Po"nna p,afana v g010*1"1 L&O IV. V LlubPanl. v ponedeljek dne 5. oktobra 1931. St. 40. Posamezna številka orn 1 SLOVENSKI CIST Lrednitvo. Kopnar/eva ul. *l. 6/lil Telesi on it. 3487. Interurban 34S7 Stok opisi me ne vračajo Izhaja vsak ponedeljek zjufraf fosamesna it. I it m, m esecno, Ce se sprejema lisi v u pravi. naročnina 4 Vn, no dom In po -oiti dostavljen lisi 3 Din. Celoletna naročnina SOVln, polletna 2i D n, Cetilleina 13 Vin. Inserall po dogovoru _ T Papež za brezposelne in proti oboroževanju Rim, 4. okt. Nova okrožnica papeža, ki se začenja z besedami: »Nova impendit« in ki je datirana z dnem 2. oktobra, se peča z gospodarico krizo sveta. Papež ugotavlja, da finančna kriza, na kateri Soieha svet, zlasti povzroča strahovito naraščanje irezposelnosti. Sv. oče obžaluje, da je toliko poltenih, delavoljnih ljudi obsojenih ia brezdelje in na skrajno pomanjkanje s svojimi družinami vred, '.ako da mora vsak kristjan vzklikniti z Jezusom: Smili se mi množica.« ' Še veliko večja pa je bol papeža, ko govori o otrocih, ki so nedolžna žrtev žalostnega stanja ivetovnega gospodarstva in so obsojeni, da izgu- bijo ono veselost, s katero sicer gledajo svet okoli sebe. Zdaj, ko se približuje zima, bo število teh žrtev še narastlo, Papež se obrača na vse, ki v njih še gori iskra krščanske ljubezni, da organizirajo križarsko akcijo ljubezni in pomoči, da se nasitijo lačni in potolažijo duše, da se pogasi ogenj sovraštva in okrepijo vezi osebnega in družabnega miru. Ta akcija ni samo dolžnost krščanske vesti, ampak bo tudi veliko pripomogla, da se sedanja kriza premaga tudi duševno z zgledom človeške solidarnosti, ki bo edina kos sedanjim težavam. Papež opozarja, da je velik vzrok sedanjemu kritičnemu gospodarskemu stanju tudi nebrzdano oboroževanje držav, ki ogromne vsote investirajo v morilno orožje, namesto, da bi jih uporabljale v socialnokoristne namene Papež obžaluje, da svet v tem oziru ni poslušal ne opominov njegovega predhodnika Benedikta XV., ne njegovih lastnih, in opominja škofe, naj o tem predmetu govorijo na prižnicah in o njem pišejo v svojih okrožnicah. Škofi pa naj se v vsaki škofiji postavijo na čelo karitativni akciji in razdeljevanju pomoči brezposelnim. Papež poživlja tudi vernike, da naj se odzovejo plemenitemu pozivu škofov in jih opominja, da naj karitativno akcijo podprejo s svojimi molitvami. Praznih dobrovoljcev v Belgradu Kralj Aleksander izročil Zvezi iugosl. dobrovolcev novo zaslavo Belgrad, 4. okt. 1. Danes je kralj pred mnogoštevilnimi dobrovoljci izročil novo zastavo Zvezi lutfoslovanskih dobrovoljcev. V zgodnjih jutranjih ■rab so se že začele zbirati na Stadionu čete ielegatov in radovednega belgrajskega občinstva. Ob pol 9 je bil zbran ves diplomatski zbor, vsa feneraliteta in admiraliteta, dobrovoljci pa so bili I svojimi zastavami postavljeni v gostih četah na iirini pred kraljevo tribuno. Pred njimi so stali katoliški duhovnik, pravoslavni svečenik in muslimanski hodža, pripravljeni, da slovesno blago-ilovijo zastave. Točno ob 9 se je prikazal kralj oa tribuni, in je bil od občinstva ter dobrovoljcev viharno pozdravljen. V njegovem spremstvu so se nahajali predsednik vlade 2ivkovič, general Jeftič, general DimitrijeviS in trgovinski minister dr. Kumanudi. Ko se je navduienje poleglo, so se vršili liturgični obredi, nakar je slepi podpolkovnik Lov-rič, mlad in orjaške postave z 10 odlikovanji na iirokih prsih stopil na kraljevo tribuno, da od kralja sprejme ravnokar blagoslovljeno novo za-•tavo. Nato se je postavil pred kraljevo tribuno t zastavo v rokah in imel govor, v katerem je slavil junaštvo dobrovoljcev pred 15 leti, ko so se polagali temelji sedanji Jugoslaviji. Svoj govor je zaključil s prisego, da bodo dobrovoljci branili ta simbol in domovino do zadnje kaplje krvi. Slepi junak je stal pred nami, nezlomljene sile, kot simbol jugoslovanske hrabrosti in ljubezni do domovine. Nato so pristopili inozemski delegati in drug ga drugim zabijali žeblje v zastavo, medtem ko t* gardna godba svirala zaporedoma inozemske državne himne. Ob 10 se je kralj odpeljal v dvor, množice pa so se vsule nazaj v mesto, da vidijo sprevod dobrovoljcev mimo kraljevskega doma. Ko so prikorakali pred dvor, se je kralj pokazal pri odprtem oknu in dobrovoljske čete so ga pozdravljale z vzklikanjem, ki se je nadaljevalo med tisočero množico do Terazije in Kalimegdana in katerega ni hotelo biti konca. Po sprevodu je slepi podpolkovnik Lovrič predstavil kralju delegacijo domačih in inozemskih dobrovoljcev, s katerimi se je kralj dolgo in ljubeznivo razgovarjal ter vzbujal z njimi vred spomine na minule boje za svobodo naroda in domovine. Kongres pravnikov v Skoptju Skopi je, 4. okt. 1. V veliki dvorani oficirskega doma se je danes dopoldne ob 10 pričel četrti kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo veliko število pravnikov iz vseh mest naše države. Med zbo-rovalci je bilo opaziti tudi močno slovensko delegacijo. Od strani vladnih oblasti so prisostvovali kongresu odposlanec ministra pravde načelnik K u z m i č , ban vardarske banovine Živojin L a z i č , odposlanec kralja komandant tretje armijske oblasti general Milan Ne-d i č in predsednik skopljanske občine g. M i -h a j 1 o v i č. Kongres je otvoril predsednik dr. Drago-Ijub Arandjelovič, univerzitetni profesor iz Belgrada, ki je takoj uvodoma predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade ter pravosodnemu ministru. Nato je pozdravil kongresiste predstavnih oblasti. Po uvodnih besedah je pozdravil kongresiste v imenu pravosodnega ministra Kuzmič, ki je opravičil odsotnost pravosodnega ministra dr. Kojiča, ker se ta ni mogel radi važnih državnih poslov udeležiti tega kongresa. Nato je govoril ban vardarske banovine Živojin Lazič, ki je izrazil veliko veselje, da se je sestala na tem kongresu elita jugoslovanskih pravnikov v metropoli vardarske banovine v Skoplju. Za tem so sledili referati, ki so obravnavali Dušanov zakonik. Kot prvi je čital svoj referat ljubljanski vseučiliški profesor, znani ielavec na Dušanovem zakoniku dr. Metod Dolenc. Njegov referat je bilo zelo izčrpen in je vzbudil splošno zanimanje pri navzočih in je bil nagrajen z velikim aplavzom. Nato je obravnaval isto temo dr. J a n k o v i č , advo-tat in profesor pravne fakultete v Belgradu ter dr. Aleksander S o 1 o v j e v , vseučiliški Škandal pri boksarski tekmi Fariz, 4. okt. AA. Snoči je tu prišlo do velikih tknndnlov pri boksarski tekmi za prvenstvo sveta v muSji kategoriji. Po dogovorjenih 15 krogih je ameriški 6odnik proglasil ameriškega boksarja Gonnara za zmagovalca po točkah nad francoskim boksarjem Angermanom. Občinstvo je ogorčeno protestiralo proti odločitvi, češ, da je bila borba popolnoma odprta in rezultat neodločen. Policija je morala dvorano izprazniti, toda demonstracije so se nadaljevale Se na ulici. Francoska boksafika zveza bo zahtevala od mednarodne boksaške zveze r izvftljavljenje sodnikove odločitve ia diskvalifikacijo auiwfi»««Sa sodnika. profesor v Belgradu. Po teh referatih je predsednik dr. Arandjelovič zaključil dopoldansko zasedanje kongresa. Popoldne so začele delovati sekcije kongresa in sicer v glavnem štiri. Prva je razpravljala vprašanje monopola tobaka in njega pravno naravo. Druga sekcija je razpravljala o vprašanju eksistenčnega minima. O tem so referirali dr. Dragoljub Arandjelovič, dr. Srečko Žulja in dr. Ludovik Bolim, vseučiliški profesor v Ljubljani. V tretji sekciji se je razpravljalo o vprašanju povrnitve škode, povzročene po motornih prometnih sredstvih. Med referanti je bil tudi apelacijski sodnik iz Ljubljane dr. Anton S u h e c. Četrta sekcija je razpravljala o vprašanju hipoteke na živino. Ko so bili prečitani vsi referati, so prešli na razpravo. Po tej razpravi jp predsednik zakl;učil zasedanje sekcij. Danes zvečer ob 9 se je vršil v oficirskem domu banket, katerega so se udeležili najndličnejši zastopniki oblasti in odlični predstavniki vsega kongresa. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo vreme, ki se bo hitro zboljšalo. Skrivnostno letalo nad Rimom Rim, 4. okt. A A. Snoči se je iznennda pojavilo nad Rimom neko letalo neznane narodnosti in začelo metati na Rim letake, v katerih sp potiva italijanski kralj, naj oavohodi narod lašitma. Mobilizirali so lakoj ves policijski aparat in i>olici«ti so jeli po ulicah pobirati letake. Takoj nato sta se dvignila v zrak tudi dva italijanska aeroplana, da bi vjela neznano letalo. Ker pa je bila tema, se ;'e neznancu posrečilo, da jc v temi izginil. Vprava: Kopitar leva ulica il. 9/ii Poilni ček. račun, C/ubl/ona 19J7* Tele/on Siev. 2349 Skrivnostno streljanje in požig Pred par meseci so poročali listi o drznem roparskem napadu na dve stari ženi. mater in hčer, v samotnem mlinu v Dolini pri Čatežu. Od preteklega petka na soboto p« sta imeli ubogi ženi zopet žalostno noč. Prišli so neznani lopovi in jima zažgali gospodarsko |H)slopje, ki je do tal pogorelo. Zgorelo je tudi nad 10.000 kg sena, ,r>0-jevnikov. Na sestanku so francoski in nemški politiki, ki ho bili prisotni, v svojih govorih naglašali idejo miroljubnosti. Nato pa sta posebno manifestirala za mir in prijateljstvo stari francoski polkovnik Picot in nemški nora! Daimling, ki sta so objela. Nov grob Borbe proti povodnji r Slesiji. Ogromne vodne množine reke Odre so že popolnoma obkrožile Miri kraje pri Vratislavi, tako da so čisto ločeni od sveta. Promet se vrši večii del s čolni. Skoda za noUedelstvo je neprecenljiva. V flkofji Loki je po dolgem bolehanju umrl včeraj ob pol 12 dopoldne g. dr. Franr Jerala, odvetnik in posestnik. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne. Svetila mu veftna Zaluioflim naše iskreno anialiel Slrau Uit »SLOVENSKI LIST-, dne o. oktobra 1931. Hlev. -io. Svetovna redukcija zlatega standarda Senzacionalen načrt glavnega ravnatelja BI Z Basel, 4. okt. j. Generalni ravnatelj BIZ, Picrre Oucsnev, jc izdelal načrt splošne revizije zlatega standarda. Načrt, s katerim se vodilni krogi BIZ bavijo že dalj časa, bodo pretresali ponovno 12. oktobra na seji upravnega sveta BIZ. Načrt obravnava znižanje zlatega kritja udeleženih držav na polovico sedanjega povprečnega stanja, torej približno za 20 odstotkov. Pierre Quesney si od lega načrta obeta veliko. Predvsem bo ta načrt po ijegovcm mnenju prinesel pomoč ne samo onim državam, katerim primanjkuje zlata- nc-auio sebe Iz-;ljučile iz skupine civiliziranih narodov. Predsed-lik Hoover upa. da bo zato la predlog mogel pridobili franci-ko glavo za koncesije \ vprašanlu raz orožilve in reparacije. Wasliiiixl»n. |. okt. ž. V zvezi s konferenco med Hm iverjem in SI im.-onom. pri kateri sodelujejo še drugi odlični senatorji iu narodni predstavniki. se čujejo zanimive podrobnosti o akciji, ki Jo '."i podvzela ameriška vlada v cilju reševanja svetovne krize. Na tej konferenci, kol trdi Nevvvurk 'lerald , .se v prvi vrst i razpravljajo vsa vprašanja. ki bodo predmet razgovorov na sestanku med predstavnikom francoske vlade Lavalom in !?■>-iverjem. l>claknjeun -o vprašanja reparacij in ■iiedzveznih dulgov. Kol sc čujc, namerava ameriška vlada združiti ti dve točki z vprašanjem razorožitve. To potrjuje izjava mornariškega niiiii-dra Adutnsn, ki je na vprašanje, ce odgovarjajo te re-tj resnici, izjavil, da za enkrat ne more ničesar izjaviti, ve le to, dn se proučavajo vso možno.-i i za i zmanjšanje deficita v ameriškem državnem proru- j ■Sunu iu da bo prvi korak, ki ga bo storila Amerika, ! znižanje ene peliuku raznih edinic v ameriški vojni mornarici, kjer r-e bo znižalo tudi število mornarjev za -I do 5 tisoč. Razen lega bodo ukinjene nekatere pomorske baze. Tej izjavi pripisujejo veliko važnost ln poudarjajo, da bo Amerik« - tem pokazala pot, kako Je treba reducirali oboroževanje. V političnih krogih pričakujejo, da bo Amerika v najkrajšem času stavila konkreten predlog, ki bo imel za podlago reduciranje vojnih stroškov vseh evropskih držav, Amerika pa bo Istočasno znižala iiiedz.vezne vojne dolgove t-vojiin dolžnikom v Evropi, Tudi Beiining gre v A me f sko Pariz, 4. okt. U. Siri se govorica, da bo odpotoval v Washinglon tudi nemški državni kancler dr. Briining, kamor je bil povabljen za konec meseca oktobra. 15 Ion zlaSa za pariško banko Pariz, 4. oktobra. AA. Nemški prekooceanski parnik Eur opa« je danes v Cherbourgu izkrcal 15 ton zlata, namenjenega neki pariški banki. Druga pošiljka zlata prispe v Cherbourg jutri. Turki v Atenah Zanimiva govora Venizefosa in Izmet paše na banheiu Atene, 4. oktobra. AA. Na snočnjem sve- | čanem banketu, ki ga je priredila grška vlada na čast turškim ministrom, je imel grški ministrski ! predsednik Venizelos zdravico, v kateri ie no- i glasil med drugim: »Ni še minilo leto dni, odkar je bil sklenjen i pakt v Ankari, in že prihajajo v nam gostje iz prijateljske države. To prijateljstvo med Turčijo j in Grčijo niso sankcijonirali samo oba parlamenta in državniki obeh držav, nego tudi oba naroda. Grki in Turki so lahko ponosni, da so prvi likvidirali prošlosl, ki je bila napoti miru. Ne želimo \ omenjat! samih sebe kot primer drugim narodom, : toda brez lažne sramežljivosti smemo reči, da smo prepričani, da bi človeštvo mnogo bolje stalo in mirneje gledalo v bodočnost, če bi sc drugi narodi ravnali po našem zgledu. Bolna preteklost mora zginiti. Ne more se še reči, kako dolgo bo še trajalo, da bodo padle vse zapreke, ki so proti temu. Vsekakor pa bi bilo bolje, če bi narodi prišli do spoznanja, da noben narod nima pravice, | Ja bi delal proti drugemu. Kar se tiče prijatelj-stva med Grčijo in Turčijo, smemo reči, da je to I prijateljstvo gotovo dejstvo. Z njim smo mi storili uslugo vsemu svetu.« Na koncu svojega govora je Venizelos na-idravil največjemu reformatorju Turčije Kemal-pašl, nato pa ministroma Izmet-paši in Ruždi-beju, ki tako neumorno delata za srečo in napredek svojega naroda in zalo ludi za srečo in napredek grškega naroda in njunih medsebojnih dobrih odnošajev. Za njim je govoril turški ministrski predsednik Izmel-paša, ki je v svoji ztlravici med drugim rekslt ■ Grško-lurški sporazum, podpisan v Ankari 30. oktobra 1030, čigar ralitiknriUUp instrumente sem hotel sam osebno prinesti v Atene, je temeljni kamen nove stavbe. Ta sporazum je obrodil že odlične sadove. Sicer v njem dognano stanje ne more večno trajati, vendar se mora izvajati do skrajnih meja. Večno že zato ne mora biti, ker je politične prirode in se zato lahko izpre-meni. Toda, dragi predsednik, se je obrnil k Ve-nizelu, gotovi smemo biti, da bo ta stavba dobra in po vsej verjetnosti zelo solidna. Solidna bo *ato, ker smo jo gradili z dobrim materijalom in 2 najsolidnejšim cementom, kar ga je: z identič-nostjo interesov obeh držav. Ministri obeh republik so pri razgovorih o tem sporazumu razčistili vsa vprašanja, ki so obstajala med obema narodoma in spravili v popoln sklad skupne in medsebojne oboje interese. V tej zvezi morant naglasiti besede, ki jih je svoj čas izrekel predsednik Venizelos tujim novinarjem. Venizelos je tedaj rekel: Kar sc tiče nas Grkov, moram izjaviti, da nam je zadosti avantur. Kar se tiče Turčije, pa sem prepričan, da je tudi pri n|ih tako, Čc pride v bodočnosti do kake vojne, bosta obe državi nevtralni. Dragi predsednik in prijatelj, se ie govornik obrnil k Venizelosu, takrat ste nam govorili iz duše, in zato hitim, da so vam zahvalim za le besede, ki so pomenile pravo in iskreno tolmačenje naših odnošajev. Pred letom dni, ko so se sestali zastopniki obeh držav tukaj v Atenah na konferenco, smo mislili, da je to najboljše sredstvo za ureditev nesoglasij med narodi, da ne pride več do pritožb. Drugo zasedanje te konference bo v kratkem v Carigradu. Ti zasebni napori so zelo dragoceni. Spominjam s.:, da ste rekli novinarjem v Ankari, da bi bila potrebna balkanska sveža in da do nje pride, tod« Grčija in Turčija sta sklenili, da bosta že ztl.-.i *ivc!i in delovali složno ln .1« ne Belgrad, 4, okl. 1. V dvorani belgrajske občine so je vršila konferenca, na kateri se je razpravljalo o gospodarskem in finančnem položaju, kateri je nastal v zadnjih dneh Tej konferenci so prisostvovali predstavniki vseh kulturnih in narodnih institucij, kakor tudi mnoge druge ugledne osebnosti našega gospodarskega sveta. Na konfe-renei je nastopilo več govornikov, ki so podajali slike o današnji gospodarski krizi v svetu, v evropskih državah, pa tudi o naši v Jugoslaviji. Najznačilnejši jc bil govor ravnatelja Poštne hranilnice dr. Nedeijkoviču. Med drugim ie izvajal tudi sledeče: Kakor vidite, je povsod nastal nemir. Tisti, kat eri jo bil izdajalec, je plačal z glavo. Pri nas bo zelo inalo ljudi, kaleri bodo bežali od dinarja. Danes nimate niti ene valute, ki bi bila sigurna. Dinar je danes skoraj najbolj čvrst. Zlato pokritje je popolnoma zakonsko. Zato bi bila velika napaka puščati denar in bežati nekam v meglo. Ostanimo pri dinarju, čuvajmo ga in doprinesimo kar moremo, da ga obdržimo. Kar se tiče navala vlagateljev na denarne zavode, moramo objasniti, da so storili to iz strahu pred padcem dinarja. To , je bilo napravljeno od ljudi, ki so govorili, da so i naše državne finance omajane, da bo prišlo do deficita in da ne moremo dobiti posojila. Ce sc tako pojasnjuje naval vlagateljev na denarne zavode, moramo biti mirni in vlagatelje šc naprej miriti: Dinarju ne preti nobena nevarnost!« Mi smo imeli v državni financi mnogo prevelike izdatke. Radi tega smo se ludi gospodarsko zelo razvili, toda te izdatke smo morali prvotno deliti. Videli smo konsekventno, da moramo razbremeniti občine in banovine od relativno nepotrebnih ' Sfioi dr. Lanyi umrl Budimpešta. 4. okt. Tukaj je umrl po kratki bolezni škof dr. Jožef Lttnyi, ki je od leta -1900 do 10(10 živel v neposredni bližini bivšega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Ferdinanda. Znano je, da je Lunji umor videl v sanjah. O tem jo Lanyi letos podal .sam sledečo izjavo: .>28. junija 1014 sem se zbudil ob pol I zjutraj, [totem ko sem imel strašen sen. Bil sem namreč sanjal, da sem se ravno zbudil in se podal k svoji pisalni mizi. Tam sem skupaj z navadno pošto videl veliko temno obrobljeno kuverto r črnim pečatom, ua kale-rom je bil grb Franca Ferdinanda. Ko sem kuverto odprl, .sem videl na listu vinjeto, ki jo predstavljala cesto in ovinek. Vinjeta je naenkrat pred mojimi očmi oživela iu sem videl pridirjati avtomobil .s prestolonaslednikom in njegovo ženo ler z nekim generalom. Na strani cesto se je gnetla velika množica. Nenadoma sla se izza ovinka pojavila dva mlada človeka, ki sta streljala na prestolonaslednika. Ko sem pogledal v pisanje samo, sem bral .-le-defe besede: Dragi dr. Lanyj, s tem Vas obveščam, da boni danes v Sarajevu .skupaj s svojo ženo padel ko| žrtev političnega atentata. Priporočava se Vašim molitvam ler Vas prosiva, da nam ost::- | nete zvesli in da ohranite svojo ljubezen najinim ubogim otrokom kakor doslej. Prisrčno Vas po- : z.dravljam. Nadvojvoda Ferdinand. Sarajevo, dne 28. Junija 1014,« ' j Skof je bil po tem videnju tako zelo pretresen, da je takoj, ko se je zbudil, res sedel k pisalni mizi in nemudoma zapisal, kar je bil sanjal, z. natančnim tekstom pisma ter jo napravil celo skico tragične scene, kalero je bil v sanjah videl. Potem je poklical svojo mater in nekega gosto, ki je pri njem slučajno prenočeval, ter nato bral sv, mašo, v kaleri se je spominjal Franca Ferdinanda in vojvodiuje Hohenberg, Po maši jo poklical dve priči iu v njihovi navzočnosti kopiral pismo ler sliko ne bosta več nahajali v dveh nasprotnih si taborih. Pridružujem se tem vašim besedam s prepričanjem, da s« bosta Grčija in Turčija vsekako vedno nahajali v Istem taboru ramo ob rami. Nazdravljam voditeljem grškega naroda in iim želim sreče in napredka.« iSotlja, 4. okl. 1. Današnji : Mir objavlja na uvodnem mestu zanimiv članek o sestanku med grškimi ln turškimi državniki v Atenah. Bolgarski listi smatrajo, da je prisotnost turškega prod-sednika vlade zelo pomemben dogodek, ki otvarja novo politično stanje v bližnjem Orienlu, To mnenje potrjuje ludi nudaljnji cilj letovanja turških državnikov, ki so bodo iz Aten podali v Rim, da nadaljujejo z Mttssolinijem v Grčiji zapo-čele razgovore, ki «e brez dvoma nanašajo nu bolgarsko ofenzivo pri Zvezi narodov, da m izvojuje svoje pravice filede zaščite svojih bolgarskih Isse-Ijetieev, ki so morali pred loti bežali iz. Grčije. izdatkov. Če sc ti izdatki razbremene, ne mor«, biti radi tega nobene škode Finančno ministrstvo je na nekaterih konferencah, kjer so bili za.-topani finančni strokovnjaki, dokumentiralo, da je naš državni proračun uravnovešen iu da ne bo prišlo do inflacije, Našel jc možnost, kako bo država mogla z.a-Jguntfi finance. tako da ne bodo potrebni nobeni drugi ukrepi. «'e smo mogli mi lo verjeli, vu- prosimo, da verjamete v naše besede in lo vsepovsod okrog sebe govorile, V pogledu državnih papirjev pc jti začela širili panika, češ, da se ne bodo heleli izplačevali več kuponi iu da bo prišlo neko novo nujno zadol-ženje. To so gole izmišljotine. Obveze, ki jih je država prevzela, bo tudi ločim izpolnjevala. Ni treba verjeli, da se bo radi nekaterih napak kurz na borzi pokvaril. Zu Nedeljkovičem Je govoril v imenu Industrijsko zbornice Vasa Jankovtč. Takoj nalo je dobit besedo A en Dlnie, V >vojem govoru ,io Izjavil: OI> času največjega navala mi llipotekuriio banko, la-kral, ko je bil ves hodnik prepoln, takrat ko 1.0 na tem hodniku padali v nezavest, jo prišel neki človek. ki je stopil na mizo in napadel ostalo občln-t-lvo z. besedami: Oeinii rušilo državo? |»0 teli njegovih besedah se jo našla HO oseb. ki so hoteli dvigniti denar, pa ho se vrnili iz. poslopju ter s tem rešili položaj. " Za govori zastopnikov gospodarskih korporacij Je bil izdan nekak razglas na narod, v katerem pozivajo zastopniki konference, da naj se narod pomiri, da je dinar brez nevarnosti, radi česar se nI bati inflacije in drugih gospodurskih kriz, ki bi v zvezi s iem evenluelno nastopile. in vse poslul svojemu bratu Edvardu, članu jezuitskega reda. opremljeno s podpi-i obeli prič. Ob 13.30. to je 12 ur po sanjah, je škof dobil vest, da je bil atentat v resnici izvršen. Po Jugoslaviji Slavonski učitelj — svelovni rekorder v drobni pisavi. Svetovni rekord v drobni pisavi je imel svoječasno neki Nemec, ki je na navadno poštno dopisnico napisal 5000 besed. Ta rekord sta pa potolkla že dva Jugoslovana, in sicer pravnik Nikola Bogajevski, slušatelj belgrajske univerze, ki jc na poštni dopisnici napisal 6321 besed, in cetinjski trgovec Milo Iličkovič, ki je napisal na dopisnico 5552 besed. Vsi ti rekorderji pa daleč zaostajajo za upraviteljem ljudske šole v Jasenovcu v Slavoniji, Markom Franjičem. Ta je na poštni dopisnici prepisal 32 tiskanih strani Deželiče-vega romana >U pandžama leva«, skupno ^084 besed. Zanimivo je pri vsem tem, da človek, ki ima izredno bister vid, lahko čita to drobno pisavo. Morske pes prevrnil čoln s tremi osebami. Jutarnji list porpča s Sušaka: Te dni so se vračali z dela domov iz Aleksandrova trije delavci. Peljali so se s čolnom. Bili so približno na pol poti med Krkom in Aleksandrovim, ko se je čoln naenkrat prevrnil. Vsi trije so padli v mOi,.\ V naslednjem hipu so opazili morskega psa, ki tc je čez nekaj trenutkov pognal v globino za rečmi, ki so padle Iz čolna in so radi svoje teže padale proli dnu. Morski pes je priplaval ob strani čolna >11 ga z orjaškim zamahom svojega ogromnega repa prevrnil, Sreča, da so bili vsi trije delavci vešči mornarji in so ohranili prisotnost duha, Čez nekaj časa so opazili ribiški čoln, katerega so avizirali s klici, nakar jih jo vzel na krov. Po pripovedovanju delavcev je bil morski pes dolg 10 metrov.« Strašna smrt 14 letnega dečka. Iz Sarajeva poročajo: 14 letni Razim Mangapič, ki se bavi s prodajo peska za čiščenje posode, je na Trčivodu pri Sarajevu polnil svojo vrečo s peskom. Naenkrat pa se jc nad njim odkru-šila nad 300 kg težka plast peska, ki je bil radi zadnjega deževja in snega precej razrahljan. Dečko je izgubil prisotnost duha, ker se je najbrže prestrašil silnega ropota, ter ni pravočasno odskočil. Peščena plast ga jc pokopala pod seboj in mu strla glavo in prsni koš, tako da je bil na mestu mrtev. POSTRKŽKiNJA. ki zna kuhali, so sprejme takoj v -luiba za ve-« dan. Zgkisili so je: Krekov trg 10, pri Prebudi . Narod naš slavi svoje može Prejeli smo: Slovenski lisi od 21. septembra je prinesel poročili) Narod naš slavi svoje može , v katerem jo napadel osnovno šolo v Moravčah, da ni bila navzoča pri odkritju spominske plošče dr. Detel i, kar ni res, res pa je, da jo bil pri odkritju navzoč ves učiteljski zbor, razen učiteljice, ki je bila poklicana k sodelova- nju. Ni res, da moravška šola ni čutila potrebe počastiti spomina tako odličnega pedagoga, kakor navaja poročilo, res pa je, da odbor za odkritje spominske plošče ni čutil potrebe, da bi povabil šolo k sodelovanju, ker jo je vabil samo k udeležbi, vsled česar se šolska mladina ni skupno udeležila odkritja. — Šolski upravitelj: Podpis nečitljiv. NEDELJSKI ŠPORT Zmaga Ilirije nad Primorjem Mariborska nedelja Krasen ie se tiski dan - Romanje v okoliške gorice • Športne prireditve - Tombo.a Jesensko nedeljsko jutro, da ga nam llog ni mogel lepšega dati. Ob lakih dnevih šele vidimo, kako jo Maribor res lep. Na eni strani pohorski gozdovi v krasoti vseh jesenskih barvnih uians, na drugi venec zlatih goric, polnih zrelega božjega sadu, in v sredini mesto s svojim v rvenjem in nad vsem tem toplo jesensko solnce... Ob takih nedeljah pozabimo vse skrbi iu krize, ki nas mučijo preko tedna, povsod sami veseli obrazi, Maribor je zopet lak kot nekdaj, ko še ni bilo kriz in pomanjkanja penezov ter so mu rekli, da je obdravski Dunaj. Rcžnivenska nedelja. Poznala se je na obisku božjih hramov. Mariborčani nekaj držijo na lake cerkvene praznike ler ostanejo potem v svečanem razpoloženju tudi preko popoldneva. Mesto izumre, vse poroma ven v božjo naravo, mod gorice in gričke. Klopotci vabijo tako prijazno, da si jih je treba ogledati bolj od blizu, posebno sedaj, ko so poslali vsega upoštevanju vreden rekvizit mariborskega gledališča... In potem vinotoči, v vsaki gorici je eden, vino dobiš do S Din, pa kakšno kapljico! zraven pa sladkega grozdja zastonj, kolikor li ga poželi srce. Pri obisku slednjih je igral seveda precejšnjo vlogo tudi datum, saj je bilo prvega šele v četrtek. Pa so vseeno zdlhovali gostilničarji v okolici, letošnje jesenske nedelje se ne dado več primerjati s prejšnjimi in vsaka |e slabša od prejšnje. Uradnik kakor trgovec si vsakega kovača dobro ogleda, prodno um zdrkne iz. žepa, delavec pa niti pomislili ne upa na lako razmetavanje. Saj mu še nikdar na zimo ni lako resno grozila pošast brezposelnosti kakor letos. Športni svet je preživel nedeljo v napetosti, kot malokdaj. Dopoldne lahkoatleteki me-eting mod našimi vrlimi Maratonci in Železničarji. Za tekmovanje je bilo mnogo zanimanja, saj sla to slovenska kluba, ki sla to sezono pričela intenzivno gojiti labkoatletske panoge ter sedaj polagala obračun svojega dela tekom lela. Bili so napeti boji, oba kluba razpolagala z izvrstnimi močiui, seveda ima vsak svoje specialiste za gotove discipline in zalo je bila napetost še večja v ueir< to-vosti za končni izid. Obema kluboma pritičejo velik zasluge zn popularizacijo liihkimtleNke-ga športa v Mariboru in si lakih srečanj še želimo. — Prijatelji nogometa so pa bili danes nervozni. Šlo je za važne točke v Celju in v Ljubljani, ki bodo precej odločilne v vprašanju prvenstva, Favorita ISSK Maribor je spremilo mnogo prijateljev in pritiskačev v Colje, da mu bodo v oporo v srečanju z Atletiki. Pred Slovenčevo • upravo pa je bilo zvečer drenja in nestrpnega pričakovanja, ke-daj razobesimo rezullate iz Ljubljane In Celja. Policiiska kronika ie bila po dolgem času zopet enkrat pestrejša. Sumliivesrn možakarja je ustavil v noči od sobote stražnik v Velriniski olici. Ker ni imel luči na kolesu, ga je tiščal pred seboj; na hrbtu je imel na- Ljubljanska nedelja Prva nedelfa v mesecu - Veliko zan;manje za šah Ljubljana, 4. okl. Lep dan je bil danes, hvala Bogu, tak, da se človek mora kar razveseliti in pozabiti na vse drugo. In Ljubljančani so se danes res veselili krasne jesenske nedelje ler napolnjevali vsa sprehajališča. Še celo avtobusi, ki so bili zadnjo nedeljo obupno prazni, še celo ti so imeli danes boljši zaslužek. Avtobusi so sploh pravi barometer, ali imajo Ljubljančani kaj denarja ali ne. Zadnjič na primer ga niso Imeli in so bili avtobusi prazni. Danes pa od prvega še ni bilo tako zelo daleč in nekaj dinarčkov se je še kotalilo po žepih. To in pa lepo vreme, kaj hočete šc več, da so ljudje dobre volje? Povsod je tako in nc samo v Ljubljani! Blejski šahovski turnir je minul in naši živci so se malo pomirili, ko smo se morali vsak dan vznemirjati zaradi domačih mojstrov ter se bati za njihovo usodo ler se jeziti nad tolikimi Vidmarjevimi remizi. To je minilo, Ljubljančani pa imajo sedaj dovolj prilike, da si ogledajo, kako izgleda svetovni šahovski mojster, simpatični Aljehin, ki sc šc vedno mudi v Ljubljani. To je nekaj za ljubljansko radovednost! In šc neko drugo posledico je imel blejski turnir. Iz izložbenih oken so naenkrat izginile vse šahovnice. Ljudje so namreč v teku turnirja pokupili vse šahe, kar so jih imele v zalogi ljubljanske trgovine. Kdor I« hotel na primer včeraj kupiti v Ljubljani šah, jc zaman tekal okoli trgovin, nikjer jih niso več imeli na razpolago. Toliko silnega zanimanja je vzbudil blejski turnir med prebivalstvo m za to kraljevsko igro. Da bi iz tega zamiranja le še zrastlo zopel nekaj domačih mojstrov, da bi se na prihodnjih turnirjih še bolje postavili, kakor pa smo se doscdaj! Družba JURIJA" Duna,ska cesta it, 46 Teleton: 2820 Premog Drva Koks polnjen nahrbtnik. Stražnik je postal pozoren. ko je opa/il, da moli neznancu iz žepa velik samokres vojaškega izvora. Ustavil ga je ter povedel na stražnico, kjer so pri telesni preiskavi našli pri njem toliko obtežilnegli, da so ga zaenkrat pridržali v zaporu. Sumljivo je zlasti dejstvo, dn je dvakrat povedal napačno ime ter se zapielal v protislovja. —■ Razburljiv dogodek je doživela kuharica Ro-zalija Šoln, ko je zvečer v hiši št. 14 v Slovenski ulici na stopnjišcu zagledala ncnanca s kupciii posteljnine v rokah. Ko se je ojima-čila ter ga vprašala, kaj išče v hiši, jo je ja-drno ubral po stopn icah ter pobegnil ua ulico. Šoln je z žalostjo opazila, da je obiskal hišo vlomilec, ki je odnesel njej nekaj gotovine in zlato uro. Ponesrečil se je pri telovadbi dijak tukajšnje gimnazije Frančeškin llilarij; padel je z droga ter si zlomil levo roko v zapestju. V svojem stanovanju se je ponesrečila 70 letna zasebniea Terezija Cebf kli. Izdrsnilo ji je na gladkem parketu ter si je pri padcu zlomila desno roko pod ramo. Oba ponesrečenca je prepelial rešilni oddelek v bolnišnico. V bolnišnici jc umrl na posledicah zadob-1 jenih poškodb zidarski pomočnik Martin Novak. Kakor smo že javili, se je ponesrečil na stavbi nove palače v Slovenski ulici. Težek zaboj z malto mu je padel na glavo z višine drugega nadstropja ter mu stri lobanjo. Pogreb pokojnega bo v torek ob popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Invalidska tombola je privabila popoldne veliko množico na Trg Svobode. Nedeljo za nedeljo imamo tombole, pa so \so dobro obiskane. Med srečnimi dobitniki so bili topot naslednji: Prvo tombolo (kompletno spalnico) je dobil delavec Ivan Grizold, drugo tombolo (šivalni stroj) je dobila mesarjeva soproga Antonija Kliček, tretjo tombolo (moško kolo) je dobil dijak Josip Autonič, četrto tombolo (kompletno kuhinjsko opremo) jo dobil Leopold Kaiser, krojaški pomočnik, peto tombolo (deško kolo) je dobil delavec Franc StajnSek iz Studencev, šesto tombolo (obniano) je dobil kovač Franc Drčar, 7 tombolo (voz premoga) trg. pomočnica Alojzija Reih, osmo tombolo (klaflro drv) posestnikov sin Jakob Kaiser iz Peker. Danes popeldno je prišlo pri Pesnici do težje avtomobilske nesreče. Na avtomobilu znamke Fiat št. 2-744 je bilo več oseb, ki so se peljale na izlet v mariborsko okolico proti meji. Pri Pesnici je radi nagle vožnje avtomobil zdrknil v propad, ter se prekotalil. Pod avtomobilom ie obležal Zuoančič. ki je šofiral ter so ga morali radi hudih poškodb prepeljati v splošno bolnišnico. Ostali štirje potniki so ostali k sreči nenoškedovani. Avtomobil je nato nadaljeval vožnjo po Aleksandrovi cesti proti Mariboru kjer mu je zmanjkalo bencina ter je policaj aretiral 26 letnega šoferja Milana Stoka. Avto so odpeljali mariborski gasilci v garažo Triumph. V koledarju se je jesen že pričela pred 14 dnevi, na ljubljanskih ulicah pa je manjKalo nečesa, kar je za jesen tako zelo značilno, namreč kostanjarji. No, danes pa so kostanjarji že prodajali ta okusni fini sadež, ki je seveda najboljši, če je pečen. Ker je bilo to jesen prvič, da so se pojavili kostanjarji, so imeli ti seveda kar dober zaslužek in si žele le, da ne bi bilo preveč konkurence. To pa jc želja vseh prodajalcev, pričenši ravno s kostanjarji pa do tistih, ki kupčujejo z avtomobili, Snoči je Ljubljana zopet, nekaj pridobila. Na Martinovi cesti v novi in lepi Krcgarjevi hiši oh vogalu Bolgarske ulice je odprla gospa Franja Fegic lepo kavarno, ki je naravnost luksuzno opremljena. Kavarnarica obljublja solidno postrežbo in veliko izbiro časopisov. Obljublja tudi, da bo v novem lokalu prostor ie za dostojno zabavo, Ta okraj se zadnja lela prav lepo razvija in dokaz tega razvoja je tudi nova in lepa kavarna. Noč je bil hladna in posledica je bila zato ugodna: na policiji niso imeli spravljenega nobenega nočnega razgrajača. Pač pa je ždel v zaporu neki 18 letni fant, doma iz Spodnje Hrušice, Tega je včeraj v Brcznikovi trgovini kovin aretiral stražnik, ko je hotel prodati 14 kg medeninastih cevi, ki jih Breznik ni hotel kupiti, ker je zasmilil, da so kod ukradene. Fant je povedal, da je že dalj časa brez posla, leh cevi pa ni ukradel, temveč jih je našel na smetišču v mestni jami. Cevi izvirajo od plinske napeljave, ki jo je kakšen hišni posestnik opustil in zamenjal za električno. Policija misii, da so bile cevi ob tej priliki tudi ukradene, Policija sedaj išče lastnika teh cevi. Nesreč danes v Ljubljani ni bilo, Pač pa je bolnišnica sprejela dve ponesrečenki. To sta 14 letna Danica Zidanova s Pokopališke ulice 5 v Mostah, ki ji je včeraj neka druga deklica zagnala poleno v glavo. Danica jc dobila manjše poškodbe na glavi. Druga je pa 22 letna Angela Hribarjeva, delavka z Jesenic, ki ji jc odtrgal stroj v Tršanovi tnvnrni na Jesenicah tri prste na levi roki. Včeraj se pač nlhre ni mogel pritoževati na 1 poimtnjkanjem nogometnih tekem. Na llermesoveiu igrišču tuuo opazovali prvenstvene tekme štirih ljubljanskih prvorazrednih moštev, ua ilirjiinskeni igrišču pa se je vršila tradicionalna borba ligašklli tekmecev Ilirije s Primorjum. Tekme na llermcM>-veiu igrišču so se končale že dopoldne, tako da so lahko še v*i prisostvovali popoldanski borbi liga-ških rivalov. Grafiku : Jadran 4:0 (1:0) Z naglimi iu dobro izpeljanimi napadi .»o Gro-fičurji kmalu dosegli vodstvo. Nerazpoložena obramba Jadrana, predvsem velja to za Brca rja, ni mogla preprečili Grafiki, da je zbila še dva golo in si tako .s 3 : o dobro /asiguralu zmago. Dočim >o t-e posamezni igralci Jadrana zelo trudili, -o drugi z iiesportnim vedenjem iu igranjem prisilili .sodnika, da je moral uporabili najstrožjo kazen in izključili kar štiri igralce Jadranu. Celo drugo |>olo-vico igre je igral Jadran v začelku u osmimi, pozneje celo s šestimi igralci. Toda I i, ki so ostali, so nudili Grafiki toliko od|>ora, da njeni igralci niso mogli do strela. I'a tudi drugače je Grafika zelo, zelo po|nislila. Hodil je u. pevalek morda mulo prerigorozno, drugače pa jako dobro. Ue rmes : Slovan 1:0 (1:0) Sešln sta so v tej borbi dva močna nasprotnika. predvsem velja lo za Slovanu, ki je imponiral ž.o /. velikimi iu fizično razvitimi igralci. Tekma se je odigrala v zelo živahnem tempu iu |>rav nič ni kazalu, da bo Slovan moral poražen z igrišča. V prvem polčasu ji! dosegel llermc.s vodstvo z II me Irovko. igra sama jia je bila ver. čas odprta. Slovan je ti li, I i I mnogo odporu llermesii, ki ni igral prav »ročno. šele v zadnjih minutah je bilo moštvo Slovana toliko izčrpano, da je Hermes v naglici zabil še dva gola Gotovo je, da ima Slovan v svoji oiuij--loriei, ki je včasih pokazala prav lepo iu koristim igro, nekaj dobrih igralcev. Slovan bo v prvem razredu za vsakega o|>asen nasprotnik. Sodil je g. Ahčan. — Škoda le, du -o nekateri gledalci rku-šall obe moštvi nnhujskntl eno proli drugemu. Takšni obiskovalci ne spadajo nn športno igrišče. Primorje rez. : Ilirija rez. 6:1(1:1) Primorska rezerva je nastopila ujačena s Se-lilco. Jugom II. in Ježem, dočim je v Iliriji nastopil zopet Varšek. Bolj odločn i napadalna vrsta Pri-morjnšev je znala takoj v začetku izkoristiti nekaj lepih situacij ter dosegla po kratkih presledkih kar tri gole. šele |>o tej katastrofi -e je znašlo nekoliko vsaj ilirsko moštvo, ki pa je absolutno odpove dalo v napadu. Če su .-e potrudili krilci, so ustvarjeno pozicijo gotovo zapravili poleni napadalci, ki so z netočnim dodajanjem onemogočili vsnk uspeli. Ilirski igralci so zastreljuli tudi dve ena'.-tnielrovki. Njihova igro je bila zelo medla iu redkokdaj su j-e dvignili iz.otopelosti. Bolj sveže so zaigrali I * r i -morjaši. šenica kot vodju napada je spretno zaposlil obe slrani. Kot ceuterliulf se jf. zelo obnesel Jug II. Zmago so mladi PrimorjaSi pošteno /.a-lu-/.ili. Sodil je jako dobro g. Skalar. Želeli bi bilo le več športnega duha pri gledajoči mladini, ki si* je prav pri tekmi rezervnih moštev nedostojno vedla. Menda ni nikjer te i..ivn-de. dn bi glcdalci zasmehovali igralce in jih liuj skali z nespodobnimi klici. Vsak trezen človek mora obsojali lako početje, ki se je v zadnjem '"asu med mladino zelo razpaslo Igralci, zapeljani lako po nespametnem občinstvu, prično z. ostrejšo in nevarnejšo igro, ki zasluži vedno največjo grajo. Ilirija I. : Primorje I. 1:0 (1:0) V četrtem kolu prvenstvenih borb |>odsavczno lige si« se srečala oba ljubljansko rivnla Primorje in Ilirija. Tekma jo bila zanimiva posebno zn prijatelje Ilirije, ki so včeraj prvikrat videli Ilirijo tekmovati v novi, slovenski ligi, kajti Ilirija je doslej v>e Iri ligiuo tekme končala Izven Ljubljane. Pa ludi brez lakih okoliščin bi občinstvo prihitelo v obilnem številu nu to tekmo, ker jo srečanje teh dveh moštev v Ljubljani še vedno senzacija prve-ga reda. Sodniku g. Joksiču (Belgrad) s|« s" moštvi predstavili takole: Primorje (beli): Jančigoj — Svetie, lln.^l Zemljak, Slamič, Pišek — Trajkovič. Jug I . Franci, Sočan, Uršič. Ilirija (modri): Krvina — Janez. Bergle/, Unterrciler, I »okleva, Pogačnik — Janko, llunzi. Košak, Oman, Mirko. Tekma je bila zelo važna, kajti Ilirija jn nujno rabila točk. Pa tudi Primorje je bolelo /iiiiii^c^ kajti s lo bi se obdržalo se naprej na če Iu tabele. Že v naprej smo slutili borbo za točke, kar se je v resnici tudi izpolnilo. Sreča le, da je tekmo godil eden najboljših jugoslovanskih sodnikov, ki je brez najmanjše pogreško odlično i/.vršil svojo nalogo in tako dosegel, da se je tekma odigrala bre/, vsakih nezgod. Začetek igre je bil obojeslrnnsko zelo previden. PreizkuSavali so eden drugega. Več. je imela od igre Ilirija, katere desna stran je izvršila nekaj naglih in nevarnih napadov. Polagoma jirilisnojo tudi beli. Niso sicer pokazali kake skupne, povezane igre. temveč so s solo akcijami Juga in Uršiča parkrat nevarno prodrli do svetišča Ilirije. No obeh straneh so dobro pokrivali zvezde nasprotnika in lako je valovila igra sem in tja. Prav iiočani pa jo naraščala zmiselno igra Ilirije, ki je skušala uvesti sistem v svoje delo. Tu »o je takoj pokazala slaba stran pritnorjunske krilne vrste, ki je, čuteč nasprotnikovo premoč, sloplla v defenzivo iu s tem izolirala svojo napadalno vrsto. Ilirija je v 10. in 3(1. minuli izsilila dva kota, ki pa sta oslabi neizrabljena. I : II za Ilirijo Prodiranje ilirskega napadalnega kvinteta mu nesrečno skušala zaustaviti Zemljak In Svetle, k »lil se nehote zaletela pri telil drug v drugega. Nezgodo -o modri jpreluo izrabili in Košak je v 31. minuti neovirano poslal žogo v mrežo. Jančigaj ni mogel jMisreilovati. Ilirija je šele sedaj pokazala svojo premoč. Njena igra je postajala lepa tudi za oko. Krilna vrs'n je dobro zalagalo svoje napadalce, ki »o i/silili nato tudi 3. in I. kot. Dober je bil /lusli Deklevu, ki j sla ga |>rav koristno pod|>irala 1,'nterreiter iu !'i-gačnik. Slednji je prav us|H'šno onemogočil Igro Trajkoviča. dočim je imel tJnterrelter težje delo / 1'ršičem. Co hi liil llunzi v napadu malo hitrejši, bi bila Igra napadalcev še veliko učinkovitejša. Zelo solidna pa je bila ilirjon-ko obramba, kjer je bil jiosobno Jane/, nepremagljiv zid. Tudi Krv na je uspešno jM>cgol parkral v igro. Prvi polča- »e je končal v znamenju premoči modrih. V drugi polovici tekme »e je .-lika toliko spremenila. da je bila igra nekaj časa odprla. Primoi.ie je parkrat re-no ogrožalo vrata Ilirije, lud i vselej je prišlo kaj vmes in napor je bil zaman. Pa tudi Ilirija jo imela slllolo pred golom in lih. Na v-ak način pa je bila igra Ilirije holj zrel ' in Ik)Ij premišljena. Da -e ni znašlo ludi Primorje je pač krivd« mi slrani njegovih halfov. I; i iii»o tlt volj |iud|iirali napad«. Poleg tega p.i ni bil lici primorjanski napad pravilno se-tavljeu. Jug hi bi. I gotovo boljši na krilu, kojli Trajkovič vi na lep. liie.-lu ni niti od daleč nadomestil. Krati' I 'udj t,i vodja il«|i«tl« in njemu je veliko priklad.a j» > nit »lo v zve/i. Se najboljši j'' liil l'ršič, ki se je zopet izkazal kol izredno prodoren in uspešen igralci Obramba z Jančigajeiu ua čelu je bila veliko Ix>I j sigurna, kakor v tekmi /. Mariborom. Iznciludil je posebno lla.-d, ki prihaja zopet v formo. Bil je bra lllloc kakor ž" dolgo lle. Omenimo naj še Izredno fair ,gro Ilirije, ki je liil« nadvse prijetno i/uenadeuje. Nekateri prlllior jonski Igralci hi -I morali to posebno zu|H)tnnltl. Ilirija -i je - lo zasluženo /inago priborila dv važni lučki, ki -la ji bili gotovo potrelmi v sv rlia ugodnejšega plm-muiiu v prvenstveni tabeli. SK Maribor : Atletiki 4:1 (1:0) Celje, I. oktobra liane-, sc je tukaj odigrala tekma ilied SK M,i-| rlborom in Atletlk SK. ki se je končal« / re/.ttllii-loni I : I (3 : O). Teren je liil jako slab iu »■ Mariborčani imeli mestoma pred nasprotnikov In ; golom iiiolo, tuko tla hi dejanskemu pul>ž ,ju od j guvarjalo višja razlika v golili. Mariborski šport llapid I. moštvo—Žele/.ničiir II. moštvo Ti : I (4 : I). Svoboda I. moštvo Mura I. Iiloštvo H : n (3 : o). Maribor mladina Železničar mladina - : 1 (1:1). OSTALI S PO It T ■Solijo, I. okl. /. Biilkailijado: Bolgarija : Ju go-lavijo 3 : •_> ('2 ; O). Siibotlra. 4. «kt. ž. Dane- se je vršila Iu pr venstveilo tekma /a |>ivenslv<> hiibotiške podzveit' med Bučko in Saiidom. Tekma je končala rezili-tatom I : o (O : (I) zn Barko. Belgrad. I. okt. ž. Jedinstvo : Bus 1:1.--Jugo-lavija : Hašk 2 : I (O : o). Lahhoatlelshi miting v Mariboru Ovojni inatch Železničar- Muratnn Maribor, I. oktobra. Danes ob '.» dopoldne -e je pričel nn Itopido-vem igrišču Inhkoatlelski tlvoniiilcli železničar-Muraton. Senzacija današnjega dnevu je Iti In zmaga Maratonca Grniovška v leku ua '* 00 metrov uitd Olimpijcem Podpečanom, ki je doslej veljal v Mariboru za nepremagljivega v leku na lo.ooo m. Grmovšek je prispel pri leku 5000 m kot prv i jia eilj v 17 minutah. Precej duh r- / t njim šele PimI-pečan. Prav tako si je izredno nadarjeni ler mnogo obetajoči Maratonec Grmovšek priboril prvo mesto v leku na l.jOO melrtiv in dosegel ču.» -1.40. za njim Gradišnik 4.13 (Železničar), ko| tretji je prišel na eilj Podpečan l Železničar). Pri leku na IIP) metrov je prvi prispel na cilj Slonej (Železničar) 12, drugi Vonuti (Zel.) 1'2.'2. tretji Vidic (Maraton) 12.3. Skok v višino: Slrolialin (Žel.) 1.55 m. Vcr-»lovšek (Mar.) 1.50 in. 3. Gornik (Zel,) 1 .lo m. Tek nu '200 m: I. Slonej (Zel.) '-»".01. '.!. Ve-miti (Zel.) '25.00. 3. Vidic (Maral.) '27. Suvanje krogi je t 1. Kal; (Žel.) IO.!'| in. 1. Slonej (Žel.) lo. Titi m. 3. Vidic (Moral.) J().-2S ni. Skok v daljavo: l. Slonej (žel.) 5.98 m, i Strahotni (Žel.) 5.60 ni. 3. Vidie (Maral.) 5,80 m. Pri metu kopja je zmagal nadarjeni Maratonec Vili Dud I / T2.IH ni. '2. Kovučll (Žel.) 3H.01 m, 3 Itak (Žel.) 35.51 in, I. Konipič (Marat.). Skok ob palici: I. Fike (Marat.) '2..HO m, Zn pan (Žel.) '2. 70 m. 3. Slandl (Moral.) '2.00 m. Točl-n se ni moglo povsem izčrpati, ker se jo pri Ziipnno vem skoku palica prelomila. Met diska: I. H a k (Žel.) 32.15 ni. 2. Bezlaj (Zel.) 32.00, 3. Verslovfek (Marat.) 80.05 ni. V celoti znašajo rezultati po točkah 'it : 20 / . Železničarja. ' Pri leni je treba U|>ošlovflH, da žal mnogi odlični maratonski športniki rodi ohsii jepih odretlb niso mogli tekmovali ler bi hil red v marsikateri tel) disciplin precej drugačen. Nov hotolski slugo. Hotelir: Vi pn dolgo časa rabile za snnženje čevljev. Sluga: . Ja, vi do gospod, ko | ki niso vsi čevlji črni. Sn pa tudi toki vmes, l;i so rjavi fdi beli in za take rubini več časa, preden jih po-črnini. Ni« ne pomaga, — Gospo, možu ne smele kuhali premočne črne kave. To ga razburja. — Kaj l»a naj počnem, gospod doktor? Co mu skuham slabo, se ludi razburja. Trgovskega učenca(ko) sprejme boljša špecerijska iu delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri stnriših Nnslov v upravi Slov. iislo pod šl. 208 Skrivnost visoke Tatre Doživljaji pri iskanja ponesrečene V berlinski »Germanijk opisuje neki nemški turist svoje doživljaje, ko je sodeloval pri iskanju ponesrečene mladenke v Visoki Tatri. Karpati so si na zapadnem koncu svojega drzno izpeljanega loka postavili mogočnega stražarja: Visoko Tatro. Dali so ji mnogo od tega, kar so sami prejeli iz svoje domovine, Balkana; dali so ji divjosti, lepote in ponosa. Kot orjaško mestno zidovje se dvigajo njene stene iz ravnine: proti češki strani strmo in ponosno, nič manj majestetično proti poljski strani. Iz zidov kipe kvišku ostri vrhovi. Iz trdega granita so in zrejo na nas sivo in skrivnostno. Med njimi se bohotijo prekrasne gorske doline. Na ozkih planotah, ki se tišče skalovitih sten, se boječe stiska nizko grmičevje in al-pinske trave. Cisto gori, na strmih policah se pojajo ganizi pri svoji tajinstveni igri. Nižje doli pa se košatijo nepregledni, temni gozdovi in v njih najtemnejših kotičkih se skriva rjavi kosmatinec, ki pa se prikaže na dan le v najhujših zimah. Vse te mikavne lepote in naravne zaklade pa mrko čuvajo neizprosni •jaki in — njihovi prežeči prepadi... Te orjake sva jaz in moj prijatelj naskočila s severa, s poljske strani. Dve večji plezalni turi sva imela brž za seboj. Naslajala sva se ob divjih pogledih na skrivnostne pečine in prepade ter na morje številnih vrhov in vrhuncev, ki so se spenjali kvišku iz mogočnih gozdov. Druga tura naju je precej utrudila in razen tega je pričelo brezupno deževati, tako da sva se sklenila zateči v kočo ob Czorberskem jezeru. Tu sva nameravala počakati lepšega vremena. Ze pri prihodu sva opazila več čeških policistov, ki so poviti v ogromne dežne plašče, sestopali z gora. Zbrali so se v istem poslopju kakor midva. Živahno so se razgovarjali pri sosednih mizah, toda razumela nisva ničesar, ker so govorili češko. Morda imajo vaje, sva mislila. Toda kmalu sva zvedela več. Ž novo skupino policistov je prišel tudi mlad moški v civilu. Bil je videti silno vznemirjen. Hlastno je govoril s policisti, in sicer nemško. Do naju so prodrli le pretrgani stavki: >... vse preiskali ... videli nič ... v hotelu vprašali... kar naprej iskati...« Cez nekaj časa so se odprla vrata in v sobo je stopila mlada dama. Preprosto gorsko opremo je imela na sebi, njen obraz pa je bil zaskrbljen in obenem odločen. Obleka in vsa oprema sta bili snažni in skoro novi; zategadelj sva sklepala, da prihaja iz doline. Takoj je stopila k mlademu možu. Žalostno sta se pozdravila. Nato je prisedla k policistom in se spustila 7. njimi v pogovor. Kmalu sva vedela, kaj se je zgodilo. Nekdo se je v planinah izgubil in ga sedaj iščejo. Prevdarila sva zadevo in sklenila mlademu možu ponuditi najino pomoč. Storila sva to in z veseljem je sprejel najino ponudbo. Zvedela sva, da sta mladi mož in dama brat in sestra. Dama je povedala sledeče: »Moja sestra, ki je leto dni mlajša od mene, se je pred 14 dnevi odpeljala do Visoke Tatre. Preživeti je hotela tu svoj dopust. Iz Poprada (mesto ob vznožju Visoke Tatre) nam je pisala karto in to je bilo zadnje znamenje, da je še živa. Štirinajst dni, ki jih je imela na razpolago za dopust, je preteklo, toda nje ni...« >Ali se vašim starišem ni zdelo sumljivo, da 14 dni ni nič pisala?« sem vprašal. »Ne, ker je bila taka navada moje sestre. Šele te dni, ko je pretekel dopust, se je brat odpeljal iskat jo in je alarmiral policijo. Sedaj sem prišla še jaz. Brez nje ne smeva domov.. .< Nato je pripovedoval brat, da so na češki strani preiskali vse 1 oče in zavetišča, toda o pogrešanki ni bilo nobenega sledu. Samo v neki letoviščarski restavraciji ob Zelenem jezeru je dejal natakar, da je pred 14 dnevi videl turistinjo, ki bi po opisu sličila pogrešani. To je bilo vse. Posvetovali smo se skupno in sklenili še enkrat preiskati češko stran do Zelenega jezera, kjer bi še enkrat izprašali natakarja. Takoj zvečer smo odrinili. Jaz in moj prijatelj sva bila od ture prejšnjega dne silno utrujena, toda spričo nove naloge se je vsa utrujenost razblinila v nič. Zunaj nas je sprejel naliv in črna tema; katere pa so se naše oči kmalu privadile. Povzpeli smo se do najbližje postaje žične železnice, od koder smo nameravli pričeti z iskanjem. Naslednje jutro smo se ločili. Jaz in moj prijatelj sva si izbrala levo stran, brat in sestra pa desno. Zvečer smo se sešli. Brez uspeha! Naslednjega dne smo še enkrat preiskali isti predel. Pregledali smo vse špranje in zaseke ob zaznamovani plezalni poti, vpraševali po kočah in zavetiščih. Toda vse zaman. Drugega dne smo srečali dva starejša študenta; o njih so pravili, da sta najboljša plezalca Visoke Tatre. Takoj sta bila pripravljena pomagati nam. Tako smo prišli k Zelenemu jezeru. Tu smo še enkrat izprašali natakarja. Sestra pogrešane mu je pokazala vzorec obleke, katero je nosila mlada turistinja. Potrdil je, da je imela tako obleko. »Šla je proti Zelenemu jezeru in od tedaj je nismo več videli,« tako je zaključil natakar svoje poročilo. Preiskali in preplezali smo vse poti k Zelenemu jezeru, pregledali vsako kotanjo in špranjo, toda nič. Pri Zelenem jezeru smo srečali nemškega profesorja, ki je eden najboljših poznavalcev Tatre. Povedali smo mu celo zgodbo in ga prosili za nasvete. »Če se je ponesrečila v gorovju, je zelo malo upanja, da bi jo našli. Cujte,« je nadaljeval, »jaz sem neko določeno turo na Satan preplezal že neštetokrat, skoraj vsako nedeljo, toda nisem ničesar posebnega opazil. Ko pa sem zadnjič plezal po isti poti, sem v neki zaseki opazil človeško okostje. Kakor smo pozneje ugotovili, je moralo truplo ležati tam že kaka tri leta. Zelo je skrivnostna tale naša Tatra ...« Svetovni nam je, naj preiščemo še nekaj tur in poti. V dolini je iskala policija. Časopisi so objavljali popis pogrešane in celo radio-postaja je razširjala vest o nesreči. Na poljski strani je iskala poljska policija. Mi smo iskali naprej po gozdovih, izpraševali logarje, lovce, oglarje, toda vse zastonj. Vprašali smo gozdarje, če je ni morda napadel medved. Toda zatrdili so nam, da je to v tem letnem času izključeno. Medvedje se prikažejo iz svojih lukenj le v najhujši zimi. Torej naprej iskati. Iskati in zopet iskati. Toda, kje naj še iščemo? Kako naj pomagamo pogrešani, ki se ni držala dveh najvažnejših gorskih pravil, plezala je sania in v nobeni koči se ni vpisala. Štririnnjst dni smo se pojali po gorah in gozdovih, ne da bi našli najmanjšo sled z.a pogrešano. Nesmiselno bi bilo, da bi še naprej iskali. Poleg lega pa so se zopet pričeli nalivi. Zato smo sklenili zaenkrat prenehati, kakor i hitro pa se bo vreme /.boljšalo, pa zopet znova i začeti. Te žalostne vožnje domov ne bom nikdar pozabil. Predvsem me je najbolj mučila strahovita negotovost o usodi pogrešane. Molče in neizprosno so se vrhunci Tatre odmikali od nas. Ali bodo kdaj izdali svojo skrivnost? — Zaviti v skoro prozorno meglo so zrli na nas srepo in neusmiljeno. Dolge deževne kaplje so liki solze polzele po oknih našega vlaka ... Ko se je vreme zboljšalo, smo pričeli znova iskati. Še enkrat smo pregledali in preiskali vse, toda zaman, zaman. V septembru tega leta so pretekla tri leta od onega žalostnega dogodka. Te dui pa sem nenadoma v nekem lokalnem listu zagledal tole vest: »Gospodična H. K., doma iz Gornje Šle-zije, je pred tremi leti napravila počitniško potovanje po Visoki Tatri. Od tedaj mladenko pogrešajo Njena mati je medlem od žalosti nad tragično usodo svoje hčerke umrla. Sedaj je neki pastir našel truplo ponesrečenke v neki špilji »Patrije« v globini 200 metrov. Zemske ostanke deklice so pokopali v Po-pradu ob vznožju Visoke Tatre.« Nova knjiga Umna reja kuncev. Spisala dr. Andre) Jenko in Alfonz Inkret. — 1931. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Na jesenski velesejmski razstavi jo marsikateri obiskovalec obstal pri oddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s čvrstim namenom, da se i sam posveti reji kuncev, zakaj reja teh živalic ima toliko mikavnih strani, da z najmanjšimi sredstvi omogoči človeku zares prijeten, koristen in izredno lep šport Mnogi so tudi videli, da so svoje hlevčke oskrbovali napak, radi česar so doživljali razočaranja in morda celo opustili že začeto delo. Vsakemu pa, bodisi da se še ni bavil z rejo kuncev, bodisi da se je že kdaj bavil ali se morda še bavi z njo, vsakemu je bilo jasno, da potrebuje za ta šport kratkih, ločnih in jasnih navodil. Tej potrebi v polni meri zadostuje knjižica, ki sta jo napisala ndšu priznana strokovnjaka o reji k»ineev, dr. Andrej Jenko in pa učitelj Allonz Inkret. Knjižica je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in vsebuje vse gradivo, ki more in mora zanimati ljubitelje reje kuncev. Najprej podaja Alfonz Inkret podroben opis divjega in domačega kunca, nato obravnava V6e primere pasem in plemenskih vrst. Posebno poglavje posveča praktičnim vprašanjem vzreje domačega kunca, a posebno pozornost zasluži tudi poglavje o koristi, ki jo donaša reja kuncev. V drugem delu podaja dr. Jenko anatomijo kunca, nato piše o križanju — mendelizmu, naposled pa opisuje kunčje bolezni in njih zdravljenje, notranje in zunanje bolezni obravnava ločeno. Knjižica, ki je dosti bogato opremljena s slikami. vsebuje toliko dobrega in rejcu kuncev neobhodno poirebnega gradiva, da je moramo biti zelo veseli, tem bolj. ker je vsa knjižica 6koz in skoz praktična še važnejše: zelo poccni. LJUDSKA POSOJILNIM reglstrovana zadruga i neomejeno zaveze v Ljubliani obrestuje hranilne vloge po naiugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter bre7 vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg lamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi 7 neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 180 mili onov dinarjev Inserirajte v „Slov. listu l" izdeijujejose najnovejši model 'otroških vozičkov, razna nainovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karfovska cesta št. 4. tneceriisho in kolonijalno blago umetno gnojila, cemeni Ud. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubliani Popolnoma varno naloilte svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. nn Miklošičevi cesti poleg hoteln »Union« Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica '^lnic hotela i>Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 65 Ob 1 po polnoči sva dospela do pobočja gore. Zdaj sva morala skozi mogočen gozd. Gozd je obstojal iz dreves, ki so bila pod vplivom vode popolnoma okamenela. Spoznal sem, da so bile to nekoč smreke. Občutkov, ki so me spričo tega nenavadnega prizora obhajala, ne morem z besedami popisati. Plezala sva po skalah, ki so se pod nama podirale. Na desno in levo so zijali temni prepadi. Plezanje je postajalo čezdalje bolj nevarno, toda pogumno sem sledil kapitanu Demu, ki je stopal z največjo sigurnostjo. Dve uri po odhodu iz «Nautilusa» smo imeli gozdnati pas že za seboj in 100 čevljev nad našima glavama se je dvigal vrh gore. Zdaj smo stopali sredi okamenelega grmičevja. Pod našima nogama so švigale ribe, kakor tiči sredi grmičevja. V brezštevilnih kotanjah in luknjah sem zapazil bitja, ki so zbujala grozo in gnjus. To so bili strahotni polipi, ogromni morski pajki in pošastni skoluparji; ponekod je go-mazelo tako kakor da se prepleta med seboj kup najostudnejših kač in črvov ter bitij, oboroženih z ogromnimi škarjami. Vmes pa so svetile brezbrojne pike in pičice. Kakšen pošasten svet se mi je tu odkrival? Kakšnemu redu živali so pripadali ti členo-nožci? Koliko stotisočletij so živeli in se plodili? Nisem smel postajati. Kapitan Nemo, kateremu ta pošastna bitja niso bila ničesar novega, se po njih ni oziral. Obstali smo na prvi plošči, kjer so me ča-icala nova iznenadenja. Točno sem videl obrise slikovitih ruševin, katere očividno niso pohajale iz rok Stvarnika, ampak so bile zgrajene od človeka. Bili so to neskončni kupi kamenja, iz katerega se je sem-tertja dvigala kakšna porušena palača, ali stebrovje templov, poraščenih od prekrasnih koral kakor od najbujnejšega in najpestrejšega cvetja. Kje smo bili? Kam me je privedla muhavost kapitana Nemo? Rad bi ga bil vprašal. Ker tega nisem mogel, sem ga zagrabil za roko. On pa je samo zmajal glavo in pokazal na zadnji vrh gore, češ: »Le naprej! Ne ustavljajmo se!« Sledil sem mu s skrajnim naporom in v par minutah smo bili na vrhu. Pogledal sem doli na pobočja, ki smo jih bili preplezali. Gora se je dvigala samo 7 do 800 čevljev nad ravnino. Toda na nasprotni strani se je dvigala dvakrat višje nad dnom Atlantiškega oceana. Kakih 50 čevljev pod vrhom je velik krater bljuval iz sebe sredi dežja kamna in žlindre cele reke lave, ki se je kakor ognjen vodomet razlivala po pobočju v morje. Ta prizor je bil veličastnejše, kar si more človeška domišljija predstavljati. Kakor ogromen svetilnik je ognjenik razsvetljeval podmorsko dolino do skrajnih meja obzorja. Dejal sem, da je podmorski krater bruhal lavo, ne pa ognja. Ako naj nastanejo plameni, je treba kisika iz zraka, zato se pod vodo plameni ne morejo tvoriti. Toda lava se more v vodi vneti do rdečkaste razbeline in se razbliniti počasi v soparo. Tekoča lava je tekla po pobočju do dna, ki je bilo zavito v gosto belkasto meglo. Na drugi strani sem pa videl v globokem brez-dnu pod seboj zasuto mesto z razbitimi strehami, porušenimi templji in napol porušenimi oboki in shrambami. Na tleh so ležali razbiti stebri, ki so kazali mirne črte etruškega sloga. Zapazil sem tudi ruševine ogromnega kamenitega vodovoda in Akropole, v sredi katere je sameval Pantheon, pa ostanke pristaniškega zidu, kakor da je to bila luka, v kateri so bile vsidrane trgovske in vojne troveselne ladje. Videle so se tudi ruševine okoliških krajev, puste, široke ulice in kamni, ki so moleli iz globokega morskega blata iz lave in proda. Kaj je to neki bilo? Bil sem tako razburjen, da sem si hotel jekleni obroč strgati z vratu. Toda kapitan Nemo me je pomiril. Stopil je k meni in me zagrabil za roko. Potem je pobral ploski kos krede in zapisal na črno bazaltno skalo besedo: A 11 a n t i s. Kakor blisk se je zasvetilo v moji glavi! Pred mojimi očmi se je torej razprostirala Atlantis, tista bivša celina, ki se je nekoč pogreznila v morje, o kateri nam poročata Theopomp, ki jo imenuje ,Me-ropis', in Plato, ki ji je dal ime Atlantis; o kateri trdijo Origenes, Porphyrios, Jamblichos, Anville, Malte-Brun in Humboldt, da ne obstoja, dočim njen obstoj odločno zagovarjajo Plinius, Ammianus, Mar-cellinus, Tertullianus, Engel, Tournefort in Buffon. Meni ni bilo treba dokazov iz knjig, zakaj videl sem jo zdaj z lastnimi očmi in se mogel prepričati, katere sile so povzročile katastrofo, zaradi katere se je vsa celina pogreznila v morje. Bile so strašne sile podzemskega ognja, ki tudi sedaj po tolikih tisočletjih ni miroval. Pod goro je šumelo in kipelo, luna pa je z bledim svitom, prodirajočim skozi vodo, razsvetljevala pokopano mesto. Bil je le slaboten svit, ki je pa imel nepopisen učinek. Kapitan je pomignil, nakar smo se obrnili nazaj. Kmalu sem videl luč »Nautilusa«, ki nam je svetila kakor zvezda. Ko so se prvi žarki jutranje zarje dotikali vodne gladine, smo bili zopet na krovu. I £85 „ 'Str* S < D POr < cjo •g-.-,® J5 c?** = ^ r-a >*»■ *■ it» a „ m o o m. 5^1 o-* I 1 fcg5^ »SS^J " o" -'< | (t - « N » 2, N 3 » < N g" !» N < —. J7S g 4. m N w *** M i-- rr v z c 1 S e - - n I w 2.0 £ S ' 5 2 2 fS?i< g' Ss-a CO < (t <• »— » ? s JNJ.-1 ~ s « ^ s s acsr Ž 33 3 RjK-C o. 2- — < ~ e N a*' 2S = o = k =L -•'tc.^I