Vikunja Vikunja (Auchenia viMna) je manjša od navadne, domače serae. Žm na ameriških gorah, Andes imenovanih. Glava, gornja stran vratu, trup in stegna so pokrita z rudečkasto-rumeno, a dolnji del vratii in notranje strani nog ž jasno-rujavo dlako. Na vrdtu ima belo, na persih tudi belo, do petpalcev dolgo J dlako. 0 vlažnem vremeDu živi na visokih audskih gorah, kjer rastline dosti J slabo rast<5. A ker ima mehke in občutljive parkljece, derži se zmirom samo I travnikov, ter ne ide nikoli, naj jej preti tudi največja pogibelj, na kamenite in I sterme verhove. 0 vročem vremenu, kedar na andskih gorah vse rastline usehn6 I ter poginejo, pomaknejo se vikunje v nižave. I Meseca frebuarja vikunja skotf po jednega mladiča, kateri je posebno terden in hiter, ko jedva pride na svet. Samci živ6 posebej a samice tudi posebej v četah, v katerih je po 25 do po 30 glav. Včasih se dobodo vikunje tudi posamezne; ondaj je lehko polove v zaderge (zanke). Indijani nikoli vikunj ne ubijajo s puško, nego nd-nje narede velik lov na poseben način. Na Iot nes6 s soboj veliko klobko vrvce. Na primernem mestu v ravnini vtaknejo kole v zemljo, 12 do 15 korakov narazno, ter je potlej poltretji sžženj J Viliunja. — 146 - visoko zvežejo z vrveo, na katero Indijanke privežejo različno kake pisane kerpe (cunje). Ko je taka ograja gotova, ki uieri časi po pol ure hoda na okrog, raz-idejo se moški, katerih nekoliko objezdi navadno vso okolico, da skozi odperto verzel nažen6 vikunje v ograjo. Ko so nagnali dosti vikunj, zapr<5 vso ograjo, ter je začn<5 na poseben naoin loviti. Polovljene vikunje potlej pobijejo, a vse meso, ki jeverlo tečao, v ravnej meri razdele mej tiste, kar jih je mej Iovci. Kože pripadejo cerkvi. ' V starej dobi so posebno Američani mnogo vikunj pobili. Vsako leto se je zbralo po 25.000 do po 30.000 Indijanov, ki so napravili po 20 do po 25 milj yelik okrog, v katerem so pognali vso divjačino v velikanske ograje. Kvarne živali, kakor n. pr. medvede, kugnarje ali arneriške lere ia lisice so tak<5j vse pobili; a jelenov, vikunj, sera itd. samo primerno in določeno število. Vikunje se lehko vdomače, ako so bile še mlade ujete. Potlej se svojega gospodarja zel6 rade derže in hodijo za njim, kakor kak psiček. TJže 16. vžka so Indijani od volne te živali gotovili jako drage pokrovce, ki so bili videti, kakor da so od bele svile. A obleka od volne te živali je po-sebno ob vročini jako ugodna. Tudi zdaj še delajo od volne teh živalij najtanejše ter najterdnejše tkanine, ki jako drago stoje. Tudi čverste ia mehke klobuke delajo od nje. Žal, ker se dosihdob vikunje še nijso udomačile tudi po drugih krajih.