PoAtntna pUćtt&ft ? gotoftat Leto LXX« št, 220 ^___ Ljubljana, poncdel]ek 27* septembra 1937 Cena Din I.- tznaja vsaK dan pupojane, izvzenuBi oedeije Ui praznike. — iaMrmtS do 80 petit vrst a Did *, do 100 vr«t a uto 2.50, od 100 do 300 vrst a Dio S. većji tnseratt petit vrsta Did 4—. fopust po dogovoru, inseratni davek poaebej. — „Slovenski Narod" velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Dto 25-—. RotcoptsJ se ne vrafiajo. UREDNIŠTVO IN ĐVIIAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljfl* atkcm tt. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-2^ 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR. Stroasmaverjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon At. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uUca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st, 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Poatna hranllnica v Ljubljani fit. 10.351 Po končanih kolpskih manevrih: Visoko priznanje jugoslovenski vojski Zaključena revija čet se je spremenila v orjaško manifestacijo naše vojske M je bila deležna tuđi najvišje zahvale in prizna nja Veliki kolpski manevri h katerim pa naš 1 m 7u\ ni rmcl prilike poslati svojega »voj-T-.cga« poročevalca in z-đto o njihovem potegu tud* nisnio mn^H poroeati, so bili vee-raj zaključeni z veliko revijo enega dela sodclu.jojih čet. Kakor sami manevri, tako je tikIi impozantna revija čet pokazala, na kako odi;čni stopnji je naša vojska, ki je s svoiiir. nastopom zadivila tuđi vse štcvil-ne inezemske vojaške strokovnjake in druge odlične goste. Znova pa se je ob tej prlliki manifestirala tesna povezanost med palio narodno jugoslovensko vojsko in So-kolsivom. l'o končani reviji čct( kater je prisostvo-val tud; Nj. Vis knez namestnik Pavle, je bil na. čast inozemskim vojaški-m odposlan-stvom prirejen banket, na katerem so spre-govorili mtnister vojske «enera! Marić, ki je podčrtal neomajno udanost -n zvestobo vojske do njenega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. ter vzvišenemu domu Karadjordjevićev, obenem pa se za-hvalil vsem odgovornim činiteljem, ki so pripomogli, da je n-aša vojska v pogledu opreme in oborožitve na tako visoki stopnji. Izrazil je zahvalo tuđi vsem of:cirje:n, podoficirjem in vojakom za njihov strumni nastop pri manevrfli, ki so dokazali vso moč in silo naše narodne obrambe. V imenu ino/emskih m'sij je čestital k uspehu če^koslovaski vojni nimister dr. Ma-chnik, ki je naglasil. d-a. živi v jugoslovenski vojski oni duh nekdanje junaške srbske vojske, kj je doprinesla tolko žrtcv za osvobojenje in uedinjenje jugoslovenskega naroda. Jugoslovenska vojska predstavlja čvrst steber miru v Evropi. Zadnji je izpregovoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je dejal: »Gospodje! Zadovoljen z uspehom, ki ga je naša vojska pokazala ob tej pri-liki, se čutim prisiljenega, da izrečem dolžno priznanje vsem vojaškim stareši-nam in vojakom, ki so zastavili ves svoj trud, da bi bili ti veliki manevri krona-ni z uspehom. Radujem se, ker sem se mogel osebno prepričati, da je naša vojska v stalnem napredku in da je ostala zvesta vsem tradicijam naše preteklo-sti. Zato je ljubezen naroda do naše vojske brezmejna, zato narod ne obžaluje žrtev, kadar gre za njegovo vojsko. Naša vojska je jugoslovenska, ker zbira vsako leto krepke generacije naše mladine, naš up in našo bodočnost. da razvija njeno telo in njeno dušo v duhu herojske preteklosti in nič manj slavne bodoenosti, ki jo pričakuje jugoslovenski narod. Naša vojska je nepremagljiv narodni organizem, na čegar zastavi sto je zapisane besede, da živi in umira za kralja in domovino. Dinastija Karadjordjevićev je v teku narodovega življenja in njegovih epohalnih borb posvečala največjo skrb in največjo pozornost vojski. Ljubezen in zvestoba vojske do dinastije sta moč in ponos naše domovine. V tesnem sodelo-vanju med kraljem in vojsko so padle premnoge dragocene žrtve in na njihovih grobovih je vznikla veličastna tvorba: naša močna in nerazdružna današnja domovina. Ljubezni, zvestobe in sodelovanja, te moške lastnosti naše vojske, tragična smrt mojega nepozab-t^_________ nega bratranca kralja Aleksandra ni niti najmanj zmanjšala, o čemer sem čvrsto prepričan, temveč bodo še ojačane do njegovega vzvišenega sina in mojega nečaka Nj. Vel. kralja Petra II. Taka vojska, ki je močan element miru, more vedno računati z mojim so-delovanjem in vsestransko podporo v svojem prizadevanju po izpopolnitvi, da bi bila vsak trenutek pripravljena za-dostiti svoji nalogi. Pozdravljam ugledne zastopnike zavezniških in ostalih tu-jih vojsk, pozdravljam vse gospode ofi-cirje, podoficirje in vojake, hrabre ju-gosiovenske vojske. 2ivel Nj. Vel. kralj Peter II! Živela vojska!« Med govorom so prisotni oficirji in tuji delegati Nj. Vis. kneza namestnika ponovno prekinili z burnimi aplavzi. Pred pri-četkom njegovega govora, ob zaključku in ob njegovem odhodu z banketa je godba zasvirala državno himno Dosedanji rezultati pogajanj med Malo antanto in Madžarsko Mala antanta je že privolite v oborožiter Madžarske, težkoče pa so se glede narodnih manjšin Praga, 27. septem. b. Včerajšnji >Pra-£Ter TagrblatU objavlja naslednji dopis svojega ženevskoga, dopisnika o dosedanjih rezultatih pogajanj v ženevi med madžarskim, zunanjim ministrom Kanyo ter za-stopniki držav Male antante: Pogajanja so se že od Sinaje sem sukala okoH dveh bistvenih vprašanj: vprašanja madžarske zopetne oborožitve in pravic madžarskih manjšin v maloantantnih dr-žavah. Kar se tiče manjšinskega problema, je Mala antanta od vsega početka za-jrovarjala sklenitev recipročne pogodbe. ZaJevna pogajanja v Ženevi še nišo zaključena, ker hoče dobiti madžarski zastopnik novih navodil od budimpeštanske vlade. Vsekakor je gotovo, da se bodo med tem dosedanji stiki nadaljevali. V vprašanju oborožitvene enakopravmosti je že dosežen popoln sporazum. V ženevskih razgovorih 5o bile v tem pogledu odstranjene vse težkoče. Madžarska se bo oddolžila Mali an-tanti za njeno priznanje te enakopravnosti z zadovoljivimi jamstvi glede namenov zopetne oborožitve. Težave pri reševanju manjšinskega problema so nastale v veliki meri zaradi raz-ličnega gledanja posameznih držav Male antante na to vp rasan je in ne le zaradi kakega nespravljivega staJišča madžarske delegacije. Tako se je izkazalo. da je ure-ditev tega vprasnja težja med Madžarsko in Rumunijo kakor pa med Madžarsko in obema ostalima članicama Male antante. Spričo teh težkoč se je pojavila ideja, naj bi se ureditev tega vprašanja prepustila strokovnjakom Male antante, ki se bodo sestali v najkrajšem času, da bi se splošna pogajanja z Madžarsko preveč no zavlekla. Po vsem tem pričakujejo v poučenih kro gih skorajšnjo sklenitev pogodbe. Po povratku Kanye iz Ženeve je izšel v madžarsken. zunanjem ministrstvu o dosedanjih razgovorih komunike. ki kaže na veliko pomirljivost Budimpešte, dasi pri-poroča potrpežljivost glede ureditve kočlji-vega manjšinskega vpra-šanja. Mussolini na nemških manevrih Pri manevrih sodelujejo tri armade Berlin, 27. septembra, d. Mussolini in Hitler sta včeraj popoldrie prisustvovala v blizini postaje Laddendorf, ki je okoli 40 km oddi.= 1 je na od Roste na to podala na hrib Smock-berg.s katiTega je iaz\'idno vse manevr-sko ozemlje. Odtod sta zasledovala r:zvoj velike borbe, ki naj bi odločila o končnem uspehu ezie ali druge stranke in v kateri 6o sodelovali tri je armadni zbori, s po- močjo 100 bomfcHiih letal in ob ostrem ognju strojnic je uspelo velikemu oddelku ta^kov modre armade, da je navzlic Iju-temu odporu rde^ih prebila rdečo fronto in s tem izvi šila. preboj. Preden sta zapustila manevrako ozemlje. sta Mussolini in Hitler pozdravila na Smockbergu angle-ško in madžarsko \*ojaško odposlanstvo. Na vsej poti, posebno pa v Rostocku je prebivalstvo prirejalo Hitlerju ii ^Tusao-liniju velike manifestacije. Avstrija, Nemčija in Italija Avstrijsko vprašanjc je še vedno trd oreh med Rimom in Berlinom Pariz, 27. septembra, b. s-Temps« j? ob-javil ob sestanku min. predsednika Musso-linija s Hitlerjem naslednje zanimivosti o avstrijskem \-prašanju v italijansko-nemških odnošajih: \*prašanje Hal^buržiinov trenutno ne vznemirja Rima in Rorlina. odkar je Mussolini niolre pristal na Hi'lerjevo protihabsbur 5ko stališče. to-ia a\-«trij>ko vpra^anje ie ostalo navzlic temu v celoti predmet medse-l>oinih razniotrivanj tlaliian~kih in neni5k:h drMvnikov. Res ]e sicer. da smatrata tako Rim kakor Berlin po lanskem sporazumu av^tri}ski problem za urejen, vendar ^e ute2ne znova poiavit'. ko lx>do e to ne z'jrodi. pa je sedanie italijansko-nem-ško prijateljstvo samo okrepilo avštri^ko neodvisnost, ki je n;dvomno večja. o.lkar jo trarantirata Rim in Berlin kakor je Lila tedaj, ko jo je Mussolini varova) s svoio >>tražo na Rrennerju«. To tx> velialo vsaj toliko t-asa. loklcr Mussolini ne kapitulira pred Hitlerjem zaradi inorebitne potrebe nemeke podpore na drugih podroJjih. Med taka podro?ja epada danes Sredozam-lje. Pred kratkim se je mnogo govorilo in pisalo o nekakšni razlelitvi interesnih sfer med Italijo in Nemčijo, po kateri naj bi bila Italija prepustila Nemčiji usodo AvstriJ2 in Češko^lovaške, docim naj bi si sama za-gotovila svoj vpliv v sredozemskih državah (v državah iužno Dunava). Nemčija je s svojim do^edanjim po^topanjem potrdila te donineve. ker je ocividna njena politika, da z vjerni silami po^inira Italijo v njanih sre-dozemskih akcijah. Po Nvonu postaja to vpra-^anje eno izmed najbolj perecih mednarod-nili vprašanj. Od nvonskih sklepov dalje se opaža znatno italijan^ko pribliievanje Angliji. ker bi ee hotela z njo Italija sporazum.*ti, pr?den bi Anglija dovršila svoio oborož tev. Na ta način bi imela bol] proste roke napram Nemeiji in bi lažje varovala svoje interese v srednji in juffovzhodni Evropi. S prenosom sporne tofke v Sredozemlja pa se komplicira obenem tuđi nemški položaj nasproti Angliji, ki je zaradi obrambe svojega imperija vedno manj dovzetna sa razgovore o vraitvi kolonijt kar zfcuja «e- veda veliko nevoljo v Berlinu, obenem pa tuđi Hitlerja sili k večji popustljivosti, ako 6e ns želi izpostaviti odprternu naesprotju z Anglijo s tveganjem, da bo po angleski obo-rožitvi douegel manj kakor sedaj. Sokolstvu, narodni javnosti! Naša hrabra vojska se vrača danes popolđne v ljubljansko garnizijo. Sokol-stvo in narodne organizacije bodo priredile vojski svečan sprejem. Zbor članstva v krojih s prapori in trobojnicami, naraščaja in dece v me-šČanski obleki z znakom ob 16. uri na telovadišcu Ljubljanskoga Sokola. Od hod na Dolenjsko cesto z godbo Sokola I ob 16.30. Vojska priđe v smeri od Rudnika po 17. uri. Po sprejemu se vrača Sokol stvo v Ljubi jano »kupaj z vojsko po ulicah: Sv. Jakoba trg, Cojzova, Emonska, Bleiiveisova cesta. Pred Narodnim domom se garnizija odcepi ter odide 40. pp. s Sokolstvom po Aleksandrovi čez tromostovje v vojašnico kralja Petra, 16. art polk pa po Tjrsevi v vojašnico kralja Aleksandra I. Naša vojska je na najnapornejših vajab pokazala nezlomljivo moč naše narodne obrambe. V dveh pohodih po 40 km se bodo čete izmučene vraile v Ljub-ljano. Dolžnost narodne javnosti je, da pokaže svojo povezanost z narodno vojsko in ljubezen do stebra naše narodne samostojnosti. Zato vabimo k sprejemu So-kolstvo« narodne organizacije in narodno javnost z željo, da vsak posameznik in posameznica po svojih najboljših močeh pri pokore k prisrčnemu in gostoljub-nemu sprejemu. Pozdrav bo omogočal izročit^v ^riložnostnih okrepčil in cvetja. Zdravo! SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA Od vojne s Kita jsko đo vojne z Rusi jo V japonskih vojaikih krogih smatrajo spopad x Busijo za neizbežea Tokio, 27. septembra, d- V tukajšnjem japonskem listu »Rusija«, ki ima zelo dobre zveze z japonsko armado, je i/.iol čla-nek pod naslovom: »Od vojne s Kita jsko do vojne z Rusijo«, v katerem se med drugim p>ouNaprot. novi srt^inji hv-ropi . ie objavit list Lo Moment . ki izha-ja v Hukarešti v franeoskem jeaiku, izjave oeškoslovaškega zunauje^a ministra dr. Krofte. ki govori naji>r>?j o spla&nen» po-spodarskem položaju na iH>drot*iu nasl^i!-stvenih trt>oi;rske ler <>iH>zarJa na napredek, ki r*e kažr v osnovanju gos|M>lar-eke Nfale antante, kakor tuđi skupino držav rim^kega protokola, pri <• 'm^r ui;otavlia.«la hi vrpo-itavitev harmoni« nih odn«iaj«»v mril ohema skupinama pomonila l»istM*n naprt*-dek k usivaritvi novo -.rodnjo l^rope. Kna i »ni od irlavnih ovir na toj |K)ti ie |x>iuan]ka-nje nnnis?bojno<;a 7^1 u panja \wc\\ direktno in indirektno prizadetimi državanii. Sumni-Mjo se ne le v sreluji Evropi raintere*Jirane države, da ho^ejo tu lihvariti posix>di»r-sko kolonijo, relo Ceško^lovaski ivitajo, da e:tr3nii po prevladi v taki ^o*ipiii sazlasju 1 Nenifijo in Itali.i(t. Ce >e bila stajra Avstro-Ogrska. nadalju-je zunanji minister dr. Krofta, za svoje narode zašćita proti vseiniskemu in vse-nemškemu volu ali pa bi morala biti, po-tem se mora tudl no\'o organizirani srednji Evropi pri22iati mi»ija, da vani>1 v^f »voje narode In drtave pred \-*»aJtini pritiskom katere*«>!i velesile. Nastopiti bi mogla proti vsakemu poizkusu omejevauja s\*oje a\x>bode in popolne neodvisnosti, tom već tuđi proti nevainosti sporov med grlav-nimi velesiJami BvTope. Jje mimo sodelo-\-anje nnUih sredn)et»vr«p^kih drtav, pred-\sem na gospodar^keni j>odr<>^hi in iiM>nla tuđi na področju mednarodne politike, more ob\-arovati »rednjee\ rop**k© drtavef da ne postane jo igro*« kakih vele« 11. Niti Neančija niti Italija in ndti Rusija ne more trpeti i^dcljućnega vpliva ene izmed njih na tem ozemlju. 7i^ Poljsko bi bilo iz-koridčanje Br^dsnje Bvrope po Nemčiji pa tuđi po Rusiji naravnost katastrofa, žitv-ljenaka nevarnost. Ttidi Francija, An^Uja ln oe*> Zedinjene drZave "evorne Amerike bi ne mogle ostati ravnodiiAiK\ te bi hotela ena izmed velesil Izvajati iiJtlJu^no oblast v srednji Evropi. V koristi sveta bi bila ohranitev in konsolidacija iz neodvisnih malih držav obstojf^e srednje Evrope, ki bi ne bila po<*rejema izkijitfnefnu vplivu kake velesile. Mimo in prijateljsko sodelovanje med temi državami je glavni pogoj, kakor tuđi najboljSe varsrtvo proti vplivom ene same velesile. Ceškoslovaška, ki je pođsda 2e mnogo dokazov svoje volje, da sodeluje v okviru svojih možnoarti za dosego tega velikega cilja .ostajp. še nadalje pristaš te politike tor ji bo ostala tuđi v bodočnost i ^ve^a, ker je prepričana, da služi ta politika isto-časno njeni koristi, >mkor tuđi aplošnim mirovnim koristim tn odkritosrtnerrnj med-narodnemu sodeloa*anjoi. Kriza belgijske vlade odstranjena Bruselj. 27. sept. AA. Po viS>raj&nji seji mini^trskega eveta >e pre.tee«ln-ik vlade Van Zeeland prečital novinarjern naelelnjo iz-javo; Da bi pri&lo «io izraza nu"5sebojno zaupa-nje veeh članov in njihove enodušnc želje, je minifitreki evet proučil \*pra^»nja. ki eo ne dnevnem redu. Predfelnik vlade je na seji sprejel fi^rlasno željo gvojih iFo-Ielavcev in je opusti! namen. ) J6 prebivailstvo navduseno pozporu m> izzva-la veiiko senzacrjo, ker je v tej kaznilnici tuđi zaiani Al Capone. ki pa, kakor se doznava, ni sodelovaJ v uporu. Borzna poročila. INOZEMSKE BOR2E Curili, f?7. septembra. Beogrrad 10.—, Pariz 14.935. Lonlon 21.57. New Yark 435.375, Bn*©lj 73.30, Milao 22.925. Amcterdam 240 775, Berlin 174.70. Dunaj 79.80—82.05, ' Sina 2 .'' ^EOVIKI MHOftU«*«^ n. m*m**m «J#»* ' ^• ^9** Lep praznik v Mariboru Včera) fc prasfanrUa — rilnnlm Tujsk* pmmcf xv#sa Mlrtaico ffToHsa dela Maribor, 27. septeinbta, •ovijena prtđ 10 Mi da pobudo tsjkratneg* veiikepa lupana BMmhot*k#» obte^a in po-T-Dej&eje* podbam & dx. Otanarja Pirkinav jerja, je staraj aTefecuio proslavila lOletni-eo svojem* fteumorae^ra. in plodnoga dela ta povzdlgo ti°a t.uj6k«Km prometa, hkra-tu pa g« je preseliti v nove poslovne Jo^ kale v Marodavnem ma.nbor»keoi Oradu, ki so bili po aafrtu g. ing\ F*a$e Deva fpoMne v veliki kn/.irt-eki dvorani. Udeležili so a& je mnogi xa etopniki ^koraj veeh naSih turistieaih usta-nov in krajev. pole«j njih tuđi zastopniki raznih osrednjih državnih in turfctfčnih ura-dov iz lieo^Ta'la in napoje«! delegat* iz inozemstva, kj bo d©1u mariborske Tujsko prometne zve7e f tp»?i izrekli svoje ;>olno T*ri7nanje. Od navzočih oinenjamo zinuti fT^n. inFpektorja naSeira 7.pWni$keira prometa, g. Blagojevića, xafc>toj>nika bana na-čolnika ?. kima-ir»trattii direktor £. Ivo Subio, ki je 7.nan kot eden najbolj inltMativnih in neumornih «Ielavcev 7-i naš turizem. Najprej j*» pred-laiTal udanot-Tn*1 brzojavke Nj. Vel. kralju, hanu dravukp banovino in drujrim odličnikom, katerih r<*sorru> «1p!o je povezano t našim turizmom, napo^l^d pa tuđi prvd«eth> priso>-tfitvovanjp leppnm jubileju, Takoj po pozdravnih be^odah je dirpktor «r. Subip imol slavnom*en nagovor, v katerPni je cio v«*»h podrobnosti rarP-lenil in tolmar-il ogromno in nesebično delo maribor^kp TVskn pro-mptne zvezt. hkrntu pa j/.rekpl naivrrjp pri7.nanje prpd\-s«m njVnem« ra\-natclju ?. Joafoa I. Looau in todi O6t*l«mu Tvm.im<*x\u iiflMnrfftvu. W je • evojim HioaeTaiijem in potrtvuvaiaim dalom v r%tiJu tami pri-pomoglo do lepib ui^ebov. Po elaviKMtnem govoru *o mt otf{mml\ k bđ««di ter itrekM joMlantki iskrene 6««tit-k« in prirnAĐJ^ frjeo. iiiepektor g. Blafoje-vić, laetopnik bana g. dT. Ka**$, r—loptiik avstrijekega trgoviMkesra ministra *. dr. Braua, direktor zagrebftke svece on?ka koča je po novi cesti manj-^i^ avtomo-Silom do^topna že d^inee prav v kratkem č^w«. ko bo doerajena nova >-"^r\ pa bo dostopna tuđi največjim in naj-tc^jim avtokarom. kar bo v turisti^nem r*^-voju na^ep^a lepeza Pohorja igralo važno vlojro. V zvezi f proslavo deeK>tletnice dela mariborske Tu.Vko promptno zvmc je posebno tantmiv(» in za na?e razmere razveseiji-vo, da 60 njene napore in u*«pehe vei navzo-či delegati naših tiir:j=;t.iixnih tiP-tanov in državnih oblasti iskreno pohvalili, obenem pa poudarjali, da hj mariborska Tujsko prometna zveza po svojem delu, idealizmu in iniriativno5fi lahko služila za v?ot v^em ■lrtira\Tiaval zanimivo >■■ ugrabit elj-oko« afero, v kateri ni igral glavno vlogo eaharkn, tem veo — ljubezen. Sin jeseni-fekega hotelirja P. Oton in njegov prijatelj 2. Frickrik sta bila obtožeira, da sta šoferju S. Filipu vzola s silo prostost ter se hotela polastiti nekih pisejn, ki jih je šofer iniel. P. Oton je pa tuđi šofepju ne-varno giozil. Dejanje sta obtoženca, ki jti je zagovar-jai dr. Vovk, prtnnala. zanikala sta pa Ikrivdo. Sodnik >u je apozoril, da ne gre kar tako Oloveku jemati svobodo s silo. P. Oton je trdil. da je šofer prostovoijno šel z njim v avtomobil s katerini so se z Jesenic odpeljali na Podbrozje, kjer je irael šofer shranjena pisma, zaradi k^terlh je nastala ta afera. P. Oton je piipovedovsl, da mu je žena povedala. da ima Sofer neka njena pis:na. Šofer se je pa baje z nji-mi bahal po Jesenicah. Obtoženčeva že-na je spoznala šoferja, še preden se je poro-čila s hoU»lirjovirn sinom, šofer se je v njo smrtno zaljubil m ji nsprestano pLsal pisma, še po poroki jl ni dal miru, tem-več ji je pošiljal pisma, v katerih je po-roćeno ženo pretovar jal. naj pobegne ž njim, sicer si bo v obupu končal življenje. 2ena je bik tako ntprevidna, da je šofer-ju oilgo^-aijala. ker sp je bala. da si bo nesrećnd Baljubljenec res kaj naredi]. To so bila pisma, katera jo hotel obtoTienec na \*sak način dobiti v svoje roke. šofer mu je obljubil s čast no br.sedo, da mu ho pfcsma iaroćii 12. juHj-a v kavarni. Oton je v spremstvu »vojegra prijateijr Fride-rika šoferja zatnan iskal v kavarni. Prijatelja je vzel seboj za pričo. Ta5co jrnia ni kazalo ni? bolj panietne-ga. kot dn izvabita šoferja 2 mijačo in na kak*en način ilobita rili o pi»«rm-ih. š^fer je rekel, dri plseni nima pri a-bi. temveć doma v Podbrezjah. Zato so se odpeljali proti Podbreejem. Sofiral je Oton. ker šofer-ju Filipu ni zaupal. Sofer je »edel sadaj v avtu. Obtožonca sta se zagovarjala, da je Jof^r proetovoljno s:<3el v avto in ea ništi s 9i!o spravila v voz. V Podbrezjah je št)fer hotel pisma rea izroditi Otonu, pa ae je premislil. EKnnaOi so mu rekli, naj jih ne da, ker mu bodo morđa še prav pri&la. Oton tuđi ci pristal na to, da bi pisma vpričo njega se*gaH, hotel jih j« ime ti v rokah. Kot priči zasliSanemu šoferju je soonrik rekel, da bi bilo moSko. da piam-s izroGi mo2u Ugrabitev je *ofer orisal malo đru-gače kakor obtoženca. Oton ir FTiderlk eta bila za vogalotn garaže skrita, ko je pripravlja! avto. Oton je aftočU od «adaj nt"ctj in ga prijel za ramena. Ko ie napa-dalca odbil, ga j» prijel Fricferik 2a obe roki, da se nj mogel ganiti. Zato je klical na pomoć, nakar sta mu zamasila usta. Oton ga je potinil v avto in ker je bil ves prestrašen je pristal na to, da se odpe-ljejo vsi tri Je v Pođbrezje. Otonova fcetia Je izjavila, da je zahteva-Ia pisma naJtaj in je njej in možu šofer dal Ćastno besedo, da jih bo dal, čaertne becede pa nikoli ni drtal. Ker je ftofef mm . kdo ve kakšne sile in keir je sam pristal I na to, da se odpelje z njima v Pcdbrezje, je sodnik oba obtožeoca oprostil krivtie in kazni zaradi pomanjtktamja dokazav, da bi s silo vzela šoferju prostost. Tuđi zaradi grožnje, katero je Oton sporočll po neki drugi ooebi joferju, da «e mu lahko še kaj hujšega pripeti. ako pišem ne izroći, je bil P. Oton oprošćan. PKESTOPEK PO § 122. Kmečkemu fantu 26 let staremu Jože-fu Z. iz Sv. Duha pri škofji Loki je ob-tožnica očitala prestopek po § 122 k. z. To je paragTaf, ki grozi s kaznijo tiste-mu, ki kupi ali shrani in uporabi ja voja-ške predmete. Jožef je nekoč v Juliju pogostil nekega vojaka 3 kruhom in mleftoom ter je sprejel za plaćilo dve vojaš.ki odejl. Jožef je pn-znal, da je imel od?je, ki sta bili last erar-ja, zagovarj^a se je pa, da je odeji vojak zavrgrel, on ju je pa shranil. Cetudl bi bilo res, da je vojak odeji zavrgel, ne bi Ju emel Jožef shraaiti in uporabijaiti, temveć bi ju moral takoj izroč;ti vojaski komandi alj orožnikoni. Sodnik je razsodil, da je obtoienec kriv in ga je obsodil 1*5 240 dta de«Mime kazni pogojno sa 2 leti, ker Jožef Ucslej že ni bil nikoli kazmovan. Iz Celja - -c "N>**r«Va v nidnlku. V rudniku v Hudi jami pil Laskem je jamski voxićek pritistU 221etno delavko Marijo Marinico-vo s Trn ove ga pii Laskem ob ad in jl hu-do poSkodoval desno nogo. PcmesreĆenko so pi*eu je padla l&letna z.-darjeva hćer-ka Jožef a Ogrinčeva doma taiko nesredno s stola, da si je zlemila desno roko. Zdra-xi «e v celjski bolnici. —c Umrla je v p^tek v Pečovniku pri Celju 461etna pos^stnica Terezija Kroflo-va, ix)j. Catix>v«L. v soboto je umrla v Vr-varski ulici *t. 1 v Celju v starosti 69 let zasebnica Marija Scheicherjeva. roj. Ko-kožarjeva. taSča. akad. slikarja g. prof. Miroslava Modica v Celju, na Dobravi pri Celju pa je umri 821etni pr^užitkar Janez Cocej. Pokojnim bodi obranjen blag apo-min. svojem na*e iskreno »ožaije! —c Ucendraiiie bikov aa obmoćje me-sta Celje bo v torek 12. oktobra ob 8. na sejniišču v Otljru. —c Juf(OKlavija : La&ko ft i 1 (« : 1). V nedeljo pppokine je bi*a na. Crtaaiji poctoa-vezna prvenstvena tekma med celjako Ju-go«lavijo k> Sk L-aAkim, v Icatesi je Jugoslavija zasluženo zma^ala. Dotna6ku «0 bili tehniono boljci od g?O0tov in ao bili tuđi akoraj ves Čas v premoći. Goli aa Ju-gt>sla^"ij® so padli v 35. in 39. minuti pr-v&gk teir v 5., 17. in 33. minuti drugega polćafla. Zadnji gol aa Jugoslavijo je bil lastni gol Laškega. Goatje so zabili častni goi v 31. minuti prvegti polčafla i£ eaajst-metrovke. Sodnik g. Hobacber ni imel te£» kegra poala. —c Celje : Trbovljfe 6 : 0 (Z : 0). Po tekmi med Jugoslavijo in Ladkim j» bila v nedeljo na Glaziji pred 300 gleđalci Odigrana podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Trbottjami. Oelja-ni so tehnično in kotnbtastorno >a dob«r razred prekašali Trboveljčane. Krilflk* vrsta in ožja obramba Celja sta igraM sml-setno fn požrtvovalno, naipad pa je btl preveo ležeren. Gostje m> nuditi s*k> primiuv-no igro, svoje neanan>e pa m bdtaU fta-doknoditt s enirovostjo in tftssportflijii V«-deajam. Celje je bilo ves čas ▼ absolutni premoći. 2e od vsega začetka je uprUar-jalo aOccijo za akcijo proti trbaveiifcMnu golu, toda napad dobre pol ure ni tftOgei aptaviti žoge v mreso. Mnogo pcfBk wk je | pokrmril napad nm, veliko žog p«. je postalo pkn iarrstue^a trboveljđkje^a vra-tarja. Mi y t7. mM. |in mPrto. V zadnji xota«tt prv epa poltaaa povi** 1»" brajc iz snaJaHneti u>Hf nft] : o. r 7. mi-nuU druftfm polćasa pa ftMnic pt»v tako iz emjrttoetrovke na 9 : 0. V 18. m*. je zopet Brttbsek na flMStu m posije žogo mtnM) vrStflPja, v mre^o, te BUnuto katfbS-* je pa izbeljla Đobraje reattltAt. v 21. mi- nuti porine Ahtbk togo iz gneće v mrežo in postavi končsvi restiltat. Celje ign do koAcm na titcM^ijaict ftorfci, na^ad pa zaODm kiecvo Igrati ttt m motm igra prvđ goksa. Gostje začoo «avl«6*raU %gn> ▼ taki meri, da mosm modađk eno minuto pred rtgulMitei kitiMit «fcJju6rt4 o»-nimlvo tefcmo. Tri minute prad koncem je de MkljućU «negpa igralo^ IVfcovelj. Sodil je g. Rgtepr»cht objeMttvno, bil pa jt ft« prnrnaln aoerglćen. J«lij C«zar — otvoritvena predstava V krasni #preaU je t#la pce^lstaTa naogt Ulorenega prlJMinja Ljubljana. 27. septembra > V nabito polnem gledali^ča se je začela I v fiototo dramska pezona z leno. učinkovito uprrtoritTi)o Shakespearejer? fcaloigre v pc* ' tih dejanjih >Juiij Cezara. Sedemnajet let in pol je minilo po prvi upriaoritvi trn Uiko isTedljive drame na ^lovenskem odru. Takrat je pisal W. v L], Zvonu: >Za tako veliko zgodovineiko dra-nx> je treba vsega: dobrih igralcev, temeljite priprave in pravilnega ume van ja vlog in primerno bogate vnanje oprem?; končno tuđi resničnega zanimanja občinstva. Vrhu-tega pripada v Cesarju tuđi easemblu velika, ▼ 3. zgodo-vioski Ce^ar je padel ob niarc^vih idah 1. 44., Shakespearovega Ceszarja pa je zadela eliena usoda deset dni pred leto^njimi idami (5. marca 1910) na našem odru«. Z zadovoljstvom smo se v soboto prepričali, kako lepo je napredovala naSa drama od tistihmal in koliko poizojev imamo da-nea več za to, da Cezar na naSeni odru ne pade, t?mveč zonaga. W. je zapUal. da je ^konćnot treba resničnega zanimanja ob-činstva za igro; jaz pa pravim, olj€sv». zato sposobne tuđi najbolj rea- Samo nečega še danes ninaamo: >ljud-stva« in igralcev v zboru«, k&kor i ili nismtio in pač še do1gt> ne bt»no imeli. Tako v ljudskih nastopih Se danes ni na-ravnosti, iskrenosti, skladnosti in tište pristne igraJske lntellg«!noe, ki je potrebna, da izgine dDetantiaem, rslljtv, smeien in mote^, vzlic vsi dresuri okoren in gla-sovno nezrel. Da je na5 oder za rimski forum ali za bojičče pretesen, in da je >ljudstva* ćelo tu premalo, tegra ni treba ie posebej podcrtavati. Igre, kakor Julij Cezar, je treba torej pri nas uživati s so-delovanjem lastne najživahnej&e fantazije. Naslovno ulog-o Cezarja predstavlja Le-var, ki je dal diktatorju zunajijo in no-tranjo pobudo z moćno, vseskozi nara\-no učinkovitostjo. Ma.rk Brut, naj več ja uloga, je našel v Janu odličnegn interpreta, Kasij je Skrbiniek, Mark Antonij Grejforin, Ok-! tavijan Kralj, Kaska Jerman, Decij Brut Drenoveo, vedež in Artemidor v eni os^bi Debevec, Marul StupU«, a Klavdii Pofo-kar: vse dobre, po dikciji in maski prr-tehtane, bistro označene osebnoati. Kal-pumija Marije Vere in Porcija Mire Da-nilove sta kajpak polno zaiovoljevali. Je pa §e dolgn vrsta ma.jn.ih, ttidl epi-zodnih ulog", ki večinoma vsaj nišo motil- , nekateri pa 30 seveila Še močno žačetni-ki. . . Največjo zaslug-o s» veeskozl prav za-dovoljivo predstavo ima režiser prof. O. fte**t. ki je izvršil težko nalogro za. naJe razmere odlično ter igro v O. ZupanCiCe-vem prevodu tuđi primerno krajSal, da je bila zaključena *e pred V« 23. Glavni igrralci. Levar. Jan. SkrbinSek in GregDirlTi, so želi mnogro iskrenja priznanja in zlasti mladina je bila navdtišena. Fr. G. Mesarska stavka končana Ljubljana, 27. septembra. Stavka mesarskih pcmočmkov se je kon-čala že včeraj. Kolokt;\T)a pogodba sicer še ni podpisanji in delovne razmere ni-so urc-jene. Toda pripravljen je teren /a pogaja-nja in tuđi ustvarjeno primerno razpolo/e-nje, 6* Uhko priđe do aporazuma, če bo vsaj nekaj uvidevnosrti na obeh straneh. Mesarski pomočniki so zaćeli stavkati v sredo in prv* da-n je bila stavka popolna. Takoj se je pokazalo, da imajo nekateri meaarski podjetnfcki razirrrvevanje za -zahte-ve pomočnikov ter da ne odklanjajo poga-janj za sklenitev ko!ekti\*ne pogodbe tako breoEpogojfio kftkor »o jih zastopntki /druženja ob prejšnjih prilikah. Zato je organizacija začela zb:rati podpise pri mesarskih mojstrih, ki so potrdili na posebni iz-iavi, dt so za sklenitev kolektivne pogodbe. Pri nekem večjem podjetju je pa bil do-sežen sporazum že v sredo zvečer, zato so se pomočntki pri njem vrn:li v četrtek na delo. V petek popoldne je bil sestanek mesarskih mojstrov. Udeleži>a ni bila številna, saj se je sestanka udelcžllo i/med 145 mojstrov samo 65. N'a tem sestanku so mojstri glasovali proti sklepan ju kolektivne pogodbe. Kazalo je. da se bo zaredi tena spor še poostril. Včeraj je DeLavska zbornica povabMa na sestanek z dcla\-skimi zastopniki mesarske mojstre, ki so s podpisi potrdili, da so za sldenitcv kolekti\*ne pogodbe. Šestanek je bil dopoldne v restavraciji »Strukelj« Ude-l©žil se gt }€ tuđi kot zastopn;k mestnega poglavarstva g. Derganc. V razpravi so ob-ravnavali zahteve meaarskih pomočnikov po oMiutku kolektivne pogodbe, ki je bil izde-lan že lani. Predvsem so skušali omiliti vse oštrine osnutka, da bi se pozneje pr: poga-janjih Lažje sporazumeli. Z-astopniki delav-»tvA «o pristali na nekatere korekture osnutka kolektivne pogodbe. Popravljeni osnu-tek bodo razf>o«lali vaem mesarskim moj-strom v Ljubljani. <^ez nekaj dni bo pa me»tno poglavarstvo sklicalo zastopnike de-lodajflicev in delavcev na sestanek. Na njem bodo raspra vi jal*" o sklenitvi kolektivne pogodbe. Da bi bilo za pogajanja ustvarjeno 2tK»nejse razpoloženje., so zastopntki delavfttva skleniii, da se mesarski pomoćni-ki takoj vrnejo na delo. Javnost bo nedvomno pozdravila sklepe dekivstva« ker si želi. da bi prišlo čim prej do sporazuma. Z vozom v Savo Breaj. 27. septembra. Na Bregti pri litiji «0 imeli včeraj £e-gnanje. pa. ae je razneala med izUetnlki v«a»t o hudi neereći, ki ie »wlela tukaj^rije-gav pooestsiika r>RK>v4Ica. Draoviek je aprarvljaJ les is Maljaka, hriba blizu Bre-gs>. Spet se je odpratvil z <*>ma in J3 kn?-nil po ceati aa Savo. Cesta pa je preveč atatia, zato oo zadnje rnovis«k je bil že bli*u Maljaite. Tam je ceata selo ozka, teče tik nad močno naraslo Savo. Drnovšek se 5» »©tel ogniti enetmu kupu, pa je pri-šel konj preblizu roba in je vse zdrčaio po bregu v Sajvo. K areči je breg- zaraščen s ck-^rtjem. Vob ae je ujd m^d debla, kenj pa ae je zakotalii v vodo. Oje ga je tidčalo z vao Mio v valove. Konj ae je branil na vse naftna, pa od mogel iz vođe. Ker je bil pcegiđbutoo t vođlt mu oiso mog-li pomagati. Ooapodarja je iprglo Ob aftvo, dobll ja htode ootranj« po*kodbe, p^Mjev atra tan sa laotija apuatU pmr do njega, da bi ga reiU. Konj ga, je pa med brcanjam uda-rfi v rebra in tako je zadobil nesreCni g-o-•podar ie hujfte poAkođbe. [ fvaj^pc acvoa ja nnai aaaii vnotraiOf , Bogo. Ta je sedel obmjen od Save proti hxibu. Vide^. da se Je zgodila nesreCa Je nag"lo odskoči! in je oatai nn cesti. Mimo je piipeljal ta ča« eden izmed slateeuskih vozaiikov. ki je pri^kocil rirnovšku na po-moJ, pa je bilo že pi-epozno. Konj je Toil ž? u toni 1. Graščinaki vo«ndk je ol Bvoja konja, da je s pripremo iz\*lek©l i^K>d oe-ste r>rno»vškOv voz m konja. DrnovSkovi so znani kot eaa natjboljj marljivih ilmžin na Brepi. Obdarjeni so s šteivitoo družino, a inu?:o majlijno posest-vo. Gospodar si ja kupil konja, da je z vožnjami pomag-al preživljati družino. 2^daj pa jih je zadela huda nesreća. Kakor vse kaže. je glavni vzrok nesreće nezavarova-rr* cesta. H Fttria — Slaba letina jesenskih pridelkov $e obeta. N'aš kmet je pričakoval, da bo vsaj jesen lepa in topla, da bo lahko pospravil svoje poljske pridelke v »uthem vremenu. Nekaj dni sem pa ze neprestamo dežuje. tako da je kmet pri okopavanju kro-mpirja zelo oviran. Tuđi otava st ne more r>osu-šiti, tam pa, kjer so bile poplave, pa je popolnoma uničena. Zadnje dni je tuđi Drava narasla najmanj za 2 m nad normalo ter je na nekaterh krajih polavila rodo-vitna polja. Tuđi vino^radniki se pritožu-jcjo. Vinogradi so v splošmem vsi dobro kalali. Vsak si je ž-elcl jesensikega solnea, da bi grozdje pridobilo rLa sladkorju. Zaradi neprestanega deževja pa je začelo grozd-je pokati ;n gniti, tako d-a ga nekaUri ie obirajo. Pristojriii oblastv«a bi pa naj pre-skrbela že sedaj trošarine prost 6ladicor za slajemje mo§ta. — Javna telefonska gm^orilnica je pri nas pomanjkljivo ozn-ačena, da bi jo mogel vsak tujec najti. Potrebno bi bilo, da bi se , na poslopju Predujemnejja društva, v Icate-rem je po^ta, na vhodnih vratih napravil v^den n*pis »K. telefonu« z označbo oradnih ur. tako da bi Uhko vsak tujec brez po-vpraševanja aa>el telefonsko govorilnico. — Opehatjeni trgovci. Nck.i bre7,po*elni, ki se je pojavil v Ptuju, si je znal pomagati, da bi prtšel poceni do živeža. Sam si ie ! i/rsta^l nekakšne nakaznice s potrdilom, da je v službi pri tej in tej tvrdiki. Nekaj tr-govcev mu je naredio hi mu dajalo blago aa up v vrednosti več tisoć dinarjev. Ker pa ni bilo plačila, je bil mož ovaden policiji in ga je poPcija zaprla. Kras| dobi »Patnikovo« pišamo Kranj, 26. septembra. 2e je kazalo, da eo \©a pri/alevanja na-Šejra »Tu>sko-;rometneea društva« po ustanovit vi >Putnikove«: pi*»Ajne padla v vodo. Odi>orniPutnika€ že v poletju ni izvedel, ker bi te 8 tem naprtilj le nepo-trehni stroški, -đoholki bi pa oetaJi isti, kot doele). Radi tejra te je druftvo postavilo na etaH-šče, da otvori podružnico »Putnika« le, če v Beogradu o'etopijo vge posle, ki taki isamostojni podružnici pritičejo. To atali^e je zlasti -zastopal in foreiral agilni tajrik društva jr. Kozman, ki je s svojimi Mevil-nimi intervencijami dosejrel, da se bo « 1. oktobrom otvorila v Kranju popolna. «amo-fitojna podružnica »Putnrka« z vsein pripa-dajočim delokrogt?m. P*arna >PutniAa« bo za časno prikijtičena pi^arni »Zrlruženja tr-govcev«, ker bo po zimi imela Hak le onrav-' ka z domaćitti. Obenem bo pa ta prik^noak mnogo oenejiiL kot ya najetje i^amo*tojn©jf» lokala. Kurjava, ra/^vetljara, tolefon. ia^a-tar. vit bo gkupno, troba bo le dobiti eeo f^aniAco ino^, ki mora najprej pr*kUcir»-ti pri »ratniku* v LjuWja«i, ki p* bo vrNJa. tuH posle Združen ja. Tako no »Putnik* ime! biljetanit-o (v»e voza« lićtk« i& tu— in hK>zeni*fcvo\ nirnjnl tu je vmJut«, vr^il železnJŠko 7&\ arovaoie. re-7erTiral upalne kupe je, orpaniilral lOete, prt«krboval bo vizume in f>plnh daja.1 vi^c informacije. Rekli ^mo *e. d.i bo sa^fikrat »Pvtaik« n^tanjen v pisani i »Združen ja trpoveev«. Akcija, za posta\ ittrv paviljona i? lajtoih atroškor ?♦» p« na.laljuje. \ekalu> i*zbfan jV* t« Ml prostor v pa ritu *H>lcir tt-skarne Sav***. Za-^nji 6ofi pa ao invfdtrncl izrazili nuienjc. da bi to ćelo* no »liko parka pokvarilo in da bi i* tuđi ».|K>iiu*f»ilc kralja Petra I. preveč zakril. Vcndar ne bi bik> na-pak, če tki 5^» ponovno pj-ctnotrVU> vf^ tj*— tn proti pr^dloire sr-l^io pwtavitr*» paviljorim. v jmrku. M^rda ne h\ lepa Htavhn tako jjro-7no ličinkovala. kor »e nekateri hofa. To jf edini od|T^i 1pr<*tor. potem ko j*» bil prtvtor pred Rot^som tvikloujtn, Ot*m vpraSnniu bo na pritKvmji ob(vms.ki *«?>i r.17-pravlj,il olK-in^lci odbor. Ct» prostora v parku tp* no : Ponedeljek, 27. septembra kato-li^ani: Kozina in !>amijnn. DANAŠNJE PRlKtUlTVE KINO IDbAL: Na morski padini. KINO MATICA: K i tare (Melodije ljutver-ni). KIXO SUH,A: MetiMo v op?ri. KLNO TNION: Condottieri. KINO SISKA: AUotria. KINO MOSTE: Franaka C»i»al >LilW ia >Peklenska krila<. RaMtava Kluba neodvisnih v Jaki>pft£e-vem paviljonu DE2LRNE LKKARNE Dane«: I>r. Pin-oli, Tyr*#>va cesta 6, Ho-čevar, CelovSka ce^ta 6*2, Ga rtu«*, Mo«ste— Zalo^ka ce.«ta. \oben ljubljanski pes zđaj več ne /ayav ker pod nagobčniki so pozabili — in kdo med nami se Se spluh usaja? Če smo jezike hlapci izgubili — to menđa ni tako pregrvšna graja? Fotografiraj titdi kadar ni solnca Ljut>ljaiijj. 27. septejnbra. V vsaikdanjetn govoru spravljamo v zve-ao z izxazom ^sport« ć«rto stvarj) ki ni-ma.y& mnogo opravka s taložno kulturo. Tako imenujemo zhiranje znamk ali rojo kuncea- in kag podot-nega. sport. Vae to ao fastl vr&ctne zatterrm in jpoto\ro n-. brez koristi. Toda sport v pravtm pomenu be-»ede niJBO. KaJko pa je potetn s foto^rrafi-ranjein, ki ^a mnogi navduAeirv^ amatrajo In cwiijo ko-t sport. Omembe vre<±nih te-le^ruii vaj pač fotografija ne zahteva. Toda tuđi prave spoarlno panoge, kakoc smu6anje, nogt>mf?t. «(k/>k v %-iSino niiiao samo izteljućno stvar mii»ic, sdcer bi bfl CKTjaSki težak s skrajno razvi tima mišica-mi ideal aportnika. Toda. pri sportu g-re predvseim za to, da \vpo tn dobro iaobliko-^•ane miAioe popomoma otrvladarno. 2ivci pa so, ki mišice dirigirajo. Tuđi od-ločajo pri startu, pri teku, smuku v v*S-nejgih trenutkih. S tega vidika pa je tuxii fotografiraji-je sport( zla«ti ako ne slikaš sarr.o v nedeljo in ob lepem vremenu, teonveć ti Je fotografiranje resna \-eakbl&<>«rt?m nebu. Ce si morejo pri tem privofiĆJti »a slikam.je fce taa od etiarjatih <1opoldne ćo dveh popoldne, potem so ?e posebno srodni. Naravno postavijo maloga Marjančka ali teto Liizo ah kogarkoli Ž& v nijbolj jako aotoćno luć. sicer mi«tl)o, da ni»o popolnoma izbrali ugodne avetlobe. Taki lju<\je mialijo, kakor 00 mislili amaterji okrog leta 1900. Od tedaj pa je fotografska tehnika vseetraurico na.predovaiau Ob-ćutljivoat fkknov se je moćno drvigniia. Na)boij občatljiva tjnulzija tiatega ćatfa ja bila 7 daeetink atx>pinje DIN, doćim iinajo nadi najbolj občutijivi ama.terslti fiLma d«L-nes že 21 d^Mtink obću-tljivosti Uaopan SSt. Vaake tri desetinke »topinje pa po-menije podfvojitev obćuUjivosti. Ražen tega ao bile pk>£ć*» b\o] ća« ob^utljive sko-raj aanio aa modro barvo. Nlso mogle podati moćno rde£kajste evetlobe jutra ali poaaeg-a popoldneva. Zato je njihova ob-čutljlvost v zgodnjih in poznih dne'.iiih urah a^lo vpadla. Ortohroniatski fi!mi sedanjo^i, zlasti pa Se p«nhromata*d pa a> obćutljivi tudt aa ostale barve spektra in omogoćajo sne-manje tutii v zgodu jih jutraa^ih tn poz-ntti ve^ernih urah. fte v«*ć. Ta vedllca ob-ćutljtvost dopu*6a tuencev t& moravsko banovino je imelo včeraj občni zbor, ki je na njem sprejelo revolucijo, v kateri med drugim zahteva zbolj&naje položaja općinskih uslužbeneev. Zadnje izpro-memhe v uredbi so prineele ob&adcim uslužbcncern občutno po^Ub.lužbencev je stalnost v phi'/Jn. — Obćni zbor Zveze šahovskih araStev. Zveza šahovskih voj;iki pri-peljali iz Potkovo« 141etnega rerkovnikove-Ca sina Jauezu Novaka, ki ^ra je doma bik na*>adil na ro^ro in era amrtno nevarno po-škovloval. Rairovi m) se nesretnemu dečk.u 7af»ičili v jiljuča. ReSevalci *o ?a prepe-IJa.lt v lM»luitx). — Pre«.'ej hudo ^^ je pone-«re<*il 2.Metni kljur'a\-nič,tj- ViJjem Gerjol z Rudnik«, kl >» i^t IH & kolesa ni si pretre-*el možtrane. — Tret|i žrtev ne>*reče je pfiK-tal inertni ul»o7.ož.iča e-o i vlakom pre[*e!j«±i v LjMNjano. odtod I>a r«j*evali'i v bolni-^nico. — Tovamišk« *io-lavka Marija Po£«M*nik. frtara 42 let in doma iz KrojK1. je padla \w stopr.k-ah in »i zlomila v C'leuku levo nojfo. — 250 kg težega mrtve ga med vrda *o našli. V o'vin-i Pararic. blitu Sarajeva se ie pojavil velik medved. ki jp napravit kmetom voliko ško^te. Zato eo zahtevali, naj so orpinizira lov na kosmatinoa. Of>la-«ti jim na nišo ujrolUe. Tako si kmetje nišo niosr!i pomagati. Vr M>boto zjirtraj je od-žel kmet Tomo Aleki>ikat drva. Tatu k1 !»a Tajrledal pređi poti velikega medveda in v«« prestrašen j* ibelaA nazaj v vas. Kmetje «o •« brž oboroiili t sekira* dm, motik^mi in kotamj ter odtdi v good, kjer eo oUkolili medveda. Čudno se jim je pa zdelo. da me kosmatinec oe gane. Sleil-njifi m> epoinali, da je maivei ie mrtev. Kmetje pravijo, da te jc preveo najede I av«i« koraz«, potem pa napit vode, tako da je Doginil. Obla«ti imajo pa kmete na •umu« 3* »o medved« iime pre-Ujsrali npk«j tednov žegnanje na Rožniku. VT6eraj je pa bilo ta romanje na Rožnik knnčno primerno vreme. Kak^ne vrste fce-ffnanje je bilo vt'eraj in kolikokrat na leto j« na Rožniku. ne vemo povedati. ka-kor ne maraikateri včerajftnji roma-r. Raje je na Rožnikn vselej. ko odpro f^rkev, že?rnanje. Zvonili so ve* rian mnogo boij kakor v Ri-n*u. Olavni spored žejpmanja je bi] Beveda r rostHni. — Mehani so bili včeraj zopet tako sretni, da so lahko posluSali prome^ na>1fii koncert. Oodba je i^rrala na strehi Kreiiitne b^nko. Liubljančani ^i domišljajo. -1a je bil ta kon-cert namenjpn njim. np v fast »t-ujc-em-r ter tuj^ke^a promet. —lj Sretna I^riška ulica. Ta ulio a je ena izmed tistih sretnih ljubljanskih tdic. k.i je pkoraj neprestano rarkopana. H-mo. da ni niti 100 m dolca, borno 7nali ^e tpm bolj oeniti neprestano prekopavan^. Zdaj kanali-jrfrajo uliro oh Bor5f.n:kovem trsu. Oevi leže nad 4 metre grlohoko. F»elo je nekoliko otežkotVno ker je ulioa o?fca. Cesta je seveda zaprta ja vozn! promer in ćelo za pe^f1 je /elo teeen preho.1 Opehni promet je tam preoej živahen zla^+I 7jufraj in zvečer zaradi Stevilnepra delavstva to-ba^ne tova me. % Ve^ornl trgovskl tečaj, potrjen od Ministrstva trgovine in industrije, se otvori na trgt>v»kem učiliSču »Chii«tofov u*nl navfKJ«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. BrerplafttJe prospekte in vsa. pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi trg*>vski predmeti, pisamiška dela. stenografijs. strojepis, nemSčina i.t. d. Solnina acmerna. —1] Mojstrski izpit. Pred komimjo zbornice 7a TOJ )e napravil te dni mojst-nski izpit v urar.^ki *troki i. Franco Bazei.1, dol-goletni urar tvrdke Fran Ćuden in pnTnani na? fotoamater. —lj Se eno cerkev popravljaju. Tuđi cer-kev na \ icu bodo letoe temeljito popravili. Dala eo se lotili nekoliko pozno. a upajo, da £a bodo koncali kljub vsemu pred zimo. Ob veeh prot'eljih ie stoje odri. — Popravljanje šentpetrske cerkve precej hitro napreduje. Pročelja so ž? ometana z grobo malto in glav no pročelja eo tuđi že prezidali. Zvonika sta pa že nekaj časa temeljito popravljena. —lj Drva to ie po 90 din m*. Na trgu za kurivo proda ja jo zadnje fase drva po 90 din kubični meter. Ljudi silno skrbi, če bo kurivo £e dražj?. Marsikdo ?e 5e ni mojrel doslej založiti z drvni i za zimo, zda.j pa kaže, da jih bo kupil ^e težje. Nujno potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da se prepreci navijanje cen. \>ak mora priznati, da eo drva zdaj že v resnici do\*olj drasja in da se tuđi kmetje ne niorejo vet* sklicevati, da jih "»dajejo prepo-ceni^. Ražen tega je pa še, treba upoštevati, Sl#rl)e<«a-sproti nebotienika se je zelo zavlekel zaradi formalnosti v zveči i odobfitvijo nairto*. —lj Obrtai«« »^»ftarJMB* »a paatmj iaUt v trbovelj^ki radnik v sredo, 2t. t m.. 04-hod ob pol S. ijatraj i gUvaoga kolodvora, Informari je pri društvu (Novi trg 5). —lj Ravnateljstvo iole Glaabaae Matiot obvešoa tem potom otarše da «e sprejema-jo gojenei u glazbeni otroAi vrt«c, sa *o-loGIaabene Matiee kakor t«ji m orkestralne vaje pod vodetvom prol. KaHa Je roja še vsak dan do 1. oktobra od 9. do 18. in otđ 15. do 17. ure. —lj Pogrob go Josipiae Voatiaore bo v torek ob 16. in ne danes ob 16., kakor je bilo v osmrtnici v »Jutru« pomotoma objavljen^___________________^ V SOLI Mlada u&iteljioa: Mihec, daooji «H me zopet tako jezil. da ostane* po pouk« eno uro tu. M-ihec: Met>i je veeeno, nai govore \jfaA-je o nama. kar hočejo. ZMAGA NA VSEJ CRTI! 1 ZOBNI KAMEN JE IZGUBIL ZADNJE POZICIJE dMEAN zobna krema čuva VaJe zobe in jim daje prirođen bloflk. SPORT Na sportnih priređitvah bogata nedelia Ljubljana. 27. septembra Prva jeseiiRka nedelja je im«la, z*lo bo-yrat sportni spored. V polnem taku je bilo spet lipraško prvenstvo, počivali tudS ni'SO podeavezni klubi. a prav tako eo fzkori-stili eno zadnjih nedelj. ki priđe ?.anje v poštev. lahkoatlefci in teniski igraici. Kakor običajno, je *eveđa najv«čje zanimanje vladalo po vsej državi za lijra§ko prvenstvo, t^aj to bile na epored-u izre*ino važne tekme. ki eo več »li manj odlooale o bo-doci itf^odi klufeov. Naša Ljubljana je morala v Beograd, da se pomeri z najmlajšam članom li^e. novopečenim Jedinstvom. H Beoprala je Ljubljana prinesla tooko. ree 7-kta vredno tooko. Kdor ve. kako t«žko se je boriti na tujem terenu. pre*l tujo publiko, po dolei in naporni vožnji, ta bo zna! ceniti u?peh T^ju-bljjine. Nas^a^-iti ie So treba, da &o Ljirf>ljan"ani ražen đveh minut vso ijTro al^olvirali Ie % de^etiimi ipra-či. kajti Slapar je bil že v drucri minuti bles-iran in je moral odetopiti. Tekma je o>*tala hrez rezuJtata 0:0. k*r ce redkokdej z«rodi. Ta. aa tujem i^ri^Su priborjeaa točka bo Ljubljani v nadđljnjem prvenstvu gotovo mno^ro koristila in utegne biti odlo-rilne važnosti! Hud boj ©o imeli v Splitu, kjer je »moj-eter z morja« Haj luk eprejel državnega prvaka zajrrebSkesra Oradjanflkega. Grai- jan^ki doslej Še ni *>i! poražen in je xa nje-era bil izid ^'knie bistvene važno«H. Držav-nemu prvaku se je posrećilo, da je iz Haj-dukovesa levjejrM brio*ra reSil drajroreno tofko, tekma je ostala remi* 1;1. Drt^rira-irrehški klub Hašk je moral v Beofrrad. kjer jp nastopi] proti KSK. Ker je knel Ha$k v zadnjem Času lept* iispehe, so bili Zapreb-čani precej optimi^ieni in »o ekoraj račn- aaH 6 Ha*kovo unajra BSK. ki polagoma prehaja v staro formo, jim Jp prekriž^l ta račun: Haška je prladko odpravii e 4 : 1-Za^rrtl"»šk;i Concordija je pa na domaćem teren u o<1 pravila Jiuro*ilavijo z 1:0. Tuđi Bask. ni imel sroče v Sarajevu, kjer ?a je 6 teAoim rezultatom 1:0 otpttvila Slavija. V pod^aveznem prvenstvu je bilo precej-šnje presenei-enje Jadranova zrnaca nad Hermesom z 1:0, prtv tako i»oe>h Rek*> v Kranju. ki je nasprotnika premagala s 3:2, a fcucH IjuhljaiK^ka Svol>oda je OHiliČno za-i^rala na Je**enicah kjer je naravn<*t pre-gacila Bratstvo ti narav-noet katastrofalno od prav tla po l^nvejzj>eca prvaka ŽeWni6arja s 5:0. V Čakovcu je Rapil ztnagal nad Gradjan*k£m z 2:1. — V e-eljskj sknnini je Celje zmahalo na/1 Tr-bovljami s 6:0. V stalionu ob Tyr*evi t-f*ti f*o giostovali celovški lahkoatleti. .Tunioreki in penion>ki ekipi KAC sta natopili prof»i Planini in ASK Primorju. V dvoboju juniorjev je Planina z.inagttia nad KAĆ-o-m 8 50 ; 38 U>č-kami. Na tetn mrtin^ru je Primorje v po-fttavi Gor^ek. Plek, Skušek tn 2?ur postavilo nov juiroslovenski rekord v balkanski etafet- 8OOx4«^)xž»X>xlO1| m v 3:2^. K.-i teniskih i^rridčih Ilirije pod OeMno- vim Erradoro so pa na^topiii v d/oboju Tr-žačani proti Ljnbljani. te v K)boto soffo^t-je vodili z 2:1 in svoj nat«kok povezali >e včeraj. Dvoboj Trst ; Ljubljana, ^e je končal 4:5*. Pri LjuW.jančanih st;\ u-^ v Banfi^ldu. Iz škcSje Loke — Gad sredi mesta. Jesen nam leže v deždo. a še vedno se zdi, da nismo vami pred strupenimi kačami. V ćetrtek popol-dne je šel učitelj g. France Košca v Solo Stopal je mimo Ruparjeve hiže po klancu navzgor, ko mu nenada nekaj zaaika pod nogami. Bil je gad, ki je hotel tez pot na škarpo, kar se mu pa ni posrećilo. Učitelj, ki ševe takegu srečanja ni prićakoval, je urno odskočil. potem je pa gada ubil. — Uspeh domaće delavnice, so bili trije velikanski sodi, ki so jih odpravili te dni v vardarsko banovino. Izdelali 90 jih pTi Homanu v Poljanski dolini, v Podpulferci in 90 imeli z njimi sedem tednov dovolj deku Sode so prevažali posamič na kolodvor. Prvotno so nameravali z ogromnimi sodi preko Mesnega trga, a ni šio. Pre-peijati so jih moraii preko Spodnjega trga. Vsak drži preko 15 tisoć litrov, veliki so pa tako, da bi se človek kaj lahko gibel v njih. Sodi 90 ševe vzbuđili po vaeh ulicah, koder Je vozU Mrakov avto, veliko pokornost. — Čuda prirode- Na vrt« hišne^a poseet-ni'ka Ivana SoN-a na Spodnjem tr^u 6ta dozorili dre breskvi, katerih prva tehta 28, a drupra 27 dkg, o*»a torej nacl pol kilograma. Iz Italije eta bili preneseni pred leti sgol) peSci, ki eo jih potem potienili v žemljo, a še nobeno leto m bilo bre*kev v velikosti debelih jabolk ... — Vojska najezđnikov je nastopIU. Po-ročali smo že o veliki Skođi. ki eo jo napravili leto? roji kapusovih belinov in njihovih gosenic na kapusnicah. Toda ▼ divljenju Je narava dober rejrulatoT. Cim sofi« gosenic^ zabubile. e&o nastopill najez^tiiki. \T5aj pri na*, v tolikem Stevilu, kakor jih nihče ni mogel priftakovati. Naje«iniki eo naškodili bube in lejrli v njih najnežne)Se d«le jajčeca. Po opazovanju bo nemara Ie vsaka dvajeeta buba gioeovega belina do-5akala nadaljnji razvoj, druge bodo pa po- kOTi^ali najerdnrki. To pa ševe ne mare biti vftstnemn in .^krbnemu vrt nar ju in go-spodarju tolažfa. da ne bi tuđi « svoje fttra-ni ht^oril \>eir.v ila sro!:izen jrasenii- o<1tx>!!-110 bob ^ini lx>!j zat/i-ra. Naše gledališče DRAMA Zaćetek ob 20. un Ponedeljek, 27. septembra: zaprto. Tarek, 28. septembra: Viničarji. Krstna predstava. Premjerski abonma. Sreda, 29. septembra: zaprto. Cetrtek, 30. septembra: Beraska opera. Premierskt abonma. * Prvo izvirao slovensko delo, ki priđe v repertoar nove dramske sezone, je drama v petih dejanjih »Viničarji«, ki jo je napisa! znani pišate!j romanopisec Josip Pahor. Dejanje dram*1 je vzeto iz našega, življenja in v posameznih vlogah nasto-pajo vsi vidnejši člani Ijub1jarj?ke drame z g. Cesarjem na Ćelu, ki igra vlogo vele-posestnika Marka Laha. Režija je Brat-ko Kreftova. Premiera VrniCarjev bo v torek, dne 28. t. m. za premijerski abonma. Tretja premiera nove dramske «e*one je »BeraSka opera«. Delo se vprizori v režiji ing*. areh. Stupice, ki je napravil tuđi vse nRCrte as. popom om a novo svoj«-\T3tno inscenacijo. Delo je izredno interesantno in je imelo Se na vseh odrih, kjerkoli se je vprizorilo, izredno velik in neoporočen uspeh. Vse vloge, kakor tuđi zbOTOvafci nastopi so najskrbneje pripravljeni in piičakovati je, da bo to deio tudl v T^jubljani postalo izređno privlačno. Pre-miera je v četrtek 30. t. m. za prerolerskl abonmžu Naaicdnja premiera v drami bo »Tarel-klnova smrt« in na to se ponovi iz pred-lanske seaone »Pesem s ceste^, ki je imela ogromen uspeh. Tako borno imeli v okviru ----------------------■---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- — ene^a tedna prwt> ostrtino l«to*n>5pa dram skeera repertoarja, kl prtde tuđi v abonma, te na odru in aloer »JuBja Ceaarja«, >Vinićarje«, >Bera«co opewx, >T»Pelkino-%-o smrt* in »Pesem * ce*te-c. l^Lkoj pri-hodnji teden za(ne drama » *tudij««n treh novih del, kl tvori jo drugo Aetrtinn novela, damske^a repertoarja. OPE RA Prva letofinja operna predstava v redni sezoni bo v soboto, dne 2. oktobra. Ta večer se vpriaori po preriedku 15. let ponovno na odru naše opere v popohioma novi zasedbi Kienzlo\-a opera. »Evang-eJjnik« z Josipom Gostićem v plavni in riAslovni vlogi. Opero dirigira kapelnik Niko fttri-tof. Sobotna predsta\'a bo 23a prcmier*ki abonma. I metniškA dvojica Pla In Ptoo Mlakar, ki sta s svojim velikim umetni*ktm de-lom proslavila svoje ime tako pri nas kakor v tujlni, piipravijata z v»o vnemo r naJU operi p Uiotkovepa baleta »Hudič na vati*. Siže baleta sta zasnovala Pia in Plno Mlakar. prlasba je delo zagret>Ske^a rektorja gflrusbeme akademije g. P. Lhotke. Balet >Hiw!ič na. vasri* je skup no delo te trojic« v pravem pamen« besede, ker so pisani vsi gribi na grlaflbo in tuđi v Ljubljani incte-lani pred leti v nadih kra-jih. Premiera baleta *Hudič na va«i ♦ bo po ttosManji dispoziciji v torek, <1ne 5. oktobra. Esperanto — da ali ne ? Napsprotniki esperanta vedno najde-jo Wa-ntfln s^x>-iHke proti KploSni uvtvlbi kiikrfnv crakoli ni^dnapodneva pomožneg« jezika, vendar f«, ka4tor nam prakaa kaže, ne na-sprotuiejo tej ideji H plobljef?a prepri^a-nja ali poznavanja stvari Mine, ampak ta-kor?ko^ \% gole komoditeta K«r ?<» Si *© porobili v studij sif«r lahkega in prepo-trehneoa sredstva za. me*1*ier©jno arp<>razu-mevanje, bi takoj saim »ehi oporekali. Sličnih prime^oT pcKnanv> v t'i<|H! r*ntwc«m jfi-banju mnopo. Ali n? zahteva lianainii bsm> nu|no hol) kakor kaiterikoli doiiedanj« Sasovno razdob je uv«*dl>o jeidka, zaradi ^voje lahkote in prakti^noKti dostopnega vsakemu, bilo in-telisrentu. Kilo preprost**mu delarou. r»o$r*-tašu ala ^iromaku. V tem mod^rneni jexikovn«in Babilonu hi moral človek poznati na tucate je&ikov. Kdaj m kako naj se jih nauči? S fim naj plaža učitelja, ko je ogromna ve/ina člove-Žtv« tako obubožala, da nime niti la aaj-primitn-nejše osebne potrebe. In rudi kdor ima te om^njen© dotrine na raaipoLago »H ima tuđi čas in enf*frik> mufiti ?e z uč<*-njem tujih jezikov, ki uhtevajjo c-elo vrsto let, preden bi «e en*%a kolikor toliko pri-u£ili. Ol)ratno pa je eeprantto tako enotsta-ven »n tako lahak, 4a «e ga lahko uaučrimo v razmeroma kratkem ćasii 3 do 4 meaec^v, ražen tega pa tako popoln. me ženske vpffa^mrale. ti-ka-j se ne o^eaim, zdai me pa ie vpraviu-jejo, za>ka>j s« n'm*m oi«nil. ' MALI OGLASI Beseđa 50 par, dave* posebe]. PrajtUo^ U0»to toaedB Dto L»—> đardr pooifitj Za pismene odgovor« glede matla oglaaov J« treba pruosa znamka — Popuatov zm mmtm oyta»» tt« ptlsnajna. Za šolarje obleke, perilo, Hubertus pla56i ttd. Dober nakup. PSESRES 3v. Petra cesta 14 KLIŠEJE JUGOO^AM^ SVPtTliA NASIPA Beseđa 50 par. đavek pOMb^ Najnaanjftl snea«k 8 Dto premog km praha, ftOtt* SUHA ĐBVA. I. POOAĆNIK ftobortfter* 5 -~ T*toiSedanja Nemčija ima mnogo razlogov, da se zaplete v vojno s Francijo, ksJkor jih je imela Wilhelmo-va Nemčija. Samo proti Pranciji hoće nemški narod revajiž-no vojno. Nevarncst. ki jo prinaša ta ko-lak, ne pomeni za Nemčijo nobenega vzro-ka, da bi opustila misel na vojnoi kajti Nemci so idealisti po svoje. Po mnenja Bmila Ludwiga ni ediro upanje v franco-sko-angleški zvezi, ki .tuđi Ista 1914. ni mogla preprečiti vojne med NcmMjo in Francijo, temveS reSitev laliko pričakuje-mo eddno od Roosev.lta On zr.a to, on se tudd zaveda s-voje^a po^ianstv:. žal je pa v ameriškem ljudstvu globoko ukorenlnje-no prepričanje, da je treba Erropo pustiti, raj sama ursdi svoje razrnera. Ce torej Ajne-rika ne bo prav ra.zumela se danjega položaja, j« vojni neizogibna. Skalpirana plesalka ; Prej pariškim ^odiščem bo te dni zani-miva ohravnava, ki bi lahko njeno ozadje p^raNlj za film. Ore za bitko, ki f*e je vne-l;i v n-eke-m plesnom studiu na Montmnrtru ino I dvema spanskiiiia plc-s:ilkania. Bitka >e nuiogo bolj shržila Čn» ti njunejra tempe- i ramenla. neeo ženskih čarov. Anirelika Ve- ' 1*V se je učila novih plf*r»v >• najetem štu- pa to razuiuela čieto e in navalila na i An^eliko. Jela p jf pljuvati v obraz, j« | muvati in lasati. da je Uilo joj KonC-no je | tvstal bojeviti pleisa^i mel \TS,t\ ^on las & kožo vred. t*l>oga An^relika p \& imelu na plavi za dlan veliko rano. Bila je napol skalpiran. tako da so jo morali odpeljati v lK>lnieo. Zdaj zahteva za ekalp 50.00 fran-kov odAkodnine. Župan na] preskrbi nevesto Angleži menda Se nišo izgubili ideaiov, vsaj v zakonskem jarmu ne. Ne zadostu- . je jim. da imajo doma veliko izbiro svojih j bodočih žen, tem več jih iščejo tuđi v tu- j jini. Nedavno je pisal neki Ang-lež županu nekegn mesta v Porenju, naj mu meJ do-maćimi dekleti poiš^e nevesto. Anglež je bil tam pred leti uslužhen, pj-zneje se j? pa vrnil v Anglijo. Ko je zlij sklenil oženiti se, se je spomnil. da so mu bila de-kleta ta zelo všeč. Zato se je obrnll k^r na župana, ki je njegovi želji r."!d ustiegel. Neki LondcnCan se je pa vrnil iz Južna Afrike in rad bi se oženil, toia njegova nevesta bi morala imeti do^ge lase. Tuđi on se je obrnil na župana mesta Rams-gate s pismom, v katerem pravi: Zdi ss mi, da je zdaj težko najti dekTeta z dolei-mi lasmi. Razočaran s?m, kajti vse ženske kar jih poznam, nosijo kratke las?. Zdaj pa vidim, da žive v Ramsgatu res ženske in zato vas prosim, da mi pornaoa4"e soz-naniti se z eno izmed niih.« — Pismu je bil priložen izrezek iz novin. kjer je bila slika Stirih žen in vse štiri imajo lepe dol-ge lase. Pariz—Newyork v 20 orah V tovarni Calais-Meudon so te dni dogradili novo prekooceansko Ietalo, ki ga je nazval konstrukter Michel VVibauld >Zračna Normandie«. Letalo so gradili dve leti, kar že samo dokazuje, da je orjasko. Ima štiri motorje po 5.400 HP, da lahko doseže povprecno hitrost 350 km na uro. Prostora je v njem za 26 potnikov. ki se bodo počutili v letalu kakor v najlepšem hotelu. Vsak potnik ima sa-ojo udobno pc-steljo, umivalnico s toplo in hladno vodo in kopalnico, v letalu je tuđi jedilnica. bar in ceio plesni parket. Potnikocn bodo »tresli trlje n&takarjL Rasen njih bodo v letalu samo Štirje članl posadke, dva pilota, radiotelegrafLst in mehanik. Za štiri motorje novega orjaSkega letala bodo lahko vzeli s seboj 50.000 litrov bencina. Za zveao med poveljniSkim mo-stlCkom in krmarjevo kabino so porabili 402 m žice za telefonski vod, 550 m cevi je bilo treba, da se bo lahko pretakala po letalu hladna in topla voda ter topel zrak. V letalu je ćelo znajhaa dotna£a elefctrar-na. PrU jag« bodo lahko )emali potzUkl m seboj, kolikor bodo hoteli, saj bo moglo letalo đvlgniti v zračne visave 158 ton. Letalo se bo spu&ČaJo na zemljo, toda na morju bodo morali zgraditi zanj dva plava joća otoka% kamor se bo lahko med poletom srpuSČalo. >Normandie zračnih \\-Savc bo preletela pot Pariz—New York v 20. urah. Tako se bo Evropa zopet znatno priblizala Ameriki. Sodišče v Kranju v pretesnih prostorih Država ali občina naj zgradi moderno poslopje za vse urade Kranj, 26. septembra Letošnje pol. so po dolgem času preno\-Hi in popravili prostore kranjskega sreskega sodišća v zadnjem traktu Majdičeve niše, ki je nekoć služila za kapucinski samostan. G. Majdič je dal pobeliti in očistiti hodnik in vse sobe sodišća, prostore so preuredili glede na razne oddelke tako, da je civiino-pravni oddelek dobil majhno razpravno dvorano, namenjeno samo za razprave, ker drugače v njej ni u radništva kakor je bilo doslej in kskor je §e vedno na kazeaskem oddelku, kjer bi kazenski sodnik tuđi potreboval tako dvorano. V novi dvorani za civilno-pravne zadeve je sedaj prvič več prostora za stranke, mnogo bolj nemoten pa je t'Jdi sodnik. za ka-terega se je napra-'il podij, pred njim pa-dve mizici za odvetnike. Za novi inventar v dvorani so prispevali gg. odvetniki. Kot rečeno, bi tuđi kaz:nski cddelek potrebo-val ta\o dvorano. Na vratih vseh sob so pritrjene Učne tablice z imeni gg. sodni-kov in u radni kov, katere bodo dobro služile v svrho lažje orientacije. Dosedaj so vse sob? nosile številke in so se naši kmetski pr-vdarji lazumeli in \ rventvraii le pj teh številkah. ilcčim sodnika po imenu sploh nišo poznali. Vsa ta popravila sodnih prostoro; pa so le začasna. Treba je upoštevat:, da so vsi oddelki k:anjske^a sieskega soclisč-a, ki je po svojem obs*gu in delu podobno no-vomeškemu okrožnemu sodišču. saj je po večdni industrijski tn vedno n^ra&čajoči Kranj dal tuđi sodiđču nov razmah, đo-č±m so pTostorl se vedno tesni, kakor pred 20 leti, pa tuđi ste vilo vodnikov tn u radništva se ni povećalo. Sedanjim razmo-ram te tesne male sobice, kati^rih j-žar na gospo-riarskem poslopju posestnika Štefana Dro-geriča. Požar je popolncma upepelil gospoda; s;-o poslopje z oiodjem in poljskimi pridelki. Zgorelo je tuii 40 ktkoši in 3 svinje. Jva kraj pežara so pr hite li gasilci iz Kazvanja. Maribora, Pobrežja in Peker. škola znaša okoli 50.000 din, ki je le de-k ma krita z za varova mino. V kratkem času je to že sedmi požar v Razvanju ter se upravičeno sumi, da je na delu zlobna rc!:a. — Smrfen padec z drevesa. V Breznem vrhu se je pripetila težka nrsreča, ki je zahtevala življenje 11-letnega pasestniske-ga sina Ivana škvirnka. Na domaćem dvo-ri§ču se je popcl na 12 metrov visoki oreh, pa mu je spodrsnllo ter je padel z vrha 10 metrov globoko na odlcmljeno vejo, na katei o se je nabodel in ker se mu je zarila v srce, je bil na mestu mrtev. — Beg z doma. Od doma sta pobegnila 15-letni Jožef Ož:r iz Meljske ulice 87 in 17-letni Jožef Filipič iz Vinarske ulice 10. Kaj ju je gnalo v svet, ni znano. — Vloin v stanovanje. Nepoklicani go-stje so se splazili skozi podstrešje v stanovanje pesestnika Mihe Zabev v Vrhah pri Slovenigradcu, ter odnesli razne oble-ke in 6000 Din gotovine. -- Prifflasni rok za pledallftki abonma s*e podaljša do petka. i. oktobra. Ne za-mudite te zadnje prilike zasigurati si ce-nen obisk g!edaliSča v vsej bodoči sezoni! — Poroko je hotela prepre*lti. Pred neko cerkvijo je prišlo dane« do mučnega. incidenta. Delavec M. je prisel s svojo iz-voljenko k poroki. Za to njegovo namero* pa je zvedelo njegovo bivše dekle Milka. P. ter je pri vhodu v cerkev navalila na ženina in mu na vsak način hotela pre-prečiti vstop v cerkev. Očitala mu je, da naj raje skrbi za svoja nezakonska otro-ka, kakor pa da vstopi v 2sakonski jarem, njo in otroka pa pusti osamljene. Iz Zagorja — šoUka kuhinja jo l^tos kar ohstnla, haje zaradi holjšega položaja rudar je v. Ta arqunient ne drži vsaj za p»tevilne rodbine ne. Mno^o je 5e zelo f>otr*'hnih otrok, ki hi jini hilo treha priskočiti na pomoč. Mar bi bili pustili kuhinjo na&m vrlim kolabiram. 2o lan^ko leto je oblina za kuhinjo prispe-vala zne>k?. ki ni^o mo*;li za^otmiti doći tako izdaine hrane kakor so jo vt>e do takrat delile kolačiće. Xa vsak način bo morala obeina nekaj ukreniti, saj jo radevoljno pre-vzela to obvezo, ćelo bre-z formeln^a vpra-sanja prej^njlm dobrodelnikom. Pred dur-mi so mrzli meseci! NEVER.JETNO N'edeljriki loveo; Stirikrat sem Ptrelja] po tem zajcu. pa še v're]e pr€*li§al. BonooA vn.iNA I^^ro^ilo Reneralnejra ^taha: Zmasrali urno na e-mcoi iz sibirskih laboraterijev ... Z orcž;cm iz svojih arzen'ov orožje arsg'.eaikesa izdelka? . . . Tak odjamaJec je pač vi eden zašč te. — Zđaj mi je pa že dovolj te ne?ra?nnasti! — je kriknil Hawkstcine ves iz sebe. — S'aša, ukazujem vam: zapodite tega nearamjieža! Ne pozaibite, da sem doma! — Ne, — je ofgovorila nežno, — tu ste pri meni. ObmoJknila je za hip, da bi zbraTa svoje razkrap- ljetie misli. Silna utrujeno3t se ji je poznala na obrazu. V njeni gčavi se je bii naselil dvom in ta jo je bega!. Kaj! m^r naj bo res, da je za vd.'tio žrtvovala svojo ženskost, da se je oirckla ljub£z:ii ki da ji bo edina nagraia za to veliko žrtev povećanje pireinozenja tistega, ki je veljal po zakonu za njeeiega moža? Sama ni vedela, pri Čeron je. — Gospod de Brancelin, lepo vas prosim, pojrdite. Razmišljati moram, rada bi ostala sama. Pojdite! — Če je to vaš gklep, gespa, se mu uklonim, — je dejal Robert ves obupan. Hawksitone se je 2magos!avno n?smehnil. Toda Stasa ye takoj pristrigla njegovo domišljavost. — Nikar se prezgodaj ne veselite, — mu je de jala. — To bi bila velika zrnota. De Brancelin jo je pozdravil in stopil k vratem. Plamtečih oči je hotel Hawkstone stopiti za njim. Stasa je oba zadržala. — Pozvonite,— je dejala svojemu možu. Prišel je sluga. — p. šfijite mi štefana! — Štefaai je ranjen, — je pripomnll Robert. — Če je samo ranjen, priđe takoj. In res je Štefan takoj priseL Bil je se vos bled, g-^avo je imel <:bvezaino. Nežno ga je vprašala nekaj v mojterinščini. Orjak je ameje odgovoril: — Harašo! — Stefam vas ođpelje v vaš hotel,— je dejala Robertu in pripomnila s posebnim piudarkom: Sami vas ođpelje tja. In obrnjena k H^wksto»nu je še dejata gtofu: — Če bi se vam kaj pripetilo, vedite, da bo ista usodia zadela tuđi me«ie. MisJim, da vam bo to naj-bo'.isa zaščita. Ves čt"hteč od jeze, toda ukroćen, je zri Haw-kstone s pogledom polnim zločinskega hotenja bi grofom, kziko je odhajal. V BOLIUAL NASTOPI SLV2BO Od 30. maja so si jeli slediti na Kitajskem do-godki, važni po svojem ponavljanju. E>an po tragični noći, predigri »plosnega pokreta, ki se je ie do'go pripravlja!, sc> izbruhniie po šanghajakih uli-cah demonsti-acije. Na povelje so se zbirale gmče studentov po vs^h predmestjih, od koder so prikoraka^e v središte mesta med kričanjem: »Pobijte tujce!« Bilo jih je već tisoč. Med njimi 30 bili najg'lasaejsi kcanuni-stični^orgfanizatorji, neseči prevratne napise in re-volucijonarne zastave. - PnNJt Jwlp g^riaff p* Ja «NmMM nrtaran" 9wam J«m ~« Ja ispravo m imtiritnl del Usta Otoo GhriatoC — Vm v fpnN|i^