zaostale agrarne dežele v moderno industrijsko agrarno državo. Sledile 60 volitve v izvršilni odbor, ki je sestavljen takole: predsednik Viktor Avbelj, podpredsednik Franc Simonič, tajnik Alojz Lakner; člani: Rudi Burger, ing. Karmelo Budihna, Rado Cilenšek, Jože Globačnik, Jože Gričar, Milan Juričev, Miran Košmelj, ing. Sonja Lapaine, Stanko Lapajne, Ivan Novak, Drago Pe-stotnik, Jože Petejan, Rado Pušenjak, Karel Reberšek, Anton Truden in Franc Zalaznik. V okrožno sodišče pri oblastnem ljudskem odboru so izvolili Franca Venturi- uuiuuiua l^u ■ „ yu/»- nija kot predsednika, 10 sodnikov in 129 stveni plan za bombaž za o.Ki sodnikov porotnikov iz vseh okrajev ma- Najbolje je izpolnil plan zaa:jjj so riboTske oblasti. Ob koncu eo bile poslane i tor, in sicer za I4V|« l<> n. niano,rJ resolucije CK KPJ, predsedniku vlado I posejali največ lvn': i«i v 6et\^ LRS tov. Mihi Marinku in vladi LR Slo . skem okraju, kjer so izpoin venije. | plan za 97,4%. v tem. da so za sestavo preparata UP^. rahljali večinoma samo domače vine. Izumiteljsko delo tov. inž. Zisič* Ukmarja pomeni lep napredek m. spodarsko osamosvojitev v izd®1 tekstilnih pomožnih sredstev. 930 gospodarskih poslopij zgradile kmetijske obdelovalne ;<> ge v Vojvodini. V ta namen J“Lf. odobren kredit 68 milijonov dinj* Nameravajo pa zgraditi še za 2 j^a. lijonov dinarjev poslopij izven P , Največ bodo gradili hlevov. '-,I■ g si bodo priskrbeli po večini saI*ej}ili prostovoljnim delom bodo na več stotisoč zidakov. , ietoS Na Pančevskem Ritu bodo.. zgradili 800 gospodarskih P?s V «e velik socialistični kmetijski^ o _ bo že letos zelo razvil. Zace‘’, s, graditi 318 poslopij — hleve, sK ^eja silose, sušilnice itd. Za gradp bodo letos porabili 8(9 večin0 V Makedoniji so posejali z ... ge, bombaža Do 12. maja so izpo on^. NOA'KITAJSKE NAPREDUJE NA ŠAN6HAJSKI FRONTI V rokah demokratične armade je že vseh pet nekdanjih prestolnic Kitajske Beograd, 28. maja Agencija Nova Kitajska poroča; Sile narodno-osvobodilne armade Kitajske uničujejo ostanke kuo-^intanških čet na področju Šanghaja. “■uomintanška obrambna črta severno od “USoua je v popolnem razsulu. Oba bre-žova reke whangpoo sta v rokah na* ^“oo-osvobodilne armade. Ljudske sile so osvobodile okrožje vnuag, vzhodno od Whangpoa, na za- NOA je zavzela več mest v pokrajinah Kiangsi in Fukien p a dni obali pa so zavzele celo vrsto mest ter ob tej priložnosti ujele 5000 kuomintanSkih vofaJkov. Navzlic ukazu svojih poveljnikov se je več kuommtan-ških enot vdalo narodno-osvobodilni armadi. Ljudskim silam se je vdal štab 21. kuomintanSke armade hkrati s 155. in 141. divizijo. Ljudske sile so uničile ostanke drugih dveh divizij 123. armade. Narodno-osvobodilna armada Kitajske ““a v svojih rokah 400 km železniške PT°ge med pokrajinskima prestolnicama jiangčouom in Namčangom. To je več ko dve tretjini celotne železniške mreže v Kjangaiju in Čekjangu. Ljudska armada je pri svojem napredovanju ob tej progi zavzela mesto Činh-*ien, jugovzhodno od Nančanga, in Čang-SUai 40 milj jugozapadtno od Nančanga. V pokrajini Fukien so sile ljudske armade osvobodile okrožni mesti Šaoruvo ia Štičang. Narodno-osvobodilne sile so razorožile 5000 kuomintamških vojakov okrog Si/jana. Sijan je eno izmed petih nekdanjih prestolnic Kitajske, ki so sedaj vse v rokah narodno-osvobodilne armade. Ostale štiri prestolnice so Peking, Nanking, Lojang in Kajlertg, Takoj po osvoboditvi mesta so pričeli delavci obnavljati objekte, ki so jih poškodovale kuomintanške čete. OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO SVETU ZUNANJIH MINISTROV Pravična rešitev koroškega vprašanja le samo v priključitvi matici domovini-Jugoslaviji Celovec, 28. maja. Dopisnik Tanjuga ■ državi v vprašanju Slovenske Koroške, porooa: Pokrajinski odbor Osvobodilne I Hederson je obiskal taborišče fašistov ronte za Slovensko Koroško je poslal DIPI v Oticah in avstrijsko žandarme-Svetu zunanjih ministrov v Parizu t riisko šolo v Kjirawflnkendorfii nri Bo-rzojavko, v kateri zahteva, naj Svet zunanjih ministrov vzame na znanje nacionalne zahteve koroških Slovencev. Mi koroški Slovenci smo nedvoumno poudarjali, da vidimo pravično rešitev Koroškega vprašanja in možnost svo-odnega političnega, gospodarskega in Kulturnega razvoja slovenskega prebi-'ralstva edino le v priključitvi k matič-1 deželi Jugoslaviji. V brzojavki je poudarjeno, da sta ne-obiska ameriškega predstavnika ^edera in angleškega predstavnika He-®6rsona na Koroškem varanje svetovne Wn°«ti in poskusov, da bi opravičili sta-lsce> na katero sta se postavili ti dve rijsko šolo v Kara\vankendorfu pri Borovljah in sicer v spremstvu bivših dveh hitlerjevskih oficirjev polkovnika SS Sto-siera, bivšega komandanta hitlerjevske žandarmerije in člana štaba za preganjanje partizanov polkovnika Kortika. Menimo, je rečeno na koncu brzojavke, da je za tako važen sklep, ki zadeva bodočnost kakega naroda, edino demokratičen način ta, da se predvsem sliši glas tistega, za čigar usodo gre. Zato zahtevamo, da Svet zunanjih ministrov na sedanjem zasedanju zasliši predstavnike koroških Slovencev, ki so, ker gre za njihovo bodočnost, predvsem poklicani, da povedo resnico o Slovenski Koroški. Trgovinski sporazum Švedska—Jugoslavija podpisan Beograd, 28. maja (Tanjug). Dne 27. t. m. je bil podpisan v Stockholmu trgovinski sporazum med FLR Jugoslavijo in Švedsko z veljavnostjo do 15. aprila 1950. leta. Skupni obojestranski promet je določen na okrog 90 milijonov švedskih kron. Po tem sporazumu bo švedska izvažala v glavnem stroje, izdelke iz jekla, elektrotehnični material, papir in drugo, Jugoslavija pa bo izvažala v švedsko tobak, oljnate pogačice, koruzo, baker, svinec, trdi les in drugo. Sporazum je v imenu FLRJ podpisal pomočnik ministra za zunanjo trgovino Branko Zlatarič, v imenu švedske pa zunanji minister g. Unden. Konferenca zunanjih ministrov Pariz, 28. maja (Tanjug). Na včerajšnji seji Sveta zunanjih ministrov 60 razpravljali o sovjetskih predlogih za vzpostavitev četverega zavezniškega nadzorstva v Nemčiji in ustanovitev osrednjega nemškega organa — držarvneiga sveta — kot podlaige za ustvaritev enotnosti Nemčije na demokratičnih načelih. Ministri treh zapadnih eil niso predložili nikakih konkretnih predlogov za organiziranje nemške enotnosti, ampak so si vztrajno prizadevali, da bi se izognili razpravljanju o sovjetskih predlogih. Šef delegacije ZDA Acheson je zahteval v imenu treh zapadnih delegacij, naj bi najprej obravnavali gospodarske prooleme Nemčije, in sicer vprašanje reparacij in vprašanje sovjetskega imetja v vzhodni coni Nemčije. Zunanji minister ZSSR Višinski 6e je dotaknil dosedanjih pripomb Achesona, B e vina in Schumana glede sovjetskih predlogov in izjavil, da stoji Acheson na negativnem stališču glede načela soglasnosti v četverem zavezniškem nadzorstvenem organu za Nemčijo. Višinski je poudaril, da ne bi bilo mogoče doseči enotnosti Nemčije brez enotnosti zaveznikov v četverem nadzorstvenem organu. Hkrati je Višinski zahteval, naj predlože ministri zapadnih sil svoje konkretne predloge glede četverega nadzorstva in enotnosti Nemčije. Brezuspešni napori informbirojevskih lovcev na »dokaze« Organ Komunistične partije Italije ^UnitiU je 25. ma/ja v svoji milanski izdaji objavil izvlečke iz članka, ki ga je napisal Ševliagin in ki ga bo objavilo v svoji prihodnji številki glasilo Informbiroja, »Za trajen mir in ljudsko demokracijo«. Tudi ta članek, ki naj na ^osnovi« pisanja jugoslovanskega tiska ttokaže »prehod Jugoslavije v imperiali-.vcn.i tabor«, je na liniji gnusnih klevet-Oiskih napadov proti Komunistični partiji j.ugpslavije. Vendar pa 6kuša biti za raa-“ko od povprečnih standardiziranih kle-J« informbirojevskega porekla avtor Clanka v svojih klevetniških izpadih vsaj ?? videz »konkreten«. Težo članku naj * Rajali »dokumentirani podatki« o pi-tu ln liniji glasila- Komunistične par-/Jugoslavije »Borbe«, ki jih morajo d_ elji informbirojevtskega glasila seve-sn 8Pvreieti kot »nedvomno resnico«, če nočejo izpostaviti nevarnosti, da bodo v “‘Oženi herezije. Vendar je tudi v 'em j ®Qku — po že uzakonjenem običaju ^‘ormbirojevske »prepričevalne« argumentacije — avtor izrabil priložnost, da pokaže svojo visoko »principielnost z farnimi psovkami na račun voditeljev Partije in tako podkrepi svoje Argumente«. Članek se pričenja s trditvami, da je 'Borba« spremenila svojo »smer«, da je W>stala »glasnik nacionalistične in trockistične propagande«, da je »zavzela odbito stališče proti komunističnim parti-ki so podpisale resolucijo Inform-.'fojat, • da ne »piše ničesar proti imperialistom« in da »v 105 številkah levjega leta ni objavila nobenega članka, ‘v bi razkrinkaval angloameriški impe-lalizem«. ,. Očividno avtorjem resolucije Inform->lfoja nikakor ne gre v račun dejstvo, je jugoslovanski tisk na čelu z >H°rbo« takoj spočetka principielno prl-:6} obravnavati vprašanja, povezana z re-u i1;'0 Illformbiroja. Dejstvo je, da temeljnega vprašanja, - to je vprašanja ®dnosov med socialističnimi državami — informbirojevski tisk sploh ne načenja pa ga v najboljšem primeru odpravi ničimer prepričljivo frazo o »popolni enakopravnosti m bratskem sodelovanju«, h„f-eve^a. n:l.Tla I11. .ar nobene dokumentacije. zato je v mformbirojevskem slo-;«rju principielno obravnavanje tega vprašanja, — m v tem leži bistvo soora S rK,PJ, in CaKt-lKP(b) SfcP” "“sledno dela naš tisk, seveda zgolj »na-C1®nalistična in trockistična propaganda«. , Sevliagin zelo nespretno poskuša do^ ;a*ati, da vodi »Borba« na področju ^nanje politike »filoimperialistično pro-^pndo«. Take trditve seveda ni mogoče ^a*atl, ker proti njej govore nešteti jolpei, objavljeni v »Borbi«, kakor tudi pisanje celotnega jugoslovanskega ^«ka. Tako trditev Ševliagin pač z mimo i?®tjo navaja ne samo zato, ker mu je 10 tako naročeno, temveč tudi zato, ker IjI ’ da je ogromna večina bralcev inform-lir°jeyskega glasila ne bo mogla kontro-bl «*z preprostega razloga, ker so »Borov« jugoslovanskemu tisku sploh, ki kwVnava vprašanje informbirojevske (jpye}niške gonje, vrata v dežele ljudske til« raciJe in v Sovjetsko zvezo herme-5 *aprta. ne j 6vojem članku se Ševliagin sicer Mai« zne ve5 trditi, da je Jugoslavija P^Pi&nica atlantskega pakta«. a0 P® skuša dokazati »filoimperialistic->B0rr'lentacijo ,Borbe1« s trditvijo, da je iz j ?a< objavila samo »kratek izvleček lave zunanjega ministrstva Sovjetske zveze o atlantskem paktu, da pa je Sicer o tem paktu »sploh molčala«. Ne vemo, kakšna so merila za dolžino posameznih člankov, veljavna za glasnike informbirojevske propagande. Vendar ostaja dejstvo, da obsega »kratki izvleček« iz omenjenega obvestila celih šest kolon. Prav tako ne more nihče izpodbiti dejstva, da je »Borba« - in i njo vsi jugoslovanski časopisi — dovolj podrobno obravnavala vprašanja severnoatlantskega pakta in poročala o množičnih demonstracijah ter protestih proti temu napadalnemu instrumentu angloameriških imperialističnih krogov. O tem se je Ševliagin lahko tudi sam prepričal, če je pred pisanjem svojega članka preučil celih 105 številk »Borbe«, objavljenih v letošnjem letu. Toda ker je laž edino sredstvo, ki preostaja našim klevetnikom, je Ševliagin ubogljivo zamižal in s spretnostjo informbirojevskega vedeževalca ugotovil, da za »Titovo kliko in njen dnevnik ne obstaja Marshallov načrt niti kolonialno suženjstvo dežel zapadne Evrope«. Odveč bi bilo navajati etatistične podatke o prostoru, ki ga je »Borba« v svojih stolpcih posvetila razkrinkavanju Mar-shallovega načrta, ker bi bilo tako dokazovanje bob ob steno za komuniste informbirojevskega kova. Naši ljudje pa 66 ob teh lažeh lahko znova prepričajo, koliko je vredna »argumentacija« informbirojevskega porekla. Potem ko Sevliagin z novimi variacijami pogreva že obrabljeno klevetniško temo, da je v Jugoslaviji onemogočeno gibanje za mir, se takoj sam s seboj zaplete v protislovje. Ko piše o zborovanju za mir, ki je bilo 16. aprila v Beogradu, 6e pritožuje, da je bito to zborovanje edino te vrste ter znova potvarja dejstva. Trdi, da je bilo to zborovanje v znamenju »škandalozne parole«, da »predstavljata Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in Tito podporo in trdno jamstvo miru v vsem svetu.« Po že ustaljeni praksi informbirojevskih propagandistov je Ševliagin grobo potvoril besede referenta Branka Draškoviča, ki je ob zaključku svojega govora na tem zborovanju dejal: »Naj žiivi enotnost naših narodov, ki zbrani okrog Komunistične partije Jugoslavije in njenega Centralnega komiteja s tovarišem Titom na čelu predstavljajo čvrsto jamstvo in oporo miru v svetu.« Jasno je, da je prav enotnost naših narodov v njihovi borbi za socializem največji prispevek, ki ga naši narodi morejo dati v skupni borbi vseh naprednih in miroljubnih sil za mir v svetu. Avtorjem resolucije Informbiroja se prav zaradi te enotnosti ni izpolnila vroča želja, da bi zanetili v Jugoslaviji državljansko vojno. Pričakovati bi bilo še, da Ševliagin, zvest svoji »logiki«, proglasi državljansko vojno v Jugoslaviji za »revolucionarno in dosledno podporo svetovnemu gibanju za mirt. Akrobacija in falsifikati Ševliagina so zato v tem primeru nov dokaz onemoglo besnosti naših tako imenovanih »kritikov«. Točna pa je trditev, ki jo navaja Sevliagin, da namreč »Borba« ni oibjavila besedila odgovorov zunanjega^mlnistretva Sovjetske zveze in drugih dežel ljudskih demokracij, ki sodelujejo v Svetu za medsebojno gospodarsko sodelovanje, na noto naše vlade. Vendar ostaja dejstvo, da je naš tisk seznanil naše ljudske množice s klevetniškimi metodami, ki veljajo za omenjene odgovore. Prav tako je neizpodbitno dejstvo, da naSe note ni niti omenil, kaj šele objavil njeno besedilo tisk v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije, če iz zgoraj omenjene ugotovitve Ševliagin izvaja trditev, da je temu vprok »strah Titove klike pred delavskim razredom in večino Partije«, pomeni to samo skrajno živčnost naših klevetnikov, ki si dajejo moralne injekcije z avtosugeetijo, da so neuspeli kontrarevolucionarni napadi Informbiroja proti naši deželi morda le dosegli kak cilj. Sevliaginu in njegovim gospodarjem gotovo ni neznano, da je tovariš Djilas takoj prve dni po objavi resolucije Informbiroja v polemiki s Červenkovim pozval voditelje Komunistične partije Bolgarije — in s tem posredno tudi ostale podpisnike resolucije Informbiroja — naj bolgarski tisk objavi njegov odgovor, na kar bo tudi »Borba« objavila Cerven-kove Članke. Toda ta poziv je naletel na gluha ušesa. Jasno je, da mora tudi v tem vprašanju veljati načelo reciproci-tote, na kar pa avtorji resolucije Informbiroja nikakor nočejo pristati. Zato so izpadi Ševliagina ob znanem ukrepu naše vlade, ki je zahtevajoč izpolnjevanje načela reciprocitete zaprla poljsko čitalnico v Beogradu, milo rečeno zgolj preprosta in vulgarna demagogija. Kljub temu, da naši narodi ne razpolagajo s takim ogromnim propagandnim aparatom, karšen se že 11 mesecev zaganja v naše narode, v naše državno in partijsko vodstvo, pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da so prav avtorji resolucije Informbiroja tisti, ki jih je strah pred resnico. Ali ni morda sovjetski tisk — in z njim vred tudi partijski tislc v drugih deželah — objavil eamo resolucijo Informbiroja, zamolčal pa odgovor CK KPJ, medtem ko je »Borba« objavila celotno besedilo resolucije Informibiroja? Medtem, ko so v Moskvi natisnili brošuro zgolj s pismi CK VKP(b) in jo celo tajno razširili v Jugoslaviji, je bila pri nas objavljena brošura s popolno korespondenco med. CK VKP(b) in CK KPJ. Naš tisk la z njim na čelu »Borba« stalno objavlja material o informbirojevski kle-vetniški gonji proti Jugoslaviji ter nanj samozavestno, principielno in dostojno odgovarja. Avtorjem resolucije Informbiroja ter njenim pristašem je seveda tak način obravnavanja spornih vprašanj popolnoma tuj in se zato rajši zatekajo h klevetam, lažem in najvulgarnejšemu psovanju, kakršno doslej ni bilo v navadi niti v odnosih med sovražnimi sl kapitalističnimi državami, a kamoli v odnosih med soicalietičnimi državami. Naši klevetniki se ne bodo mogli stalno izogibati princlpielnemu obravnavanju vprašanja odnosov med socialističnimi državami ter tak način obravnavanja ležerno proglašati za »trockistično in nacionalistično propagando«. Prej ali »lej bodo morali svo im ljudskim množicam brez izmikanj in frazarjenj stvarno odgovoriti na vprašanje odkod vnašanje revizionizma v mednarodno delavsko gibanje, odkod kontrarevolucionarne metode in neenakopravni odnosi med socialističnimi državami. Ker gre za obrambo načel marksizma-leninizma, za s poslovanje^ enakopravnosti v odnosih med socialističnimi državami, se bo naš tisk še naprej boril proti brez-principielnim napadom Informbirojevskih klevetnikov. Naš tisk nima samo pravice, temveč ima tudi dolžnost, da ljudskim množicam pri nas in v svetu pojasnjuje bistvo spora med CK VKP(b) in CK KPJ, da razkrinkava gnusne metode klevetanja, ekonomskega pritiska in kontrarevolucionarne propagande, ki jih tako ne-skruipulozno uporabljajo naši »kritiki«. I fizkultura ! OSKRBOVANE PLANINSKE KOČE V SLOVENIJI Planinstvo, ki ima v Sloveniji veliko tradicijo, se poslednji dve leti zelo uspešno razvija in širi med delovnim ljudstvom. To je predvsem zasluga agilnih planinskih društev, ki so s tesnejšo povezavo s sindikalnimi podružnicami in ob veliki pomoči ljudske oblasti uspela obnoviti, razen v Slovenskem Primorju, vse od okupatorja porušene planinske koče in domove. To je velik prispevek planinske organizacije k izgradnji socializma v naši državi, če pomislimo, da je planinska organizacija poleg med vojno uničenih planinskih postojank zgradila se večje število novih koc in domov. Po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ kažejo 'veliko aktivnost ludi tamkajšnja planinska društva. Tako bo planinsko društvo Bovec od 1. junija 1949 dalje oskrbovalo zavetišče »Zlatorog« v Logu v Trenti. Z »Zlatorogom« smo dobili veliko možnost pogostega obiska v najlepšo dolino slovenskega gorskega sveta, ki je obenem izhodišče za vrsto tur v Julijske Alpe. Objavljamo spisek oskrbovanih planinskih koč, ki so na razpolago našemu delovnemu ljudstvu. Naziv postojanke Dom na Komni Dom Savica Aljažev dom v Vratih Koča pod Bogatinom Mihov dom Erjavčeva koča na Vršiču Tičarjev dom na Vršiču Dom na Krvavcu Dom v Kamniški Bistrici Cojzova koča na Kokr. sed. Koča na Kamn. sedlu Koča na Starem gradu Koča na Mali planini Dom na Korošici Mozirska koča na Golteh Koča na Šmohorju Roblekov dom na Begunj. Dom na Uršlji gori Koča pod Kremžar, vrhom Zavetišče pri Treh kraljih Mariborska koča Zavetišče pri Pesniku Tinetov dom na Pohorju Zav. in razgl. stolp na Boču Dom na Mrzlici Koča na Kumu Koča na Sv. Gori Koča na Kalških planinah V upravi društva Ljubljana Bohinj Kranj, gora Jesenice Kranj Ljubljana Kamnik Domžale Celje Laško Radovljica Prevalje Slov. Gradec Slov. Bistrica Maribor Ruše Poljčane Trbovlje Zagorje Hrastnik Planinski predel Julijske Alpe Savin' Alpe Karavanke »> Pohorje Zasavje Nadmorska višina 1520 m 806m 1015 m 1513 m 1150 m , 1515 m 1650 m 1700 m 601 m 1791 m 1884 m 585 m 1447 m 1808 m 1344 m 784 m 1757 m 1696 m 1161 m 1200 m 1080m 1100 m 1530 m 938 m 1119m 1219 m 849 m 956 m Ob sobotah in nedeljah ter praznikih že oskrbovane postojanke: Naziv V upravi Planinski Nadmorska postojanke društva predel višina Koča Tamar Rateče Julijske Alpe 1108 m Češka koča na Ravneh Jezersko Savinjske Alpe 1543 m 1 Oskrbovana od 16. maja do preklica. — 8 Oskrbovana do 5. junija. Število ležišč 91 117 60 22 52 50 51 82 24 26 15 75 99 38 15 40 12 48 32 28 5 8 20 32 Število ležišč 161 18* Naziv postojanke Češka koča na Ravneh Koča pri Sedm. trigl. jez. Triglavski dom na Kred. Dalje bodo oskrbovane: V upravi društva Jezersko Ljubljana Planinski predel Savinjske Alpe Julijske Alpe Staničeva koča pod Trigl. Post. Zlatorog v Logu v Trenti Mojstrana i — Bovec Gorje Nadmorska višina 1543 m 1683 m 2515 m 2332 m 2151 m 2408 m število ležišč 18i 45» 96» 65« B 40« 447 Koča na Doliču Dom Planika pod Trigl. Opomba. — Koče so oskrbovane: 1 od 5. junija, 1 od 29. maja, 8 od 26. junija, * od 26. junija, 5 od 1. junija, a od 2. julija, 7 od 11. junija. Neoskrbovano bo Zavetišče na Grohat planini pod Raduho, nadmorska višina 1650 m, 60 ležišč, Savinjske Alpe. Ključ pa je mogoče dobiti pri tov. Pucu v: Koprivni, ob potu na Raduho, dve ure hoda iz Črne. Zavetišče je brez odej. Teniški turnir v Pariza Pariz. 28. mata. V finale mednarodnega teniškega turnirja v Parizu »ta se plasirala ameriška teniška igralca Parkar in Patty. Prvi je premagal v polfinalu Sturiresa IJuž-iia Afrika s 6:2, 6:1, 6:4, drugi pa je pripravil presenečenje z zmago nad ameriškim prvakom Gonzalesom s 6:4, 6:3, .!:6, 6:3. V četrtfinalih parov ao bili doseženi tile rezultati: Sturges—Fanim (Južna Afrika) : Kem-my—Thomas (Francija) 1:3, 6:3, 6:2, Parker— Gonzales : Borotra—Abdeselam (Francija) 6:3, 6:3, 6:4, Bergelin—Johauson .Švedska) : Cu-ceJli—-DelBello (Italija) 4:6, 4:6, 6:2, 7:5, 9:7. V Četrtfinale se te plasiral par Bernard (Francija)—Patty (ZDA). Turnir republik v odbojki Beograd, 28. maja. Pri nadaljevanju tekmovanja na republiškem turnirju v odbojki je bila v drugi ekupdni najzanimivejša tekma med reprezentancama Makedonije in Hr. vatske. Požrtvovalni makedonski igralci so zmagali v lepi igri 3:2 '15:9, 5:15, jS:15, 15:2, 15:8). Drugo srečanje med reprezentancama Bosne in Hercegovine ter Orne gore se ja konfcalo z zmago Bosne in Hercegovine 3:2 (15:9, 15:8, 11:15, 12:15, 15:11). Na turnirju republik v odbojki je včeraj premagala Slovenija po tepi igri Vojvodino s 3:1 (15:11, 15:7, 13:15, 15:12). Druga tekma med reprezentancama CDJA Partizana in Srbije se 'e končala z zmago CDJA Partizana 3:1 (15:8, 15:5, 12:15, 15:12). Danes velike konjske dirke Sodelujejo zadružni konji, konji JA iz Ljubljane, Zagreba, Slov. Bistrice in Postojne, konji NM iz Ljubljane in Zagreba ter konji prireditelja dirke Kluba za konjski šport »Partizan« iz Ljubljane Začetek ob 14. uri na stadionu »Železničarja« v Ljubljani. — Predprodaja vstopnic pri Putniku Gligorič—Stahlberg 3:3 Šesta partija se je po ostrem boju končala remis. Igrala sta zopet ortodoksno obrambo damskega gambita in do 18. porteae je bila partija Identična z četrto. Gligorič je imel že nekaj več od igre .toda Stahllieigu je uspelo z napadom na Gligoričeivo rokado izmenjati skoraj vse figure ter je nato ponudil remis. kar je Gligorič spirejel. Sedmo partijo bosta igrala 30. maja od 10. Individualno prvenstvo JA Vodeči Mohorčič poražen 10. kolo: Škoti: Ničič 1:0, Nepužlan : Gajski 0:1, Lakič : Mali Vs:Yi. Barbaros : Nožič 0:1, Hof’: Vujadinovič 0:1, Balkanski : Va. lentimčič %:%, Savič : šebeščen 1:0, Jovano- vič : Mohorčič 1:01, Flanjai : Milanovi« 1:0, Oajdler : Pocedolič i4:%, Ivanič : Mikulič 1:0. Stanje po 10. kolu: Mohorčič 9, Skoti SH. Pooedullč 8, Valentinčič vh, Mikulič 7, Ivanič, Cajdler. Mali 5V4, Jovanovič, Sebeščen, Lakič, Savič 5 točk itd. Šahovski dvoboj na 25 deskah med ministrstvom kmetijstva in plansko komisijo se je končal 15:10 za ministrstvo Kmetijstva. Planska komilnja je nastopila v oslahljoni postavi brez štirih reprezentantov in kljub temu vzdržala na prvih 15 deskah rezultat 7%:7%. Prvih osem desk je končalo z 4 in pol proti 3 in pol za MK>, eno partijo pa j« MK dobilo z kontumaoecn. Vsekakor bi Mio zanimivo ponovno srečanje z najmočnejšo zasedbo z obeh strani. Pionirski dvoboj Litija : Logatec Sah na našem podeželju se lepo in sistematično razvija v širino. Posebno vainost pa je treba pri tem polagati na nladino, da se jo kair največ zajame in pritegne k šahu. V tem pogledu sta se lepo izkazala Litija in Logatec, ki sta 14. maja v Ljubljani odigrala prijateljski dvobol svojih pionirjev in pionirk. Zaenkrat so se »udarili« na 20 deskah, kar je vsekakor lepo število. Pionirčki Litije in Logatca so igrali na 15 deskah neodločeno Vh-.lVi, dočim so pionirko iz Litije zmagale z 4:1. 'Pake in podobne prireditve so vsestransko koristne in za nadaljnji razvoj mladinskega šaha potrebne. OB VEST C Ji Razpored predavanj v protituberkuloznem tednu, ki bo od 27. maja do 3. junija 1949: Vsem ljubiteljem naših voda! BLO I.: Glavna direkcija eksploatacije dr. žavmh železnic, sindikat kurilnice glavni kolodvor, postaje, sekcije za vzdrževanje proge 1. junija ob 16 v dvorani kjna Sloga, predava dr. Jereb. Sindikat »Utensilie«, tereni Bakovnika SO maja ob 20 v dvorani OF, Dolenjska cesta, predava dr. Zdrgvič. Sindikat »Indus«, tovarna obutve, 39 maja ob 14 v delavnici »Indus«, predava d-- Lajovic. RLO II.: tereni, strokovne (Sole rajona II 31. maja ob 20 v dvorani čercerievega doda, predava dr. Rupnik. Tereni št. Vid 2. junija ob 20 v Prosvetnem domu St. Vid, predava dr. Arko. Sindikat tovarne Hribernik, sodarska zadruga, tovarnna čipk, Tacen 2. junija ob 14 v tovarni Hribernik, predava dr. Arko. Tereni Bežigrada 30, maja ob 20 v avli gimnazije v Peričevi, predava dr. Smerdu. Terena JežjceSO. maja ob 20 v Prosvetnem domu na pre<]aya dr. DedjauiČ. RLO III.: Tereni Mesto, sindikat tovarne pleten® 30. maja ob 20 v kinodvorani Moste predava dr. Ravnikar. Sindikat tovarne Kolinska, Zmaj, tovarna kleja, centralne delavnice »Gradisa« 2. juni- ' ja ob 14.30 v dvorani tovarne »Kolinska predava dr. Mušič. Sindikat tovarne Saturnus, Lanenka, Bitumen, kemične tovarne 30. maja ob 14.30 v dvorani tovarno Saturnus, predava tovariš Musek. RLO IV.: tereni Viča 3. junija ob 20 v dvorani Prosvetnega doma Vič, predava dr. Franta Mis. Sindikat tobačne tovarne 3. junija ob 16 v dvorani tovarne, predava dr. Zavorni k. Sindikat tovarne Golob. Vincet, Testenine, Konserv Vič 31. maja ob 16 v dvorani Prosvetnega doma na Viču, predava dr. Franta Mis. Sindikat opekarne 3rdo. tereni Brdo državno posestvo Bokaloi 31. maja ob 20 v dvorani Brdnikova ulioa 39. predava dr. Ravnikar. Sindikat Splošnega stavbnega društva, dr-zavno posestvo Jesenk odrejenem roku, ne bomo upoštevali. Ministrstvo za kmetijstvo LRS. Obvestilo Okrajno sodišče v Trbovljah jo obnovilo zemljiškoknjižne zvezke, ki so bili po vojnih dogodkih uničeni, in sicer za: k. o. Knezdol z vložki št, 194 do 218, ki so po obnovitvi prejeli številke 198 do 221, b. o. Dol pri Hrastniku z vložki št. 371 do 380, ki so po obnovitvi prejela številke 371 do 380, k. o. Sv. Jurjj Pri Loki z vložki 131 do 134, ki so po obnovitvi prejeli številke 131 do 134, in k. o. Brezje z vložki št. 101 do 122, ki so po obnovitvi prejeli številke 101 do 113 Kot dan, od katerega daljo se z osnutki navede-nih obnovljenih vložkov postopa kakor z zemljiškoknjižnimi vložki, je določen 1. junij 1949. Od tega dne dalje se samo z vpisom v obnovljene^ vložke lahko dosegajo učinki zemljiškoknjižnega vpisa glede nepremičnin, ki so v njih vpisane. V času med l. junijem in 1. avgustom t. 1. se bo opravil postopen za popravljanje teh zemljiškoknjižnih vložkov V tem roku naj pri okrajnem sodišču v Trbovljah prizadete stranko priglasijo svoje zahtevke oziroma vložijo ugovore, če mislijo, da je treba kakšne vpise v omenjenih vložkih dopolnili, spremenili ali izbrisati. Podrobnosti so razvidne iz oklica ministrstva za pravosodje v Ljubljani z dne 12. maja 1949, Org. št. 47-47-37. ki je objav. pulogi 17. Številke Uradnega lista LR Slovenije z dne 24. maja 1949. ' GLEDALIŠČE Drauia - Ljubljana Nedelja, 29., ob 20: Gow in d'Usseau- »Globoko so korenine«, izven. (Delno zaključena predstava). Ponedeljek, 30., ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet«. Abonma A. Torek, 31., ob 20: Gow in d’* Usseau: »Globoko 60 korenine«. Abonma D. Sreda, 1. junija, ob 20: Gribojedov: »Gorje pametnemu«. Zaključena predstava za sindikate. Četrtek, 2., ob 20: Gow in d’Usseau: »Globoko 60 korenine«. Zaključena predstava za LŠM. Petek, 3., ob 19.30: Shakespeare: »Hainle«t. Abonma E. Sobota, 4.: Zaprto. Nedelja, 5., ob 20: V opernem gledališču: Moliere-Vidmar: »šola za žene«. Proslava 25. letnice umetniškega dela Edvarda Gregorina. lgraleo slovenske Drame Edvard Gregorin bo v nedeljo 5. junija ob 2» v Operi siavll 25 letnico svojega umetniškega delovanja — Jubilant, ki so je svojo požrtvovalno' ln plodno ustvarjalno silo hitro uvrstil med najvidnejše predstavnike naše dramske umet. nostl, bo nastopil kot Arnolphe v Molierovi komediji »šola za ženo«. Vstopnice za to predstavo so na razpolago od ponedeljka dalje. Opera — Ljubljana Nedelja, 29., ob 20: Musorgski: »Soročinski sejem«. Izven. Ponedeljek, 30., ob 20: Operna produkcija Glasbene akademije. Torek, 31., ob 20: Janaček: »Jenufa« Abonma red E. Sreda, 1. Junija, ob 20: Musorgski: »Soročinski sejem«. Zaključena predstava za LMS. Četrtek, 2„ ob 20: Hristič: »Ohridska legenda«. Zaključena predstava 2a sindikate. Petek. 3.. ob 20: Verdi: »Traviata«. Abonma red B. Sobota, 4., ob 20: Hristič: »Ohridska legenda«. Abonma red D. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Ponedeljek, 30., ob 20: LUliau Hellman: »Kobilice«. V korist Rdečega križa terena 24, rajona IV. Zadnjič. Petak, 3 junija., ob 20: LUliau Hellman: »Kobilice«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Sobota, 4., ob 20: Lil lian Hellman: »Kobilice«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Predprodaja vstopnic za ponedeljkovo predstavo pri Državni založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18, v ponedeljek od 10—12, od 15—17 ter eno 'uro pred začetkom predstave. KUD »FRAN LEVSTIK« - VIC Prosvetni dom Nedelja, 29., ob 20: Puoova: »Svet brez sovraštva«. Gostovanje dramskogn odseka viške gimnazije. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Ponedeljek. 30.: Zaprto. Torek, 31., ob 20: Puooini: »Tosca«. — Red Sina-C. Sreda, 1, junija: Zaprto (generalka). Četrtek, 2., ob 20: Lope de Vega: »Prebrisana norica«, Red L—1-Petek, 3., ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Premiera. Izven. Gostovanje Janeza Lipuščka, tenorista ljubljanske Opero. Sobota, 4., ob 20: Gow in d’Usseau: »Globoko so korenine«. Gostovanje Štefke Drcl-čove in Joška Lukeša, člana SNG v Tretu. Izven. Nedelja. 5„ ob 15: Gow in d'Usseau: »Globoko so korenine«. Gostovanje Štefke Drol-čeve im Joška Lukeša, člana SNG v Trstu. — Ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Gostovanje Janeza Lipuščka, tenorista ljubljanske Opere. Izjem. SINDIKALNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 29., ob 35: B. Nušič: »Dr«, gosto vanje v Vojniku. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ ! Nedelja 29., ob 17: O. Goldoni: »Rlbišt. zdrahe«. »reda 1. Junija, ob 20: O. Goldoni: »Ribiški zdrahe«. Predstava v korist nrotituborkii lozme akcije. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja 29., ob 19.30: Lervstik-Kreft: »Tu gomor«, Obleke za Slovene Je Izdelala krojaško-dviljska delavnica Industrijskega magazina železarne Jesenloe. — Vstopnice v predprodaji v soboto od 10—12 ih od 17—18. Pregledi dajalcev krvi in odvzemi krvi se j vrše redno vsak torek, sredo ln četrtek. — I Prosimo da se javijo V navedenih dneh ob 7.30 tovariši-ice, ki so dali kri pred več kot dvema mesecema, in tisti, ki žele prvič dati kri. Opozarjamo, da se javijo samo popolnoma zdrave in za odvzem krvi sposobne osebe (starost najmani 21 let), ne smejo imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev. Tov. z dežele povrnemo stroške za vožnjo v obe smeri — potniški vlak tretjega razreda (velja za teritorij LRS), vozovnice prinesite s seboj — ne kupujte povratnih, ker jih zadržimo v zavodu. Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, svežem mesu, maščobi, beli moki, denarna nagrada. Telefon 41-OS. — Zavod za transfuzijo krvi (klinične bolnišnice — vhod za Ljubljanico). VESTI IZ MARIBORA Zdravniško dežurno ‘službo v Mariboru opravlja od sobote 28. maja opoldne do ponedeljka 30. maja do 8 zjutraj dr. PihlaT Janko, Prešernova 2. Dežurne lekarne: Nedelja 29.: IV. mestna lekarna, Gorkega uHca 18. Ponedeljek, 30.: Lekarna Vidmar, Glavni trg 20. KONCERTI Spored II. ljudskega simfoničnega koncerta orkestra Slovenske filharmonije: Smeta. na: Vltava, simfonična pesnitev, Lajovic: Mesec v izbi, Škerjanc: Vizija, Ipavec: Ciganka, poje altistka Elza Karlovao s eprem-ljervanjem orkestra, R. Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev, Čajkovski: IV. simfonija. Dirigent: Bogo Leskovic. Koncert bo jutri, v ponedeljek, ob 18 v filharmoniji in ne ob 20. Orkester odide nato v torek 31. maja na koncertno turnejo v Dalmacijo. Prihodnji mladinski koncert za srednješolsko mladino bo v kredo 1. junija. Spored izvaja pianist prof. Marijan Lipovšek. 1418 Kmetijska šola v Ložah pri Vipavi razpisuje vpis za šolsko leto 1949-50 Namen te šole, ki jo je ustanovila naša ljudska oblast po priključitvi Primorske, je vzgajati nov kader kvalificiranih kmetijskih delavcev, ki bodo s svojim znanjem in delom močno vplivali na preobrazbo naše vasi. 15. septembra 1949 se spet prične pouk, ki bo trajal eno leto in bo obsegal vse kmetijske panoge, prvenstveno vinarstvo, sadjarstvo in živinorejo. V šolo se sprejemajo mladinci in mladinke z osnovno šolsko izobrazbo od 16—25 leta starosti. Učenci in učenke stanujejo v ločenem internatu in imajo vso oskrbo , brezplačno. Interesenti, prvenstveno zadružniki, sinovi in hčere molih kmetov in delavskih družin, ki se želijo posvetiti kmetijski stroki, naj čim prej pišejo na upravo Vlnarsko-sadjarske šole v Ložah pri Vipavi. Vsak uaj v prošnji navede svoj točen naslov, nakar jim bo uprava šole poslala vprašalne pole v izpolnitev. Na podlagi teh pol bo do 3. avgusta 1949 sprejela 40 učencev in učenk. — Uprava Vinarsko-sadjarske šole Lože pri Vlp8vl. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 29. maja: Poročila so ob 8,30, 12.30, 14.30, 20 in 22: slede važnejše oddaje: 8 Veder jutranji spored — 9 Iz naših delovnih kolektivov — 9.30 Poje zbor SKUD »Slava Klavora« iz Maribora (prenos iz Maribora) — 10 Dopoldanski simfonični koncert s plošč — 31 Radijski obzornik — 11.30 Pester opoldanski spored — 12.45 Zabavna glasba — 13 Pol ure za pionirje in cicibane: Iz živalskih pravljic — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.45 Koroške narodne pesmi poje Andrej Jaro, spremlja A. Stanko — 15 Oddaja za naše podeželje, predavanja: Politični pregled. Šolama na Pagu, Prednosti zadružne ohlike proizvodnje, Nekaj o premogu. Absolutna monarhija Vzhodne Evrope, Miha.il Šolohov: Tihi Don (odlomek), vmes pojejo in igrajo: mali an-sambl Radia jubljaaa pod vodstvom Alberta 6ambel Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola, orkester Radia Ljubljana pod vod-nja Drakslerjeva. Ivica Rupnikova, Rezika Koritnikova, Marjan Vodopivec in nokaj glasbe s plošč — 19 Znani violinisti, pianisti in dirigenti s plošč — 19.30 Politični komentar iz Beograda — 19.45 Zabavna glasba — 20.15 Napevi iz operet — 20.30 Nekaj vedre glasbe — 20.50 Fizkulturna poročila — 21 Pa. riz, mesto opernih praizvedb — 22.30 Lahek nočni spored. Obvestilo Mesino podjetje »Beton«, Ljubljana, Ambrožev trg 7, sporoča, da zaradi omejitve v telefonskem prometu kličite samo st. 22-42 podcentrala in personalni oddelek ter št. 35-16 nabavni in tehnični oddelek. Danes 29. maja 1949 ob 16.30 na stadionu »Odreda« ob Tyrševi cesti prvenstvena nogometna tekma Sobota : Železničar (Mur. Sobota) (Ljubljana) Tekma bo odločala o slovenskem prvaku »»■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Obvestilo vsem komitentom Narodne banke FLRJ Pozivamo vse komitente Narodne banke FLRJ, da v bodoče vse pismene reklamacije, ki jih naslavljajo na kateri koli sedež Narodne banke FLRJ, vidno označijo na sami kuverti z oznako: »Reklamacija«, Telefonske reklamacije za Narodno banko FLRJ, centralo za LRS v Ljubljani, nam od sedaj dalje sjjoročajte le preko telefonske številke 42-11, dočim telefonske reklamacije na naše podružnice sporočajte neposredno direktorjem posameznih podružnic. — Iz tajništva Narodne banke FLRJ, centrale za LRS v Ljubljani. PRESKRBA DELITEV MESA IN DROBOVINE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča bolnike, noseče žene, dajalce krvi, udarnike in zamudnike, da si lahko nabavijo sveže meso ali po želji drobovino v ponedeljek 39. maja od 6—10 M od 14—16. Meso bodo delilo prodajalne mestne klavnice: Wolfova 12. Gajeva-pasaža, Gosposvetska 6, Zaloška 28, 'Tržaška 81. Celovška 54 in na trgu. . Obveščamo potrošnike, da naj si zanesljivo nabavijo meso na odrezae za tekoči mesec, ker po tej delitvi odrezki ne bodo veC veljavni. Delitev mesa za prihodnji teden bo objavljena naknadno. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča: DELITEV MOKE ZA MAJ Obveščamo vse potrošnike LRS, da se delitev moke in mlovskih izdelkov za mesno maj zaključi 31. maja 1949. Do tega Tisk in partizani. ... KRANJ: MESTNI: »Teden slovenskega Lima« program B — Naš film. Obzornik Boj proti TBC, Slovensko Primorje.. PTUJ: Sovjetski film »Deček iz predmestja«, tednik. OGLASI »UMETNINA«, Ljubljana. Vegova 10, kupuj®’ prodaja in posreduje vseh vrst preprog®' stilno pohištvo, slike, porcelan, stalinske. « umetniške m umetnoobrtne predmete. 264-KIANTARICE raznih velikosti, večjo količino .prodamo. Ljubljana, Metelkova 7. UMETNA VALILNICA V ST. VIDU NA.P LJUBLJANO 6prejema ob četrtkih tud) od privatnikov vsako količino kokošj)“ jajc v valjenje. Ko polagate koklji, oddajte se istočasno umetno valiti, da b® koklja vodila več piščancev. 2" KOPUNJENJE PETELINČKOV strokovno« brezhibno proti malenkostnemu plačil? vsak dan v Umetni valilnici št. Vid nad Ljubljano. Telefon 708. 292 POZIV! Tovariša Plečko Milan in Tom® Anton naj zaradi važnih podatkov iz Krškega odreda pošljeta čim prej 6voje naslove podporočniku Mraku Marku, Panč®; vo, vojna pošta 7477. 1427 DNE 25. maja 1949 je bil ob 7.30 v dijaškem vlaku, ki vozi iz Sežane v Postojn®> pozabljen zavoj z novo črno obleko (kostum). Najditelja prosim, da zavoj vrn® proti nagradi na okonomat Obl. komitet® KPS v Postojni, Gregorčičev drevored 5. SREČKE Državne razredne loterije za I. razred so v prodaji Premija v I. razredu din 200.000.— Žrebanje bo 8. junija. Pohitite z nakupom. Četrtinka stane din 50.— Obvestilo Urade, ustanove, podjetja in druge odj?^ malce obveščamo, da se je z odločbo ml??« strstva za finance št. 243242 od 32. maja l3* Projektivni zavod LRS preimenoval v »SLOVENIJA PROJEKT« republiško podjetje za projektiranj® v Ljubljani Naš tekoči račun pri Narodni banki T Ljubljani je vpisan pod št. 6-25161-0 in K podružnioo Maribor pri Narodni banki Mariboru pod št. 64—26161—0. .j Prosimo, da se v bodoče obračate na 08 novi naslov. Tovarna umetnih brusov »Swaty«, Maribor sporoča, da sprejema poslovne obiske san10 vsak torek in petek od 8. do 12. ure. Uprava Centralne veterinarsbe bolnice v Ljubljani Cesta v Mestni log št. 47, razp‘sU'' mesto nočnega čuvaja Plača po uredbi. Reflektanti za naj se osebno javijo upravi bolni OSMRTNICA tari Umrl je 22 .maja 1949 naš dobri o®j. oče In mož 8imerl Jožef, 64 let Mar. . bine Simerl, Natek in Dovšak, Šoštanj . Ureja uredniški odbor. - Odgovorni nrednik Dušan Bole. - Naslov štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva »n api 52-61 do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 50-30. - Telefon oddelka 36-85. — Stev. ček, računa 6-90601-0.