199. Številka.
i {etrtclt 7. julija 19Z1.
LIV. leto
SLOVENSKI
IihaU *mšh dmm popoldne, tarzoaUi BOdolfo lo praulko.
iMoraU t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m Vilme dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poalano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
DpravaUtro '»Slov. Naroda" In „Narodna TIskarno«1 Knaflovn nllca it i, pritlično. — Tololon it 304.
„llovinski Narod1   *•!!• * L|abljanl In po poitl i
t Jugoslaviji i
eeloletno naprej plačan . K 300*— polletno........ 150*—
3 mesečno......„   75*—
1     ^ ........23—
V lnoaoaaotvo i
celoletno...... K 480*—
polletno ....... „240-—
3 mesečno ...      .  . „120*—
•«       «>•«.» i. 40 —^
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vedno po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Naroda« Bnallova nlioa tt. S, U nadsirop|o
Talsfon stev. 34.
Đopiae »»rojema le podpisane in zadostno t ranko van s. Rokopisov ne vrača.
Posamezna Številka velja 1*20 K
PoStnina plačana v gotovini.
V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniške družbe
Narodne tiskarne
na četrtek, 21. julija 1921 ob 17. uri
t uredniške prostore, Knaflova al. 5.
DNEVnT RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1920 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1920.
5. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolutorija.
4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička. J>. Volitev upravnega odbora.
6. Volitev nadzorstvenega odbora.
7. Posamezni nasveti.
Ormmha • § ,6- družbenih pravil: \jyuiiwa*   Kdor noče na občnem
zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj
pet dni pred občnim zborom vložiti v
družbeno blagajnice
Upravni odbor
Narodne tiskarne.
AU res ive strnil?
(a. e.) Ko sem čital v nedelj* skem »Slov. Narodu« zaključke, ki jih je komentator govorov naših dveh govornikov v rimskem parla* mentu, poslancev dr. Wilfana in Šceka, napisal k njunima govoroma sem se začudil kakor človek, ki za* gleda pred seboj nekaj čisto nepri* čakovanega, vse nekaj drugega kot pa bi se dalo pričakovati kot logična posledica cele vrste predidoČih splošno znanih dej* stev. Komentator vidi v različnem nastopu obeh naših poslancev ne* enotnost v delovanju našega za* stopstva v Rimu, dve struji, in na* vaja in navaja v obrazložitev tega zaključka prdvsem dejstvo, da ita* Iijanski tisk še sedaj besni proti dr. Wilfanu, dočim pa hvali nastop posl. Sčeka. Dalje namigava, kakor da posl. Šček, v nasprotju z ostali* mi tremi našimi poslanci, ne bi bil
glasoval nezaupnice vladi, in zaklju* čuje, da Wilfanova trdnost more dati uspeha, Ščekova sanjava po* ezija o človečnosti pa utrgati Jugo* slovenom ob Adriji bodočnost.
Moj namen ni, da bi polemizi* ral, temveč hočem komentatorja samega, predvsem pa jugosloven* sko javnost opozoriti na nekatere stvari, ki jih je treba v prvi vrsti upoštevati pri presoji delovanja naših rimskih poslancev. Nočem vsiljevati svojega mnenja nikomur; j govore naj le dejstva.
Po mojem mnenju mora biti edini cilj vsega našega narodno* političnega dela v Italiji — ohraniš tev našega življa. Na ta cilj mora biti usmerjeno vse naše delo na znotraj, v našem narodu samem, a ravno tako tudi na zunaj, predvsem v parlamentu. Pri tem delu se mora računati edinole s suhimi dejstvi, mora biti popolnoma izključena: prav tako misel, da bi se kedaj iz* premenila laška mentaliteta, kakor ona o »odrešenju«, ki naj bi nam danes ali jutri vrglo v naročje konc* no rešitev vprašani a našega ob* stanka, in še tembolj, ker se ta da* nes ali jutri lahkoodmakne ne vsled izpremembe laške mentalitete, pač pa vsled izpremembe laške taktike in vseh mogočih zunanjih vplivov tako daleč, da bi tedaj, ko bi pri* šel, sploh ne bilo kai odreševati. Ohranitev našega življa mora biti torej edini cilj vsega našega delo* vanja in naša naloga je, da upo* rabljamo v dosega tega cilja vsa sredstva, ki so nam na razpolago in ki si jih moremo pridobiti.
Nase državnozborske volitve so nam pokazale dovolj jasno naš položaj.
V Istri nam je terorizem pre* prečil drugače gotovi najlepši uspeh. Narod je storil svojo dolžnost v naj polnejši meri, ali vse, kar se je dalo doseči, je bil en edini mandat. Da bi se razveljavile volitve, tega pač ni pričakovati. Mogoče pa je celo, da verifikacijski odbor zavle* če verifikacijo istrskih mandatov do — novih volitev, in da tako osta* ne naša Istra takorekoč brez svoje* ga lastnega poslanca, ker je opcija mogoča šele po verifikaciji. Naša delegacija bi v tem primeru ostala prikrajšana za enega poslanca.
V Trstu smo ostali brez man* dat a predvsem vsled terorizma, deloma pa tudi vsled svoje lastne malomarnosti, in je tudi tu izklju* čena do prihodnjih volitev vsaka izprememba.
Na Goriškem je bil uspeh si* jajen, ali ta sijajnost nas ne sme zaslepi je vati, da ne bi videli resni* ce, da je tretina sežanskega okraja glasovala komunistično, v goriški okolici, v Brdih, v bovški kotlini, v ajdovski okolici, v Idriji cvete komunizem. V goriškem volilnem okrožju je bilo oddanih 12.000 ko* munističnih glasov, nad polovico med nami, in v Idriji se komunisti, do 2000 glasov niso udeležili voli* tev, ker so se postavili na stališče, da ne priznavajo laške komunistih ne stranke, temveč da pripadajo ne> posredno k tretji internacijonali v Moskvi. Nad 10.000 komunistiških in socijalistiških glasov moramo torej računati med nami, in to je — četrtina vseh naših volilcev!
Če upoštevamo to, mislim, da je pač več kot jasno, da se delovat nje naše Jugoslovenske narodne stranke ne sme opirati na abstrakt* ni nacijonalizem, temveč na mode* ren politično * kulturno * socijalno * gospodarski program, ki mu je cilj, kakor smo že rekli — ohranitev nas šega življa. Socijalizem in za njim komunizem sta bila pri nas že od nekdaj raznarodovalna, in pozi* vam se v dokaz tega na tržaški »Lavoratore«, ki je neštetokrat bra* nil svoje italijanstvo s tem, da je navajal kot največjo zaslugo socl* jalizma za italijansko državo in njene aspiracije asimilacijsko de* lovanje socijalizma med našim živ* ljem. Proti socijalizmu in komuni* zrnu pa je mogoč uspešen boj edl* no le na podlagi takega programa, kakor sem rekel zgoraj, kajti omeni socijalistu ali komunistu suho na* rodnost, ne dobiš drugega odgovo* ra nego ono stereotipno kretnjo — roko na trebuh!
In dalje! Polovica naše Gori* ške je v razvalinah. Ljudstvo v ba* rakah, brez gospodarskih poslopij, brez poljedelskega orodja, brez gmotne podpore. Ali davek je tre* ba plačevati, celo za dolga leta na* zaj! Naše ljudstvo res izredno lju* bi svojo rodno grudo, ali če se po* misli, da grozi celo njegovemu glav* nemu pridelku, vinu, naj občutne j* ša konkurenca iz južnejših krajev, da velja isto za povrtnino, sploh za vse, kar prideluje naša dežela, po* tem se pač ne bo zdelo nikomur čudno, če že danes čuješ po Vipav* ski dolini, po goriški okolici, po Br* dih, po Krasu vedno glasnejše gla* sove: za nas ni več življenja tu, treba se bo izseliti! V Ajdovščini so tvornice ustavile delo, ker za izdelke ni odjemalcev,   vse delo
Spominu trojice.
(Ob odkritju Borštnikovega in Verovško-vega spomenika.)
»Orator fit, poeta naseftur.« A igralec? — Kakor vsi pregovori, tudi ta latinski ni povsem resničen. Zakaj govornik ni postal še nihče, ne da bi bil hkratu duhovit mož, in narodil se ni še noben pesnik-umetnik, ne da bd se bil tudi vadil, učil, prav mnogo učil. In igralec?
Zdi se mi, da je velik igralec pravi dramat umetnik, inkarnacija vseh umetnosti: govornik, pesnik, slikar in kipar. Morda često nezavedno. Toda na odru daje dramatski umetnik izraze umetnosti, v kateri mora biti i pesnik, i govornik, slikar La kipar.
Brez sonornega, melodičnega glasu, ki zveni, gostoli, grmi ta Ječi v stoterih mo-dulacijah ter izraža v stoterih tonih stotero različnih čustev in misli, nI velikega igralca. Jecljav, večno hripav, grčav, suh ali momljajoč glas tvori tudi ob največji igralski rutini in največji duhovitosti prepad, ki igralca trajno loči od prave dramat umetnosti. Zakaj govorica na odru je estetska, a brez estetike ni umetnosti. Cut za lepoto govorice, za arhitekturo stavka in cele perijode, čut za umestnost naglega, zateglega, odrezavega, polglasnega, glasnega ali tihega govorjenja, pavziranja, kakor hudournik drvečega aK kakor grom udarjajočega govorjenja, kdo naj ga ima, nego velik Igralec? Le govornik, ki le
hkratu pesnik, čuteč v besedah toliko duševnih bare v, zabliskov in vonjev, a še več srčnih tresljajev, krčev, triirmfov in krikov bolesti, upa, obupa ali ljubezni in mržnje.
Dramatski umetnik izpreminja s svojim glasom in s svojo dušo kremeni v de-mant in iskre v baklje ... In krivično je, smatrati igralca le za reproducenta pesniškega dela, za nekak živ stroj, ki mehanično repetira, govori, se kreta, joka in radosti, kakor mu je predpisano v ulogi. Tiskana ali napisana drama je kakor zvon brez žvenklja, kakor instrument brez glasbenika, kakor najlepša toaleta, viseča na klinu, kakor lutka brez duše. Igralec šele vdihne drami življenje, ji da dušo ln srce. In avtor, ki ima srečo dobiti za svojo dramo igralce-umetnike, strmi često nad umotvorom kakor strmi oče nad otrokom, — a pisatelj, ki je padel s svojim delom med šušmarje, je obupan kakor kosovka, ki Je izvalila kukavico. Najboljšo dramo so že ubili neigralci, a marsikatero piškavo delo je živelo po igralcih nesmrtno življenje.
A igralec-umetnik mora biti tudi slikar in kipar, ki modelira tipe, jih postavlja v pravilno svetlobo ali mrak, ima čut za harmonijo linij, lepoto geste, pozicije in karakteristično resničnost mimike, za estetsko plastiko In Izrazitost Sila inteligenten, razkošno bogat v svoji estetski, srčni In duševni kulturi, pravcati Čiovek-Bog mora biti ln ie Igralec-umetnik, da more živeti v stoterih značajih in tipih: Bog In Mefisto, svetnik, mučenik, heroj, kmet-poštenjak, lopov, modrijan in blaznik. Le fanatik z ne-
klonljivo vero v svetost svojega umetniškega poklica in po naravi izredno obdarjen človek se more dvigniU do tolike univerzalnosti.
Redki so, a vsi so bili rojeni igralci, ki so se z žrtev polnim trudom učili, izpopolnjevali in dovrševali vse življenje. Do-mišljavcem ostanejo večno zaprta vrata \ kraljestvo umetnosti. Vse mature, vse univerze, vsi doktorati ne pomagajo, ako ni človek igralec že po rojstvu. Nasprotno pa so bivši kleparji, mesarji, krojači, črevljar-ji . . . postali iz prirojenega igralskega talenta po vztrajni izobrazbi in najostrejši avtokritiki gledališki umetniki, ki jim ostane sloves večen. Ponižno so se učili, vež-bali, trenirali ter se dvigali, dvigali , . .
Vrhunec igralske umetnosti je dosegel doslej med slovenskimi igralci edinole Ignacij Borštnik. Kot bivši učiteljski pre-parand je imel šolsko izobrazbo jedva zadostno za majhnega zavarovalnega uradnika. A bil je genij, ki je bil po usodi in rojstvu predesteniran za igralca. 2e njegov prvi korak na odru — brez vsakega drugega šolanja, kakor le z opazovanjem nemških dramatskih predstav v starem deželnem gledališču — te MI igralski: naraven, samozavesten, estetski, psihološki premišljen in pravilno izvajan. Igral je, a vsaka nova uloga mu je bila nov študij, ki se mu je posvečal ves, z dušo, srcem in telesom. Delal je na sebi, na svoji govorici, na vsaki kretnji, vsakem zgibljaju lica. na vsakem pogledu   kakor govornik,  slikar in kipar,
v kraških kamnolomih počiva že leta, v Trstu se zapira Stabilimen* to tecnico, največja ladjedelnica, trgovski promet stoji: v Trstu ni dela niti za domačine, kaj šele za pritok z dežele. Torej proč z rodne grude, in po naši Goriški bo prosto* ra za italijanske kolone, kolikor ga bodo hoteli!
Če hočemo ohraniti naš narod na njegovih rodnih tleli, mu je ne> obhodno potrebna zagotovitev vojne odškodnine!
Pa poglejmo v Trst. Italijanstvo prodira vidno iz mesta v okolico, spodnjo ali tudi že zgornjo. Veliko našega življa se je že izselilo, šli so predvsem naši državni nameščenci, naši železničarji, ki so dajali n. pr. Rojanu popolno slovensko obličje. Danes je Rojan skoraj popolnoma italijanski! Pri Sv. Ivanu, nekdanji najtrdinejši naši narodni trdnjavi, je že pri zadnjih občinskih volitvah leta 1912. v ožji volitvi komaj zrna* gal naš kandidat, Sv. Mar. Mandat lene nam pri sedanjih volitvah nI dala na nobenem volišču niti po sto naših glasov, vzdržal je edino Še Skedenj. Cvesti je zopet začelo že prav bujno nekdanje cikorijaštvo, a v zgornjo okolico nam prodirata vedno občutneje komunizem in so= cijalizem. Saj se je dogodilo, da za zadnje volitve na shodu na Kinto* velu n. pr. niso niti pustili govoriti našemu kandidatu, domačinu iz zgornje okolice.
In naša uboga Istra! Brez inte* ligence, vrste našega učiteljstva in duhovništva razmjene do skrajno^ sti, naše šole zaprte, namesto njih vsepovsod nove italijanske, gospo, darski položaj ljudstva obupen: ali naj to ljudstvo čaka odrešenja štirideset let, kakor so ga čakali Al* začani? Ne varajmo se vendar! V štiridesetih letih ne bi bilo kaj re» sevati, če ostanejo razmere take. Naš narod je danes res trden, ka* kor skala, in še tem trdnejši, ker pač pritisk poraja odpor, ali dolgo pač ne bo mogel vzdržati v teh raz* merah. Saj že danes lahko slišite po Istri in sicer zlasti pri imovitejših ljudeh, da ne morejo prenašati vefc nasilja, da se bodo izselili. Ravno tako peša odpor — ne v ljudstvu, pač pa v inteligenci, ki mora trpeti najhujša pregajanja. In naj se iz* seli vse to, naj ostane narod, obu» božan, brez naše šole, prepuščen sa* memu sebi in laški nemilosti in po* zneje — kar gotovo pride — milo* sti italijanskih gospodarjev: kdo nam more jamčiti, da po dvajsetih, tridesetih,   štiridesetih   letih novi
rod, vzgojen v laški šoli. ne pose?a rajši po belem kruhu laške milosti kot po trdem kamenu narodne* vztrajnosti in odpornosti?
Narod jc treba ohraniti. AH kako?!
Če ne dobi naše ljudstvo vojne odškodnine za škodo, povzročeno po nasilstvih, da se opomore gospodarsko, da si bo moglo zavarovati svoj gospodarski obstanek, če naš narod ne dobi šol in drugih moral* nih sredstev, ki mu bodo zavarova* le duševno narodno življenje, jc njega bodočnost pokopana. Ta življenska sredstva pa more dobiti naš narod edinole od Italije same, a dobil jih ne bo — to naj mi le verjame gospod komentator delo* vanja naših poslancev — s tako »trdnostjo«, ki odbija, ki poraja še hujši odpor, še hujšo mržnjo, tem* vee s takim taktiškim ravnanjem, ki pridobiva simpatije.
Gotovo ni med nami človeka, ki bi ne odobraval odločnega nasto* pa posl. dr. Wilfana. Da, vsak bo rekel, da je povedal še premalo, ker gorje je veliko, veliko večje; ali drugo vprašanje je, ali ne bi bilo koristneje za naš narod v Italiji, če bi se bil izognil nekaterih stvari, ki so, ravno z ozirom na italijansko mentaliteto, morale pobuditi oni silni odpor cele zbornice brez raz* like strank, ki gotovo nam ne more biti koristen. Za naše srce je bil go« vor poslanca dr. \Vilfana prvi tako silno zaželjeni oddušek, ali za našo pamet je bil potem Ščekov tisti, ki je z najspretnejšo taktiko popravil: kar je pogrešilo naše srce v svojem prvem vzkipnjenju.
Vsak, kdor resno in trezno pre* soja naš položaj, mora priznati, da je tako. Ne politiko srca temveč politiko pameti! Kdor sodi tako, tudi ne bo videl v delovanju naših poslancev dveh struj, temveč kveč* j emu morda različnost taktike, pri* čemur pa pač ne gre, da bi se večin* sko načelo, posebno ob tako malo« številnem zastopstvu, izvajalo 9 ta= ko strogo doslednostjo, da bi mora* lo ostati v veljavi mnenje večine tu« di tedaj, če bi — škodovalo! Naj bi bil sledil Sček dr. \Vilfanu strogo o stopinjah: danes najbrže že ne bi imeli svoje delegacije v parlamen* tu. Orkani nacionalističnega ogor? čenja, da rabim besede komenta* torja v »Slovenskem! Narodu«, bi se bili ponovili v geometrični progresiji, in konec? Fašistovski »Popolo di Trieste« je dejal, da sf »večni Rimi in italijanski častnik? ne smejo mazati rok«,   temveč da
premišljeno, neumorno, z večnimi poskusi in ponavljanji, fanatično, brez utrujenosti.
Ko je bil v sezoni 1. 1885/86 na Dunaju, se jo lahko le uveril, da si je že našel edinole pravo pot umetnika-realista; sovražeč puhlo deklamatornost, nenaravno patetiko in komedijaško pozerstvo, se je Borštnik na Dunaju utrdil v prepričanju, da mora biti igranje Ie estetsko očiščena in psihološko poglobljena naravnost Na tem načelu se je učil sam dalje, večno eksperimentiral sam s seboj, neprestano iščoč, boreč se za »svoj obraz«. In ker je stremil za ansalblora, ki bi stal na istem načelu in s katerim tekmovaje bi se mogel popolnjevati, se jc kajpada čutil osamljenega sredi diletantov in kvečjemu rutiner-jev. Hotelo se mu je borbe, ker pobeda med slabiči ga ni zadovoljevala.
Ze v ljubljanski čitalnici (1887—1S92.) Je segal po najboljšem repertoarju s psihološko teškim značajem; toda rad je kot mlad, objesten, donjuansko razposajen in hudomušen porednež zaigral večkrat tudi vesele, podjetne kavalirje, prepotentne za-peljivce in drastične šaljivce v iraku, kostimu in kmetiški kamižoli. Zagreb mu je mogel nuditi ne le materijalno ugodnejše, nego tudi umetniški bogatejše življenje. Le zato je odšel tja. — Mandrovič, Dimitrij e-vić, Fre«udenreich in Fijan so bil! poleg drugih Borštniku tovariši, a tudi tekmeci. Ob njih je vzrasel in tega in onega prerasel ter je končno, ko ie vse odnesla smrt, ostal zopet osamljen orjak sredi mlajših in mladih talentov in začetnikov.
V repertoarju se je bil medtem omejil le na najtežje klasične in moderno avtorje, iščoč vedno najrajši le komplicirano psiholoških značajev, ki jih je po svoji »osebnf noti* izražal s patološkimi znaki. Saj Je bila njegova maksima, da je vsak genij svoje vrste norec in da povsem normalnega človeka med višjimi kultiviranoj vobče več ni. Res da je s tem zašel v neko enoličnost v bistvu, toda v detajlu je prinašal z vsako novo ulogo toliko novih potez, da je bil vsak njegov nastop za Zagreb in Ljubljano prvovrsten dramatski dogodek. In danes je ostala za njim v Zagrebu in v Ljubljani vrzel, ki zija brez nade, da se izpolni , . .
Od svojih nižjegimnazijskih let do Borštnikove smrti sem zasledoval njegov umetniški razvoj; zato lahko trdim, da Je. rasel le notranje, rasel neprestano do zadnjih ulog.
V Zagrebu sem ga videl zadnjič v ulo-gl dubrovnfškcga starega plemiča ponosne* bojevite, nepodajne duše. Bila je starejša izvirna hrvatska drama, polna zunanjega dejanja. A Borštnik je ustvaril iz primitivnega reprezentančnega očeta-trmoglavca pravcat ibsenovski značaj. Pisatelj, že davno mrtev, bi bil strmel nad globino figure, ki jo ie bil pač sam zamislil, ki pa ji je dal Borštnik višino in širino, o kateri se ni avtorju niti sanjalo.
In proti koncu tiste uloge sera Imet naenkrat mučen občutek: »Borštnik svoje uloge ne zna!« — Jeclja! te namreč . . . besede so se m\i trgaj$ . , ( Zb^aft }q zr/
36
2 stran
»SLOVENSKI NAROD*, dne 7. julij« 19*21
Stev. 149
se izbere za to »naj suro ve j ši« član tržaških »akcijskih oddelkov«. Ali bi bil potem naš narod na boljšem?
V ostalem pa se lahko položaj v rimskem parlamentu, če ne danes ali jutri, pa vsaj v dogledni bodoč* nosti izpremeni toliko, da bi mogla prihajati v poštev celo naša mala
skupinica. Ali bi bilo koristno, da si že danes zaigramo simpatije onih večjih skupin, ki bi tedaj znale ra* čunati z nami? Mislim, da ne!
Končno naj še popravim neko stvarno netočnost: Za nezaupnico vladi so glasovali vsi štirje na* ši poslanci!
Glauna skupščina Jugoslooenshega Sokolskega Saueza o Osijeku.
Pismo iz Prage.
Politična situacija   je sedaj zelo nedoločena. Vlada je bila prisiljena, da jt končno   razsodila slede gospodarstva z letošnjo žetvijo.   Izdala je naredbo, ki obsega gospodarsko upravo 5Sta ln določa 40.000 vagonov kot kontingent, ki so ga dolžni zernl;edelci oddati za prehrano revnega prebivalstva z moko in kruhom po nižji ceni in sicer do 1. januarja. Zraven določa za vsak aeoddani cent globo 1000 kron. Glede določbe cen moki obstajajo težave in ako ne pride do sporazuma, bo cena moke določena tudi za revne z vladno naredba Žitni zavod likvidira 1. juli-fa in s 1. septembrom stopi v svojo poslednjo fazo,   ki bo najbrže traiala dve leti. Do pričakovane demisije zem-Uedelskega ministra dr. Brdlika na ni prišlo. — Vlada skuša odmore med sejami narodne skupščine   še do 12. t. jn. porabiti za pogajanja z voditelji po-smeznih strank o davčnih in finančnih predlogah. — Zunanja politika ne počiva, dasi ni videti nikakega večjega javnega gibanja, kajti 7 dosego pogo-deb z Jugoslavijo   in Romimiio se ie prišlo do nekake ustaljenosti. Stvoritev trozveze med   Češkoslovaško in omenjenima dvema državama   se smatra za zadostno. Sprejetje ustave  v kraljevini SfiS se ie tu odobravalo z odkritosrčnim zadovoljstvom,   treba na priznati, da ustava ni delo vseh strank. Gleda se na njo kot na varen temelj, na katerem se morejo sniti vse stranke in narodi Jugoslavije. — Delo v parlamentu vsled vpliva nejasnih političnih razmer ne more priti v nravi   tok in tako   sta se vršili   doslej   samo dve seji, prva 24.. druga 30. oret. meseca. Nemci so kazali v prvi seji svojo ob-strukcijsko znanje pri sprejetju predloge o 24umem  času.  Pri razpravi o nekaterih    izpremembah delavskega bolniškega zavarovanja je češki soci-jalec Laube netaktno vtaknil v referat stavko  Čeških zdravnikov v bolniških blagajnah in surovo napadel stavkajoče zdravnike. Z razpravo o predlogi za varstvo otrok v tuji oskrbi in nezakonskih   otrok se je končala malonlodna seja. Druga seia je bila bogatejša zlasti glede   števila  rešenih predmetov. Zavrgla je predlog za nadaljne zase-sanje stanovanj, odpravila naslov * sluga«   in ga nadomestila z »nameščencem«,   rešila vprašanje ravnateljstva Češkoslovaške državne plovbe po Dunavu v Bratislavi,   vprašanje o siste-mizirnju aktuarnih uradnikov v bančnih  uradih in sprejela zakon o ohrani mejnikov in trigonometričnih točk. V ustavopravnem odseku se je razpravljal odvetniški red, v katerem so se izvršile neke izpremembe in dopolnitve. Med temi   je   najvažnejše skrajšanje advokatske prakse na 6 let,  od l. januarja 1924 pa na pet let.  Z večino je bila sprejeta tudi resolucija,   da bi se absolventom visokih šol skrajšala vojaška služba za eno leto. — Zelo rušilno je posegla v naše gospodarsko življenje na teden dni že trajajoča stavka bančnih uradnikov,   Izbruhnila je najprvo v čeških bankah. Solidarno z uradniki stavkujejo tudi nameščenci in v podkrepitev stavke v čeških bankah so se pridružili tudi uradniki nemških bank. Stavka je razširjena na vso republiko in stavkujočih je 16.000. Vzrok stavke je bil ta, da se uradniki Čeških bank potegujejo za službeno pragmati- j ko,  kakršna je že dve leti v praksi v čeških bankah. Sporna točka so ostale takozvane  personalne   komisije, kei zveza čeških bank noče sprejeti uradniške zahteve. Dosedaj ni nobene do-
V Pragi, 1. julija.
bre nade. da bi se stavka skoro končala. — Mlada generacija čsl. nar. demokracije je imela 29. Junija uspešen deželni shod v Pragi, na katerem je za izvrševalci odbor stranke poslanec dr. Hajn obljubljal delavnosti mladine popolno podporo in na katerem ie dr. Kolaf v svojem referatu povdarjal, da se moramo držati zvestobe do zaveznikov, s katerimi smo se boievali. Naša država ne sme biti narodno brezbarvna, marveč drŽava z narodnimi in slovanskimi ideali. Mlda generacija se je zavzela za idealizem, a ni kapitulirala pred socijalizmom in šteje si v svojo dolžnost, postaviti se proti klerikalizmu, proti kateremu se je treba bojevati vedno m brezobzirno. Poslanec Viktor Dvk ie v svoji izjavi naglasa!, da more postati akcija mlade generacije 7a idealizem velike važnosti, ako se bo dos1edno izvajala. ^Izbrali ste si krasno geslo idealizma, razmiš-Ijujte in v glavnem dobojujte to geslo!« Redaktor Polak ie povdarjal načelo dosledne narodne politike, zvestobe do zaoadniii zaveznikov in uda-nosti do disciplinirane demokracije, narodno zavedne in socijalno pravične. Ta načela so temeli našega idealističnega programa. — ?. navdušenjem je bil sprejet dr. Kramar, ki ie izvajal, da obnovitev Rnsiie mor? nastati samo potom idealizma. Ne samo v socijalnih rečeh, marveč tudi v narodnih moramo biti idealisti, kaijor smo bili pred prevratom. Moramo se zavedati tega, da je država naša in da mora ostati naša. Mladina naj se ne da ujeti v strankarska gesla, marveč naj gre za nrospehom vseh in naj Prinese v življenje edini cilj: nrospeh vsega naroda, prospeh in združenje slovanstva. Njegova misel ie bila z navdušenjem sprejeta. — Minule-dni se je vršila v Pragi »Olimpijada- soc. dem. delavstva in »Kljubovalna olimpijada« komunistov. Povsem nepristranski opazovalec more priznati, da v telovadnem oziru je bilo na obeh slavnostih precej *ednako. da je pa Olimpijada v tem oziru stala vendar nekoliko višie. nego telovadba komunistične federacije delavski!1 telovadnih jednot. Neizpodbitno dejstvo pa je tudi, da so stali pri obeh slavnostih, zlasti pri komunistični, v ospredju politični interesi, za katere se je posebno agitiralo. Najbolje se je pokazalo to pri primeri obeh sprevodov. Komunisti so hoteli vplivati na mase s kričavimi gesli, ki so jih nosili v sprevodu, ali simpatij niso dosegli, marveč je vzbujala nezaupanje nedisciplina in nered, ki sta bila ljudstvu v oči v njihovem nastopanju. V soci.ialno-demokratičnem sprevodu pa se je videl red in disciplina, kakor so tudi sicer socijalni demokratje v režiji vsega podjetja pokazali srečnejšo roko. Razlika med lanskim sokolskim zletom in letošnjimi olimpijadami se da najlepše izraziti s tem, da je letos povsem nedostajalo onega elementarnega življenjskega vala ki je zavzemal lani vso Prago in vso republiko. — Praška jugoslovanska kolonija je proslavila Vidov dan z udeležbo pri službi bojji v Mikulaški cerkvi na Staromestnem namestju, pri kateri so bili navzoči jugoslovanski in češki dostojanstveniki. Zvečer je priredilo jugoslovensko akademično društvo »Jugoslavija« v praškem občinskem domu dobro usoeli koncert v prid ruskim dijakom. Pri koncertu je govoril o pomenu Vidovdana predsednik »Jugoslavije« Rausa-jevič. J. K. S.
II.
okoli sebe ... Pa minila je zadrega, in Borštnik je bil zopet gospodar situvacije. Kretal se je živo, govoril gladko, se znova razburjal, a zajeclial in obmolknil kakor brez spomina ... A končno ... po novih prehodih Je omahnil, se boril in — umrl.
Kako je pripravljal in stopnjeval napade kapi do katastrofe, tega ne pozabim nikoli. V Ljubljani, ko je končno nastopil angažma, ki sem mu ga bil ponudil že 1. 191S., sem mu k tej ulogi čestital ter mu povedal, kako sijajno je prevaral celo mene, ki sem vajen vseh igralskih trikov. In dejal Je: »Igralec mora misliti, tudi kadar ie pisatelj brez misli!«
Verovšek? Težak v kretnjah, v gestah Često neuglajen. A rojen igralec! Rojen komik, ker po naturt veseljak. Tip šegavega Slovenca. Dvajset let je bil zmagovit le v komičnih, drastično karakternih, zlasti pristno slovenskih kmetiških ulogah. čitajte kritike In začudite se, kolikokrat mu očitajo nedostatek vsakršne zunanje kulture, tehnično robatost 1. dr. In tega nedostatka se nI iznebfl docela nikoli. Toda imel fe aato toliko prednosti, ki so ta nedostatek odtehtale: pristnost Čustva, iskren ton dobrotnosti, dikcijo najvišje naravnosti ter prav prisrčno humornost NI znal biti stra-Sen, a bil Je neštetokrat očarljivo ljubezniv.in nad vse simpatičen.
Tudi on Je bil učite!jiščnuc, a nato umeten vrtnar. Vrt mu le bil raj. Težak mu It bil začetek in mnogo je moral delati na samem sebi. Toda njegov mehki, žametasto mehki in topli glas, njegova inteligentna govorica, njegova Izrazita mimika, njegova sugestivnost in psihološka naravnost so zmagovale nad vsemi zaprekami. »Gospod« al Ml nikoli, a bil Je Junak h ljudstva, ko-
renjak otroško nežne duše, golijat ženskega srca v tolikerih ulogah. Mozo!, Jež, Krjavelj, Tonček, Henšl, Kuzofkin, Fedja, sodnik Zalamejski, Mitrič, Othelo ln še druge uloge ohranijo spomin na Verovška-umetnika in dobrega Človeka. V popularnosti Je presegal vse tovariše pred in za seboj.
In Molek! Bil je neizmerno zvest sluga Talijin. Z vso požrtvovalnostjo je stremel kvišku. In stopal naprej. Z vsako ulogo. Vrhunca bi ne bil dosegel nikoli. A bil nam je koristen član, uporaben, marljiv, pošten, značajen človek. Postal je žrtev vojne; on, ki bi ne bil nikomur skrivil lasu, je moral izdihniti v krvi kot bojevnik! Kakor simbol Molkove nature se ml danes dozdeva uloga soproga v »Morali ge. Dul-slce«.
Vsa dejanja ne govori ne besede, zaničevan, Ignoriran v obitelji, ki živi od njega, dokler ne Izbruhne njegov prezir, vklenjen v bolesti, v enem samem stavku: »Hudič vas vzemi!« — Kakor Je Molek to vlogo Igral, kakor je Izgovoril teh troje besed, Jih ne Izgovor! kmalu kdo: viharni aplavz, ki ga je žel za to ulogo, Je bil Molkov žlvljenski ponos.
Borštnik, Verovšek in Molek: v družbi vseh treh sem oral sam samcat z zarjavelim in topim plugom, ki ga je vlekla sila mršava kravica, kamenito polje slovenske Talile Ni ga bilo blagodejnega dežka, le porogljivci in zabavljači so kakor zlobni gavrani krakali na moje obupno delo. Med redkimi sodelavci, ki so mi dajali poguma, Je bila tudi pokojna trojica rojenih igralcev. V hvaležnosti se jih spominjam.
Pran Oovekar.
Tajnik Fui poda v svojem poročilu pregled dela starešinstva z ozirom na sokol, organizacijo, ki se jo v preteklem letu aopet po globila in utrdila, zakaj župne in društvene organizacije vedno bolj točno izvršujejo svoje naloge. Politične in državne neprilike so mnogokrat imele vpliv tudi na sokolsko delo in starešinstvo se jo moralo ponovno pečati s takimi zadevami 2 največjo opreznostjo. Veselo znamenje je. da so pri vseh takih zadevah najboljša opora člani, ki so izšli iz prave sokolske vzgoje v telovadnicah, ki poznajo res pravo bratstvo in odločno odklanjajo razdore v sokolskih vrstah. Med letom se je ustanovilo zopet nekaj novih društev in 4 župe v Srbiji. Z ustanovitvijo čehoslovaške - jugoslo-\ enake sokolske zveze je ustvarjen prvi korak osnovi slovenske sokolske zveze. Naše Sokolstvo je bilo v vodnih stikih s češkim Sokolstvom ki nam je šlo vedno in povsod na roke. Jugoslov. Sok. Savez ie stopil v mednarodno zvezo evropskih telovadnih organizacij ter se je udeležil zleta francoskih gim-nasiov v Lille po svojih zastopnikih. Da se poglobi in razširi sokolska literatura, se je ustane rila Jugoslov. Sokolska Matira., ki prevzame ves sokolski ti9k in razbremeni starešinstvo Saveza. S svojim delom prične Matica takoj po glavni skupščini. Tudi z bratskimi društvi v Ameriki smo v tekočem letu dobili stike. Ta društva se polagoma zopet vzbujajo in pričakujemo, da bodo v bodoče zopet prijela za sokolsko delo. Vesrlo znamenje je tudi to, da pridobiva sokolska vzgoja tla v soli in vojski. Potom teh dveh inštitu-elj bo napredovala telesna vzgoja našega naroda v oni smeri in vi Sini, ki ata za obstoj kulturnega naroda potrebni. Pojavljajo se nasprotniki našega dela in skušajo na najvišjih mestih z neresnico in z obrekovanjem rovariti proti nam. Tako postopanje nos ne strani, zakaj naše delo je odkrito, čisto, pošteno in nesebično, v mislih imamo le dobrobit našega naroda, vse ostalo nam je tuje. S pozivom na intenzivno delo konča brat tajnik svoje poročilo, ki ga ie skupščina z odobravanjem vzela na znanje.
Iz blagajnikovega poročila br. Ka.j-zelja |e razvidno, dn je znašal promet v preteklem letu 1.320.411 K, Savezno premoženja znaša pa 442.325 K. Brat Kramar je poročal v imenu preglednikov računov, ki so potrdili, da so knjige in računi v polnem redu. nakar izreče skupščina odboru absoluforij.
Načelnik statističnega odseka brat Švajgar poroča, da popolne statistike, zaL še ne more podati, ker nekatere župe vzlic mnogim opominom niso poslale vseh statističnih pol, to seveda ne po lastni krivdi, pač pa zavoljo malomarnosti nekaterih društev. Apelira na župne deleča te, da poziove'o društva, ki niso izpolnila svojih dolžnosti, da to naknadno store, da se končno sestavi natančna statistika, ki je neobhodno potrebna. Po doslej došlih poročilih znaša Število članstva 43.275, z naraščajem vred pa 56.848. kar je približno % % od vsega prebivalstva v naši državi. Razmerje med Člani in članicami je 3 : 1. Vaditeljev in pripravnikov imamo 919. vaditeljic 289, telovadcev 4270, telovadk 2491, romskoga naraščaja 2525, ženskega naračaja 1986, moške dece 5111, ženske dece 3921. Skupno število vseh telovadečih znaša 22.304. Povprečen obisk na eno uro je 13.724 telovadcev, celotna udeležba vse telovadbe pa 1061.818. Društva imajo 93 knjižnic s 13.834 knjigami, 13 čitalnic in 54 gledaliških odrov, 12 sokolskih godb in 27 trobentaških zborov. Priredila so S17 strokovnih predavanj, IGO javnih nastopov, 422 pešizletov in 256 gledaliških predstav. 16 društev ima lastne Sokolske dome, 55 jih telovadi v šolskih telovadnicah, 17 jih je brez telovadnic, ostala telovadijo v privatnih poslopjih. Vseh društev Je 338, ki so včlanjena v 21 župan. Statistika velja za leto 1920.
Načelnik prednjaškega zbora brat dr. Murnik poroča, da je prednjaški zbor sklenil, da ne more na današnji skupščini podati podrobnega poročila o tehniškem delu, ker večina žup še ni imela svojih župnih zletov, na katerih se pokaže stanje tehiiiškega dela, zato predlaga, da se vršijo glavne skupščine v marcu, da bo mogoče tudi v tem oziru podati točno poročilo na skupščini. Nato poroča o pokrajinskem zle-tu, o Vestniku tehniškega odbora, glede izobrazbe prednjakov in o prednja-ških tečajih ter opozarja na veliko delo, ki nas čaka prihodnje leto ob prvem jugoslovenskem vsesokolskem zle-tu. — Predlog, da 6e vrši glavna skupščina v marcu, se sprejme.
Brat I. Janjanin poroča o upravi Sokolskoga Glasnika. * List ima 4100 naročnikov, kar kaže, da je Se vedno
premalo razširjen med na^im članstvom, zavoljo tega list brez podare od Saveza ne more izhajati. S pozivom, da člani pridobivajo novih naročnikov, zaključi poročevalec svojo poročilo.
Nato se sprejmejo po starešinstvu predložena vzorna društvena pravila z malenkostnimi izpreniembami. Zaradi pomanjkanja časa s** sklene izročiti župna in savezna pravila posebni en-keti, da predložena pravila pregleda in jih soglasno s starešinstvom odobri. Z odobritvijo se smatrajo oboj.a pravila kot sprejeta od skupščine in dobo s tem popolno veljavo. Župe morejo V teku treh tednov predložiti šo izpre-mlnjevalne predloge, enketa pa jih mora na to v teku enega meseca redigirati iu predložili starešinstvu.
Z vzklikom se izvoli na to sledečo starešinstvo: starosta br. dr. Vladimir Ravnihar, L namestnik staroste br. E. Gangl, II. namestnik dr. I^azar Car, 111. namestnik G j. Paunkovid, odbomiki: br. Bajžolj, dr. Fux, Kajzelj. Svaj-gar, Marolt, Oigojova. Kostnapfel. Gra-dojević, Doučevie, Mildinovideva, namestniki: br. £!ajpah, Ambrožu, Co-ba 1, Kramar, dr. Budisavljcvič in Sus-nič, pregledniki računov: br. Malen-šek, Medic, Korijc-n. Skupščina potrdi z večino glasov po prednjaškem zboru predlagano zastopnika v starešinstvo in sicer načelnik br. dr. V. Mumik, 1. namestnik načelnika brat V. Kukec, II. namestnik br. Sc£twarzwald, III. namestnik br. Vbjinovic. V savezno razsodišče so bili izvoljeni bratje: dr. Puc, dr. Fornazsrič, dr. Jamar. Janko Bleivreis in dr. Gregonn, za namestnike pa bratje dr. Krivic, dr. Fettieh in dr. Pavel Pestotnik.
Na predlog br. tajnika dr. Fuxa se sklene izvesti zavarovanje vsega članstva proti nezgodam, zato so pooblasti starešinstvo, na izdela potrelma pravila in predpise kot zavarovalni prispevek po 2 K za vsakega člana na leto. Savezni prispevek se določi na 1 dinar za člana.
Skupščina sprejme sledeče resolucije:
1. Da se razjasnijo vSakteri dvomi in da se onemogoči nasprotnikom So-kolstva sklicevati se na izjave posameznih Stanov aH oficijelnih zastopnikov Sokolstva, izjavlja glavna skup* ščina Jugoslov. Sokolskega Saveza v Osijeku dno 30. junija 1921 ponovno, da spoštuje jugoslovensko Sokolstvo vsako versko prepričanje in da zavoljo tega more biti pripadjnik katerekoli vere član sokolskih društev.
2. Dodatno k svoji mariborski resoluciji izjavlja Jugoslov. Sok. Savez na svoji glavni skupščini v Osi jeku dne 30. junija 1921, da mere biti član Sokolstva somišljenik vsake politične stranke, ki temelji na ideji narodnega in državnega edinstva. Polkiških vprašanj pa se v Sokolstvu samem ne rešuje in o njih ne razpravlja.
3. Ministrstvo presvete se naproša, da priredi v okrajih, kjer se nahajajo učiteljišča, počitniške tečaje za učitelje ljudskih (osnovnih) šol za pouk telovadbe po TVrševem sestavu. Ako ni na učiteljiščih primernih in izprašanih ličnih moči. naj se pokličejo kot predavatelji in vaditelji za tečaje izkušeni prednjaki sokolskih 'rustev. ki so dovršili savezni ali vsaj žunni prednjaski tečaj in ki so naredili pmmja&ki izpit, ali so priznani sokolski strokovnjaki.
4. Ministrstvo prosvetn se naproša, da nemudoma, nastavi na vseh učiteljiščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev telovadne učitelje, ki so zmožni poučevati telesne vaje po sokolskem (Tvrševem) telovadnem sestavu. Da se bodo telesne vajo v šolah resnično vrnile po odredbi ministrstva prosvete z dne 19. januarja 1920, št. 374, in z dne 4. oktobra 1920, št. 14.028. naj se imenujejo pri vseh oblastih posebni nadzorniki za telesno vaje v šolah, vešči sokolskega telovadnega sestava in ki bodo z nasveti in navodili pravilno vodili telesno vzgojo v šolah.
5. Ministrstvo prosvete se naproša, da ustanovi vsaj na eni filozofski fakulteti stolico za telesno vzgo*o s sodelovanjem medicinski faktutete. za predavatelje naj pokliče priznane sokolske strokovnjake.
6. Ministrstvo za narodno zdravje se naproša, da odpošlie mlade zdravnike, ki so vešči telesnih vaj in ki se zanimajo za ta študij, na državne stroške v inozemstvo, da se specializirajo kot fiziologi in se posvetijo fiziološki vedi, ker se bo o tem znatno dvignila telesna vzgoja v našem narodu.
7. Jugoslov. Sokolski Savez proglaša Vidov dan za sokolski praznik. Na ta dan naj se zbirajo povsod prostovoljni doneski za zletsko fonde, iz katerih naj dobivajo revnejši člani podpore za udeležbo na sokolskih zletih.
Politične uesfl.
= Ivan Hribar — —aaaaaa ljubljanska oblasti Beograd. 5. Julija. V kratkem bodo izvršene spremembe glede pokrajinskih oblasti. Ministrski predsednik Pašič bo predlagal, da se imenuje poslanik Ivan Hribar za kraljevega namestnika v Ljubljani. Za Sarajevo ostane Gjurg?ević, za Dalmacijo dr. Desnica. Za Zagreb jc stvar še neodločena. Govore, da postane namestnik dr. Bošnjak.
ss O jugoslovenskem ultimatu Avstriji. »Berliner TageblatU poroča iz Beograda, da smatrajo naše oblasti aretirane komunistične poslance za iz-vrsevalne organe sklepov moskovske
sovjetske podružnice na Dunaju. Nadalje poroča na podlagi poročila >Balka-nac, da bo naša vlada poslala avstrijski vladi ultimat, v katerem bo zahtevala, da mora dunajska vlada v najkrajšem času raz gnat i destruktivne elemente, predvsem Radeka, Gagliardi-|a, Susteršica, Horvata in Sachsa. V nasprotnem slučaja bi morala Jugoslavija skupno s češkoslohvaško in Romunijo izvajati najstrožje represalije. K tej brzojavki iz Beograda pripominja uredništvo >Berliner Tage-blattac, da je beogradski ultimat Dunaju lo slaba šala in pravi, da je oči-vidna tendenca, da hoče beogradska
vlada izdati podoben ultimat, kakorU— j* bil oni, ki je povzročil sveuivno voj-\ 0. _ Berlinski list naj nikar ne misli, da se šalimo. Ako bod. na Dunaju dalja rovarili proti naši državi in mirno trpel, da se bodo tamkaj snovali naklepi in načrti proti obstoju naše kraljevine, bomo pač prisiljeni dokazati, da so tisti časi preli, ko smo morali potrpežljivo prena.-.ti vam dunaj. ske nesramnosti in drzovitoeti.
= Pašič lahko obolel. Beograd. 5. julija. Mini>trski predsednik Nikola PašiČ \2 fahko obolel, "o '/eno le nle-govo odpoto\anjc v inozemstvo Odložena pa je Inla tudi za danes zvečer napovedana večerja na brodu, na katero so bili povabljeni poslaniki Člani vlade in nekat?r] postanci f^siceva bolezen je lahkega značaja. Tudi predsednik 5 kup i''ne dr. KMbar ie laluio obolel. Moral ie estati donu«.
= Odgođena ministrska feia. Beograd, 5. julija. Vsled bolezni PaSi-Čeve je bila danes preložena seia nn-ntstrskega sveta. Vršila s<i je samo konferenca.
= Demisija vojnega # ministra. Beograd, 5. julija. Vojni minist r Hadžić namerava odlomiti porticli vojnega ministrstva. Postane regentov adjutant. ali pa se povrne na svoje prejšnje me^to kot komandant IV. nr-miie v Zagreb.   Za njegovega nasled-
nika
se imenuje ?cneral 7. e C e v 1 C
= Bodoči poslanik v Pragi. Beograd, 5. julija. Za slučaj, da bo imenovan g. Ivan Hribar za kraljevega namestnika v Ljubljani, pricaknieio v r<ditičnih krogih, da bo za poslanika v Pragi imenovan dr. Boinnml VoS-n j a k. poslanec SKS.
= Proglas jugoslovanske demokratske stranke. Beograd, 5. juH a. Jugoslovanska demokratska stranka je imela danes ceia na kateri Jc Min sklenjeno izdati tla nrod pre-zias glede sprejetja ostave. Redakcija manifesta je bili poverjena pos! incu in ministru DraškoviČu. Proglas Izide v pni polovici tena meseca.
— I>elna amnestija. Zaradi pesku« ^eneea eter tati na regenta bo na podla«*] zaključka ministrskega sveta pro-glo~''T\s samo delna amnestija Pravosodni minister !>o predložil v arano«'i-jo samo poedince.
— Ma»liman-&a organi/ Dno 15. t. m. bo plenarna BKupSelna jugo-slovenske muslimanske organizac^a. Minister za trgovine in Industrije dr. Spaho je danes odpotoval iz Beograda v Sarajevo.
= Slaba tolažba. Hrvatsko klerikalno easojusj^ prioboujo dol^ov^zne članke proti ost;:vi in g- Pariću, ki ^a imeriuie izdai.-il.a Jugoalovenstva. Klerikalni opozicijonalci imenujejo na^o Oktavo >6okorilovsko< — ne morda zgolj s svojega ultramontivnskcga stališča, amprk predvsem iz sovraštva do edinstvene države, ki na podlpii ppro-iete ustave ne sme poznati nobeno razlike med r>c*s^m**znimi plemeni in njihovimi razlikami ba se tolažijo z upanjem, da bo opozicija proie ali pozneje vendar le tako močna da bo mogla ustavnim notom <nremeniti ustavo« Pri tem mislijo na oni člen ustava po katerem je mogočo, spremen^-i ostave le tedaj, ako sta za to dve tre-tiini v=eh članov narodne skupščine. Toda klerikalci, seveda tudi naši. se silno motijo. Protidržavna opozicija v nasi kraljevini I»o ravno vsled sprejetia ustave, ki jamči za narodno in državno edin-stvo, vedno mar.jša in se bo morala skriti pred ogromno večino pravih Ju-goslovenov. Klerikalci sieer izjavljajo, da se bodo borili legalno 7.\ spremembo ustave, toda de farto so v zvezi a komunistifnimj in drugimi anarhistiiV nimi elementi, ki bi radi s terorjem uničili našo, koma i osvobojeno in ujedinjeno domovino. Brezdomovinstvo komunistov, ki ne poznajo za svoie nasprotnike nobenili zakonov, je včaMb po* polnoma istovetno s klerikalno irtrr-naeijonalo, katere sedež je v italijanskem Rimu. S tega stališča je \ s^»ka klerikalna izjava o polteni borbi neverjetna. Klerikalne tolažbo I bodočnostjo pričajo le o zmagi državne ideje,
— Atentat na regenta in inozemsko časopis|c. Švicarsko, francosko, nemško in italijansko časopisje poroča obširno o posku.senem atentatu na regenta Aleksandra in obsoja zločin a primernimi komontacijami na račun moskovske boljševiške propagande.
— Izprememha mostne uprave v PeČuhn. Pevujska municipalna skupščina je pod predsedstvom mestnega župana Linderja sklenila, da vsi člani municipalne skupščine polože mandate, ako nas9 oblasti no dovolijo, da se Haidu Dura. bivši komunistični voditelj, vrne v Pečuh. Ker jo popolnoma izključena možnost, da bi na^a oblaatva temu sklepu ustregla, se bo v kratkem izvršila izpromemba v nnči municipalni upravi me^ta Pečuha.
= Nemški denar za Gonijo Rezijo, >Berliner Tageblatt- poroča, da je daroval prexl3ednik Ebert pol milijona mark za pomoč Gornji Šleziji. Tri banke so darovale vsaka po en milijon mark, darmstndiska banka pa 600.000 mark. Po vsej Nemčiji zbirajo ogromne vsote za pomoč Gornji £leziji.
= Mussolini, vodja faMstov, j© imel interview z urednikom lista >I1 Resto del Carlinoc. V tem interviieTvu je povedal par prav fašistovskih. Nnjpreje je zatajil vse vsoje besede o tičinskem iredentizmu. Lekcija Giolittija in švicarskih listov ie bila torej uspešna. Potem pa je začel govoriti o Slovencih in Nemcih. Mussolini pravi, da ie navzočnost teh v laški 2bornici dokument laške zrmage, da jo Italiia tako dokazala pravičnost svojih no\ih mej. V resnici sijajna fasistovska logika. Nato govori Mussolini o razliki med Wi!fanom in Sčekom in hvali naravno zadnjega. Kot duhovnik, ki je navezan na Rim,
jo veliko bolj "dostopen pridobitvi sa laške institucije in laško civilizacijo. V zvezo socijaliste v s popolari ne veruje, ker je med socialisti večina ljudi, ki nočejo nobene skupnosti z meščanski-rni strankami. L#asko vladno krizo so povzročili fašisti, ker so proti dosedanji politiki. Earoš in Crna gora sta glavna vzroka. Kot nove kandidate za ministrskega predsednika odklanja Mussolini po vrsti vse dosedanje. Ne Orlando, ne Nitti in ne De Nioola niso všeč Mussoliniju. O Bonomiju ni niti govora, ker je bil on vojni minister tedaj, ko je laško vojaštvo naskočilo Reko. Salandra bi bil mož za to mesto, toda njegova ura še ni prišla. Prišel bi torej v poštev edinole Giolitti in njegovo notranjo politiko odobrava Mussolini popolnoma in ima v tem oziru zelo tople besede. Iz vsega se vidi, da ne bi imel Mussolini ničesar proti Gio-littiju. če bi se mogel najti kak most med notranjo in zunanjo politiko Gio-Hitija.
= Užaljeni Dunaj odgovarja Italiji. Bivši ital. zunanji minister erof Sforza je Dunaj kruto razžalil. V ital. parlamentu je govoril o »veseljaškem Dunaju, kjer je prav vse kupljivo in kjer so zločini iz splošne atmosfere čisto razumljivi.« Sforza je branil na ta način ital. generala Segrčja in tovariše, ki so zagrešili na Dunaju nezaslišane umazanosti in uradne zlorabe v lastno korist. Kornptnost ital. vojaške legacije, ki je bila aretirana, je osupnila celo dunajske čifute. Toda Sforza je odvalil glavno krivdo na Dunaj, češ italijanski visoki Častniki so se v okuženem dunajskem ozračju pač morali Še sami okužiti; ital. nedolžnost se je morala umazati v dunaj. vseobčnem moralnem močvirju. Zato je zdaj ves Dunaj razkačen in vsi dnevniki ogorčeno remonstrirajo. »Neue Freie Presse« je naslovila na Sforzo odprto pismo, v katerem piše: »Mesto ni veselo, kjer se stotisoče njegovih otrok preživljajo le po milosti inozemstva, kjer le tujci rešujejo Široke ljudske sloje smrti od lakote, kjer morajo duševni delavci prosjačiti za milodare, kjer znanstveniki in izumitelji beračijo, kjer so dijaki brez knjig, obleke in perila! Tako mesto ne more biti veseljaško. Za dunajsko lehkomiselnostio se skrivajo le obup, skrb in tuga. Tako se je godilo v Parizu, v Italiji in povsod v dobah največjega ponižanja. In ni plemenito, da se zmagovita Italija danes roga bednemu Dunaju. Toda nekaj pa le ima Dunaj, Česar nima niti današnja ošabna Italija: politični in socialni mir. Na Dunaju ni fašistov, delavstvo dela in ne ropa tuje imovine! Če bi ital. ljudstvo trpelo le del tega, kar mora trpeti Avstrija, če bi zadela le eno ital. mesto taka nesreča, kakršna je zadela Dunaj, bi ital. mase izbruhnile v besnem ogorčenju, razbile vse zakonite vezi ter bi začele moriti in požigati, da bi se Italija pogreznila v grozo in bedo.«
= čez tirolske Nemce se silno pritožuje v >Corriere della Serac Lulgi Barzini kako da delujejo proti Italiji in navaja pri tem zelo interesantne zgodbice. Barzini pravi, da je geslo Ti-rolcev zapreti vso zvezo na jug in odpreti vsa vrata severu. In ker vlada še
naprej avstrijski zakonik, laške oblasti pa tega ne preprečijo, ima protiitalijansko delo, ki ga vodi >Deutscher Ver-band<, uspeh. Tako n. pr. so prinesli tirolski listi proti Italiji hujskajoče govore iz deželnega zbora v Innsbru-cku. Listi so bili zategadelj zaseženi. Pri sodni obravnavi pa je bila konfiskacija dvignjena, ker so bili govori govorjeni v deželnem zboru Tirolske, ki uživajo po avstrijskem zakonu imuniteto in se zato smejo objavljati po vsej Tirolski. Potemtakem je torej glavno mesto Tirolsko, tudi laške, Tnnsbruck in kot parlament Tirolski velja Dunaj. Silno se huduje Barzini tudi na laško vlado, da ne vporabi avstrijskega zakona za nabore, za katere je naravnost izvrsten. Potom vojuštva bi se moglo pridobiti Tirolce za Italijo in ker to >Deutscher Verband« ve, zato agitira proti vojski. V začetku so številni Tirolci vstopili v karabinjer-sko službo in se sijajno obnesli, sedaj pa je to prestalo. Veliko oporo dobi tudi >Deut?cher Verband< od nemškega poslaništva v Rimu, ki spretno posreduje za njega. Tako je mogoče, da ne dobi Italijan koncesije, ker prepreči to s svojim vplivom nemško poslaništvo.
= Italijansko časopisje o francosko - nemškem zbližanju. >Stampa< priobeiije pismo iz Pariza, v katerem pravi dopisnik, da je vsako francosko-nemsko zbližanje navadna fantazija. Kako naj se francoski bogataši sprijaznijo z obobužanimi Nemci! Francoski kmetje, maii posestniki in drugi patrioti vidijo v popuščanju napram Nemčiji le višje davke. >Tempoc pa sodi drugače in pravi, da skuša dr. Roseu popraviti Simonscve pogreške, kar bl lahko vodilo do praktičnih rezultatov.
= Sporazum med italijanskimi socijalisti in fašisti? >Giornale d' Italija« poroča, da sta se poslanca Turati in Mussolini sporazumela glede akcije za vspostavitev notranjega miru. Končne določbe sporazuma bo odobril skupen zbor socijalistično in fasistovske parlamentarne frakcije sporazumno z zvezo strokovnih zadrug. Nujnost sporazuma med sociialisti in fnsisti pe je po mnenju imenovanega lista pokazala zlasti pri zadnjih izgredih v Gros-seto, kjer je padlo na obeh straneh veliko število žrtev.
= Skrivnostna angleško - japonska zveza. Reuterjev urad izjavlja, da smatrajo merodaini krogi angleško-japonsko zvezo za veliko tajnost- Vse, kar je poročalo časopisje, je nepopolno, istočasno poroča Reuterjev urad, da je angleška vlada predlagala Japonski podaljšanje zveze za tri me=ece, drugi listi pa vedo povedati, da je bila zveza p^dnb*?ann do fulija 19*22.
= Iz sovjetske Rnsije. Kakor poroča >Mominsr Poste, ie Krasin predlagal, naj se sklono trgovska pogodba mod Francijo in Rusijo. Francoska vlada je ta predlog odločno zavrnila. List pripominja, da se je Krasin obrnil na Llovd Georgea s prošnjo, naj pri-pozna boljševičko vlado.
= Angleško - perzijska pogodba ne obstoja vee. Po naročilu >Tenrpsa« iz Teherana je perzijski šah pri otvoritvi parlamenta izjavil, da je pogodba z Angleško odpovedana in da se je sklenila pogodba s sovjetsko Rusijo in Afganistanom.
Iz naše hralieulne.
— Regent in Dalmacija. Ko je
regent neki dan sprejel poslance zemljoradničke stranke, ki so mu čestitali k rešitvi pri atentaru, je rekel poslancu Lovričeviću iz Dah macije: »Sedaj boste hitro dobili železniško zvezo.« Poslanec Lovri* čević: »Trdno zaupamo, Visočan* stvo, Dalmacija je pod maeehov* sko Avstrijo mnogo trpela, sedaj pa nam bo v naši državi bolje, tudi glede železnice.« Regent: »Bo, tudi mene to zelo zanima.«
— Železniška zveza Reka-Zajjreb.
Beograd. 5. julija. Danes je odpotoval v Trst pomočnik genernlnesa direktorja v ministrstvu saobraćaja D e-roco, da vodi pogajanja z italijanskimi zastopniki glede ureditve železniške zveze Reka - Bakar - Z igreb. Pogajanja bodo trajala več dni
— Inženjerska podčastniška šola. Mesca septembra 1921 bo sprejetih do 150 mladeničev v sta* rosti od 17. do 21. leta v inženjersko podoficirsko šolo v Zagrebu. Več je razvidno iz razglasa, ki je na ogled v mestnem vojaškem uradu in na deski mestnega magistrata.
— Podatki Izgub mobillzlranccv in živine od 28. Junija 1914 do 10. januarja 1920. Ministrstvo notranjih del je objavilo uradno statistiko o stanju in o izgubah srbske vojske v zadnji svetovni vojni. Iz te statistike povzemamo nastopne številke. Najvišje mobilno stanje, katero je dosegla srbska vojska, ie bilo leta 1915, in je znašalo 10.228 častnikov in 799 265 moštva. Skupno število v vojni padlih vojakov znaša 365.164, med temi 370S častnikov. Ti zgubltki se razdele po letih takole: 1914 86.225 mož, 1915 71.292 mož, 1915 november   in december 187.157 mož.
Regent u Zagrebu.
Na Zrinjevcu, onem lepem trga pred državnim kolodvorom, je v Zagrebu vsak večer živa prornonada. Danes pa je bilo tam primeroma malo ljudi. Poznalo se je, da se na drugi strani mesta, okoli gledališča, pripravlja sijajna večerna zabava jugoslovanske muzike...
Naenkrat pa se zgane ..a Zrinjevcu in živio - klici zadone! Evo. dva avtomobila! In v prvem je regent!
V hipu je Zrinjevnc poln ljudi. Vse drvi proti kolodvoru. »Za pol ure j^ride regent sigurno nazaj, zakaj vlak ga čaka,« tako si govorimo.
Tu Čuješ slovensko govorico, tam bosenski glas in tretji ti govori po srbijansko, a vsi so združijo, ko se pojavi regentov avtomobil, v mogočen klic: >Zivio!<
Regont izgine v kolodvorski zgradbi, a na ulici se začne šole zdaj prava slava, slava, namenjena jugoslovenski misli, naperjena proti kukovicam.
Mogočna povorka mladine se vije po Zrinjevcu nazaj v mesto. Razlega se v noč — znkaj ob 9. uri zvečer je —
Zagreb, 4. julija.
gin sna popom mladih sokolov - akademikov: >Zovi. samo zovi. sivi ptiču! Mi smo tvoji, PetroKaradjor-djevicu! Zivio Aleksander!< — a zdaj pa zdaj se zbudi ogorčenje in tedaj čuješ: >Dol komunisti! Dol Frankovci, dol Radić!«
Na koncu Zrinjevca se povorka ustavi. Glave se razkrijejo in vsi pojemo: >Lepa nafeac! in »Bože pravde«.
Odpirajo se gori okna. Bas nad nnmi je stanovanje Svetozara Pribiče-vića, a ne daleč stanovanje dr. Prebega, Frankovca... Eni blagoslavljajo mladino, drugi Jo morda proklinjajo.
Nato krene mladina v širokih masah proti gledališču, pojoč in klico«*. Le pojdi, mladina, tja, t jo, kjer sto luči nocoj sveti liubiteljem in ljubljencem jugoslo venske muzike.
On, ki predstavlja naso svobodo in ujedinienje, ki so mu nasi sovražniki zaželeli smrt. on živi; stopil je na zagrebška tla in kar ima življensko moč v sebi, je oživelo, buino vzkipelo in se vdalo muziki jugoslovensko misli...
neodrešena domovina.
Tete! onska i si bnoUrona poročila.
KOROŠKI DEŽELNI ZBOR.
d Celovec, 5. julija, Novofevo* ljeni deželni zbor se je danes prvič sestal. Prisotni so bili vsi poslanci. Slovenska poslanca sta imela v gumbnicah rdeče klinčke kakor so* cialni demokrati. Pri volitvah je bil kot prvi predsednik deželnega zbo* ra izvoljen socialist Lukas. V ustav* ni odsek so bili po številnem raz* merju posameznih strank izvolje* ni štirje socialisti, dva poslanca od kmetske zveze, dva krščanska so« cialca, en Velenemec in en Slove* nec.
ČESKOSLOV. * MADŽARSKA POGAJANJA, d Budimpešta, 5. julija. Gospo* darska pogajanja, ki so se vodila v Budimpešti s češkoslovaškimi dele« gati, so začasno končana. Oboje* stranski delegati so v skupnem za* pisniku zabeležili dosedanje uspehe, ki se nanašajo predvsem na dobavo premoga in živil, kakor je zagotov« j eno v mirovni pogodbi. Nadali na vprašanja, ki se tičejo gospodarske* ga zbližanja obeh držav, se skrbno pripravlja in je upanje, da se bodo ta posvetovanja meseca avgusta zo* pet začela in ugodno končala. DOGODKI V GORNJI ŠLEZIJI.
— d Berlin, 5. julija. Listi po* ročajo o dogodku, ki se je pripetil pri vkorakanju ententnih čet v By* tom. Ko so glavne čete, obstoječe iz Angležev, korakale skozi Fried* richstrasse, je prebivalstvo vskli* kalo in zapelo patriotične pesmi. Potem je prišla francoska straža iz nove vojašnice in tolkla s puškami in gumijevimi palicami po množi* ci. V splošni zmešnjavi so se izne* nada sprožili streli, ki so ranili več Francozov in usmrtili francoskega majorja. Brezobzirno nastopanje francoskih vojakov je povzročilo smrt več nemških žena in otrok. Francozi so potem aretirali 20 me* ščanov kot talce, med njimi prvega in drugega župana. Popoldne so angleške straže zasedle glavne ce* ste in vpostavile mir«
NEMCI USTRELILI FRANCOS* KEGA POVELJNIKA.
d Opole, 5. julija. Ko so an» gleške čete vkorakale v mesto By* tom, ki so ga Francozi že zasedli, je nemško prebivalstvo priredilo demonstracijo. Francoski poveljnik je bil pri tem od zadaj ustreljen v glavo in je bil takoj mrtev. Storilec je pobegnil. Dva francoska podčast* nika sta bila lahko ranjena. Fran* coske in angleške čete so naposled razpršUe množico, pri čemer sta bi* li dve osebi ubiti, več drugih pa ranjenih.
SEJA VRHOVNEGA SVETA.
— Pariz, 5. jul. »Intrasigeant« javlja, da bo prihodnji sestanek vr* hovnega sveta koncem tega meseca v Parizu ali Bruslju. Na tej seji se bo v prvi vrsti razpravljalo o Gor. Šleziji, v drugi vrsti pa o dogodkih v Mali Aziji in o vprašanju Čari* grada.
ARETACIJE V CARIGRADU.
d London, 5. julija. V Spodnji zbornici je izjavil Harmsworth v odgovoru na vprašanje, da je vrhov* ni poveljnik zaveznikov v Carigra* du, general Harrington, dal zapreti kakih 60 nevarnih oseb, ki so se ka» kor se poroča, zarotile zoper var* nost države. Govornik je dejal, da ne more reči, ali se med temi areti* ranci nahaja tudi kak član boljše* viške trgovinske delegacije. O tem pa se bo še informiral.
DRZEN ČIN BERLINSKIH APAŠEV.
— Berlin, 4. julija. V veliki plesni lokal v Wilmersdorfu je si* noči vdrlo med plesom in zabavo kakih 30 berlinskih apašev. Plesal* ecm in plesalkam so pobrali vse dragocenosti in nakit je. Nastal je tudi velikanski pretep.
Z VSEH KONCEV SVETA.
d Pariz, 5. julija. Po poročilih iz Male Azije, se je grška ofenziva I dne 3, julija pričela na vsej fronti,1
Aneksijska proslava v Postojni.
— Postojna, 5. Julija. Ako bi se bili občinski zastopniki v Postojni postavili s tako energijo proti aneksijski proslavi, kakor so se sežanski, bi bila nam prihranjena ta izzivalna svečanost V soboto popoldne so začele prihajati raznovrstne godbe, ki so svirale po mestu in okolici, najrajše ponavljajoč: »va fouri d' Italia, va fouri stranier*«. Njihovemu pohodu so se pridružili samo vojaki in nekaj došlih tujcev. Okoličani, ki so jih vabili odborniki in jim dali tudi avto na razpolago, so ostali lepo dema. Ob času iicaglasltve aneksije na Vilharjevem trgu je bro prisotno le uradnišrvo in nekaj šolske ajladine z učite*-Ijl. Mladini so ponujali italijanske zastavice, pa jih ni hotela sprejemati. Trg je bil poln vojaštva. Izredni gerent g. Dovgan ie prečital predloženi mu govor, v katerem se proslavlja zmagoslavna velika Italija, katere pravičnost Je razvidna že eiz tega, da je takoj razpisala volitve in nam dala štiri poslance. Poudarjal je, da po rapallski pogodbi pripada Postojna Italiji, ki hoče skrbeti za naš procvit In napredek. Predlagal je, da bi se sedanji Vilharjev trg imenoval odslej »trg 3. julija Concordia« (imenovanje ulic pripada samo rednemu občinskemu zastopu!). Nato je govoril Urbanatz podajajoč v italijanskel jeziku Dovganov govor, katerega je pa precej predrugačil in mu marsikaj dodal. Sledil jc govor generalnega civilnega komisarja Mosconija, ki je obljubil mnogo dobrega, tako tudi zgraditev idrijske, ceste in železnice na Ajdovščino. Naše ljudstvo se je Izkazalo zelo izobraženo, bilo je povsem mirno in s prezirom je gledalo na tržaške fašiste, ki so s sulicami v rokah po glavnem trgu kričali »Abasso i porchi selavi« (Dol s slovenskimi svinjami!). Tudi pohoda v jamo se domačini niso udeležili. Bil je klavent, kakor tudi prireditev na vrtu Grand hotela, kjer so se samo vojaki med seboj zabavali in plesali. Intimnega plesa v salonu omenje>-nega hotela pa se je ude'ežlla tudi naša inteligenca, Z zavitili glavami so šle nekatere osebe do hotela, da bi jih ne spoznali. Nekaterim so sinovi branili, naj ne gredo, ali poslušali so brata odbornika. Preprosto ljudstvo je dalo svojim čustvom duška s tem, da je nabiralo darove za narodne žrtve v Istri in tudi precej nabralo. Dasl na slovenski strani nikdo ni iskal nikakega incidenta, si je karabinjersko vodstvo, kakor vedno, vendar domišljalo, da bi utegnilo priti do kakih dogodkov. Morda bi jih Izzvali fašisti, krivda pa bi padla na Slovence. Karabinjerski stotnik je poklical k sebi g. Janka Šibenika, mu naznanil da se bo vršila aneksijska slavnost ln mu zagrozil, da ako se kaj zgodi, bo on odgovoren za vsak dogodek in takoj aretiran. Šibenik mu je primerno odgovarjal, na kar ga Je stotnik nahrulil, da je »sovražnik domovine«. Imena Bernlk, Kutin in Perko spadajo v črno knjigo. Tako se ie končala aneksijska proslava v čast našega zavednega ljudstva, število onih, ki so šli na krivo pot, je neznatno. Posledice naj si pripišejo sami sebi.
— V prid Istri! Na pomoč! V
nedeljo, dne 10. julija t. 1. bo v tem zadnjem istrskem kotičku, ki so nam ga nenasitni sosedje pustili, velika ljudska veselica v prid istr* skim žrtvam. Sestavljen je iako za* nimiv program. Pela bo kastavska »Istrska vila«, in sicer moški zbor in mešan zbor. Druge točke spore« da sta prevzeli tamburaški društvi
iz Srdočev in RubeŠev. Zvečer bo prosta zabava in ples. Da se gostje ne bodo dolgočasili, za to bodo skr* beli naši slavnoznani diletantje; razen tega bo dosti razvedrila v galeriji slik, nekaj smeha bo ob šaljivi pošti, in če še srečo vloviš
— kaj pa hočeš več! Kastav ima za bodočnost Istre neizmeren pomen. In glejte, rojaki, sedaj pokloni Ka* stav naši prekomejni nadi. bodo« čim borcem za svobodo zlato, pr* vi dar — srečen brat najnesrečnej; šemu. Ali naj bo dar prvo razoča* ranje? Tu pri nas ni bogatinov, tu pri nas smo neizmerno trpeli v treh letih laške okupacije. Ocloicni smo do kosti. Le srce je ostalo tako plamteče kakor prej. V Kastni so zagoreli prvi ognji, ki so ogreli srca Istmnov za narodno stvar. Ta ogenj bomo netili tukaj nepresta* no, večno. Naj sveti onim tam v robstvu kot znamenje bodoče re* šitve. — Rojaki, pomagajte Istri! Pomagajte istrski mladini, da se ne odtuji, da iz mladih rodoljubov ne postanejo jnničarji, ki bodo zati* rali svoj rod huje od Turka. Od* zovite se vsi, vsi temu pozivu. Na* birajte v vsakem mestecu, po vseh vaseh majhen dar in ga pošljite Istrski Vili. Iz majhnih darov se* stavimo velik dar in ga oviiemo z našo brezmejno ljubeznijo ter poš* Ijemo zemlji mučenici, tužni Istri!
— Prosimo one liste, ki bi ta poziv ne dobili, naj dobrohotno ponatis* nejo to prošnjo iz sokolskega gnez^ da nad Kvarnerom.
— Podrobnosti o zadnjih kr* vavih dogodkih na Reki. Italijan* sko časopisje poroča še le sedaj o podrobnostih ob priliki razpustitve reške legije. V ponedeljek 27. juni* ja zvečer ob 7. so fašisti s kriča* njem »zavzeli« luko Baroš, vzeli alpincem strojno puško in zastra» žili vhod v luko. Reški poveljnik komisar Foschini se je začel poga* jati s fašisti, katerim je obljubil vsakemu po 1000 lir, če se udajo. Po udaji jih bo spremil na vojno ladjo »Marsalo«, kjer jim bo voja* štvo izkazalo vojaške časti. Med tem je dospela vest o padcu ita» lijanske vlade, kar je tako navdu» šilo reške fašiste, da so priredili po mestu manifestacijo in izžvižgali komisarja Foschini j a, ki jih nika* kor ni mogel pomiriti. Fašisti so odkorakali proti Sušaku, ki so ga pa s tražili alpinci. Fašisti so krat* komalo napadli alpince, katerih po* veljnik je vsled fašistovskega te* rorja ustrelil z revolverjem v zrak, nakar so pričeli alpinci streljati s puškami in strojnicami. Fašisti so imeli namah štiri mrtve in nad ?0 ranjencev. Na Reki je nastala groz» na panika. V torek zjutraj je udrlo večje število fašistov čez most na Sušak, kjer so se hoteli maščevati nad alpinci. Toda alpinci so iz svo* je vojašnice oddali več strelov in
ubili nekega fašistovskega poročni* ka, nekaj fašistov pa je bilo ranjenih.
— Radi reških   dogodkov so
protestirali z velikimi besedami tu* di puljski fašisti. Protest bo sicer uvaževala edino le »Banca di Ro* ma«, kateri so pobili fašisti vse šl* pe, ker ni razobesila zastav. 20.000 lir škode jc torej edin uspeh faši* stovskega protesta. Tudi v Trstu so protestirali fašisti z enakim uspe* hom. Razbili eno kavarno, ustaviil ves promet in na konec v resnici dosegli, da jc protestiral ves Trst* Toda ne zaradi reških dogodkov, temveč zaradi nasilnosti fašistov.
— Položaj na Reki. Na Reld se mir zadnje dni ni več kalil. Došla so nadaljna ojaeenja karabiner* jev. Zaradi dogodkov zadnjih dnj je uvedena preiskava.
Usfaua Hralieulne Srbeti Hruatoo In Slooenceu.
V imenu
Njegovega Veličanstva PETRA I.
po božji milosti ln narodni volji kralja Srbov, Hrvatov ln Slovencev
MI
ALEKSANDER PRESTOLONASLEDNIK
proglašamo in objavljamo vsem in vsakemu, da je ustavotvorna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov, in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 7. septembra 1920. leta na dan 12. decembra 1920. leta v prestolnem mestu Beogradu na LXIl. rednem sestanku 28. junija 1921. leta, na Vidov dan, rešila in da smo potrdili in potrjujemo
Ustavo
Kraljevine Srbov, Hrvatov !n Slovencev
ki se glasi:
ODDELEK L Splošne odredbe.
Člen I.
Država Srbov, Hrvatov m Slovencev Je ustavna, parlamentarna ln nasledn* monarhija.
Službeni naziv države le: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen O.
Grb kraljevine je dvoglavi beM orel na poletu na rdečem ščitu. Vrh te glave dvoelavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih orla je ščit na katerem so grbi. srbski: bel krlf na rdečem ščitu s poedinlm ognjilom v vsakem kotu; hrvaf-ski: Ščit s 25 rdečimi In srebrnastiml menjajočiml se polji; slovenski: na modrem ščitu tri zlate Šesterožarne zvezde, pod temi beM polumesec.
Državna zastava Je modro - bela -rdeča v vodoravnem položaju napram pokončni sulici.
Člen III.
Službeni jezik   kraljevine   fe srbsko-
hrvatsko-slovenskl.
ODDELEK n. Osnovne državljanske pravice hi dolžnosti Člen IV.
Državljanstvo je v vsej kraJJevlnJ Jedno. Vsi državljani so pred zakonom jednaki. Vsi vžlvajo Jednako zaščito oblasti.
Ne priznava se ne plemstvo, ne naslovi, niti nikake prednosti po rojstvu.
Člen V.
Zajamčuje se osebna svoboda.
Nikogar se ne more klicati na odgovor, nikdo ne more biti zaprt niti mu ne more drugače nihče vzeti svobode, razen v slučajih, ki jih je določil zason.
Nihče ne more biti zaprt za kako krivdo brez pismene z razlogi podkrepljena rešitve pristojne oblasti. Ta rešitev se mora naznaniti oseb!, katero se zapira, al! v času zapiranja aH ako to nI mogoče, najdalje v roku 24 ur od časa zapora. Proti rešitvi glede zapora Je določen rok treh dni za pritožbo na pristojno sodišče Ako v tem roku ni podana pritožba, mora preiskovalna oblast poslati sodišču odločitev tekom 24 ur. Sodišče je dolžno izreči svojo odločitev v roku dveh dni od dneva, ko Je sprejelo rešitev. Sodna odločba fe Izvršljiva.
Oblastveni organi, ki bi se pregrešili proti tem odredbam, se kaznujejo za nezakonito vskratenje svobode.
Člen VI.
Nikogar ne more soditi nepristojno sodišče.
Člen Vn.
Nikdo ne more biti obsojen, dokler ni na pristojnem mestu zasiišan aH na zakonit način pozvan, da se brani.
Člen VIII.
Kazen se more določiti samo z zakonom in postavljati samo na dejanja, za katera je zakon že naprej rekel, da se bodo kaznovala s to kaznijo.
Clcn IX.
Smrtna kazen se ne more določiti za čisto politične krivde.
Izvzemajo se slučaji izvršenja ali poskusa atentatov na vladarjevo osebo ln na člane vladarske hiše, za katera Je odrejena smrtna kazen v kazenskem Tfv<xiM.
Izvzemalo se razen tega tudi slučaji.
* katerih je poleg čisto politične krivde bilo storjeno še kako kažnjivo dejanje, za katero je v kazenskem zakonu odrejena smrtna kazen, in is to tako tudi slučaji, katere vojni zakoni kaznujejo s smrtno kaznijo.
Člen X.
Noben državljan ne more biti izgnan Ig države. Ne more se ga tirati iz jednega kraja v drugi, tudi ne omeiiti ga na jeden kraj, razven v slučajih, ki jih je zakon Izrecno določil.
Nihče ne more biti, v nobenem slučaju, izgnan iz svojega domovinskega kraja brez sodne razsodbe.
Člen XI.
Stanovanje je nedotakljivo.
Oblast ne more odrediti nobenega pregledovanja ali preiskovanja v stano-'vanju državljana, razven v slučajih, ka-iere je zakon določil, in po načinu, kt ga je zakon predpisal.
Pred hišno preiskavo je oblast dolžna izročiti osebi, katere stanovanje se preis-
kuje, pismen odlok preiskovalne oblasti,
na podlagi katerega se pričenja pregled. Proti temu sklepu se more podati pritožba na sodišče prve stopnje« Toda pritožba ne zadržuje zvršenja hišne preiskave. Ta preiskava se vrši vedno v prisotnosti dveh državljanov.
Takoj po izvršeni hišni preiskavi Je oblast dolžna izročiti osebi, katere stanovanje Je bilo preiskano, poročilo o izidu pregleda, nato pa spis odvzeti radi na-daljne preiskave.
Policijski organi morejo vstopiti v privatno stanovanje samo v slučaju skrajne potrebe, kakor tudi takrat, kadar so iz stanovanja pozvani na pomoč. Pri tem opravilu oblasti prisostvuje predstavnik občine ali dva priznana državljana, razven v slučajih, ako Je bila oblast pozvana na pomoč.
Oblastveni organi, ki bi se pregrešili proti tem odredbam, se kaznujejo za nezakonito kršenje stanovanjske nedotakljivosti.
Kongres UdruZenJa glad. Igralceu SHS.
li. dan kongresa.
Danes ob 9 se je nadaljevala plenarna še]a kongresa Udruženja gledaliških igral-•cev SHS. Kongresu zopet predseduje sta-'rtaa slovenskih igralcev g. Danilo Cerar. ^Včeraj vse popoldne so zborovale tri sek-;cjje: a) finančna, b) sekcija za gledališki zakon in c) interna. Sekcije so izdelale razne predloge in poročila, o katerih je začel kongres danes razpravljati v plenarni seji.
Gospod Cvljanović je poročal o penzijskem fondu zagrebških igralcev. .Vnela se je zelo živahna debata o plačah gledaliških igralcev, zlasti kot državnih nastavljencev. Gospod G o s 1 ć (Beograd) je predložil predlog, da Udruženje pristopi k »Savezu umnih radnika«. Nekateri člani so temperamentno zagovarjali nasprotno i stališče. Gospod Brana je zato, da se ustanovi »Savez glasbenikov, upodobljajo-čih umetnikov, pisateljev in gledaliških igralcev«.
Predlog Goslća nI bil sprejet. Nato je kongres v živahni In obširni debati razpravljal o gmotnem vprašanju ln o pogodbah z gledališkimi upravami. Ta debata, katere so se udeležili številni člani, Je bila i kulturno zanimiva. Razni Člani so omenjali gotove neprilike pri gledaliških upravah. Tudi aktualno vprašanje nameščenja In honoriranja inozemcev, zlasti Rusov, je bilo zelo zanimivo. Splošno se je odobravalo stališče g. Bruna (Beograd), da se ni treba bati konkurence. Priznal je visoko umetnost ruskega »Hudožestveneoa teatra«. Radikalni predlog g. Meglica glede Rusov Je bil sprejet v omiljenem predlogu g. Unger-ja, ki se je odkazal anketni komisiji. Zatem so prišla v razpravo pravila »Udruženja« in gledališki zakon.
Kongres, katerega se udesležuje nad 180 članov, j& danes končal ob 2. pop.
ineone uesfl.
V Ljubljani. 6. julija 1921.
— Farizejstvo ali nesramnost. V Beogradu izhaja tednik »Ves* nik« cerkveno politični in društven ni list, kot glasilo »Svešteniškega udruženja«, list je torej organ pra* voslavne srbske duhovščine. »Ves^ nik« stoji na stališču narodnega in državnega jedinstva. Temu listu je poslal neznani duhovnik iz Ljub* • ljane dopis, v katerem skuša ta mož slovensko duhovščino oprati pred očitanjem, da je sovražnica narodnega ujedinjenja. V dotičnerm »Pismu iz Slovenije« čitamo med drugim: »Čulo se je, da se je širila v srbskih krogih vest, kakor da Je slovensko duhovništvo sovražnik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slo* vencev. Ti glasovi so se širili zlasti iz liberalnih slovenskih krogov, ki so hote krivo informirali naše srb* ske brate. Toda temu ni tako. Prav slovenska duhovščina je najprej dvignila glas za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenski poslanec v državnem zboru na Du» naju dr. Janez Krek, duhovnik, j<* dvignil glas za ujedinjenje Jugoslo* venov leta 1916 z majsko dekiara* cijo v onem času, ko je Avstrija besno preganjala Slovane. (Dopis* nik niti ne ve, da je bila podana majska deklaracija leta 1917. Ured* nistvo.) Svečenik dr. Krek je do zadnjega diha deloval za narodno ujedinjenje. Ko je on legel v grob, je požrtvovalno nadaljeval njegovo delo svečenik dr. Korošec ... Mno> gi slovenski liberalci, ki se sedaj odlikujejo kot glavni pobornik! ujedinjenja, so bili takrat ljuti av* atrijanci, da, bili so celo — v proti* narodnem taboru. Sedaj širijo med srbskimi brati vesti o slovenskih duhovnikih, da so bili to, kar so bili takrat v resnici sami. Ne, ne, mili srbski bratje! Mi slovenski duhov* niki smo bili vedno v ogromni ve* čini za narodno ujedinjenje. Samo neznaten del pod vodstvom dr. Šu* steršiča je bil za Avstrijo misleč, da mora biti zvest zakoniti oblasti. Čitali smo, da so srbski svečeniki mnogo trpeli in bili preganjani v času vojne zaradi svojega naroda. Mnogi so bili mučeni, umorjeni, oropani. Mi slovenski duhovniki se zgražamo nad temi zverskimi zlo* čini, in to je zadalo veliko bol na* šim dušam, ko smo videli, kako svečeniki, naši bratje, trpe za do* brobit svojega naroda. Slično so tr* peli in trpe še danes slovenski du* hovnUri zaradi svojega naroda.« — Ne vemo, ali je v tem dopisu več farizej stva ali več nesramnosti. Ako izvzamemo peščico v resnici rodoljubnih duhovnikov, ki so bili zares iskreni rodoljubi in navduše* ni pritaši jugoslovenskega narod* nega ujedinjenja — katerih pa je bilo tako malo, da bi jih lahko pre* Šteli na prstih ene roke — je bila žal vsa slovenska duhovščina, pred vsem mlajša, tako srbofobsko navdahnjena, da je naravnost zdiv« jala, ako se je imenovalo srbsko Ime in aka gc ie aaglaiaU fipfecebtf.
da se Slovenci narodno in politično združimo z brati Srbi. Od leta 1904 ko so se napredni Slovenci sponta* no udeležili brez vsake bojazni na grozeče jim preganjanje s strani a v« strijski oblasti, kronanja kralja Pe* tra v Beogradu — med temi ni bilo niti enega duhovnika, niti enega somišljenika klerikalne stranke — in ko so slovenski napredni, ali ka> kor bi »duhovnik iz Ljubljane« re* kel, liberalni listi jeli sistematično propovedovati in širiti jugosloven* sko idejo, so bili »Slovenec«, »Do* moljub« in »Slovenski Gospodar«, izraziti in splošno priznani organi klerikalne stranke in slovenske du> hovščine, tisti, ki so započeli divio gonjo proti propovednikom jugo> slovenske ideje. Dan za dnevom so jih proglašali za veleizdajalce in pozivali avstrijske oblasti, naj na* stopijo proti njim in naj napravijo energično konec njihovemu »proti= avstrijskemu rovarjenju«. Vsi let* niki »Slovenca«, »Domoljuba« in drugih klerikalnih listov od 1904 do 1918 so nepobitni svedoki te proti* srbske in protinarodne kampanje. In v vsem tem dolgem času ni bilo žal niti enega slovenskega svečenl? ka, ki bi bil dvignil svoj glas proti temu besnemu divjanju ter zakli* cal »Stojte!«, tudi Srbi so nam bratje po krvi in jeziku! In ta infa* mija, da so bili »liberalci, ko se je vodila borba za narodno ujedinje* nje — avstrijanci in celo v proti* narodnem taboru«! Naj nam »dn* hovnik iz Ljubljane« navede le enega iz naših vrst, ki bi bil avstrija* nec in ki bi bil za časa borbe za na» rodno ujedinjenje v protinarodnem taboru, naj nam imenuje samo en slovenski napredni list, med katere pa ne štejemo Rostoharjeve »Na* predne Misli«, ki bi bil zapisal le eno besedo proti narodnemu ujedi* nj en ju, samo eno zlo besedo proti srbskemu delu našega naroda! Ne bo mogel tega storiti. Zato pravi* mo: Zamorca se ne da prati. Zate* gadelj je tudi delo »duhovnika iz Ljubljane« jalovo in brezuspešno, to tem bolj, ker je vsi naši javnosti znano, da je žalibog še danes med našimi duhovniki 90 odstotkov takšnih, ki niso samo osebno za* kleti sovragi narodnega in državne* ga ujedinjenja, marveč skušajo ce* lo z vsemi dovoljenimi in nedovo ljenimi sredstvi naše ljudtvo na* ščuvati proti srbskemu delu našega naroda ter ga pobuniti proti naši narodni državi, dočim so bili pre) pod Habsburžani najponižnejši hlapci in lakaji tuje državne misli. Tako je in nič drugače!
— Akademski kolegij, ki se Je ustanovil pred dvema mesecema kot stavbena in konsumna zadruga s človekoljubnim namenom, da se našim revnejšim visokošolcem preskrbi 6kupen dom, hrana i. dr., je v delno izvršitev tega namena kupil včeraj veliko poslopje v Kolodvorski ulici, kjer je sedaj nastanjen hotel Ilirija - Triglav. V programu ustanoviteljev Akademskega kolegij* je sicer, da se nanovo zgradi,
Dijaški dom, ki bi po svoji legi, svoji obsežnosti in notranji uredbi popolnoma ustrezal velikemu številu dijaštva in tozadevnim modernim zahtevam. Ker pa bi bilo treba za takšno zgradbo čakati par let, a na drugi strani je nujno treba žo sedaj pomagati večjemu številu dijakov, ki so brez dostojnega, in poklicu primernega stanovanja, zato se je načelstvo Akademskega kolegija odloČilo za takojšnji nakup imenovanega posestva. To je torej le nujen provizorij. Kupljeno poslopje, ki se je doslej rabilo za hotel, ima že sedaj nad 60 sob s posebnim vhodom; to število se da brez posebnih stroškov še pomnožiti, tako da bo lahko v njih nastanjenih okoli 120 dijakov. V poslopju je tudi velika dvorana, ki je pripravna za učne svrhe, predavanja i. dr., poleg tega je obširno dvorišče z nasadi. Akademski kolegij je kupil tudi vso opravo in mnogo drugih premičnin, ki bi jih bilo sicer treba nabaviti. Ko prione v septembru nov vseučiliški semester, bo že vse pripravljeno za vsprejem nosili dijaških gostov. Obrat hotela in restavracije preneha koncem tega meseca. Upravo poslopja prevzame poseben odsek Akademskga kolegija. Na-čelstvo ustanovi pogoje za vsprejem v dijaški dom, hišni red, določi tudi vodstveno osobje. Visokošolri so z velikim veseljem pozdravili ta fin in sodelujejo marljivo pri inventuri pod vodstvom g. nadupravitelja Nebenfiihreria in g. prof. Jerana, odbornikov A kad. kolegija. — Tukajšnji dnevnik poroča danes, da je omenjeno posestvo kupil g ravnatelj Praprotnik iz konkurenčnih namenov. To seveda ni res. G. ravnatelj Pranrotnik je le kot blagajnik A kad. kolegija poleg g. Nebenfiihreria bil od načelstva nap rosen, da se pogaja za nakup, ki se je potem izvršil ob asistenci g. poverjenika Ribnikarja kot načelnika Aknd. kolegija in g. dr. D. Majarora kot člana nadzorstva.
— Železniške investicije v Sloveniji. Ministrstvo saobračaja je izdelalo podroben načrt gledo železniških investicij, za katere se bode porabilo 500 milijonsko dinarsko posojilo. Od tega posojila se bodo porabili tudi znatni zneski za obnovo in novo gradnjo železnic v Sloveniji. Za želez, delavnice v Ljubljani je predlaganih pet milijonov dinar} ev, za gradnjo poslopja inšpektorata državnih železnic en milijon dinarjev. Za zgradbo nove proge Ljutomer - Ormož - Murska Sobota je preli-miniranih 10 milijonov dinarjev.
— Univ. prof. dr. Fran Kidrič in dr. Ivan Prijatelj sta nam posla* la dolnjo izjavo s prošnjo za ob jas vo, Čemur rade volje ustrezamo. Izjava slove: »V seji ustavotvorne skupščine z dne 21. aprila t. 1. je Vajin in naš kolega, poslanec gosp. dr. Vošnjak med drugim navajal: »G. Šimrak je juče spomenuo ne* što drugo, a to je manifest t. zv. kulturnih radnika slovenskih. I to je kazao, da je taj manifest jedna sjajna poluga autonomizma. Ja mi = slim, da imam ovdje taj manifest: ali ja mislim, da je to loš argument za našu državu. Duševni oci ovo* ga manifesta su dvojica biblioteka* ra bivše dvorske bečke bib!ioteT:e.« Zadnji pasus, ki ima Vaju v mislih, je napravil na Vaju in na dru^e vtis, da Vaju g. dr. Vošnjak dolži. da sta podpisala zgoraj omenjeni manifest pod vplivom avstrijakants stva. Radi tega v konstituanti in pod poslansko imuniteto iznesene* ga očitka sta Vidva, prej ko odgo* vorita g. dr. Vošnjaku v javnosti, naprosila podpisane kolege, nal preiščemo, ali je v resnici avstrija* kantstvo bilo motiv za to, da sta podpisala izjavo slovenskih kul* turnih delavcev. Brez ozira na to, kakšno stališče zavzema napram citirani izjavi vsak izmed nas, se Vajini prošnji nismo mogli odteg* niti, in to tem mani, ker bi v slu* čaju, da bi bil očitek utemeljen, morali tudi mi izvajati gotove po* sledice. Radi tega smo stvar pre* iskali. V formalnem pogledu naj* prej ugotavljamo, da sta Vidva da* la po svojih zastopnikih g. dr. Voš* njaku priliko, da pojasni svoje tr* ditve, da pa g. dr. Vošnjak na Va* jin poziv ni dal nobenega odgovo* ra. V materi j elnem pogledu pa po dovršeni preiskavi in na podlagi v nji iznesenih evidentnih protidos kazov konstatiramo: 1. Da je trdi= tev g. dr. Vošnjaka, da sta Vidva duševna očeta omenjenega mani* festa, neutemeljena in neresnična. 2. Da je istotako neutemeljena in neresnična trditev g. dr. Vošniaka o motivih, iz katerih sta Vidva podpisala manifest. 3. Da je g. dr. Vošnjak s tem, da jc g. prof. Prija* telja obdolžil avstrijakanstva, ve* doma govoril neresnico, ker je rav* no njemu moralo biti znano, da je g. prof. dr. Prijatelj s tem, kar je kot bibliotekar bivše dvorske dunajske biblioteke storil v prid Ju* goslovenom, izpostavil sebe naj* večjim nevarnostim. Vsled tega iz= javljamo, da za nas ne obstoja naj* manjši povod k dvomu o Vajini lo* jalnosti napram naši kraljevini. Pooblaščamo Vaju, da moreta to našo ugotovitev in izjavo porabiti v javnosti. Ljubljana, dne 10. juni* ja 1921. Dr. Fr. Grivec 1. r. Hinter* lechner 1. r. Kropač 1. r. Nahtigal 1. r. Dr* Jos. Srebrnič 1. r, Fr. Ušenič*
nik 1. r. 2o!ger 1. r. Dr. Vidmar 1. r. Dolenc 1. r. Hadži 1. r. Jesenko 1. r. Dr. Kušej I. r. Dr. J. Plečnik 1. r. Samec 1. r. Dr. A. Šerko 1. r. Zupan* čič 1. r. Ramovš 1. r. Eller 1. r. Haupt* mann 1. r. Krek 1. r. Lapajne 1. r. Plemelj L r. Skumovič 1. r. A. I šc* ničnik 1. r. A. Gavazzi 1. r. Pitamic 1. r.
— Slovo Antona Kristana. Da; našnji »Naprej« priobčuje pošlo? vilno pismo g. Antona Kristana, naslovljeno »Sodmgom po Slove* niji«, v katerem naznanja, da je 1. t. m. nastopil mesto generalnega ravnatelja na državnem posestvu v Belju v Baranji in da je z ozirom na to odložil svoj poslaniški mandat in vse svoje politične funkcije. Pos slovilno pismo je datirano iz Feher* zeglaka-Pelmonostra v Baranji.
— Zaprisega celjskega župana. Od beogradske vlade potrjeni novi celjski župan dr. Juro Hrašovec bo v soboto 9. t. m. slovesno zapri* sežen. Dr. Juro Hrašovec je prvi slovenski župan v Celju, vsled če* sar bo seja nad vse slovesna in pri* pravljajo Slovenci bakljado in ob« hod po mestu.
— Volitev župana za Celjsko okolico. Deželna vlada za Sloveni; jo je potrdilu občinske volitve za Celjsko okolico in se v kratkem vr* ši volitev župana.
— Hotel »Triglav* v Kolodvorski ulici. Pišejo nam: Današnji ^Slovenec« jo prinesel alarmantno vest. da je kupil ravnatelj Jadranske banke g. Praprotnik hotel >Triglav<, v katerem namerava, po informacijah >Slovenčevo-ga« informacijskega buroja, otvoriti svoje bančno podjetje. Da odnomoremo netočnemu poslovanju >Slovenčevega< uredniškega in poročevalskega osobja, so čutimo dolžne, da pribiiemo dejstvo: Na inicijativo g. poverjenika, za socijalno skrbstvo so je ustanovil ^Akademski kolegi j <, ki si jo nadel nalogo, da čimprej odpomore stanovanjski bedi ljubljanskih akademikov, in je kupil v ta namen hotel > Tri glav«, za kar smo mu vsi edino prizadeti jako hvaležni. Popolnoma nerazumljivo nam je, da gleda >Slovenec< vse stvari, tudi zadevo akademskega doma. s samo strankarsko strani. — Akademiki.
— Dijaški koledar Jugosloven« ske Matice. Začetkom septembra t. L izda »Jugoslovenska Matica« Dijaški koledar z boaato vsebino. Poleg zanimivih člankov bo vsebo* val koledar tudi vse za dijake po* trebne podatke. Ze danes opozar* jamo vse dijake na ta koledar, po* sebno pa vse dijaške organizacije. Naj ne bo zavednega dijaka, ki bi bil brez Dijaškeca koledarja »Ju* goslovenske Matice«!
— Praznovanje Vidovega dne in protidržavni elementi. Na Vidov dan, ko je naš narod praznoval praznik osvobojen j a in zmage, so po nekaterih štajerskih krajih po* edini duhovniki demonstrativno ka* zali svojo mržnjo proti državni himni. Tudi razni nemčurji so nasto* pali javno in odkrito proti prazno* vanju tega dne. V Gornjem gradu ie kaplan, bivši goriški begunec, po* begnil pred himno v zakristijo. V Šmarju pri Jelšah je posebno čez praznik zabavljal trgovec \Vagner, ki ni hotel zapreti trgovine.
— Izletniški vlaki na proiri Celje-Velenjc. Od 10. julija dalje bo vozil na progi Celje - Velenje ob nedeljah in praznikih izletniški vlak. z odhodom iz Celja ob 4.07 in prihodom v Velenje ob 5.50. Ta vlak ima v Velenju priključek na mešani proti Slovenj gradcu.
— Promocija. G. ing. Karel P i c k, gradbeni svetnik zemske vlade v O pavi, ki je bil dolgo let zaposlen pri uravnavi savske stru* ge, ter je intenzivno raziskaval podzemske jame in čudovite vod* ne razmere našega Krasa, je bil dne 27. junija t. 1. promoviran v Brnu za doktorja tehničnih ved.
— Smrtna kosa. V obči javni bolnici v Ljubljani sta umrla posestnik Peter Kole n c in član orkestra Narodnega gledališča Anton Z e ril ni. P. v m.!
— Redka ribolovska sreča. Gospod Martin Joha n. član mariborskega ri-barskega društva, je imel v nedeljo 3. t. m. posebno srečo. Dasi je deževalo z malimi presledki ves dan, se je kot strasten športni ribič nahajal tudi pri tem vremenu ob potoku in užival svojo lovsko zabavo. Ribaril je v vuhredškem potoku (žel. postaja Vuhred - Maren-berg). kjer se mu ie posrečilo, da je njel rečno postrv (Salmo fano') redke dimenziie. Prijela jo ob 12.45. na suho pa je bila spravljena ob 13.30. torej je trajal boj za življenje in smrt Y\ ure — pravi užitek za športnega ribiča in to v bujno romantičnem kraju. Dolga je bila postrv 57 cm in težka 1 kg 80 dkg. Posestniki in ribiči, ki stanujejo ob potoku, so izjavili, da še take postrvi niso videli, niti ujeli. Postrvo takšne velikosti so za naše gorske potoke velika redkost in jako težko je takšnega velikana speljati na suho. Obenem pa je za zarod velikega pomena, da so roparji take velikosti izločijo iz potokov, ker naredijo med mladimi ribicami ogromno škodo. Istega dne in v istem potoku je ujel g. Johan tudi še postrv, dolgo 44 cm in težko 80 dkg.
— Umetnine in tihotapstvo. K notici >Umetnino in tihotapstvo« v listu št. 143 nani piše g. Nikolaj baron Ga-gern; Predmetna stara ura bila ie v
Mokricah nad 40 let na prodaj. Ker se ni zglasil noboii kupe«.-, prodal eem uro ineseea aprila t. 1. na Dunaju. Urni okvir je bil že cd leta 1914. v Monako-vem. okrasje pa na Dunaju, kolc-je ure pa sem meseca aprila t. 1- peljal na Dunaj in tudi predložil v M iriboru v zacarinanje. — Ker je narodna o prepovedi prodaje umetnin izšla še le me-seea junija t. 1-, nii pao no moro nihče tihotapstva očitati. Tudi očitanja, da nisem Jugoploven, niso utemeljena. Rojen sem leta 1875. v Mokricah, prebivam ves čas tu, sem pristojen v oUino Velika, dolina in sem torej državljan kraljevine SHS. Nagl&sari. da je >Slovenski Naroda ravno pred enim loiom priobči] f&vno zahvalo, ker aen filozofski fakulteti v Ljubljani podaril večjo zbirko kn;ig in obljubuiem, da bom pri eventualni izselitvi v inozemstvo naklonil vse starejšo knjige in karte ljubljanski univerzi,
— Iz Kovaško Slatine: Novica o tako podlrm napadu na prestolonaslednika regenta j<> med tukajšnjimi gOStJ vzbudila nepopisno razburjenje. Na Vidov dan so v zdravilLSkem domu zbrani gostjo iz vso Jugoslavije odpoehdi brzojavko na prestolonaslednika rcLr«'nia, v katerem so mu izrazili svoje zadoščenje nad sprejetjem ustave. Ni se £e poleglo to veselje, ko nas >e bliskoma zadela ve.-t o zlobnem naklepu zo: H prestolonaslednika, ki w pa po pre* vidnosti božji ni posrečil. V zahvalo za rodile? dragocenega življenja so jo na splošno žrdjo eeli brijala sauvalua sv. maša v zdraviliški kapelici sv. Ane, katero so so udeležili gostjo v velikem številu, na čelu jim gosp. podban dr. Bošnjak s tukaj bivajoCimi £g. častniki. Dne 30. juniia ie počastil s svojim početem Rogaško Slatino odlični francoski prijatelj L-ref Bccouen s svojim sinom. Spremljali so ga poverjenik za uk in bogoč-a -tjo goap. dvorni svetnik Skaberne, gosp. minister dr. Zolger in gosp. glavarja iz M :rit*>ra in Ptuja. Grof Begouen se je zel.> zanimal za naso zdraviliško upravo. Ogledal si jo vsa kopališ"a. nalivalni-co, izvirke vrelcev itd. in so jo ponovno zelo pohvalno izrekel o stanju kopaliških naprav. Pri večerji je v izrazitih besedah slavil krasoto Jugoslavije in vedelo se je, da mu te besedo narekuje njegova ljubezen do našega naroda. Pozno zvečer se je odpeKala odlična družba proti Mariboru. Pri tej priliki bodi omenjeno, da *o vesti o pretiranih cenah v našem zdravilišču, ki so v skladu * cenami v Ljubljani in Zagrebu, neosnovane in nmi-nnma razširjene. Rogaška Sla;ina ima ravno to prednost pr»xi mars'ka;erim drugim zdraviliščem, da vsak cest lahko ttvl 6vo!im gmotnim razmeram t>ri:n» me in je od njega samega odvi.-ne. koliko hoče za svoje življenske potn ho izdati. Sezija se te pričela v polnem ol>-seiru in nam obeta ranoco goetov, Treba je torej, da si vsak. ki hoče popetiti nase zdravilišče pfaToeotno zagotovi stanovanje. To v pojasnilo.
Tri? Tabor dobiva polhoma svoje novo lice. Ograja krou sokol* skega telovadisča se dovrsuje, vo« dovodne cevi so polo/ene in se po. stavljaj o znotrai telovadišta trije mali vodnjaki. Planiranje temeljne strukture telovadisča bo končano v par dneh in provizorični svetilniki se postavljajo. Z ureditvijo parka krog telovadisča se prične, kakor< hitro se odstrani gradben' materi* jal za telovadišče.
— K nesriči v Kamniških planinah. O rešilni oksnediei;i. ki i<> bili odpravljena iz Solčave na Tursko goro, da resi ponesrečenega dijaka Kar-leta Tavzherja, nam so javljajo, da se jo pri rešilni akciji posebno odlikoval vodnik Slov. plan. društva. 60 let sttri Martin Ožep iz So!«'ive. Priznani planinci in plezalci so MM dosegli spodnjo strmino, a nikdo si ni upal na čeri. kjer je ležal mrtev Tav/her. Martin Ožep, ki je osivel v -knlah, je z največjo naj>ornostjo in rizikom svojega življenja bosonog plezal dalje po strmini in dosegel mrliča, ki ga je potem po vrvi spustil po skalah do drugih ljudi Plezanje nazaj pa jo bilo za Ožepa silno nevarno, ker se jo stena vedno krušila. Bled od napora je slednjič srečno prišel doli in izjavil, da iiikdar več in za nobeno ceno ne pleza po taki strmini.
— Tatvine med kopanjem. Med kopanjem se dogajajo sedaj številne tatvine, tako na Posavju, kakor na drugih kopališčih. Tatov ne morejo izslediti.
— Tatvina donn/nice. Blagajni-čarki Josipini Kuneievi jo bila ukradena denarnica z vsebino 1^00 kron, ko jo bila na obisku v javni bolnici v Ljubljani.
— Aretacija. Aretirana je bila Ljudmila Verbič zaradi iirepovedanega povratka in tajne prostitucije.
— Razpis služba tajniku .Juffosfovenskega Sokolskoga Saveza In strojepiske. Starešinstvo Jitffos'ovenskesa Sokolskeca Saveza razpisuje službo tajnika JukosIo-venskefca SokolsketM Saveza in službo strojepiske. Plača po dogovora Prošnjo z dokazili zmožnosti je vložiti do 22. t m. pri starešinstvu Jugoslovenskega Sokol-skega Savezi v Liubliani. Narodni dom.
— Prošnja. Na svojem potovanju z Dunaja domov na počitnice, mi je naenkrat Izginila dne 2. julija pletena košara v Zidanem mostu. NeM je bilo: 2 sedma plaSča, površnik, perilo, medicinske knjige, sectrno orodje, histološki preparati Itd Ker sem siromašen dijak ln sem sedaj brez vsesa, zato prosim vso javnost, da mi javi, ako bi morda kdo kaj vedel o moji košari. Mlinac Franjo, stud. med. vet., Savska cesta 14, Zagreb.
149. štev.
.SLOVENKSI NAROD- dne 7. julija 1921.
stran 5.
U Ljubljani prijet soudeležence atentata.
V soboto 2. t. m. ob 9. zvečer jo ljubljansko policijsko ravnateljstvo prejelo iz Beograda brzojavno obvestilo, da je treba aretirati Miloša Zlatarja, rojenega leta 1891. v Pernu, To puško na Hrvatskem, stanujocega v Novem Sadu, po poklicu čevljarja, ker je sumljiv udeležbe pri atentatu na regenta Aleksandra. Zlatar je po atentatu takoj pobegnil iz Novega Sada, kjer je stalno bival. Pod vodstvom policijskega nadzornika g. Toplikarja so kriminalni organi vso noč strogo nadzirali vse dosle tujce, zlasti strog nadzor je bil na glavnem kolodvoru, kjer so kriminalni, organi zjutraj pri dolenjskem vlaku ob 5.5 zapazili nekega sumljivega človeka, ki je potoval s svojo ženo in hčerko v Ameriko. Ta mož je spravil družino v neki hotel. Veliko, tri kovčke broječo prtljago pa je shranil na kolodvoru. Mož je začel na to pohajati po Ljubljani in ga je kriminalni organ Podobnik sledil
ves čas po mestu zlasti v Židovski ulici do Zvezde. Tu ga je v nedeljo ob 11. dopoldne prijel in odvedel na policijsko ravnateljstvo. Zdel se mu jo sumljiv, ker se je zelo zanimal za atentat.
Na policijskem ravnateljstvu so pri njem našli pravilno izstavljeni potni list v Ameriko, opremljen z vizumom ameriškega konzula v Zagrebu, kakor tudi s potrdili jugoslovenskih oblasti. Zlatar je male postave, suh in črnih las. Pripeljal so je iz Zagreba in je hotel nadaljevati pot proti Trstu. Njegova žena se imenuje Ruža in njegova dveletna hčerka Olga. Bil je takoj zaslišan in je nekatero podrobnosti glede soudeležbo pri atentatu priznal. Bil je rudi določen, da meče bombe na regenta, a se je pozneje skesal.
Včeraj s popoldanskim vlakom so Zlatarja odpeljali pod strogim nadzorstvom v Beograd, kjer ga izroče preiskovalnemu sodniku.
— Narodno gledališče. Sreda v operi: »Poljska kri« (Zagreb). V hotelu »Tivolic se vrši bohemski večer s sodelovanjem naših najboljših komikov, med njimi g. Ar-nošt Grund, g. Griinhut (Zagreb), g. Velić (Zagreb), g. Tkalce (Zagreb), g. 2eleznik (Ljubljana), ga. Arzenovič (Beograd), gdč. Mezgec (Maribor). Baletne točke izvajajo g. Vlček, gdč. VVizjakova, Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva (Ljubljana). To je zadnja zabava, katero prirede naši umetniki, ki pa bodo skrbeli, da bo ostala ta vesela noč vsem posetmkom v dobrem spominu. Vstop prost.
— Zveza jugoslovenskih glas* benikov. Poklicni glasbeniki v Ju* goslaviji so si ustanovili društvo z naslovom »Udruženje jugosloven* skih muzičara«. Namen te zveze je, organizirati jugoslovenske glasbe* nike ter podpirati njih interese ter pospeševati razvoj jugoslovenske glasbe. Zveza ima skrbeti tudi za materijalno podpiranje svojih obo» lelih in ostarelih članov, njih vdov in sirot. Posredovati ima, da dobe njegovi redni člani primerne sluz* be, jim dajati brezplačno varstvo v spornih vprašanjih, uprizarjati ter izdajati glasbena dela, ščititi avtorske pravice, posredovati v inozemstvu, da se reprezentativna dela priznanih jugoslovenskih glas* benikov uprizore, da najboljši ju* goslovenski koncertisti v inozem* stvu nastopajo, da zabranja vsilo* vanje tujih nesposobnih artistov itd. Dne 3., 4. in 5. t. m. se vrši v Zagrebu kongres te zveze ter za* stopa Srbe in Slovence po pet dele* gatov, ki imajo absolutno polno* močje. Beograd je poslal gg. Milo* jevića, Konjevića, Kristića, Joksi* movića in Manojlovića* Ljubljana pa gospode: Hubada, Fr. Kimovca, Kogoja, Laj o vica in Ravnika; hr* vatski delegati so: Albini, Arany, Bersa, Dobronić in šafranek. Na* men kongresa je ustanovitev enot* ne organizacije, ki oklepa kompo* niste, glasbene pedagode, pevce, instrumentaliste, glasbene pisatelje, muzikologe iti Danes, 4. t. m., se vrši v Zagrebu pred gledališčem v proslavo tega kongresa velika ljuds ska veselica, v gledališču pa bo ve* lik sinfoničen koncert. Po koncertu se vrši pred gledališčem na asfaltu do 4. zjutraj ples. V gledališkem foajeju se priredi umetniški bal ter nastopijo najboljši operni pevci in pevke.
SokDlifuo.
— Sofcol I. priredi redno javno letno telovadbo na začasno urejenem letnem telovadišcu na trgu Tabor v nedeljo 10. t m. Spored: dopoldne ob
9. uri skušnje za popoldaneki nastop. Popoldne ob 4. uri javna telovadba in sioer nastop deklic, dečkov, ženskega naraščaja (ritmične in skupinske proste vaje), moškega naraščaja, članic (ritmične vaje na Adamičevo skladbo >Nekdaj je bil<), članov. Nato sledi orodna telovadba in igre naraščaja, orodna telovadba članov in članic in skupina vseh oddelkov. — Po telovadbi koncert in ljudska zabava. Sodeluje muzika dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Vhod na stojišča skozi glavni vzhodni vhod (Škof-ja ulica), na tribunske sedeže in sedeže ob tek»vadišču skozi oba zapadna vhoda. — Predprodaja vstopnic v petek in soboto v trgovin i Žande Gorja nc na Mestnem trgu3 poleg magistrata. Vabimo bližnja sokolska društva in vse sokolstvu naklonjeno občinstvo. — Otvoritev dovršenega telovadišca bo sredi avgusta*
— Spored prvega bohinjskega sokol-skega dneva, ki se vrši ob vsakem vremenu v nedelio, 10. Julija 1921, obsega: Ob 8.45: Spreiem in pozdrav gostov na kolodvoru ter skupni odhod do telovadnice. Ob
10. : Skušnje prostih vaj za popoldanski nastop. Ob 12.: Kosilo v odkazanih bistriških gostilnah. Ob 13.30: Sprevod Sokol-Btva izpred telovadnice skozi vas na te-'cvadišce v gaju »Danica«. Ob 15.: Javna 'el ovadba, obsegajoča proste vaje ženskega in moškega šolskega naraščaja, proste vaje obrtnega naraščaja, proste vaje čia-yjv in članic ter orodno telovadbo član-itva. Ob 17. Pričetek ljudske veselice s irečolovom, plesom itd. Okrepčila In prebrano oskrbuje narodno Ženstvo v nalašč
» to Pjfrr&vUeifli pavjiiooik Omti*
JSS v kroju In sodelujoči so prosti vstopnine; za vse druge je določena vstopnina na 2 D. Sedež na telovadišcu stane 2 D.
— Telovadno društvo »Sokol« v Cefrknici priredi v nedeljo dno 10. julija 1921 ob 5. popoldne javno telovadbo na vrtu g. Makso Kopitarja. Spored: 1.) C?loni: proste vaje. 2.) Moški naraščaj: proste vaje. 3.) Moška deca: proste vajo. 4.) Članice: proste vaje. 5.) ženska deca: (gostje) proste vaje. 6) Moški naraščaj in deca: orodna telovadba, 7.) Člani: orodna telovadba. S.) Zaključna skupina. Po javni telovadbi velika -vrtna veselica* Vstopnina k javni telovadbi in veselici 5 dinarjev.
— Sokol v Belokrajno. Bratska društva opozarja Sokol Semič, da se vrši v nedeljo 10. t m. okrožni zlet Novomeške sokolske župe v Semiču. Nihče naj ne za-
j mudi tega   zleta,   ki se vrši v vinorodnih j semiških goricah.   Brate in sestre, ki pridejo z jutranjim vlakom Iz Ljubljane, pričakuje korporativno Semiški Sokol ob 11. na postaji Semič, Zdravo do svidenja!
— Sokolski dom v Središču. Iz Središča nam pišejo: Na Vidov dan se je vršila pri nas, sicer skroiru na, toda tem pomembnejša slav? nost. Po maši smo se zbrali na stavs bišču, kjer je br. starosta po krat* kem nagovoru položil temeljni ks* men našemu domu. Letos praznuje naš Sokol 10 letnico svojega obsto= j a in lepše ne bi mo^el proslaviti tega dneva, kakor da si postavi dom, ki bo vedno živa priča sokol* ske misli v našem naprednem trgu. Zdravo!
Drn£to£iie mesti.
— Obrtniki, v Slovensko Bistrico! Zveza južnoštajer3kih obrtnih zadrug je sklicala občni zbor za vse štajerske, prekmurske in slovensko-koroške obrtne zadruge to leto v Slovensko Bistrico, prijazno mesto ob vznožju našega lepega Pohorja. Občni zbor se vrši v soboto 9. julija zvečer ob 7. uri v prostornih lokalih slovenje-bistriške vojaške kantine. Ker se bo razpravljalo na zboru o novih zveznih pravilih, o oskrbi kvalificiranega obrtnega delavstva, o organizaciji obrtnega kre-
I dita, volitvah v trgovsko in obrtniško 1 zbornico in delavskih bolniških orga-| nizac.ijah. torej o vprašanjih, pri katerih so vse obrtne organizacije jednako interesirane, naj nobena obrtna zadruga ne opusti udeležbe na zboru. Zadruge imajo za vsakih 50 članov pravico do 1 zastopnika; zastopniki mo-j rajo imeti seboj pravilno izpolnjene I poverilnice svofih pristojnih zarirug.
Sledeči dan v nedeljo se vrši v veliki i dvorani   Okrajne   hranilnice obrtni j shod, na katerem se bodo razpravljale J najaktualnejše  obrtne   zadeve   in bo ? slovensko obrtništvo imelo priliko zo-] pet manifestirati za svoj znani >coljski j program« od 5. septembra 1920. Udele-I žba oblastnih zastopnikov je zasigu-j rana in je le želeti,  da najde ta dan i zopet zbrane v složnosti obrtnike iz j vseh krajev Slovenije. Komur je mar ; blagostanje obrtnega stanu, ta naj 9. j julija pohiti v Slovensko Bistrico. — : Za udeležnike slovenje - bistriškega t zborovanja je dovoljen na vseh progah J državne in južne železnice 50% ponust j ako se izkažejo z izkaznicalm Obče-j slovenskega obrtnega društva v Celju, j katere si naj vsakdor pravočasno oskrbi. Dobijo se: v Celju pri Obrtnem društvu in v zadružnem tajništvu, v M ari boru v brivnici g. Frana Novak (Aleksandrova ulice)» v Bras-1 o v Č a h pri g. Dragu   Korošec, v Brežicah pri g. Josipu Nory, v L a-Š k e m pri g. Blažu Zupane, v Ljubljani pri g. Engelbertu Franchetti, v Kranju pri Zadrugi rokodelskih in porodnih obrti, v Ljutomeru pri g. Janku Horvat, v Ptuju nri Zadrugi čevljarjev in krojačev, v Središču pri g. Jakobu Zadravec, v Slovenj-gradcu  pri   g. Jakobu Vrečko, v Šmarju  pri   Jelšah pri Zadrugi rokodelskih obrti, v  Šoštanju pri g. Jakobu Volk. Udeležniki shoda naj pravočasno zahtevajo izkaznice pri kateremkoli gornjih naslovov. Vabila na občni zbor so pri obrtnih zadrugah, lepaki so istotako razposlani na vse obrtne zadruge ter naj se nemudoma reklamirajo pri ObČeslovenskem obrtnem društvu v Celju, če niso dospeli. Naši vrli Slovenj ebistricani se pridno pripravljajo na dostojen sprejem gostov in smo prepričani, da nikomur ne bo žal zamude in potroška, če bo preživel nekaj ur med tem priznano gostoljubnim prebivalstvom. Gostje, ki dospejo v Slov. Bistrico v pohoto popoldne, si bodo mogli oglodati znano tovarno za baker bratov. .St««^—«er na
Gornji Bistrici, ker ta ogled v nedeljo ni mogoč. Za prenočišče je sicer skrh-ljeno previdno pa ie, da se udeležniki, ki reflektirajo na prenočišče, takoj prijavijo, bodisi pri Občeslovenskem obrtnem društvu v Celiu ali pa pri g. Loj-zetu Pinter ml. v Slovenski ulici.
— »Klub Primork« priredi tudi letos na Kralia Peira dan v Rogaški Slatini veliko ljudsko veselico in ples v zdraviliški dvorani. Sodelovale bodo tamošnje narodne dame.
— Občni   zbor   »Narodns godbe« v
Celju. Na občnem zboru »Narodne godbe« v Celju dne 1. t m. je bil namesto odsto-pivšega predsednika c. dr. Kalana izvoljen predsednikom tega kulturnega društva g. Ciril Pregelj. V odbor so bili Izvoljeni: gg. Mirko Gruden, dr. Milko ilrašovec, Ivan Kavčič, Anton Mišja, Doffe Pfeifer, Ljudevit Petek, Stanko Pere. dr. Sajovic, dr. Fr. Steinielser in Pavle ZabukovŠek.
— Društveni izlet gospodarskega društva za dvorski okraj se ne vrši dne 10., temveč 17. t. m.
Tnrisflfea In spsrf.
— Ilirija — Sparta. V četrtek, 7. julija se vrši na prostoru Ilirije ob pol 19. prijateljska tekma med obema kluboma. Ilirija postavi svojo kompletno rezervo, katera je danes sigurno na drugem mestu v Ljubljani. Prvo moštvo Sparte smo videli pri prvenstvenih tekmah v najboljši formi, ter je pričakovati, da bo to najzanimivejša domača tekma.
— Ljubljana — Maribor, v lika cestna kolesarska dirka, ki se vrši v nedeljo, 10. t. m. obeta biti zelo zanimiva. Prijavljeni so številni hrvatski mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, toda da bo to prvi dirka, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane rudi ostali dirkači Slovenije. Prijave sprejema do petka, 8. t. ni. zvečer g. Fr. Ogrln, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih je v lahki skupini 6 nagrad, v težki 3, v skupini serrijorjev 1, vrhu tega še Časovne kolajne in specijalno darilo. V Mariboru bo na cilju promenadni koncert. Dirkače je pričakovati na Vransko okrog 8., v Celju okrog pol 9., v Konjicah okrog pol 10., v Mariboru po pol 11. Vsi mariborski dirkači in mariborski športniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustanovitve kolesarskega društva, oziroma oživitve obstoječega.
— Lahkoatleticnl meeting S. K Ilirija se vrši v nedeljo 10. t. m. Pričetek ob 17. Meetinga se morejo udeležiti člani vseh klubov Slovenije. Program: 1. Tek na 100 m. 2. Skok v daljavo z zaletom. 3. Metanje kroglje. 4. Finale na 100 m. 5. Tek na 1500 m. 6. Skok v višino z zaletom. 7. Skok v daljavo z mesta. 8. Tek na 400 m. 9. Metanje diska. 10. Teg vrv!. 11. Damska štafeta, 4krat 70 m. 12. Štafeta 4krat 100 m. Športne klube, posebno ljubljanske se ponovno naproša, da se udeleže meetinga s čim večjim številom tekmovalcev. Prijaviti se je na Jos. Beneš, Jadranska banka.
— Ženska rokometar? tekma Idrija : Jadran se vrši v nedeljo 10. t. m. na igrišču Ilirije med 3. in 4. točko lahkoatletič-nega programa.
— Odbor turistovskeoa kluba »Skala«
naznanja, da se vrši v Četrtek 7. t. m. ob pol 9. sestanek vseh članov v restavraciji »Novi Svet«. Udeležba obvezna. Vsled preselitve se odpovedujejo poslovne ure. Informacije se bodo dajale le na sestankih, ki se> bodo objavili v časopisih. Dopisi naj se pošiljajo na naslov Pavel Lauren-Čič, Krsnikova ulica 5/1.
— Sestanek d-rkačev mariborske dirke je v soboto zvečer ob 7. v restavraciji »Novi svet*.
— Jugoslovcnski kolesarski podsavez se je osnoval v petek, 1. julija za šj:ortno okrožje Ljubljana ter mu je izbran predsednikom g. major Jaklič, tajnikom g. J. Goreč, odbornikom gg.: Gorjanc in Ogrin, Ljubljana, Kramer, Celic. Rifel, Novoine-sto, Mežnarič, Jesenice. Toporiš, Šoštanj, Kovačič, Ormož, 1 mesto sc prihrani za Maribor. Podsavez priredi v letošnji sezoni motorno hitrostno dirko in dirko za gorsko prvenstvo. Vse dopise je naslavljati na podsavez. Narodni dom. Vsi klub! naj prijavijo svoj pristop podsavezu. Enako naj se obrnejo ra podsavez vsi oni, ki žele osnovati kolesarski odsek v kakem kraja.
GaspoilarsiaS vssfi.
BORZE.
—d Zagreb, 5. folija. Deviz?: Dunaj 21.25—21.35, Berohn 906.50 do 207.25, Budimpešta 50.75—57, Italija izplačilo 733—734. ček 730—732, London izplačilo 0—564, ček 0—556. Novi Jork kabel 150—150.50, ček 148—1-18.75, Pariz 1200—1204. Praga 204.25 do 204.50. Švica 2530—0. Valute: dolarji 146—146.25, avstrijske krone 22.50 do 23.50, češkoslovaške krone 206—207, francoski franki 1070—1085, rapoleon-dori 493—497, nemške marke 210—212. romunski leji 223—227, italijanske lire 725—730.
— d Cciih. 5. julija. Devize: Bedin 8.05, Holandiia 195.10, New York 592, London 22.17. Pariz 47.60, Milan 29.10, Bruselj 47.30, Kodanj 100. Stockholm 129.25, Kristianija 84.25, Madrid 76.50, Buenos Aires 178, Praga 8.10, Varšava 0.30. Zagreb 3.65, Budimpešta 2.20, Bukarešta 9, Dunaj 1, avstrijske krone 0.80.
— g Podaljšanje roka za vzor* ce potnikov iz inozemstva. Gene* . ralna direkcija carin naznanja, da se rok iz Čl. 18 carinskega zakona ; za uvoz vzorcev, katere prinašajo trgoski potniki iz inozemstva, po« daljša od treh na 6 mesecev. Od tr* govskega potnika se bo ob uvozu za« htevala legitimacija, da potuje in \ blagovne vzorce uva^a z namenom, da zbira naročbe. (Št. 5481), j
Kasteliae jp^eiskace radi akatafa proti rtflenIlL
— Beograd, 5. julija. V preiskavi ivndi atentata proti prestoloiiatoleunir.a se vsak dan pojavljajo novi iaomrjnti. Smatra se. d.i so bo v nekaterih dneh moglo preiti v detajle. Za sedaj so ie nekatero glavne črte terorističnega pokreta v naši državi neosvetljene in so zato misli, da bi bila. aretacija pob<v gUh Stejićevih tovarišev Marinko vica in Juha velike važnosti. Oba sta menda še Isto noč, ko se je izvršil atentat, pobegnila- čez ecverno mejo proti Dunaju. Danes se je izvedelo, da jo imel Marinkovic v Beogradu ljubimko Elvi-io, katero je, damravna oženjen, živel v intimnih razmerah. To je mlada ženska kakih 25 let, velika koketa, katero je v vojni madšarako ministrstvo za ::u:»anjo stvari porabljalo na Madžarskem za kontrašpionažo. V času boljse-viškepra režima na Madžarskem j** bila motreča nekega kapitana, komisarja Belo Kuna. Ko so so vrnile na Madžarskem redne razmere, je pobegnila v našo državo in živela v raznih mestih, podobno v Primorja. L»ani se je spoznala z Marinkovičem in je hitro postala njegova metrosa. Smatra se, da je ona nabavila MarinVoviču tx>mbe. Od kod in kako je te bombe nabavila, r^o bo do-cmalo pozneje, vsekakor pa jih j*> Marinkovic dobil od nje ter jih izročil Ceakiju, ki je bil glavni komunistični skladiščnik za <>r«>žje. Danes popoldne so prišli |x>lie.ij.-ki agenti v njeno stanovanje, ker pa je niso dobili doma, so izdali za njo tiralico. Njeno aretiranje pričakujejo nocoj. Policija dela neumorno, da aretira pobeglega Marinkoviča in Juha.. Nocoj jo bila izdana tiralica za to dvojico ter ie bila takoj odposlana v sosedno države. A' tiralici se zahteva, de. so obojica izroči nam. Danes so zasipavali krojača Palečka iz Novega Sada, ki je imel postati član terorističnega odbora. Pripeljali so ga v Beograd pred dvema dnevoma* Pri zaslišanju je potrdil vse, kar so dosedaj trdili njegovi tovariši, ki so zaprti v Beogradu. Njegova izpovedba podaja zanimive podatke glede aretiranih poslancev, o katerih ie najprej izjavil, da je bil Nikola Kovačevič edini za to, da se komunistične idejo izvedejo s terorjem. Ko pa i°> bil opoldne konfrontiran s Csakijeni, se jo ugotovilo, da je Kovačevič v soglasju z ostalo trojico narodnih poslancev izdelal vse načrte in naloge terorističnega odbora in v družbi četrtega nnrodnega poslanca, kojesra ime se dosedaj prikriva, organiziral teroristični odbor in ga vzdrževal do danes.   Potrdil   je tudi navedbo,   da se
KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE.
— d Beograd, 5. juliia. Sredi avgusta bo v Beogradu kongres de* mokratske stranke, na katerem bo* do razpravljali o izpremembi in po* polnitvi pravil strinke. Revizij programa se bo vršila v glavnem * tem. da se v dem>okrarski program sprejmejo nekatere točke, ki se na* haja.io v programu zem!joradnikov.
TEŽEK POLOŽAJ NA REKI-
— Reka, 5 .julija. Podajanja med strankami za sporazum ostajajo brezuspešna. Vse stranke so rekle, da so pripravljene za sporazum, ali od raznih svojih posebnih zahtev in nazorov noče nobena odstopiti, mar-
atentat izvrši v imenu vseh štirih pc-^ I elancev. Danes so odvetniki g. Grobe/ i na*- i/..'niijeriulriik), Bora Popovič {n* I publipunec) in Uglješa Javonović [vez* t ruma š) pregledali sklep glede aretacije treh komunističnih poslancev. Aretirani poslanci so izjavili, da sprejmejo te tri odvetnike za svoje zagovornike, od katerih bo vsak branil vse tri poslance. rI\idi odvetniki so pristali na to, dit prevzamejo zagovorništvo komu« nističnih poslancev. G. Popovič jo takoj po aretaciji komunističnih, poslancev vložil pritožbo, katero je prinesel s seboj že napisano. V njej v glavnem poudarja formalno stran, da poslancev! ni bilo treba aretirati. — Zvečer ob 18.30 sta upravitelj mc^ta Beograda tn šef polieijo dovolila novinarjev* da obl» fičejo zapore, v katerih so nahajajo kov
munistični poslanci z atentatorjem Stoji čem in nekaterimi   drucnni osebam^ ki so v zvezi z atentatom. Stejič jđ U* prt v ozki  celici,  ki se jiahaja r prizemlju na dvorišču in ima  samo onn vrata, katera so vedno odprta in profl katerimi je postavljena   močna oboro-' žena straža. Steiić jo stal odet z odeja Obraz mu jo miren. bkxl in kljubovalen*. Njegova poza ie bila — vsaj tako ae f«, govori lo —■ podobna Napoleonovi. Oblica Filipa Filipovima «»e nahaja v L nadstropju in je precej velika z dobro, električno razsvetljavo. V celici jo po-stelja, ki jo ja areiiranec dobil od do ma.   Filieovič je 1 'ital   knjigo bled fcn precej nervozen. Ko je zasrledal novinarje, je rekel samo: >Tu blizu je Čopič v svoji celici.«   Copičeva celica je veliko   manjša in ima,   samo majhno okence na vratih,   skozi   katero so ie mogel videti   jetnik kako šeta gori in; doli. Ko je zaslišal govorico, je «amo pogledal rikozi okence in s<* potem zopet sprehajal. V ostalih celicah ae na>j haja veliko števila drugih aretirancev. Zaradi vročine BO večinoma eamo naj>ol, oblečeni. Poslanee Kovočovič fo bil meti posetom na dvorišču, ?:jer ?e je izpTe-liajal.   On je v zaporu   najbol> propal. Izmed vseh treh jo Čopič najbolj irb> ren, Fi lipovi č pa zelo nervozen. Danes prodno!dne okoli enajstih so prestregli čudno žemlio. Namenjena je bila ene-mu izmed    aretiran«sev    radi atentata* Spodnja stran zemljo je bila prelomijo*, na, v njej pa je bil list, na katerem bilo napisano: >Samo šo danes popoU; dne. Mica.^ Misli se, da se je ta list na^( pisal na tereclju izjave, ki so jo fiip) 1 verniki d&H kakemu članu družino are-. tirancev.
več so vse fntransigentne tako, da nai more priti do nikakega sporazuma.' V baroškem pristanišču čepi Še ved>i no skupina arditov. Te dni sta s^. ! mudila na Reki faslstovska poslancai Banelli in Suvich iz Trsta v svrh^j da bi pomagala priti strankam do; sporazuma glede sestave reške vfaMj de in da bi pomirila silno razgretflfj 'duhove. Govorila sta z zastopnildi vseh strank, z italijanskim komfsaN,; jem, pogovarjala in svetovala In po* udarjala potrebo sestave vlade. Bili' sta tudi v baroškem pristanišču, kjetf sta povedala arditom, da je okupa*] cije že zadosti, ko°čno pa sta odSla;* ne da bi kaj posebnega opravila^ Prično pa se neki pogovori med av-j tonomaši in zastopniki bloka. Vsaka; stranka je delegirala 5 delegatov.
Darila.
Upravništvu nagega lista so poslali:
Za ubogn jetično družino Brajer v Cerkveni ulici: Neimenovan iz Cerknice 20 K, neimenovana 40 K, tvrdka Schwab in Bizjak tu 200 K. ga. Marija Werli \z Cerknice 100 K in Stanovalci v Mathiano-vi hiši 472 K kot preostanek svoje zbirke za venec na krsto svoji blagi cospndinji sospej Mar. Mathianovi. Skupaj 832 K.
Za družbo Cirila in Metoda: ga. Helena Fabjan, najdenih 19 K.
Za oslepele vojsko: Rodbina .Mladičeva 200 K, mesto venca na krsto ge. Ma-thianove. ga. Mara Estova, Malmska na otoku Krku 20 K in neimenovani 20 K, najdenih p*"ed 1 mesecem v justični palači. Skupaj 240 K.
Za Jugo-slov. Matico: dr. Papež, tu, 50 K- namesto cvetk nn krsto nepozabnemu prijatelju rač. nadsvetnfkn Janko Premrov:
za »Ubogo fetieno đrnžino Rrajer«: g. Ivan Batie, stavbenik, Hrastnik, 172 K, nabranih na poziv v 5Slov. Narodu« od raznih darovalcev v Hrastniku. — Srčna hvala!
— Darila za oslepele vojakc-lnvallde. Oosp. Fran Ks Oblak, Logatec 120 K: sa. Jerica Oblak 20 K; ga. Marija Kane 20 K: ga. Ve-rbič 200 K: Ra. Kocroi S K; ga. Skerlj 20 K; ga. Kogovšek 20 K. Skupaj 408 kron.
stanovanj depart era en ta Notq\ ki «o| sedaj brez strehe. Sprefea bo je po-! nndba nemških stavbenikov, ki hočejo ^ postaviti v opustošenih krajih* 5o.00Q novih hiš. Zborovajei so izrazili željo, da bi jim Nemci rimpre/T poslatf fle* obljubljene hiše.
* Čudni roparji- V Carigradu sU dva,, roparja   vdrla ponoči v stanovanje neke Grkinje, jo zvezala iu ji izruvala s silo 5
zlutit! zob.
Glavni urednik:
Rasto Pustostemšek. Odgovorni urednik:
Ivan Podržaj.
Zafinala.
— Našla se je pempadnra s srednjo vsoto denarja. Lastnica jo dobi v kavarni Prešeren. Istotam je neki gospod izgubil amerikanski dolar.
— Izgubila se je 4. t. m. med 6. in pol 7. uro popoldne visoka bela damska place - rokavica. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v upravništva.
— Tz^abilo se fe neizdelano žensko krilo na poti od Pogaeaijevega trpa do Sv. Petra ceste. Pošteni najditelj se prosi, da jga odda proti nagradi pri prof. K. H., Pog*carjev trer 3/11.
Ker rr.i je nemogoče se vsem riJsrnii Krcanom gospera in gospodom sa osebnn (zahvaliti za njihovo veliko požrtvovalnosi, in trud ob priliki velikega pobara v noči, od 25. na 26. pr. m. storim to tem potom,1!
Zahvaljujem se v prvf vrsti k. intc-t. nerju Hrvatu (imena žal ne veraj, M J^j tvegal svoje lastno življenje, da le re§H mojo hčer Mileno in pri tej priliki sam bil; oškodovan za H00 K In drajra spomine^ ravnotako g. uradniku Delptnu. nadallo/ krškim in vklcmsKim gasilcem, K! so neprestano do arofega dne brizgali vodo na/i
goreče pos'opje,   da nam jc vsaj nekif^ ostalo, in vsem drugim dobrim ljudem, Id so nam na ta ali drugI   način pomagati w\
tej nesreči in vsem onim, ki so sočustvo* vali z nami. Prcsrčna hvala v*©m in bo^' povrni! | ■ /
Krško, l julija 1921'.
Marija prof. Erjavčeva, vdova.
Poslano.
•Francozi in nemške hišo. V Lil-lu se je obdržal kongres najemnikov!
Izjavljava, da z anonso >Gr«iiik< rusva v nikakera stiku. Kolikor je nama znano, je priobčevalec te anonse Alojzij Žagar, ki enako z nama se ni absolvent grafičnega zavoda na D*« naju.
V Ljubljani, 5. julija 1931 Karel Polneč, ~ gajka giU*/
s
G. stran
»SLOVfcNSfU NAKUU*, one /. juif]a i9zi.
srev. 14^
se
1
Naslov pove upravnlStvo Slovenskega Naroda. 4613
na debelo in drobno m2 po K 4-— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljani, Jeranova nI. 13, Trnovo.
26
Oila»poletne staootaale s^r
tn souporabo kuhinje v lepi vili izven Ljubljane. Kje, pove upravnlStvo Slovenskega Naroda. 4631
________
in hrano za prihodnje šolsko leto. Pc nvdbe na upr. Slov. Naroda pod št. 463 ~
Bančni uradnik,
starejša moč, želi spremeniti sedanje mesto. Ponudbe pod „ Bančni uradnik'* 4651 na upravo lista. 4651
Več pleskarskih pomočnikov
za pleskanje železniških mostov sprejme proti dobri plači tvrdka Joalp Jna,
0<B>i||  J6- 4504
Mesečno sobo
lice mlad gospod, ako mogoče s hrano. Pismene ponudbe na upravniitvo Slov. Naroda pod »Mesečna soba 4647"
kega m tata j o prevajalci tehniki.
Tajen posel. Ponudbe pod .Tehniške zadeve 4650" na upr. Slov. Naroda.
Proda se
dobro ohranjeno staro malko kolo« Cena po dogovoru. Po izve se pri g. Znan. Kongrcsai tir iter. 1. (Kazino).
4627
liče sta-novcnle
$oljfa gospodična
in hrano pri boljši rodbini, kjer bi imela tudi klavir na razpolago, najraje v bližini bolnice. Ponudbe na upravniitvo SI. Naroda pod ,Solidna 4644*
S Gospodična, :
zmožna slovenske in nemške stenografije in strojepisja ter samostojne korespondence, z večletno prakso v odvetniški in industrijski pisarni, Želi svoje mesto premenlti. Ponudbe na upravn. Slov. Naroda pod .št 485 4628-
PRODAJALK
liče mesta v trgovini z mešanim blagom v kakem večjem kraju na deželi, kjer je hrana in stanovanje v hiši, bila bi tudi   pomoč   gospodinji. Ponudbe
SKi .Prodajalka 4637" na upravo ovenskega Naroda.
BENCIN,
lahek po K 23— težek po K 21*50 za kg, franko skladišče, oddaja v vsaki množini autoreferat, Ljubljana Dunajska cesta 50. 4645
Kompanjona
za dobro gostilno in dru^e trgovine Iščem. Sprejme se tudi vdova brez ctrok. Gotovine treba za trgovino do K 2Q0*00Q
465!
Klavirje
uglašute la popravlja
solidno In točao ter gre tudi na deželo.
felifcs Pofie. LlaTlnlaaa, Tržaika c 45.
Dve boljši deklici
alt ona gospodična In eno navadno deklo za kuhinjo, vrt. Šivanje in drugo hišno opravilo se išče za takoj. Ponudbe na grofico Montecuccoll, Samobor, kraj Zagreba. 4656
Avto, 35 HP,
modern tip, s šestimi sedeži, elektrlč razsvetljavo,  se proda po ugodni
aanl. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4642
Sprejme se knjigovoDkinja
v restavracijo Zidan most. Reflektan-tinje naj se obrnejo pismeno na restavracijo. 4641
3ščem čez počitnice službo
domačega učitelja za nižje gimnazijske razrede ali tudi drugo primemo službo. Ponudbe pod .Vesten 4639' na upravo Slov. Naroda. 4639
proda se mlad dobro dresi-
run tl0C maJnne rase Kdor hoče na-IM pKd praviti svojim otrokom veselje, naj pride po psa. Poizve se pri g. Zopan, Kongresni trg Štet. 1. (Kazino)
4626
Za gospodinjo —
želi priti gospa srednje starosti h kaki boljši družini ali dobro sltuiranemu gospodu, (najraje kje na deželi.) Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod »Gospodinja 4636'
Tvrdka Ani- Krlsper naznanja tem potom tužno vest, da je njen večletni zaslužni sotrudnlk, gospod
Josip Lavrič
dne 4. julija t. 1. po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb se bo vršil dne 6. julija t. 1. ob pol 6. url popoldne iz .Leonišča* na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. julija 1921.
Naznanjam vsem znancem, sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, gospod
Hnton Zerlini
član orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani
po kratki mučni bolezni preminul včeraj ob 8. zvečer.
Pogreb se bo vršil v četrtek ob 4. popoldan iz deželne bolnice k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 6. julija 1921.
t
Naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin ljubljeni soprog ozir. oče, gospod
Peter Kolenc
poaeatnlk
po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, včeraj, dne 5. junija t. 1. ob 13. popoludne blaženo preminul.
Pogreb se bo vršil v četrtek ob 14. popoludne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 6. julija 1921.
Urftka Koleno, soproga. — Stanko Koleno, sin.
4646
Boljie dekle
se sprejme k otrokom. Vpraša se v Wl-drovi trgovini, Selenburg. ul. 3. 4653
Uradnika
popolnoma veščega vseh bančnih poslov in sposobnega za namestnika ravnatelja išče velobenka v Llnbljanl. Ponudbe z oznako zahtev na uprav. Slov. Nar. pod .Velebinka 4643* 4643
Tražite cjenike ruskih originalnih knj:-ga od Češkejugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232
Pozor, trgovci s klobuki!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zalogi; tudi lepe velou ne klobuke. Franjo Cerar, tovarnar v Stobn, poŠta Domiale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točni
flogaoice
z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Proda se
;. Kontaristlnja,:.
zmožna knjigovodstva, z večletno prakso, se sprejme- Ponudbe na Ooričar & Lesko vse h, Celje. 4620
dpedlcljaka firma
Lndovlk Sevar,
vd« r.a Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. 2535
G. F. JDtise*
iglalmlte glasortrjev w Ljnblani Wolfo?a 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila glasovirjev in harmonijev specijelno strokovno, točno in ceno.
Godci!
Zveza jugoslov. Železničarjev potrebuje nekaj dobrih godbenikov, predvsem za klarinet, rog, eufomum in flavto. Reflektanti naj se javijo pismeno a d ustmeno v tajništvu »Zveze Jugnslovan-sktb železničarjev« v Ljubljani. Gradišče št. 7, aH pa v Mariboru pri piedsednlku podružnice .Zveze jugoslovanskih železničarjev". 4582
Proda se
II
v sredini Ljubljane z lepim vrtom ter stanovanje za kupca obstoječe iz 5 sob s pritiklinami. Pismene ponudbe pod .Dvonadstropna hiša 4630" na upravo Slov. Naroda. 4630
Proda se
par amerlk. gumijevih škornjev, visokih 71 cm za lovce ali ribiče. Brockhaus, Konvers. aiedkoa 17 knjig v usnje vezanih. Velika zelo močna preproga- Ogleda se iz prijaznosti v trgovini Elsner, Kopitarjeva ulica, bivša Mahrova hiša. 4629
dvokolesni dobro ohranjeni vos (gare) in skoraj nova
krojaška miza.
Naslov pove upravništvo Slov. Naroda.
4643
Honlio Mosajno,
116 cm visoka, se takoj ceno preda* Popraša se v Kolodvorski ulici st. 28, od 5.-7. ure popoldne. 4624
Jirasek: Filozofska historiia K JO.
Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Ćeskofugcsloven-ske naklade J. Herejk, Za-§reb. 4067
kdor teli knpltl v Zagreb n, Hrvat ski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Anta
Delak, Zagreb, Sajsva 34. 4270
In portlondcement
takoj dobavno 160 vagonov, po ceni od K 160 za 100 kg. Prodaja samo na vagone franko postaja v Sloveniji. Za prvovrstno blago garantira tova'na ! Vreče se posodijo za 60 dni ! Pismena vprašanja pod .Portland 4621" ra uprav. Slov. Naroda. 4621
Samo dve beaedl: BOGOJEVIĆ, BEOCRAO
je naslov glavnega pooblaščenega pro-džjavca sreific državne razredne loterije. Dobite lahko cele, polovice, četr-tinke In osminke — točno kakor naročite — samo piš!te dopisnico. Cene so za celo srečko din. 48, za polovično din. 24, za četrtinko din. 12 in za os-mlhko din. 6. Za poštnino in žrebno listo treba dodati 2 dinarja. Žrebanje bo že 15. in 16. juiiia in bo v tem kolu razdehenih preko IT milijonov dinarjev. Vsaka druga srečka zadene. NaroČite takoj 1 4649
Proda se te m nor java skoro nova
konjska mreža
(za Doppelponi). Ogleda se od 11.—1. ure Pred Škofijo 15./11I. 4590
Proda se
zbirka mineralij, postelja z zimnico nočna omarica, omara za obleko in 10 kg žime. Ogleda se od 10—12 ure dopoldne. Ulica staro pravde it 5.
4589
Kože - jermena
večjo množino nudi: M. Osolln, sedlarstvo, Domiale. 4663
Vel! različnih vozov,
lahkih In težkih, nadalje več konjske opreme za lahko in težko vožnjo odda po ugodni ceni: M. Osolin, sedlarstvo, Domisle. 4664
Kompanjon
za špedicijsko podjetje v Postojni se išče. Biti mora strokovnjak s potrebnim kapitalom; koncesija in potrebne zveze z Belgtadom,  Zagrebom  In Ljubljano
predvidene. Janko Šibenik, Postojno (Italija). 45"6
Stanovanje
z 2 sobama In kuhinjo na Kongresnem trgu ae zamenja za primerno stanovanje. Dopisi pod Am T. postno leteće, Llubllana. 4597
Uradnik.
dobra konceptna 9   In pisarniška moč, zna tudi strojepisje, išče službe /a popoldan. Ponudbe pod »Popoldm 4602« na upravništvo Slovenskega Na-roda. 4602
Gumaste cevi
po izvirnih tvor-niških cenah
Družba „Pasteurit"
Glavno zastopstvo: KAREL SARIA
Maribor, Koroika cesta Štev. SO.
Telefon 22».   Brzojavi Pasteurit, Maribor.
Na zahtevo katalogi in cenovnikl. 4580
Prr dajalka,
samostojna, v prodaji popolnoma Izurjena, z večletno prakso se sprejme proti dobri plači. Znanje zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe je poslati na P. Čuden, Prešernov« ulica 1. 4566
( Holzstabge-vvebe)
{
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini naiceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana, GradaSka ul. 22. Telefon 513.
Deske
in sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 mm, 1 vagon 30 mm, 2 vag. 50 mm in 1 vagon 75 mm — smreka, hoja in bor — od kojih je 30°/0 vzporedno blago, ter več vagonov bukovega
oglja
Ima na prodal Kneiji gozdni nrad v OnlotalOi, postaja Konllce. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. |u-lija 1921. 4*68
Zadruga
hreat. uinogradara
Zagreb, Baroševa cesta
preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček (šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje.
Molimo posiet našeg podrumca na Đaroševoj cesti.
Valvasor
dobro ohranjen, ae proda. Naslov v uprav. Slov. Naroda. 4618
Mesečno sobo
za takojšnjo vselitev Išče soliden železniški uradnik. Ponudbe pod .Soba takoj'4615" na upravništvo Slovenskega Naroda. 4615
Hrastov les
okrogel 175 m, 3 in 3 50 m dolžine, 20—30 cm debeline, kupim vsako vajensko množino za takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cene po m3 na Ivan Srebotnjak, Sv. Peter, Sar. dolina. 4499
se bih s
v Prelogu, žel. postaja Kraljevac-Prelo£. Pojasnila daje gostilna I. MiMavc, Komenskega ulica 36. 4609
ve
enostavne In dvojne, barve In masti za lase, sredstva za negovanie nohtov, Šminke poulične In gledališčne, mastiz, najboljSe parfume ter prvovrstno billno in toaletno miio priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod TranZo It. 1
1
JlaroDna
knjigarna
v £jubijani
Pre&rnova uliti štev. 7.
priporoča
kancelijski, konceptni, pisemski, ovitni  inbarvani papir,
Kasete s pisemskim paplrlem.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poluanje.
OSjcmalne knjižice pocSSienlh
Zaloga Šolskih zvezkov. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber --
vsob   pisarni Altih potrebščin, svinčnikov, peroa, pereanlkov, radirk,   kamenčkov ,   tablic, črnila Itd.
JarVC za Sole in umetnike.
<0» T.
- Razglednice -
pokrajinske, umetniške in narodne i. t d.
flbumi za slike in dopisnice,
*» *-»
-Poezijske knjige. -
Odvetnik
dr. Juro Jan
preje v Trstu in na Koroškem, je preselil svojo pisarno
v Maribor
(naearofi eodlaeu). 4652
Valute in efekte
kupnje In predele i
inbiimiAla Lisi lun
Zsgreb, Prsrsdovlćsvs 1 Telefon: 13 — 88 Brsofsvl: Eobnbsnks.
KRISTALUM d. d., Zagreb
veleprodaja stakla I porculana
BoSkoviieva ul- br. 26-
Tel- br. 6 -70.
preporača svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike !
Vizitke, kuuerte in pisemski papir s firmo kakor osako-:: vrstne druge tiskovine ::
liorsaje tocoo
ft
Narodna tiskarna44.
jjl naroČila sprejema tndi „narodna knjigarna", jpjj
Lastnina in tisk »Naredne rtsksrrtf*
Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.
^023
00
C$D
44