N^V^Lg^ glasilo KS za Dobeno, Loko, Mengeš in Topole številka 8 / letnik II / veliki traven /1994 mSau odločam se zate Hribarjeva 7, Mengeš tel.: 738-420 odprto od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure Vas vabi k nakupu spomladanskih ženskih, moških in otroških čevljev ter hišnih copat ob nakupu nad 10.000,00 SIT praktično darilo 28, MENGEŠ ODPRTO VSAK DAN OD 18. DO 21. URE POZOR: VsS posebno abljeni k izposoji videokaset v JUNIJU. Božičnemu (celoletnemu) smo dodali še junijski nagradni sklad, manjši, pa kljub temu zelo zanimiv. 11«; ;i 20 som® mm CELOTNA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVINE FOTOKOPIRNI IN RAČUNALNIŠKI PAPIR, TRAKOVI ZA BLAGAJNE, PISALA, DISKETE, ŠOLSKE POTREBŠČINE IN UČBENIKI ČB IN BARVNO FOTOKOPIRANJE, RAČUNSKI STROJČKI, KALKULATORJI, PISALNI STROJI, AJNE KNJIGARNA IN PAPIRNICA TELEFON & FAX: 061 / 812-989 DOSTAVA Hiša Izredne Ponudbe (HIP) LJUBLJANSKA^IA^DUPLICA ODPRJP-OD"«-19H, SOBOTA-»QD 8- CELOTNA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVINE FOTOKOPIRNI IN RAČUNALNIŠKI PAPIR, TRAKOVI ZA BLAGAJNE, PISALA, DISKETE, ŠOLSKE POTREBŠČINE IN UČBENIKI ČB IN BARVNO FOTOKOPIRANJE, RAČUNSKI STROJČKI, KALKULATORJI, PISALNI STROJI, 13H BI aesiovime brezplačne, ne elede UVODNIK KAZALO Spoštovani! Tako. Občinski proračun je po daljših zapletih končno sprejet. Kar nekaj vztrajnih momentov je bilo potrebnih, da smo se prebili čezenj In si zagotovili, kar nam pripada. Sredstva za prizidek k Osnovni šoli Mengeš so s tem dokončno zagotovljena, pouk v njem pa že lep čas nemoteno poteka. lahajamo se v zaključni fazi priprav na re-Iferendum, ki bo odločil, koliko smo res odprti za krajevno samoupravo. To je zdaj vsekakor edinstvena priložnost, da se odločimo za lastno občino zavestno, spontano; svojemu kraju želimo dati funkcijo, ki jo je svojčas že imel. V preteklem obdobju smo si veliko prizadevali, da smo Mengšu spet pridobili nekaj nekdanje veljave, mu polepšali videz. Tudi v prihodnje se bomo trudili za njegov napredek. Kraji Loka, Dobeno in Topole niso ostali neopaženi oziroma prikrajšani v materialnem pogledu. S krajem je treba živeti, sicer so vsa prizadevanja posameznikov zaman. Le ljudje mu lahko vdahnemo dušo s svojimi hotenji, ga naredimo prijaznega z utripom, ki je lahko značilen samo zanj. Tako smo zdaj pred referendumom, na pragu, ko se odločamo, ali ga bomo prestopili ali ne. Spoštovani krajani, odločimo se za svojo občino! Saj veste, če se nekaj hoče, se tudi zmore! Vaš Janez Per Drage bralke, spoštovani bralci! Referendum, Igre brez meja, Mengeška godba, Osina podoknica, športni In šolski uspehi, napredovanje dela KS Mengeš, avtobusna postaja v Loki, ... Veliko se dogaja v Mengšu! Mengeš, odločam se ZA-te! Se bomo res znali pravilno odločiti kje In kako bomo krojili svojo usodo v prihodnosti? Je naše pravo mesto Mengeš? Mengeš, odločim se ZA-te bomo rekli v nedeljo 27. maja 1994. Na listku bomo obkrožili ZA, brez prisile, pač pa z zavestjo, da delamo zase in za naše otroke. Vsak napredek, ki je ali pa morda celo ni viden, je za kraj pomemben. Loka in Dobeno sta v zadnjem času pridobila veliko. Seveda brez dobrega sodelovanja krajanov In predstavnikov KS Mengeš marsikaj od tega ne bi bilo. Poleg dosežkov v okviru kraja pa so pomembni tudi tisti drugje, tisti, ki kraj ponesejo v svet. Uspehi naših osnovnošolcev so pohvalni. Le tako naprej. Vzačetku junija pa bo mlada športna ekipa s predstavniki Mengša odpotovala na Malto, kjer se bo udeležila Iger brez meja. Prav gotovo bomo vsi držali pesti in navijali za naše. Pomembno pa je tudi to, da se bo ta ekipa na Malti predstavila tudi z mengeškim prospektom, sloganom In maskoto. Srečno jim želimo! Srečno in korajžno pa želim tudi vsem Dobencem, Ločanom, Mengšanom in Topolcem v nedeljo, na dan referenduma za Občino Mengeš! Tatjana Sivec Strmšek, glavna urednica UVODNIK......................................3 KRAJEVNA SAMOUPRAVA........4-6 G.BRANE BELČIČ..........................7 ŽIVLJENJE KS..........................8-12 DROBTINICE IZ LOKE....................8 NOVOGRADNJE.......................9-10 OBNOVA LOŠKE CERKVE...........10 IGRE BREZ MEJA...................11-12 ŽUPAN NA OBISKU.....................13 VPRAŠANJA IN ODGOVORI........14 VAŠA POŠTA...............................15 NAŠA ŠOLA...........................15-16 IZOBRAŽEVANJE...................17-18 KULTURNI SPOMENIKI...............19 KULTURA...............................20-22 OSINA PODOKNICA....................20 RAZSTAVA V INCE......................21 KD SVOBODA..............................22 Ml MED SEBOJ......................24-25 DRUŠTVA..............................24-25 ...SE VAM PREDSTAVI................26 ŠPORT...................................27-29 DOBROTA JE SIROTA..................30 SMEH NI GREH...........................31 OBVESTILA............................32-33 GOSPODINJSKI NASVETI...........34 RAČUNALNIŠTVO.......................34 MENGSAN meseCnik KS MENGEŠ Uredništvo: Slovenska 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737 - 317 Žiro raCun: 50120 - 603 - 55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (člani) Računalniški prelom: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: foto Brane Ravnikar Izdaja: Ml AMIGO d.o.o. Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Skok, Radomlje w KRAJEVNA SAMOUPRAVA PRISTOJNOSTI NOVIH OBČIN Ustavna določba 140. člena glasi: "V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno, in ki zadevajo samo prebivalce občine." Stavek enostavno pove, da je predmet pristojnosti nove občine vse, kar lahko ta stori sama za svoje prebivalce. V zakonu o lokalni samoupravi je ta v osnovi razumljiv stavek obdelan še s primeri. V21. členu Zakona o lokalni samoupravi je ustavna zamisel dodatno obdelana z naštevanjem tako, da je v uvodu uporabljena beseda "zlasti". To pomeni, da nI vse našteto in da bo glede na različne potrebe v novo oblikovanih občinah predmet pristojnosti določen s splošnim aktom občine. Za razumevanje pristojnosti moramo jasno ločiti področje državne uprave od lokalne samouprave. Del Izvajanja državne uprave lahko država prenese v izvajanje v novo občino. To niso primarne pristojnosti, temveč prenesene, In se Izvajajo po odločitvah in pod kontrolo države, to je njenih ministrstev (na primer: matična služba, del prostorskega urejanja in podobno). Na nivo občine bo država prenesla tiste pristojnosti, ki jih potrebujejo občani ali država v medsebojnem komuniciranju in jih je občina sposobna izvajati. Izvorne občinske pristojnosti v smislu Ustave lin Zakona o lokalni samoupravi bo vsaka novo oblikovana občina opredelila glede na svoje prioritete željenega standarda svojih občanov. Prav gotovo bo spisek pristojnosti mestne ali velike občine nekoliko daljši in detalneje obdelan kot v mali občini. Tako eni kot drugI morajo zadovoljiti osnovne pogoje, ki omogočajo normalno oskrbo občanov z urejenimi sistemi na vseh področjih skupnega Interesa. Pristojnosti občin lahko razčlenimo na: - osnovno pristojnost: priprava programov dela in sprejetje občinskega proračuna - pravno normativne pristojnosti: sprejetje statuta, odlokov, splošnih aktov, organizacija uprave, Izvensodna poravnava, kazni za prekrške In podobno - pristojnosti na področju gospodarjenja: upravljanje občinskega premoženja, gospodarjenje z javnimi službami, prostorske in organizacijske usmeritve za razvoj profitnega gospodarstva, prodaje in nakupi, turistično gospodarstvo in podobno - pristojnosti na področju komunale in stanovanjskega gospodarstva: organizacija javnih služb, urejanje javnih cest lokalnega značaja, oskrba z vodo, skrb za odpadne materiale, urejanje pokopališč In javnih prostorov, centralno ogrevanje naselij, priprave za novogradnje stanovanjskih predelov in podobno - pristojnosti na področju varstva okolja: evidenca In kontrola onesnaževalcev, sankcijske zahteve in ukrepi na področju varstva zraka, tal, vodnih virov, hrupa In podobno - pristojnosti na področju soclale: evidence občanov, ki so potrebni socialne pomoči, sodelovanje z državnimi institucijami na področju soclale, organizacija medsebojne humanitarne pomoči, preventivni ukrepi za preprečitev nastanka socialnih problemov In podobno - pristojnosti na področju šolstva in otroškega varstva: vzdrževanje In izgradnja objektov za Izvajanje vzgoje In varstva, spremljanje ustreznega Izvajanja vzgoje in Izobraževanja, pobude državnim organom na področju vzgoje, izobraževanja in podobno - pristojnosti na področju športa In rekreacije: vzpodbujanje delovanja športnih društev In klubov, Izgradnja in vzdrževanje športnih objektov, določanje najemnin In subvencij, koordinacija uporabnikov In podobno - pristojnosti na področju društvenih dejavnosti: pogoji za javne prireditve, vzpodbude in organizacije krajevno značilnih prireditev gospodarskega in zabavnega značaja, pobude za novo organizacijo društev In podobno - pristojnosti na področju varstva premoženja: zagotavljanje racionalne organizacije požarnega varstva, organizacija In material-izacija zaščite In reševanja, preventivno izobraževalne akcije In podobno - področje naložene pristojnosti, ki jo opredelijo občani za izvajanje kratkotrajnih potrebnih dejavnosti: naloge določene na zborih občanov ali prenesene preko članov sveta in opredeljene kot sprejete v izvajanje Za me"sta so v 22. členu Zakona o lokalni samoupravi določene še dodatne pristojnosti, ki jih te mestne občine izvajajo za celovito reševanje problemov mesta kot tudi del za potrebe širšega področja, če je tako dogovorjeno med občinami ali pa mesto pridobi prenesene pristojnosti države tudi za potrebe manjših občin. Nekateri pravijo, saj so to naloge občine in ne pristojnosti. Naloge lahko da v izvajanje le "pristojni" organ, zato je občina tista, ki o tem odloča. FINANCIRANJE NOVIH OBČIN Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje financiranje občin v VI. poglavju PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČIN, za nastanek novih občin oziroma za prehodno obdobje pa sta zlasti pomembni določbi, ki so jih predlagali poslanci SKD, in sicer: "Država zagotavlja občinam finančno izravnavo v takšni višini, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji." (52. člen, 3. odstavek) "Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po sprejetem letnem proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete naložbe nadaljujejo po sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja takojšnje in redno financiranje novo nastalih občin." (95. člen, 2. odstavek) Prehodno obdobje oziroma sedanji nestimulativni limitirani sistem financiranja (nadaljevanje na naslednji strani) KRAJEVNA SAMOUPRAVA PRISTOJNOSTI MENGŠA (nadaljevanje s prejšnje strani) občin bo trajal toliko časa, dokler ne bo sprejet Zakon o financiranju javne porabe in Zakon o finančni izravnavi. Kljub temu pa je sedanji sistem zelo ugoden za nove občine. Za odločitev o novi občini sta najvažnejši postavki KADRI in FINANCIRANJE. Dober gospodar namreč tudi z majhnimi sredstvi uspešno dela. Določbe Zakona (glede financiranja) so za nastanek in začetno delovanje občin ZELO UGODNE! Prednosti pri financiranju nove občine Prednost nove občine v primerjavi s staro je tudi vtem, da: - nima oziroma nima veliko zaposlenih v občinski upravi (po navedbah županov v tujini obsega občinska uprava za npr. 3000 prebivalcev 5-10 zaposlenih); število je odvisno od števila prebivalcev in nalog - nima posebnih strokovnih sodelavcev za družbene dejavnosti (npr. referenta za šport, kulturo...), ampak razdeljuje sredstva neposredno društvom. Nova občina se lahko obnaša racionalno pri zaposlovanju In tudi obsegu svojih dejavnosti in tako prihrani več sredstev za investicije - občina ni sama sebi namen In primarni porabnik proračunskih sredstev, pač pa servis prizadevanj za skupno dobro nekega kraja oziroma občine. Te osnovne podatke sem zbral Iz gradiva, ki sta ga pripravila Jana Primožič in Franc Černelič, poslanca v Državnem zboru RS. Janez Škrlep AVTOSOLA E3 MENGEŠ tečaj 1.6.94 ob 16° tel. 739 - 621 OObčini Mengeš sem razmišljal že v študentskih letih, ko sem kot predsednik Planinskega društva Janeza Trdine Mengeš spoznal, kaj za naše kraje pomeni odvisnost v osnovnih rečeh čisto lokalnega pomena. Z ukinitvijo Občine Mengeš se je 1. januarja 1959 odločanje preselilo v Domžale. To je bil začetek konca mnogih samostojnih institucij in dejavnosti v Mengšu. Naj jih nekaj naštejem: - Konec šolskega leta 1959 - 1960 je bila ukinjena vajeniška šola mešanih strok Mengeš, ki je z lesnim, kovinskim, oblačilnim, usnjarskim, lončarskim in pečarskim oddelkom bila ustanovljena 1908. leta. - 1962. leta je bila ukinjena Obrtna šola pečarske stroke, ki je bila za vso Slovenijo. - Nižja glasbena šola Mengeš, ki jo je od ustanovitve vodil domačin prof. Pavle Kosec, je bila ukinjena in 1. septembra -1959 preimenovana v Glasbeno šolo Domžale -Mengeš, ravnatelj pa je postal Stane Habe. Dokončno ukinjena pa je bila leta 1963 z ustanovitvijo Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale. Danes je v Mengšu le oddelek glasbene šole Domžale. - Zdravstveni dom dr. Tineta Zajca Mengeš je bil ukinjen 1958. leta in od takrat deluje le kot zdravstvena postaja. -1. januarja 1959 je bila ukinjena kmetijska Zadruga Mengeš. - Istega leta je bila ukinjena,-namesto da bi bila posodobljena, Mengeška elektrarna. - 1959. leta je bila ukinjena Postaja milice Mengeš. - Istega leta so bili ukinjeni mengeški sejmi. Nekoč jih je bilo sedem in so imeli staro tradicijo in velik sloves. ■ 1960. leta je bilo ukinjeno Trgovsko podjetje Rašica Mengeš in je bilo, združeno s Potrošnikom Domžale, preimenovano v Napredek Domžale. Zasebne trgovine so bile ukinjene že prej. ■ Mengeš je izgubil pristojnosti nad ribištvom in ribolovom, katere je imel že v 16. stoletju. Danes tu "gospodarita" ribiški družini iz Medvod in Domžal. ■ Od leta 1962 do 1964 so lastnikom razlastili zemljišča vzhodno in severovzhodno od Mengša ter od Mengša proti Topolam, Križu in Mostam, v samem Mengšu pa zazidana in zazidljiva zemljišča. - Od skupno 1293 hektarov gozdov je že do leta 1956 kar 115 hektarov prešlo v takolmen-ovano družbeno lastnino. - 1963. leta je moral počakati mlin v To-polah. - 1976. leta zamre Obrtna Zadruga Slamnik Mengeš. Slamnikarska tradicija v Mengšu obstaja že od začetka 18. stoletja, če nI še starejša. - 1983. leta je bila ukinjena Opekarna Mengeš. ■ 1984. leta je bil grobo ukinjen Matični urad Mengeš. ■ 1989. leta je bil ukinjen košarkarski klub Induplati Mengeš. - V tem času je bila ukinjena tudi Zavarovalnica Mengeš. ■ Pristojnosti nad kanalizacijo, čistilna naprava, javna razsvetljava, lokalnimi cestami so bile zapravljene že prej. Vsa ta dejstva in predvsem volja, da Mengeš v samostojni Sloveniji ponovno polno zaživi, me je spodbudilo, da se že od leta 1990 intenzivno-pripravljamo za ponovno ustanovitev Občine Mengeš tako, da bo s 1. januarjem 1995 njen start lažji in bomo nanjo pripravljeni. Prepričan sem, da bo Občina Mengeš zelo uspešna, saj Ima za to vse pogoje. Razumem pa odpor dozdajšnjih občinskih središč, saj bodo postavljeni v manj ugoden položaj, kot so ga Imela do sedaj, imeli bodo namreč enake pristojnosti kot nove občine In seveda znatno manj denarja. lenim tudi, da se bodo bodoče občine Ipovezovale med seboj na različnih področjih, vendar le zaradi projektov, ki bodo presegale občinske okvire. Nisem pa za nek birokratski aparat med občino in republiko, ki bi izčrpaval sredstva, potrebna za uresničitev projektov. Za ta zapis sem uporabil različne vire, predvsem pa Stražarjevo kroniko Mengeš in Trzin skozi čas. Janez Škrlep S WaovtM2,Mcngci tcL 738-630 (cb oofc^Ji In preaiUi 841 - 560) odprto od & do 11 ure od 6. do B. ure •obeta od a do 17. ure KRAJEVNA SAMOUPRAVA GLASUJMO ZA OBČINO MENGEŠ Dragi Dobenci, Ločani, Mengšani in Topolci! Na referendumu 29. maja letos bomo odločali o ustanovitvi Občine Mengeš. Na podlagi odločitve na zbofih občanov je Državni zbor Republike Slovenije določil območje Dobena, Loke, Mengša in Topol za območje bodoče Občine Mengeš. Ta odločitev je uvod v zgodovinsko odločitev, ki jo bomo sprejeli na referendumu. j Vprašanje na lističu bo: Ali ste za to, da se na Vašem referendumskem območju ustanovi občina? Obkrožili bomo ZA. Zakaj ZA? Odgovor je preprost, čeprav je dolg 35 let. 1 januarja 1959 se je takratna Občina Mengeš po direktivi morala priključiti k domžalski občini.,, Mengeš je s tem dejansko izgubil še zadnje pravice samostojnega odločanja, ki jih je imel več sto let." Tako je pošteno zapisal kronist Stane Stražar v knjigi "Mengeš in Trzin skozi čas". Ko bomo glasovali ZA, bomo glasovali ZA maloštevilno občinsko upravo. Trdim, da bo dovolj 6 do največ 8 uslužbencev, v domžalski občini jih je sedaj zaposlenih več kot 120. Glasovali bomo ZA, ker bo v občinsko blagajno pritekalo več denarja, kot ga je Mengeš kdaj koli dobil iz domžalskega proračuna. Trdim, da bomo s tem denarjem boljše gospodarili, kot so v preteklosti gospodarili drugi. Glasovali bomo ZA, ker nočemo, da se drugi zmlšljujejo nove davke in povečujejo stare, da bi s tem denarjem polnili predale z načrti za megalomanske projekte in bunkarje! Glasovali bomo ZA, ker nočemo več moledovati, da nam nekdo dovoli zamenjati pregorele žarnice javne razsvetljave, obesiti transparente ali bolj pomembne rečf, kot so lokacijska in gradbena dovoljenja. Glasovali bomo ZA, ker nočemo več trepetati, ali bodo tam nekje dovolili zamenjavo vodovodnega omrežja ali uničene kanalizacije, asfaltiranje ulic in cest, cestnih robnikov in javne razsvetljave, ureditve parkov, zelenic in drevoredov. Glasovali bomo ZA, ker nočemo, da o kvaliteti vode odločajo tisti, ki te vode ne pijejo, o plinovodnem omrežju tisti, ki ne dihajo tukajšnjega zraka. Glasovali bomo ZA, ker nočemo, da drugi odločajo, ali bo pri nas Zdravstveni dom z vsemi potrebnimi ambulantami in dispanzerji aH bo le Zdravstvena postaja z dolgimi vrstami čakajočih. Glasovali bomo ZA, ker nočemo Loke razdeljene na dva šolska okoliša, ker nočemo, da nam drugi diktirajo, koliko učilnic bo imela mengeška šola, ker nočemo, da kdo posega po naših socialnih institucijah in jim zniža raven. Glasovali bomo ZA, ker nočemo, da nam drugi odmerja sredstva za kulturo in po preživelih manirah določa, kaj kultura je in kaj ni. Glasovali bomo ZA, ker smo nekoč že veliko bili In smo tudi veliko imeli. Glasovali bomo ZA, ker smo ponosni na več kot tisočletno tradicijo naših krajev, predvsem pa bomo glasovali ZA, ker smo dobri in pošteni ljudje, ker smo skrbni in podjetni, vztrajni in delavni, domiselni in iznajdljivi In seveda tudi sposobni, da o čisto naših stvareh odločamo mi sami. Z odličnim spoštovanjem Vas, bodoče občane Občine Mengeš, lepo pozdravlja Vaš Janez Škrlep! O O Ul E nr O IL CO ■ I i s I cd O) m o >co rt -2. CM T- C LO ^ X3 o>2 - ^ W CO ~ -O «5 in E rt HKS VIGRED p.o. Slovenska 33 61230 MENGEŠ tel. 061/737-994 fax 061/737-996 VODENJE TEKOČIH RAČUNOV ZA OBČANE IN ŽIRO RAČUNOV ZA OBRTNIKE IN MAJHNA PODJETJA VARČEVANJE Z VLOGAMI NA VPOGLED ODOBRAVANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV VEZAVE V TOLARJIH ALI V DEVIZNI PROTIVREDNOSTI AVTOŠOLA mm MEN G E Š tečaj 1.6.94 ob 1600 tel. 739 - 621 PREDSTAVLJAMO VAM BRANETA BELCICA BRANE BELČIČ "Pomemben je uvod v razgovor. Če je ta zgrešen, je vprašljiva kvaliteta razgovora. Na moji delovni mizi je vedno mengeška zastavica, zato ni težko začeti, pa je lahko še tako zapleteno," trdi direktor Leka v Mengšu, g. Brane Belčič. Tako smo začeli tudi naš pogovor in besede so same iskale pot na plan. Od leta 1983, tako rekoč od začetka vaše službene kariere, ste v Leku v Mengšu. Pa niste domačin! Prihajam iz Šmarij pri Jelšah. Kot tabornik, športnik in ljubitelj glasbe sem bil na svoj kraj navezan. Moram pa priznati, da nisem nikdar razmišljal, da bom pristal v Mengšu. Začel sem v enoti Razvoj in raziskave v oddelku Operativni razvoj. Z razvojem tehnologije proizvoda Cimetldin in njegovim prenosom v redno proizvodnjo sem bil postavljen najprej za tehnologa proizvodnje, kmalu zatem pa za vodjo proizvodnjega obrata. Proizvodnje sem želel urediti v skladu s tehnološko primerljivimi v tujini in v skladu s tehnološko sprejemljivo tehnologijo za okolje. Iz teh pogledov je nastala tudi strategija zaposlovanja kadrov iz bližnje okolice, saj pretežno štirilzmensko delo zahteva delavce, ki to zmorejo tudi krajevno. Ukvarjali smo se z močno svetovno konkurenco, novimi tehnološkimi zahtevami, različnimi problemi, vendar je ekipna vztrajnost In kreativnost sodelavcev pripomogla k uspehu proizvodnje. Za dosego rezultatov, točnosti In stabilnosti pa je prispevala zanesljivost in korektnost, ki smo jo gojili s potrebnim zadovoljstvom zaposlenih. Tak način dela nam je omogočal stabilnost ekipe, posebej v času omejitev pri plačah zdravstva in farmacevtike, ko je bila v Leku prisotna določena fruktuaclja kadrov. Proizvodnji parametri so imeli trend stalnega naraščanja, tako da smo v nekaj letih močno dvignili izkoristke in kapaciteto, v nekaterih segmentih tudi do desetkrat. V teh dneh ste vstopili na ameriški trg? Na tem trgu smo prisotni že nekaj let, vendar nam uspešno zaključena ameriška inšpekcija za nekatere večje proizvode sedaj omogoča večje možnosti prodaje. Doseg tega rezultata je bil za nas velik izziv in dolgoletna želja. Hkrati to pomeni tudi spremembo možnosti za postavljanje prihodnjih strategij. Pomeni pa tudi preizkus za celotno ekipo, za delavce, urejenost okolja, dokumentacije, lokacijo,... Kaj je za vas pomenila izguba jugoslovanskega trga? Trg se je močno spremenil. Tukaj se je prodaja razpolovila. Je to prineslo reorganizacijo celotnega Leka? Mnoge spremembe na tradicionalnih trgih Vzhodne Evrope, razpad jugoslovanskega trga in navsezadnje recesija zahodnih trgov je povzročila nujo za prilagoditev spremenjenim situacijam. Iz tega naslova In zaradi zahtev farmacevtike smo se iz enote Kemija preimenovali v Proizvodnja farmacevtskih učinkovin. Velika podjetja so prav gotovo nosilec razvoja, ker lahko lažje vlagajo v razvoj. Mala podjetja so potrebna zaradi konkurence. Reorganizacija je pomenila potrebne prilagoditve, spremembe so bile znotraj podjetja, delavcev nismo odpuščali. Presegli ste raven povprečnosti. Marsikdo se vzoruje po vas. Kdaj ste zasedli direktorski stolček? Konec leta 1992 sem bil izvoljen za direktorja Proizvodnje farmacevtskih učinkovin. Priznam pa, da imam osebni stil profesionalnosti v delu. Istega leta je bilo za Lek kar težko. Treba se je bilo prilagoditi novim spremembam. Z istimi ljudmi smo vzdržali vse pritiske. Ni dvoma, da smo Slovenci dobri delavci, slabši pa v vodenju... Umetnost je reagirati v kritičnih situacijah. Delavci mi morajo zaupati In verjeti v mojo poštenost, predpogoj za to pa je moje zaupanje v delavce. Dober vodja je tisti, ki svojim sodelavcem omogoči pot do cilja. Ljudi je potrebno organizirati, povezati v team, skrbeti za potek dela vnaprej. Na delovno mesto je treba postaviti tistega, ki tudi v danem trenutku delo opravi. Moji sodelavci so kreativni, imajo vedno nove ideje, zato smo lahko tako uspešni, kot smo. Vsak si gradi svojo kariero sam. Veliko se je govorilo o nevarnih odpadkih, tudi o teh, ki naj bi prišli od vas. Lokacija za okolje ni nevarna. Veliko sprememb je bilo narejenih na samih tehnologijah, nekateri starejši izdelki opuščeni. Uničevanje odpadkov smo rešili s popolnim sežigom na posebni liniji, imenovani "INCI-NERATOR", ki smo ga izgradili v Lendavi. Naprava je v prvi vrsti namenjena za sežiganje odpadkov pri proizvodnji antibiotikov, karakteristike pa omogočajo praktično sežig kakršnekoli odpadne substance, ob tem da se energija uporablja za proizvodnjo tehnološke pare. V Leku imamo Varstvo okolja organizirano na treh nivojih. V prvem tehnologi In Razvoj pripravljajo takšno tehnologijo, da je sprejemljiva za okolje, na nivoju dva Imamo organizirano posebno službo - oddelek za varstvo okolja z nalogo zbiranja, klasifikacije in eliminacije vseh možnih odpadkov. Tretji nivo predstavlja pooblaščena strokovna oseba s strani generalnega direktorja, ki kreira pristope do varovanja okolja ter povezave z Inštituti, ... Vse zadeve varstva okolja pa se preverjajo In usmerjajo preko posebnega sveta za Varstvo okolja podjetja Lek. S Krajevno skupnostjo Mengeš dobro sodelujete. Kaj menite o novi lokalni samoupravi? Z velikim zanimanjem spremljam, kako bo z Mengšem v prihodnosti. S sedanjim predsednikom KS Mengeš, g. Janezom Perom, ki zna prisluhniti našim problemom, lepo sodelujemo. Tudi v prihodnosti želim, da se ne bi kaj zapletalo. Dobre odnose pa imamo tudi z gasilskim društvom ter Mengeško godbo. Naši zaposleni so člani teh društev, zato mi je dogajanje in delovanje bolj znano. Kaj pa hobiji... Všeč ml je glasba. Ker veliko potujem, me vedno spremlja domača glasba, kaseta, ki jo je izdala Mengeška godba, ml je pa sploh pri srcu. Dipl. inž. kemije, g. Branetu Belčiču se za ta pogovor zahvaljujem. Vsem delavcem in uslužbencem pa želim, da bi ravno ta direktor še naprej tako uspešno vodil barko po nevarnih ali pa morda že varnih vodah. Argumenti so tisti, ki dokazujejo, koliko smo strokovni na svojem področju. G. Belčič pa je prav gotovo visoko strokoven kemik in zelo dober manager. Tatjana Sivec Strmšek DROBTINICE IZ LOKE 1. Postavljanje mlaja pred gasilsko-godbe-nlm domom v Mengšu je vsakoletno opravilo gasilcev Iz naše krajevne skupnosti. Letošnjega smo priskrbeli loški gasilci ter ga skupaj z mengeškimi in topolskimi gasilci tudi postavili. 2. Ločani smo vedeli, da bo Mengeš spet občina, zato smo obdržali tablice vseh 35 let. Pa naj še kdo reče, da nismo ZA! Na fotografiji Ukova hiša na Gasilski ulici. 3. Kljub rednemu tedenskemu odvozu smeti in kosovnega materiala pred mesecem dni se vedno najde kdo, ki je "pametnejši" od drugih in misli, da so gozdovi pravšnji kraj za odvečno kramo. Tokrat je nekdo odvrgel televizor kar ob cesti Loka - Dobeno. Za božjo voljo, ljudje, nam je res vseeno, v kakšnem okolju živimo? Ali pa neznani "dobrotnik" namerava financirati satelitsko TV za naše območje in je začel uresničevati svojo zamisel?!? Tekst: Jože Brojan Foto: Franc Dimec slike 1,2,3 4. Bliža se sobota 25. junija in s tem že tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Loke, na katerem bodo kot doslej nastopale desetine iz vse Slovenije. Tokrat bo tekmovanje še zanimivejše, saj bodo sodelovale tudi olimpijske ekipe, ženske in moške, ki so zastopale našo državo lani v Berlinu. Zato loški gasilci vabimo vse ljubitelje gasilstva, da si v člmvečjem številu ogledate to zanimivo tekmovanje. Odvijalo se bo na gasilskem poligonu v Loki, začne pa se ob 14.30. Lepo vabljeni! 5. Med tekmovalci, ki so bili izbrani v mengeško ekipo za Igre brez meja (te bodo od 13. do 17, junija v mestu La Vallette na Malti), sta tudi dva Ločana. V žensko zastopstvo se je uvrstila Mojca Likar, 23, ekonomski tehnik, v moško pa Matjaž Loboda, 23, inženir strojništva. Mojca in Matjaž, krajani vama želimo veliko športne sreCe in obilo užitka na igrah mladosti. Prav take želje naj spremljajo tudi preostali del ekipe. Srečno! NOVOGRADNJE Asfaltiranje cestnih odcepov na Spodnjem in Zgornjem Dobenem! Delavci SCT Ljubljana so v četrtek, 12. maja 1994, izvedli enoslojno asfaltno prevleko BNOS 0/16 v debelini 6 cm, na odcepu ceste na Sp. Dobeno od studenca do konca ceste v dolžini 300 m. Na odcepu ceste Zg. Dobeno od profila 11 do profila 17 pa je delo izvršeno v skupni dolžini 200 m, ter odcep ceste od Anžinove domačije proti Vili v dolžini 200 m. Omenjena dela so bila izvedena s finančno pomočjo Krajevne skupnosti Mengeš, krajanov Dobena in lastnikov nepremičnin, ki so opravili še veliko število prostovoljnih ur dela. Iaj poudarimo, da so lastniki nepremičnin v delu Zg. Dobena na odcepu proti Vili pokrili stroške priprave spodnjega ustroja in asfaltne prevleke. Sredstva so zagotovili že v letu 1993. Krajevna skupnost Mengeš Kanalizacija v Loki Delavci VGP Hidrotehnik Ljubljana nadaljujejo z deli na kanalu J, navezava na Trzin. V tem delu se izvaja kanalizacija za del starih objektov, Testenove ulice in ene stare hiše na Mengeški cesti investitorja Ivana Cotmana, krajana sosednje KS Trzin, ki je poleg ostalih nesebično dovolil prekop preko svojega zemljišča ter s pogodbo pristopil k sofinanciranju izgradnje le-te. S tem je pridobil pravico hišnega priključka. Prav tako pa je bil že opravljen razpis za najugodnejšega izvajalca za nadaljevanje del Izgradnje kanalizacije na Gmajni, katerega bi pričeli graditi v mesecu juniju po pridobitvi gradbenega dovoljenja In izbranega najugodnejšega izvajalca. Vi 'jeseni tega leta pa bi z izgradnjo še nekaj . krajših odcepov v celoti zaključili izgradnjo sekundarne kanalizacije v naselju Loka pri Mengšu. KS Mengeš Asfaltiranje cestnih odcepov r TAJNIK KS MENGEŠ Komisija za Izbor tajnika KS Mengeš, imenovana od sveta skupščine KS Mengeš, v sestavi: Franc Ručigaj, Joži Komatar, Janez Škrlep, Anton Benda in Jože Vahtar je po obravnavi prispelih prošenj predlagala svetu skupščine KS Mengeš, da se sprejme na delovno mesto tajnika KS Mengeš dosedanjega tajnika. Svet skupščine KS Mengeš je na 61. redni seji na predlog komisije na delovno mesto tajnika KS Mengeš potrdil dosedanjega tajnika KS Mengeš, g. Martina Ogrinca. KS Mengeš g. Martin Ogrinc NOVOGRADNJE Končno avtobusna postaja v Loki pri Mengšu! Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so pričeli z izgradnjo avtobusne postaje v Loki pri Mengšu. Po večletnih prizadevanjih KS Mengeš so se želje uresničile. Zgradili bomo avtobusno postajo v Loki. Kovinske konstrukcije za zavetja na avtobusni postaji so v izdelavi pri mojstru Vinku Vahtarju, tako da predvidevamo zaključek del v mesecu juniju. Iskrena hvala! KS Mengeš (LTrïtmrrfr Trdinov hram razpisuje dve nagradni vprašanji. 1. Kdaj (točen datum) bo prva obletnica sedanje najemnice Trdinovega hrama? Nagrada: malica za dve osebi 2. Napišite geslo Trdinovega hrama! (Za pomoč: pojdite v Trdinov hram in bodite dobri opazovalci, rešitev je napisana!) Nagrada: kosilo za dve osebi. Vaše rešitve pričakujemo do 15. junija na naslov: Uredništvo Mengšana, Slovenska 28, Mengeš. Avtobusna postaja dobiva pravo podobo. foto: Martin Ogrinc LOŠKA CERKVICA DOBIVA NOVO PODOBO Vdrugem mesecu obnove cerkvice sv. Primoža in Felicijana v Loki, ki iz dneva v dan dobiva lepši in primernejši videz, gradbena dela lepo napredujejo. Zidarji so na njej in zvoniku dokončali grobi omet, zdaj so se dela lotili kleparji in krovci. Medtem smo iz zvonika sneli tudi najmanjši - počeni zvon, ki ga bo zamenjal nov, po velikosti največji. Steklo je tudi zbiranje finančnih sredstev v ta namen po vasi, a ker so stroški ogromni, bi moralo malo več prožnosti, dobre volje in pripravljenosti, da nam pomaga, pokazati tudi domžalska občina. Ločani to od nje upravičeno pričakujemo. Jože Brojan Obnova cerkvice Sv. Primoža in Felicijana lepo napreduje. foto: Martin Ogrinc w ŽIVLJENJE KS IGRE BREZ MEJA ŠESTA IGRA RIBOLOV Tekmovalci igro začnejo na tradicionalnem malteškem Čolnu (luzu), s katerim pridejo do boje. Čoln privežejo in se potopijo, da bi odvezali ogromne ribe, ki se nahajajo na dnu bazena. Ko so vse ribe v čolnu, jih morajo tekmovalci prinesti do cilja, dvojna pot 1 M-1 2 SEDMA IGRA OBRAMBA GOB Tekmovalec začne nabirati gobe. Otoški čuvaji mu to skušajo preprečiti... Uvrstitev: pobrati čim več gob po pravilih in v določenem času. Če tekmovalec pade, ga nadomesti drug tekmovalec, dvojna pot 2M 21 nasprotnici (pot nazaj) OSMA IGRA PREVOZ VELIKEGA KANONA Tekmovalci morajo na splavu čez bazen pretovoriti različne dele kanona. Ko pridejo na breg, morajo kanon sestaviti. Glasen pok naznani konec igre. dvojna pot 2M-2Ž DEVETA IGRA MALTA: NJENE URE IN LEGENDA O HUDIČU Tekmovalec steče in se povzpne na prvi zvonik, na katerem je ura, ki jo mora ustaviti ob kateremkoli času. Nato pa mora na sosednjem zvoniku nastaviti enak čas ure, kot je na prvem zvoniku. Uvrstitev: čas, ki ga porabi za uravnavanje obeh ur. dvojna pot 1 M emission DESETA IGRA SESTAVLJANJE MALTEŠKEGA KRIŽA Tekmovalci, ki so oblečeni v velikansko ogrinjalo, morajo razbiti kamen, kjer se skrivajo štirje kosi, ki skupaj tvorijo malteški križ. Ko tekmovalci najdejo vse štiri kose, jih morajo prenesti na cilj in sestaviti malteški križ. Uvrstitev: potreben čas za sestavo malteškega križa, enojna pot 1 M-1 Ž Priprave Ekipo, ki bo zastopala mengeške in slovenske barve na tekmovanju Igre brez meja na Malti, sem ujela na enem izmed njihovih treningov. Brez navzočnosti trenerja Franca Jeriča sem nekatere povprašala za mnenja. Majda Žun: Priprave dobro tečejo, delamo po svojih najboljših močeh. Zelo naporne so vaje za moč, pridobivamo na koordinaciji. Na ponovnem testiranju smo ugotovili, da smo veliko napredovali in da ne treniramo brez pomena. Program je pravilno sestavljen, z vajami pa bomo še nadaljevali. Jana Jene: Kot športni pedagog lahko povem, da smo vmesne teste opravili odlično. Veni minuti naredimo 60 in več trebušnjakov, po 7 metrov visokem drogu splezajo fantje v treh, dekleta pa v petih sekundah. Rezultati poligona so boljši za 30%. Vaje pripravljava skupaj s Francem. Ekipa Mengša foto: Tatjana Sivec Strmšek Slavko Pišek, mL: Na Malti pričakujemo veliko športne sreče in dober žreb. Svojo nalogo se bomo trudili opraviti čim boljše, saj imamo veliko kondicije po enkratnih treningih. S trenerjem sem zadovoljen, ti treningi pa mi pomagajo tudi pri treningih za maraton. V si jim želimo res veliko zabave in uspeha na Igrah brez meja! Tatjana Sivec Strmšek AUDIO VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 7h 73 84 09 w ŽIVLJENJE KS IGRE BREZ MEJA Spoštovani "brezmejniki"! Na osnovi dogovora z RTV Slovenija naj bi se, na našo pobudo, v Ajdovščini dne 27. maja 1994 zgodilo srečanje vseh mest udeleženk letošnjih IGER BREZ MEJA. Družili naj bi se ves dan, v popoldanskem času pa bi se še pomerili v šaljivih, enostavnejših igricah (med dvema ognjema...). V večernih urah se nam boste pridružili na von testi z domačimi ansambli ter Perom Lovšinom z Vitezi obložene mize in Robertom Magnlficom. Vse skupaj bo strnila RTV v polurno oddajo, s katero se bomo predstavili Sloveniji. Odbor za Igre brez meja Občine Ajdovščina Spoštovani "brezmejniki " Ajdovščine! Zveseljem Vam potrjujemo udeležbo na srečanju udeleženk "Iger brez meja" 27.05.1994 v Ajdovščini. Pričakujte nas na Vašem trgu ob 10.00 uri. Brezmejni pozdrav! Predsednik odbora za Igre brez meja Janez Per Brezmejniki in brezmejnice intenzivno trenirajo. foto: Tatjana Sivec Strmšek "Ti je kaj za televizijo?" je v mengeškem domu počitka vprašal France Pepija. "Popolnoma nič," je odgovoril Pepi, "venmdar jo kar naprej gledam, ker nimam drugega dela. OBLIKOVANJE ŠTAMPILJKE IZREZOVANJE NAPISOV TRANSPARENTI AVTONAPISI MAGNETNE NALEPKE ZASTAVE TISK NA MAJICE PVC NALEPKE TISKOVINE iODLTH ^ 061/73 88 44 j micm qscewe mmwosn vom j ROČNO PMNJE VOZ/I jPOURAWEVOR j POPRAVILO POŠKODOVANEGA LAKA LINHARTOVA 2 (pri hali fit-top) 61234 MENGEŠ ZUPAN NA OBISKU FRANCKA JERSE HELENA METARNIK mm iJ Franc/rs Jerft Ze februarja letos je dopolnila 80 let gospa Jerše Francka; s precejšnjo zamudo smo se oglasili pri njej v stanovanju nad Emona marketom, da bi ji voščili vsega dobrega ob njenem jubileju, ki ga obhaja mirna po sicer težkem življenju. Doma je Iz Kleč pri Ljubljani. V družini, ki je imela "četrt grunta", je bilo pet otrok. Spominja se, kako je z mamo v zgodnjih jutranjih urah, predno je šla v šolo, odhajala na polje in da je dve leti služIla v Ljubljani, kjer je pri družinah pazila otroke in se naučila dobro kuhati, kar jI je v življenju prišlo zelo prav. 1939.1, je prišla v Jarše h Kosmu; tu so imeli gostilno in je bilo treba poprijeti za najrazličnejša dela. V Jaršah je spoznala moža - domačina. Poročila sta se 1941.1. Žal je bila njuna skupna pot kratka; vojni čas je usodno zarezal rano v njeno življenje; mož je padel v partizanih na Dolenjskem In zapustil nosečo ženo z dve in pol letnim sinom. Hčerka se jI je rodila tri mesece po moževi smrti. Stanovali so v Preserjah. Z moževo pokojnino je nekako preživljala družino, občasno je pomagala pri kmetih in zaslužila še kak dinar z nabiranjem borovnic. 1965.1, so se preselili v stanovanje v Mengeš, ki jim ga je priskrbela Zveza borcev. S skromnimi prihranki je pomagala otrokoma, ko sta si ustvarjala družini ter tako ob večjih In manjših težavah z zdravjem dočakala starost, ki jI seveda ne prizanaša: so dnevi, ko ima težave s srcem In težko pride v 2. nadstropje, pa spet dnevi, ko ne ve za breme let in "skoči" do sinove ali hčerkine družine. Ce je človek vse življenje skromen in preskušan, si v poznih letih seveda ne želi drugega kot zdravja in miru. Edino to si želi Francka Jerše in to ji želimo vsi in ji ob 80-letnici iskreno čestitamo. Jožica Marin Helena Metarnik Zgodba se začne v kraju, kjer so bile doma revščina, polne kajže otrok in trpljenja; začenja se v Prežihovem kraju, v Kotljah pri Prevaljah, na koščku sveta, tuj meni in vam, dokler nam ga ni predstavil Prežihov Voranc v svojih Samorastnikih, danes pa še Lenčka, nam bolj znana kot Tonhova Lenčka. Iz Kotelj je prišla že pred desetletji, od koder jo je pregnala skrb za preživetje. Rojena je bjla 9.4.1914. leta v družini s trinajstimi otroki, od katerih jih je že v rani mladosti nekaj umrlo, preživelo je šest deklet in trije fantje. Ijen zgodnji spomin sega v konec 1. svetovne vojne, ko so se skrivali pri krstni botri. Oče ni bil poslan na fronto, ker je ves čas delal za vojsko v fabrlki. V skromnem hlevu so imeli dve kravi in prašiče. Komaj so se otroci dobro znebili plenic, so morali v razne pastirske službe, kjer jih je čakalo trdo življenje. Lenčka se je že zgodaj naučila molže, to delo jo je veselilo. Poleti je žela pšenico, se tudi drugače udinjala na dnini in ob tem le bore malo zaslužila, saj denarja ni bilo. Po tri ure hoda v planino je hodila pomagat sadit košorje (smrekce). Na lastni koži je občutila koroško zemljo in bila del ljudi, ki so predstavljali svojski svet s kopastiml gorami, gozdovi, kotlinami in globačami. Njih delo je bilo trdo kot življenje. Na lastni grudi so se ubijali za tuje koristi. Pa so Lenčkini mladostni spomini lepi kljub revščini, ki jo je tolkla z brati in sestrami v koteljskl bajti. Oče so potegnili harmoniko, mladež je prepevala. Nekaj malega je hodila v šolo, tri mesece se je učila za šiviljo, nato pa je morala še prav mlada v svet. Prva pot jo je vodila na Pirkovec (Brezje), nato je služila pri Sekavčevih na Prevaljah, drugo svetovno vojno pa je preživela pri Bernardijih v Dravogradu. Ker je bil domač gospod do nje preveč prijazen, čeprav je imel ženo, jih je zapustila in tako leta 1947 prišla v Mengeš k Tonhu za deklo, kjer so imeli gostilno In kmetijo. Najprej je delala v kuhinji, pozneje je pomagala kelnarcl Pavli pri njenih poslih. Najraje pa so jo porabili tudi za težja dela na kmetiji, saj je bila mlada in močna. Po Pavlinem odhodu je ostala Lenčka na Tonhovinl sama z gospodarjem, s katerim sta trdo delala, obenem pa tudi spletala intim-nejše vezi, vendar otrok med njima ni bilo, ki bi ju povezali v celoto, po kateri zahrepeni slej ko prej vsaka ženska. seeno je tu našla svoj svet in prostor, ki ji je ugajal, čeprav je opravljala tudi težaška V dela. Kako leto preden je stari Tonha umrl, ji je predlagal, da bi se vendarle poročila, toda čas je opravil svoje in Lenčki nI bilo več do tega. Leta so ostala za njima, dopolnjena z delom, skrbmi, pa tudi ljubeznijo, ki je pač gonilna sila vsakega sveta, zato je tudi vztrajala. Po Tonhovi smrti so hišo, kjer je pustila Lenčka svoja najlepša leta, če jih lahko tako sploh imenujemo, podrli, njo pa preselili v staro Žargijevo hišo na bivši Kidričevi cesti. Tako je ostala sama s kupom spominov na revno otroštvo In s skrbno zloženimi obledelimi fotografijami. V tej hiši ni srečna, želi si boljših življenjskih razmer, ki so zdaj več kot skromne. Enkrat na leto se vrne domov v Kotlje, kjer gospodari njena mlajša, zdaj 66-letna sestra in vzdržuje stik s svojim poreklom. Srce je pač doma tam, kjer te je prvič zazibala mati, pa če je to le bajta koroškega sveta. JožiPer ; CpmX^J ^ WnovtelMcnga! \X/T\J' £* tcL738 - 630 ^/Čk$\*8> odprto od & do Q T %»V od 15. do 19. ure I. ure achate od & do 17. ure w VPRAŠANJA IN ODGOVORI Trudimo se ustreči vsakomur, če je le v naši moči Da župnijska Karitas Mengeš živi in deluje, moramo biti hvaležni najprej In predvsem peščici dvajsetih entuzlastov, ki iz čiste ljubezni do sočloveka žrtvujejo svoj prosti čas, čas, ki je prenekaterim tako dragocen, da ga nočejo "zapravljati" za uboge. NI se lahko žrtvovati na področjih, ki so nam kot laikom celo povsem tuja, vendar dobrohotnost kljubuje tudi pomanjkanju znanja, zato radi in z veliko dobre volje stojimo ob strani ostarelim, bolnim, invalidom, osamljenim, socialno ogroženim, klošarjem, pijancem, brezdomcem in beguncem. Vedno nam ne uspeva, znova In znova jim hočemo pomagati in dokazati, da niso ostali sami s svojimi tegobami. To poslanstvo opravljamo sleherni dan, seveda po potrebi In po sposobnostih posameznikov v naših vrstah. Spoštovana A. S., kako prav bi nam prišla vaša prisotnost In znanje, saj sami pravite, da imate tako Imenovani socialni čut, čut za sočloveka. Z odprtimi rokami bi vas sprejeli medse, saj če bi nas bilo več, bi laže opravljali naše poslanstvo; dela ni malo, posebno na terenu ne, kjer nas pričakujejo bolni, invalidi, ostareli in osamljeni. TI so tudi naša prva skrb, medtem ko naj bi za druge poskrbela socialna služba in država, saj konec koncev Karitas ni socialna ustanova, temveč človekoljubna organizacija, ki želi biti ljudem v stiski le v pomoč In oporo. Da imamo svojo pisarno in skladišče odprto le ob petkih od 16. do 18. ure - ne kot pišete vi od 17. do 19. ure - je krivo premajhno število sodelavcev, predvsem pa takšen urnik določajo potrebe prosilcev. Kljub temu, spoštovana A. S., ima vsak človek oziroma dobrotnik dovolj možnosti, da odda svoj dar v namen, za katerega se je odločil, predvsem po anonimni poti, tisti, po kateri bi želeli darovati vi. Nekaj naj jih naštejemo: nalepke z našim telefonom in žiro računom so vidne vsepovsod po tovarnah v Mengšu, na naši krajevni skupnosti in podjetju Ml AMIGO, med župljane je bilo razdanlh 600 vizitk, nedolgo tega je bil naš žiro račun objavljen v Mengšanu, v cerkvi so vedno na voljo že delno izpisane položnice, vsako prvo nedeljo v mesecu izdajamo svoje glasilo NAŠ UTRIP, v katerem je zmerom napisan žiro račun. Pri nas se lahko oskrbite tudi z vizitkami ob smrti ljubljene osebe ali znanca In darujete v Karitas namesto cvetja na grob, možnost je tudi, da oddaste svoj dar preko prijatelja, znanca ali soseda, če že vi hočete ostati anonimni. Nabiralnikov, ki jih predlagate, pa ne bo več, saj smo imeli dva, a se zaradi skušnjav in kraje nista obnesla. Po večkratnih vlomih smo ta način zbiranja denarja opustili, ker ne želimo podpirati nasilnežev ne v cerkvi ne okrog nje. Spoštovana A. S., mislimo, da je poleg tistih "javnih" darovanj ob petkih - mimogrede, lani je bilo zaprto samo na silvestrovo -In gospodu župniku vsak dan kar veliko možnosti in priložnosti za darovalce, le pozanimati se je treba in, če je človeška dobrota res tako velika in trdna, potem bodo že našli način, kako priti do želenega naslova, seveda, če jih v tisti človeški evforijl ne mine razpoloženje, kot ste zapisali sami. In verjemite nam, da takšnih dobrotnikov, ki nas poznajo In z nami sodelujejo, ni malo. Od vsega srca smo jim hvaležni in naj jim bo Bog bogat plačnik. Spoštovana A. S., ne sodite našega dela prehitro in brez prave podlage, saj hočemo ustreči vsakomur - prosilcem in darovalcem -gmotno in fizično, predvsem pa z ljubeznijo, ki jo je v teh časih veliko premalo. Tudi ml smo samo očetje in matere, študenti in delavci in vedite, da je tudi nam čas odmerjen v urah, kot tistim, ki jih "drugorazredni" državljani ne zanimajo. Skušamo pa se vsem težavam navkljub čimbolj držati besed enega od soustanoviteljev Slovenske Karitas, p. Marijana Šefa, ki pravi, naj bi Karitas delovala TIHO, VZTRAJNO IN BREZ HRUPNE REKLAME. za Ž. K. Mengeš Jože Brojan P. S. Pa še nekaj mojega, Cisto osebnega. Kot član uredniškega odbora tega časopisa se bom v prihodnje zavzemal, da bodo članki podpisani s polnimi naslovi ali pa bodo vsaj v uredništvu, kot zahteva etika med pisci. Prav žal mi je, da ne vem, komu danes odgovarjam. ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Tel.: 061 738 821 pisarna in skladišče odprta ob petkih od 16. -18. ure žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 Kje so tiste stezice in poti Vzadnjem Mengšanu je bilo postavljeno vprašanje poti, ki so jo mnogi Mengšani Imenovali "za malnom". Ob preimenovanju in poimenovanju novih ulic in cest je komisija predlagala, da se ulica od Jelovškove do "mlina" (malna) poimenuje "Za malnom". Ugovor tam stanu-jočih krajanov je bil, da poti za malnom praktično nI več zaradi novih lastniških odnosov na lastniških parcelah. Tudi mlin (malen), zaradi katerega se je v preteklosti tu oblikovala pot, ni več v funkciji, zato verjetno ni bilo več potrebe in so lastniki zemljišč svoje pravice iz lastništva uveljavili. Natančen odgovor je torej potrebno iskati pri lastnikih zemljišč. Pri preverjanju starejših vrisov v zemljevide teh poti nI, na nekaterih pa se celo pojavljajo, tako ni zanesljivosti določanja - da ali ne. Moramo pa priznati, da se je z regulacijo struge Pšate in naseljevanjem ter pozidavo tega predela marsikaj spremenilo tako, da nam bo marsikje, ne samo tu, ostala samo pesem "Kje so tiste stezice?". v. J. Jablje ali Jable Vuredništvu Mengšana smo se potrudili ter pobrskali po nekaterih strokovnih knjigah, da bi ugotovili pravilnost zapisa Jablje (Jable). Stane Stražar v svoji knjigi Mengeš in Trzin skozi čas dosledno zapisuje grad Jablje z j (str. 75 - 83). Tudi na zemljevidu v knjigi Atlas Slovenije je vpisano ime z j: Jablje. Vdrugi knjigi Krajevnega leksikona Slovenije se pojavi le ime Jablje (str. 93). Na karti iz leta 1971, avtor Zvezna geodetska uprava, kjer je Imenoslovje pregledano od SAZU, je vpisano Ime JABLJE. Uredništvo VAŠA POŠTA NAŠA ŠOLA Ustanovitev krajevne organizacije Združene liste socialnih demokratov Mengeš Pobudo za ustanovitev krajevne organizacije ZLSD so dali predvsem občani Mengša, ki so v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije prispevali veliko svojega časa in energije k razvoju krajevne skupnosti. V vseh teh letih se je v kraju uredilo vodovod in kanalizacijo, asfaltiralo se je večino cest, zgradila šola In še. Tudi kulturno In zabavno življenje je bilo živo. Skratka, Mengeš se je razvil tako, da ga lahko že štejemo za mesto. Clani ZLSD se zavedamo, da so pred nami odločitve, katerih rezultati bodo za daljše obdobje vplivali na organizacijo življenja v kraju. Od smotrnosti organiziranja bodo odvisni stroški, ki jih bomo plačevali za dejavnosti; od racionalnosti oz. emotlvnosti pa bo odvisno, ali bo v kraju tudi prijetno živeti. Da bi uravnotežili politični prostor v Mengšu, smo člani ZLSD s področja KS Mengeš 26.4.1994 na predvečer Dneva odpora ustanovili Krajevno organizacijo ZLSD. Tudi v prihodnje smo, tako kot v preteklosti, pripravljeni vlagati svoje sile v napredek kraja. Prepričani smo, da ob pripravljenosti drugih strank na sodelovanje lahko uspešno sooblikujemo naš domači kraj. Želimo tudi povezati krajane s socialno demokratsko usmeritvijo in ena od prilik bo tudi srečanje članov in simpatizerjev ZLSD iz celotne občine Domžale, ki bo 25.6.1994 v Letnem gledališču Mengeš. Predsednik KO ZLSD Mengeš Mirjan Trampuž Alovič Sašo Teslenovi 69, Men«eS Tel./Fa« Ml 739-519 ponedeljek - petek I - II 14 ■ II AVTOAURMNI SISTEMI, CENTRALNO IN DALJINSKO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL. AVTOAKUSTIKA IN AVTOELEKTRIKA Osnovna šola Mengeš Vnizu kulturnih dogodkov, s katerimi se mengeška osnovna šola predstavlja svojemu občinstvu in širšemu okolju ter si oblikuje podobo enega pomembnejših kulturnih središč v občini je bila 9. maja otvoritev slikarske razstave uglednega umetnika SAVA SOVRETA iz Ljubljane. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je bil učenec prof. Gabrijela Stupice, področja njegove likovne dejavnosti pa so ilustracije, knjižna oprema, grafika, portretno in klasično slikarstvo. Znani kulturni delavec Jože Hudeček je za eno od njegovih razstav zapisal: "... So slikarji, ki slikajo z muko In v bolečinah trgajo resnico iz svoje podzavesti In iz svojega komaj še obvladanega podzavestnega sveta. Njihove slike so kot bojišča po končani bitki in ve se, kdo je junak, čeprav zmerom znova poražen. So pa slikarji, ki jim je slikanje užitek in uresničevanje edine resnične ljubezni v življenju. Njihove slike so počitek očesu, avemarija izmučeni duši. Sovretove so že take..." Razstavo, na katero je lahko Mengeš upravičeno ponosen, si lahko ogledate do konca maja vsak delavnik do 15. ure. Branko Lipar Savo Sovre foto: Tatjana Sivec Strmšek Prvi koraki v četrtošolca Aleša. NAŠA HIŠA poezijo, pesmi Hiša naša ni velika, vendar sreča v njej živi, v njej je smeh in je ljubezen, tako hišo vsak želi. Hiša, ki je s slamo krita, večjo srečo lahko da kakor grad, ki lesketa se, a ljubezni ne pozna. POMLAD Juhej, juhu, pomlad je zdaj tu, vse zeleni, vse že cveti. Smučke pospravimo, vzamemo žogo, skoraj pozabimo svojo nalogo. Mama že seje prvo solato, oče pa grabi zeleno trato. Ptički pojejo, se veselijo, saj se več mraza sedaj ne bojijo. Aleš Fleischman, 4. b AVTOSOLA O MENGEŠ tečaj 1.6.94 ob 16fl tel. 739 - 621 MENGSAN \ w NASA SOLA NASI USPEHI Pomlad je čas najrazličnejših tekmovanj iz znanja in športnih disciplin. Učenci naše šole se jih udeležujejo in dosegajo lepe uspehe. Tekmovanja se pričnejo v šoli, učenci z dobrimi rezultati se uvrstijo na občinska tekmovanja, če so zelo dobri, pa nadaljujejo tekmovanja v regijskem merilu, najboljši pa se pomerijo še na državnem tekmovanju. Nekatera tekmovanja še niso zaključena, zato bodo rezultati znani šele v juniju. Večina razultatov pa je že znanih, zato se lahko pohvalimo, da so naši učenci dosegli precej odličnih uspehov in pokazali, da imajo veliko znanja in dobre sposobnosti. Tako smo lahko ponosni vsi: uspešni učenci, njihovo mentorji, starši, šola in naš kraj. Najprej omenimo nekatere največje uspehe na ŠPORTNEM področju. Naši učenci so občinski prvaki: pionirke v odbojki, starejše pionirke in pionirji v namiznem tenisu, mlajše pionirke in pionirji v namiznem tenisu, v krosu so prvaki vseekipno od 1. do 8. razreda. Na regijskih tekmovanjih so dosegli več prvih mest v namiznem tenisu, Špela Burgar 2. c in Tilen Seliškar 2. c pa sta najboljša v vsej sezoni 1993/94. Na državnem tekmovanju imamo državnega prvaka v krosu, to je Tomaž Kušar iz 6. b. Na tekmovanj i h iz ZNANJA so učenci dosegli na občinskih tekmovanjih naslednje uspehe, ki so že znani: . - 9 srebrnih Vegovih priznanj iz znanja matematike: 8. razred: Ana Sitar, Ivan Hrženjak, Gregor Černlvec, Matej Reberšek, 7. razred: Zoran Trifunovič, Primož Jemec, 6. razred: Staša Podgoršek, David Jerič, Matija Gregorc. -1 srebrno priznanje iz znanja angleškega jezika: Ana Sitar 8. c. Na regijskih tekmovanjih so učenci dosegli: -1 srebrno Cankarjevo priznanje Iz znanja slovenskega jezika: Urška Panjan 8.b - 2 srebrni Štefanovi priznanji iz znanja fizike: Gregor Černivec 8. d, Matej Reberšek 8. d - Na državno tekmovanje so se uvrstili 3 učenci za matematiko ( Ana Sitar, Zoran Trifunovič, Ivan Hrženjak) in ena učenka za angleški jezik ( Ana Sitar), rezultati pa bodo znani v juniju. - Na državnem tekmovanju iz znanja fizike sta naša učenca Gregor Černivec in Matej Reberšek dosegla 2. mesto v državi, zato ju posebej predstavljamo, saj je to uspeh, na katerega smo lahko ponosni. GREGOR ČERNIVEC IN MATEJ REBERŠEK Matej in Gregor, na kratko povejta, kako sta dosegla tako dobre uspehe na vseh tekmovanjih iz fizike? Začelo se je na šolskem tekmovanju, kjer smo se v znanju najprej pomerili. Tekmovalo je 15 učencev naše šole. Naloge so bile težke, a sva se oba dobro odrezala in se uvrstila na regijsko tekmovanje. Kdo je vajin mentor? Najin mentor je učitelj fizike in matematike g. Jože Kosec. Zelo veliko nama je pomagal pri pripravah na regijsko In državno tekmovanje, skupaj smo delali mnogo vaj. Kako je bilo na regijskem tekmovanju? Regijsko tekmovanje je bilo v Ljubljani, tekmovale so 102 ekipe (po dva učenca). Najbolj nama je ostalo v spominu, da sva naloge reševala v popolnem soglasju, o rešitvah sva se oba strinjala, nič se nisva prepirala, zelo sva bila vesela in tudi presenečena, ko sva zasedla 6. mesto in s tem uvrstitev na državno tekmovanje, saj se je tja uvrstilo samo prvih 9 ekip. Osvojila sva srebrni Štefanovi priznanji. Sedaj pa še povejta o državnem tekmovanju. 7. maja je bil lep sončen dan. Z osebnim avtomobilom sva se v spremstvu najinega mentorja g. Jožeta Kosca odpeljala v Maribor. Tekmovalo je 32 ekip. Naloge so bile razdeljene na eksperimentalni in teoretični del. V prvem delu sva izvajala poskuse In Izračunavala Izkoristek elektromotorjev ter risala graf, kako se spreminja upornost fotoupornika glede na razdaljo od lučke. Druge tri naloge so bile teoretične iz mehanike, elektrike in astronomije. Naloge sva brez težav rešila. Bila sva sproščena In brez treme. Kako sta se počutila ob uspehu? Ob 16. uri je bila razglasitev rezultatov. Nisva pričakovala takega uspeha, zato sva celo preslišala najini imeni, pozorna sva postala šele ob Imenovanju naše šole. Zasedla sva drugo mesto v Sloveniji in prejela zlati Štefanovi priznanji, vsak pa tudi tri knjige s področja znanosti. Tega sva še posebno vesela. Knjige so bile nagrada za prva tri mesta. Zlata Štefanova priznanja pa je prejelo prvih deset ekip. Matej, povej, s čim se ukvarjaš v prostem času in kako ti gre v šoli? V šoli me zanima vse, posebno pa matematika in fizika. V prostem času se ukvarjam z astronomijo, z daljnogledom proučujem zvezde, rad imam alpinizem - plezanje, zato sem član alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale. Kaj pa ti, Gregor? V šoli sem odličen. Zanimam se za vsa področja tehnike, za fiziko in astronomijo, a o tem sedaj bolj prebiram knjige. Rad tudi drsam. Če bi bil na šoli astronomski krožek, bi ga seveda oba obiskovala. Imata kakšne posebne želje? Zaenkrat bi povedala, da si še nisva ogledala Instituta Jožefa Štefana, rada bi videla astronomski observatorij v Ljubljani In rada bi si kupila teleskop. Kje bosta nadaljevala šolanje po osemletki? Oba sva se vpisala na isto šolo In sicer Elektrotehniško srednjo šolo na Vegovi 4 v Ljubljani. Grega in Matej, želim vama uspešno izobraževanje in tudi nadaljni študij po srednji šoli. Takšna mlada talenta po našem mnenju zaslužita, da bi jima bilo izobraževanje omo-gočeno po njunih željah in sposobnostih. Morda se bodo našla tudi kakšna sredstva za štipendiranje njunega izobraževanja! Grega in Matej, srečno! Cvetka Mlakar IZOBRAŽEVANJE Zrak je cvetel Mengeš, 13. maja 1994 Na ta dan so se zbrali v prostorih podjetja Ml AMIGO, ki ga uspešno vodi ravnateljica Tatjana Slvec Strmšek, udeleženci seminarja UŽU, kar pomeni Usposabljanje za življenjsko uspešnost. Na seminarju, ki so ga skupaj pripravili Zavod za zaposlovanje Iz Kamnika in Domžal, Andragoški center iz Ljubljane ter podjetje Ml amigo iz Mengša, je učenju za življenje prisluhnilo petindvajset udeležencev, ki nimajo zaposlitve. Seminar so vodile tri mentorice pedagoginje Danica Cedilnik, Magda Juvan in Mirjana Lilič Južnič. Dekleta in fantje iz Mengša, Kamnika in Domžal ter bližnje okolice so bili razdeljeni v dve skupini: Soviče in Palčki. V stodva-jseturnem srečevanju so se med seboj prepoznavali, se naučili strpnosti, razumevanja in odkritosti. S prilagajanjem drug drugemu so si postali blizu in to vse so vrednote, ki jih bodo potrebovali pri iskanju zaposlitve In v svojem nadaljnjem življenju. Na zaključni prireditvi, kjer so se zbrali starši in prijatelji ter predstavniki družbenega življenja, so fantje in dekleta pokazali zrelost, BI 1 foto: Matjaž Bojane pogum, ustvarjalnost ter akcije. Niso zaman zapisali na vabilo za prireditev Ukradi življenje usodi, ker življenje je naše, živimo ga zdaj. Brez dvoma, takšna obljuba jih bo spremljala skozi življenje tudi vnaprej. Soviče so v recitalu povedale, da so postale pogumne, da uživajo, da osvajajo cilje, se imajo krasno, vedo, da je treba življenje zgrabiti za roge in ga krojiti kakor bodo one ■-«s>- uzu hotele. Palčki so vzpostavili kontakt s pisateljico Berto Golob in v teh dopisovanjih z njo so rastli sami, ona z njimi in ponovno oni -pripravljeni za življenje, pripravljeni ljubiti, se predati ljubezni In čutiti zrak, ki je ta dan cvetel. Posamezne točke kulturnega programa je odlično povezoval dober tekst in tudi podelitev diplom je potekalo v toplem In svetlem vzdušju. Skratka, Sovič in Palčkov, ki so na zaključni prireditvi minuli petek v Mengšu tako blesteli, ne bo več strah življenja, kajti premagali so strah, nemir In nestrpnost ter tako prestopili prvo stopnico k njihovi skorajšnji zaposlitvi. Zdenka Stopar Ukradi življenje usodi Cez en mesec bo minilo natanko deset let, od kar sem se kot razredničarka prvič poslovila od svojega razreda. Ker smo bili tudi prijatelji, ne le učitelj in učenec, mi je bilo takrat zelo hudo. Še vedno se spominjam zanesljive in vestne blagajničarke Gordane, izjemno nadarjene Majde, tihega Toneta, majhnega Vanje in tudi z verigami opremljenih punkerjev Frenka, Žana in Staneta. Cel seznam šteje dvaintrideset čudovitih mladostnih dušic. Mnogi od njih so še vedno moji prijatelji. Z nekaterimi mamicami Imamo še vedno "govorilne ure" ali, po domače, klepet ob kavi. Vpetek, 13. maja, sem se poslovila od mojih Sovič in Palčkov. Že doma sem vedela, da bo to slovo boleče. Še vedno se počutim tako, kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Pablo Neruda: "Nocoj bi lahko napisal zelo žalostne verze..." Tudi jaz bi lahko napisala nekaj podobnega. Soviče in Palčki so odšli v gozd življenja. Mogoče se naše poti ne bodo več križale. V mislih preletavajo zelo lepi spomini. Prihajajo eden za drugim. Nizajo se kot biseri na vrvico. Pred očmi imam naše prvo srečanje. Vame so zrle mladostne zvedave oči, nekatere nekoliko nezaupljive, druge zelo boječe. Prve ovire v spoznavanju smo izjemno hitro premostili. Med nami so se začeli razvijati tisti odnosi, katerih si vsak pedagoški delavec lahko le želi. Postajali smo prijatelji in zato sem z vedno večjim elanom prihajala v Mengeš. Sovič In Palčkov ni bilo potrebno priganjati k delu. Sami so imeli dovolj zamisli In idej. Prepričana sem, da bodo tako tudi nadaljevali. Na poti v uspešno prihodnost jim bom vedno pripravljena pomagati z vsemi' svojimi močmi in znanjem. Ob delu s Sovicami in Palčki sem spoznala, da Ima učiteljski poklic tudi eno, edino, pomanjkljivost. Učitelj se mora od svojih učencev nekoč tudi posloviti: z zahvalo za lepe in prijetne urice, z lepimi željami,... Vse to pa je mnogo težje, kot na primer reči prijatelju "na svidenje", ko odhajaš z obiska. Takrat postane učiteljevo grlo suho in zmanjka mu besed. Mali princ pravi: "Kdor se pusti udomačiti, bo nekoč jokal." Ne le, da sem se pustila udomačiti - domačnosti sem si zelo želela. To je bil eden od pomembnejših ciljev mojega dela. Brez nje ne bi bilo mogoče ustvariti tistega, kar nam je s skupnimi močmi uspelo. In - ker sem se udomačila, sem tudi jokala. Ljube Soviče in dragi Palčki, želim vam vso srečo tega sveta! Mirjana Lilič Južnič Soviče telegrafsko sporočajo za javnost Vprogramu UŽU enotno uživamo in se skupno učimo. Branimo se AIDS - a, vendar s kontracepcijo grabimo življenje z obema rokama. Bančni računi so prazni, obresti pa nam pridno iz meseca v mesec rastejo v minus. Imamo veliko Idej, katere nam pridejo prav pri mešani solati v prostorih KS Mengeš. Računanje najraje uporabljamo za preoblikovanje kilokalorij v kilodžule. Varujmo se odvečnih kilogramov! Ostanimo mladi z naravno kozmetiko! Soviče uradne ure: 18.00-20.00 ponedeljek zaprto POZDRAV S0V\C\tA [tV PALČ WN\ OD hAR ¡CE IN DAMJAN /\ w IZOBRAŽEVANJE ZAKLJUČNA PRIREDITEV UZU ZELISCARSKA TRGOVINA PALČKOV IN SOVIČ Prodajalka je v ospredju z veliko košaro, ostali udeleženci se sprehajajo v ozadju. Prodajalka (Andreja): Čaji! Domači čaji po receptih naših babic!! Kupite čaje! Prvi kupec (Sašo): Kakšne čaje prodajate? Prodajalka: Vse! Proti lenobi, slabi volji, staranju, neznanju, žalosti, samoti, zlobi, sovraštvu, celo proti boleznim. Pa še proti spomladanski utrujenosti, mladostnim mozoljem, sivim lasem,... Sašo: Potem bi jaz kupil čaj za gospo tajnico KS! Prodajalka: Seveda! Svetujem ji čaj za lažje prenašanje hrupa In večjo delovno vnemo. Tako ji ob sredah ob 17. uri In 10 minut ne bo treba biti v službi. Drugi kupec (Suzana): Kupila bi rada čaj za gospoda Ogrinca. Kadar smo se mladostno in razposajeno igrali, nas je le nemo opazoval. Prodajalka: Ja ... ja ... Lahko mu kupite čaj za mlajše odrasle, da se bo spet znal Igrati. In - veste, kako se čaj imenuje? "Gospod, kol'k ste pa stari?" dobra duša je. Skrbi nas, da jI poredni gozdni škrati ne bi ukradli njene dobrote. Prodajalka: Svetujem ji čaj za povečano količino dobrote. Tako se ji ne bo zgodilo, da bi dobrota postala sirota. Peti kupec (Polona): Bojimo se, da bo naši super - ekstra - de luxe - hiper - aktivni ga. Danici zmanjkalo idej. Imate primeren čaj tudi zanjo? Prodajalka: Seveda! Za Danico vam svetujem čaj "1001 ideja na uro" za dobro jutro, dober dan in lahko noč. Šesti kupec (Vilma): Imate kakšen čaj za našo gospo Tatjano? Prodajalka: Za Tatjano?! Ja, seveda! Čaj "Modri dirkač za UŽU program". Z njim bo ohranila vitalnost, nasmeh in uspešnost. Imela bo celo nekaj prostega časa, saj ji bo uspelo uresničiti prisotnost na vsaj petih seminarjih Istočasno. Sedmi kupec (Veronika): Priznana zeli-ščarica ste. Imate kaj primernega za mengeškega gospoda župana? Prodajalka (Išče po košari): Za župana... za župana... Zanj pa nimam čaja, ampak nekaj Tretji kupec (Sedlja): Poznam dve prikupni * tajnici. Sicer sta si podobni kot jajce jajcu in ju sploh ne ločim. Vem le, da sta edini prijazni tajnici, kar sem jih kdaj srečala. Prodajalka: Prijazni tajnici?! To sta gotovo Urša in Špela. Za takšne pridne punce Imam čaj "Nasmeh", ki vas nič ne stane. Vreden je le takrat, ko se podari. Četrti kupec (Jure): Naša gospa Magda tudi potrebuje kakšen čaj. Vsi vemo, kako čudovita loto: Matjaž Bojanec boljšega: ogrlico za odganjanje vseh zlobnih in porednih duhov. In - veste, iz česa je? Iz pravih pravcatih pekočih feferonov. Bolj učinkoviti so kot česen, ki ga uporabljamo za odganjanje vampirjev. Osmi kupec (Ivo): Pričakujem gospo Berto. Rad bi jo pogostil s posebnim, dobrim, domačim čajem. Prodajalka: Tudi za gospo Berto Imam nekaj v košari. Vem, da virusi povzročajo in nagaja- jo v računalnikih. Tudi tiskarski škrati znajo biti nadležni, zato bo za gospo Berto najboljši čaj proti vsem vrstam škodljivcev in naga-jivcem. Le tako bo lahko ustvarila še mnogo prikupnih knjig za naše najmlajše in tudi za mlajše odrasle. Deveti kupec (Roman): UŽU-jevci smo gostili gospo Marino (HKS Vigred). Zaupala nam je nekaj koristnih napotkov, kako z malo denarja ustvariti karkoli. Prodajalka: Da, o tem so se pogovarjali tudi Palčki in Soviče v gozdu, kjer nabiram zelišča. Lahko jI kupite čaj za boljšo In hitrejšo rast obresti na banki, vsi UŽU-jevci pa jI želimo pridnega, zelo zaspanega In dobro ješčega dojenčka. Deseti kupec (Daša): Imate še kaj čajev? Potrebujem nekaj dobrega za gospo Blažko. Brez čebelic in rožic nam je osvetlila pogled na AIDS In kontracepcijo. Prodajalka: Nič ne bo s čajem! Gospa Blažka potrebuje škatlico aspirinov s C - vitaminom, ki se po "ta novem" imenujejo "Flike tip -top". Prav gotovo jih bo razdelila med svoje učence. Kupec odide. Prodajalka: Ja, tristo Gargamelov! Spet je zmanjkalo teh mojih travlc. Gremo v gozd! Avtorji: UŽU skupini Palčki in Soviče in Mirjana Lilič Južnič LJUBEZEN Tiho, je v mojem srcu zopet zaživela, kot svetla zvezda sredi neskončnega neba in v duši plete novo moč, da kot nekoč bi živa spet bila. Čisto tih, zavestno blag je njen korak, kot, da nečesa globoko v duši se boji, iskreno upa in močno želi, da kot nekoč, si prostor v srcu pridobi. JožeBrojan KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ Kozolci v našem okolju Človek potuje In gleda v svet s priprtimi očmi. Odpreš oči in zagledaš že na sosedovem travniku prečudovit kozolec. Sprašuješ se, kdo je ta preprosti kozolec zgradil, koliko časa že stoji, čemu služi, kako je grajen in kako bi izgledal na risalnem listu? KOZOLEC SKOZI ČAS Prvi pisani vir o kozolcih, ki smo ga našle, je v delu Janeza Vajkarta Valvazorja, Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Valvazor pravi takole: "...Seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili takoimenovane kozolce. Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas zlasti, ker se tu polje brž, ko je požeto, znova preorje In poseje,..." Torej nam je že Valvazor razložil, zakaj so se kozolci pojavili v slovenskih pokrajinah. Poseben razcvet je kozolec doživel v 18. stoletju. Takrat so kozolci postali značilnost slovenske pokrajine. Drugi evropski narodi kozolca niso poznali. Kozolec pa je imel tudi svoje nasprotnike. Pravo bitko proti kozolcem je vodil učenjak Baltasar Hacquet, saj je menil, da s tem, ko postavljajo kozolce, ljudje porabijo preveč lesa in uničujejo gozdove. Kozolci pa so se mu zdeli tudi zelo grdi. Hacquetu so se pridružili še drugi učenjaki. Kozolcem pa takšne trditve niso škodile. Ljudje so jih gradili In uporabljali še naprej. Kozolec je kmetu pomenil zelo veliko, bil je lep, predvsem pa uporaben. Kozolce so krasili s slikami ali kiparskimi znamenji, sveti Florljan pa naj bi jih čuval pred strelo In ognjem. Ljudje so bili na svoje kozolce ponosni. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI KOZOLCA Ni gospodarskega poslopja, ki bi služilo kmetu za bolj različne namene, kot je naš kozolec. Kmet v njem suši žito, deteljo, fižol, repno zel, itd. V njem ima shranjeno seno in slamo. Pod njim so spravljeni vozovi in poljsko orodje, pogosto pa se v njegovem zavetju suši tudi les. Ker so različni nameni uporabe, so kozolci raznovrstni tudi po obliki, konstrukciji in merah. Gradnja je zelo enostavna. Zaradi teh značilnosti je še danes pomemben za kmečko gospodarstvo. Vrste kozolca: - enojni stegnjenl kozolec, - dvojni stegnjeni kozolec, - vezani kozolec ali toplar, - kozolec na kozla ali na psa. KOZOLCI V MENGŠU V Mengšu je vedno manj kozolcev, ker je vedno manj tudi kmetij. Izbrale smo si tri od že obstoječih: vezani kozolec ali toplar, stegnjenl kozolec In kozolec na kozla ali na psa. Vezani kozolec ali toplar: Pri župnlšču (zdaj za mrliškimi vežicami) v Mengšu stoji vezani kozolec, ki mu v našem kraju pravimo toplar. Lastnik je župnijski urad Mengeš, uporabljajo pa ga kmetje iz bližnje okolice (Flisovi, Trdinovi, Francetovi...). Izdelali so ga tesarski mojstri ali cimpermani. Na kozolcu je vidna izrezljana letnica 1912, domnevamo, da je bil takrat Izdelan. Uporabljali so ga za sušenje In shranjevanje sena. Prostor pod kozolcem je bil namenjen vozovom, poljskemu orodju, v zadnjem času pa traktorjem in drugi kmetijski mehanizaciji. Toplar je izdelan iz hrastovega lesa, streha pa je krita z opeko že od samega začetka. Pred sedanjim kozolcem je na istem mestu stal toplar s slamnato streho. Leta 1834 ali 1861 ga je požar uničil, zato so leta 1912 postavili bolj obstojnega, ki stoji še danes. Stegnjeni kozolec: Na Šuštarjevi kmetiji se ponašajo s stegn-jenim kozolcem že od leta 1890 dalje. Ta kozolec so postavili kar sami brez pomoči drugih, saj so se zavedali, da kozolec, narejen samo z domačimi rokami, bolj s pridom služi kmetiji in ji daje domačnost. Izdelan je Iz hrastovega lesa, do sedemdesetih let pa je bil krit s slamo. Takrat so "plešastega starca" prekrili z bolj obstojno opeko. Kozolec Ima tri okna in deset lat. V vsako okno se lahko spravi približno en voz pridelka, odvisno od velikosti voza. Popravljajo ga vsaj enkrat letno, posebno "babe" in late. Pod nekaterimi stebri so že betonske "babe". Na vprašanje o razliki med lesenimi In današnjimi betonskimi kozolci je Šuštarjeva mama odgovorila takole: " U star'h cajfh nismo luksuza špilal' In smo s' mogl' k'r z lesam pumagat, s'j se t'kr't b'tona dubiu ni, pa še d'narja ni bvo." Kozolec na kozla ali na psa: Še od leta 1900 stoji Jamškov kozolec pod gmajno in se ponaša s svojo starostjo. Domači kozolec na "plajš" s pridom uporabljajo za sušenje sena, žita, detelje, koruze... Pod streho Imajo lepo spravljen les, poljske pridelke, včasih pa tu najde prostor tudi voz. Tudi ta kozolec so izdelali tesarji ali cimpermani. Streha je bila do leta 1955 krita s slamo, nato pa z opeko, ker so bili Izdelovalci slamnatih streh predragi In vse redkejši. Kozolec je izdelan iz hrastovega lesa. Leta 1960 je bil obnovljen, saj je propadal. Naredili so mu nove "babe", late in boljše noge. "Babe" Ima še vse lesene, leseni pa so tudi "cveki"- žeblji, s katerimi so posamezni deli zvezani. Nekaj metrov naprej stoji sodobnejši kozolec, ki Ima betonske stebre, krit je s salonitnimi ploščami in je seveda bolj obstojen. Priznajmo, da Ima narava še vedno raje kozolce iz lesa, saj se ji lepše podajo. RAZISKOVALKE: Mateja Ipavec, Ana Nuša Komata;, Meta Skok MENTORICI: prol. Ljubica Rozman, Milica Tomšič Mengeš leži sredi raja, kjer že deset let Pod mengeško marelo traja. Zadnjič sem si šel ogledat teren, kje bi lahko imel podokni-co. Ugotovil sem, da bo to zelo težko, ker je Mengeš zelo ozek. Ne vem, če bom sploh lahko kje postavil lojtro. Sicer pa je potrebno za radijske poslušalce povedati, kje leži Mengeš. Mengeš leži tam, kjer leže Mengšanke. Mengšanl namreč ležijo pretežno Valentin Heindl izdeluje lične lesene spominke in jih preko Podokničarja prodaja gospe Zorki, k kateri je prišel vasovat. foto: Tatjana Sivec Strmšek v Nemčiji, Avstriji in Švici. V Mengšu je namreč vsak drugi Mengšan glasbenik in tako so vsi veliko zunaj. Žene pa same ležijo doma. In kako je prišlo do tega? Nekoč je nek Mengšan vzel v roke harmoniko in pričel Igrati ter takoj kasirati po veselicah. Ko je to videl sosed, si je mislil, to bom pa počel tudi jaz: vse je bolje delati, kot pa v resnici delati. In ker ni imel dovolj denarja za harmoniko, jo je naredil kar doma. In tako dobimo prvo mengeško harmoniko. Razvoj glasbe je šel potem v Mengšu tako daleč, da je Kompare na domačem dvorišču ob prisotnosti evropske javnosti zakopal kamen EGS, evropskega glasbenega središča. Tudi župan je glasbenik. To je dobro. Kadar ženske v svojem značilnem sopranu nergajo: To nI dobro, to je narobe, v Mengšu vse narobe gre... Janez Per v basovski legi odvrne: Saj bo bolje, Per ima še dosti volje! Mengšani so delavni in pridni, tako da jim kar po hrbtu dol teče. Najbolj v Fitness centru. Povprečno Ima vsak Mengšan vsaj štiri osebne Izkaznice, ker ulice tako na hitro menjavajo Imena. Kmetijsko vprašanje pa so OSINA PODOKNICA rešili tako, da so se odpovedali kravam In mleku in so odprli povprečno na vsakega Mengšana po en lokal. Mengšanl so pred kratkim odprli tudi prizidek k šoli. Na otvoritvi je bil tudi gospod župnik in potem so se nekateri prepirali, da je bila otvoritev Izkoriščena v religiozne namene. Ko boste imeli ponovno otvoritev naslednjega prizidka, obleclte ravnatelja v župnika, pa bo koza obrana in volk sit. Kot sem slišal, se boste osamosvojili in se boste odcepili od Domžalčanov. No, tako bodo Domžalčanl končno ta spodnji. No, pa saj se že zdaj reče: U Domžalama. Letos torej praznujemo deseto obletnico znamenite prireditve Pod Mengeško marelo. Še dobro, da vam krajevna skupnost ob štirih predstavah ne zaračuna namesto uporabnine kar stanarino, ko pa ste ves čas v dvorani. Godbeniki menda veliko igrajo na pogrebih. Ko sem enkrat prišel na pogreb, ker je znancu umrla tašča, sem ga vprašal: Ja, kaj pa je Imela? Pa ml je rekel: Nič, le staro televizijo pa majhno stanovanje pa 20 tisoč mark pufa. No, mene pa je zanimalo, zakaj je umrla. Pa mi je rekel, da zaradi krompirja. Ja, zaradi krompirja. V nedeljo pri kosilu je hotela skuhati krompir, pa je šla ponj v klet. Pa je padla po stopnicah in se ubila. Ja, sem rekel, kaj ste pa potem storili. Pa me je prav debelo pogledal In rekel: Nič, makarone smo skuhali... Nekoč se je nek godbenik po paradi zadržal v gostilni, kjer so popivali pozno v noč. Ko se je Tone priplazil domov, se je slekel kar v temi, potem pa slečen stopil v spalnico. Pa mu je žena rekla: Daj, obleci se še enkrat in pojdi zame po brinovček, me tako trebuh boli... Tone se je res oblekel in skočil v gostilno po brinovček za ženo. Gostilničar pa se mu je smejal: Ja, Tone, kakšen pa si? Pred pol ure si bil še godbenik, zdaj si pa že v poštarja oblečen... Včasih so godbeniki ostali pred cerkvijo In so lahko med mašo skočili v svojo kapelico. Sedaj pa morajo k maši, tako so se nekateri močno prebarvali. Eden takih je na veliki petek jedel šunko. Ko ga je župnik videl, mu je Mengeški zvon je zapel kot v tistih časih, ko so bile podoknice še v modi foto: Tatjana Sivec Strmšek rekel: Ja, kaj pa delaš, sin moj! Na veliki petek vendar to ne gre... On pa je odvrnil: O, gospod župnik, saj ne jem šunke, ampak sem naredil tako kot vi pri krstu. Rekli ste: Bil si komunist, zdaj si kristjan! V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen! No, jaz sem pa tudi šunki rekel: Bila si šunka, sedaj si riba. In tako jem zdaj ribo. V imenu Očeta... Slovenski kvintet je igral, Mengeški zvon postavil lojtrco, Podokničar pa vzel pot pod noge k svoji izvoljenki foto: Tatjana Sivec Strmšek RAZSTAVA V INCE Pavel Smolej Pavel Smolej je bil rojen 1.1940 na Breznicl pri Žirovnici na Gorenjskem. Živi v Kresnicah pri Litiji. Zaposlen je v Varstveno delovnem centru "Tončke Hočevar" v Ljubljani. Po končani obrtni šoli se je šolal na Šoli za oblikovanje - oddelek za grafiko - v Ljubljani. Nato je obiskoval Pedagoško akademijo In sicer področje likovne vzgoje in zgodovine pri prof. Zoranu Didku. Kasneje si je ob delu s študijem pridobil še znanje s področja delovne terapije, defektologije in organizacije dela. Z~e od leta 1956 je bil član "DOLIKA" na Jesenicah. Prvi vstop v javnost mu je prinesel javni natečaj za izdelavo plakata za Ljubljanski festival 1962. Dosegel je prvo mesto. Sledila so eksperimentiranja z različnimi likovnimi tehnikami: olje, akvarel, grafika; In iskanje sebe v likovnih teoremih. Delo se je rezultiralo v razstavah: dvakrat v Radovljici, Gorjah pri Bledu, Gornji Radgoni in skupinskih razstavah na Jesenicah in v Ljubljani. Ocenjevalka M. Avguštin je zapisala, da obvlada solidno risbo in da so njegovi portreti psihološko poglobljeni. Ce je začutil manj izpovedne moči, se je angažiral na področju organizacije. V času službovanja v psihiatrični ustanovi v Polju, je bilo njegovo delo usmerjeno na odpiranje in povezovanje te ustanove z okoljem. Takrat so podrli zid na severozahodni strani bolnišnice, zasula se je gramoznica in pričelo se je z izgradnjo igrišča. Delovna terapija se je povezala s tovarno Saturnus z industrijsko zaposlitvijo pacientov. Od I. 1970 do 1977 je organiziral 69 likovnih razstav v dnevni sobi takratnega I. m. odd. Od vseh razstavljajočih je bilo kar 53 akademsko izobraženih likovnikov In več kot polovica njih se je udeležila pogovora o svojem delu z bolniki. Angažirano se je vključil tudi v sedanje bivalno okolje. Kot likovnik je oblikoval prireditvene scene za kulturne proslave. Organizira In vodi likovne kolonije otrok, kar mu je osnova za izbor manjše skupine, ki jo uči likovnih prvin. Vključuje se tudi na širše področje kulturne in naravne dediščine ter ekologije. Na to temo organizira v kraju in šolah predavanja, razstave in piše članke. Ekologija mu je miselnost in pot preživetja, sožitje med ljudmi v naravnih danostih. Družbena angažiranost in spoznanja ga pripeljejo k Iskanju In upodabljanju kulturne podobe krajine. ■;■ ■■ 1 . ' .......... . . IRBl -Ril MsnK Inštruktor, kije 16 let uspešno pripeljal veliko naših krajanov do vozniškega izpita in varne vožnje v okviru AMD Mengeš, Vas vabi, da se tudi Vi pridružite veliki skupini zadovoljnih voznikov v avtošoli MATAK. - brezplačen tečaj CPP -1. ura vožnje brezplačna - cena ure vožnje samo 1.000 SIT Tečaj CPP se prične 06. 06. 94 ob 17. tir L Priprave in vpis na Slovenski 30 (stariprostori KS Mengeš) vsak dan od 16. do 18. ure ali po s telefonu (061) 737 - 070. S AVTOSOLA MENGEŠ tečaj 1.6.94 ob 16° tel. 739 - 621 prodajo PC računalnikov, tiskalnikov in ostale opreme Slovensko 28 61234 Mengeš, Slovenijo TeL/Fca: +386 61 737-538 odprto: 8.00 -12.00 16.00-19.00 KD SVOBODA KD Svoboda Mengeš je lansko leto praznovalo, čeprav z enoletno zamudo, štiri desetletja svojega delovanja. V treh dejavnostih (mešani pevski zbor, folklorna in dramska skupina) je aktivno vključenih skoraj sto ljubiteljev kulture. Predsednik društva je g. Franc Jerič, ki je kot eno Izmed odlik društva poudaril složnost plesalcev, pevcev in igralcev, kar pa se verjetno odraža tudi na njihovih uspehih. Franc Jerič, glede na uspehe, ki jih dosegajo pevci mešanega pevskega zbora, nam lahko razkrijete skrivnost... V lanskem letu so Imeli kar 81 pevskih vaj. Zbirajo se ob ponedeljkih in sredah v pevski sobi Kulturnega doma Mengeš. Vsako leto se odpravimo na intenzivne vaje k morju, da se pripravimo na letni koncert. Tukaj se moram zahvaliti mengeškim privatnikom In podjetnikom, saj nas finančno podpirajo. Imajo posluh za kulturo In nam vrat ne zapirajo. Del sredstev pa dobimo tudi od ZKO Domžale. 10.06.1994 vabimo vse ljubitelje petja na samostojni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. Pevci v sklopu tega nastopa pripravljajo tudi peto mašo. Ples je nekaj najlepšega, še zlasti če je ekipa usklajena, poleg tega pa se pojavijo lepo oblečeni... Folklorna skupina šteje 34 plesalk in plesalcev. Deklet je sicer malo več kot fantov, vendar znotraj sekcije tudi to rešujemo, čeprav vabimo k sodelovanju nove člane, za vse dejavnosti. Prej smo imeli več zaledja v osnovnošolski mladini. Starost je od 16. do 25. leta. Skupino uspešno vodi gospa Štefka Mlakar. Naša garderoba vsebuje gorenjske, štajerske, belokranjske, poljanske In prekmurske noše. Nekatere so potrebne dopolnil in zamenjav, težave pa nastopijo pri denarnem pokritju. Veliko nastopate. Kateri je bil vaš zad- Hip*-.-*- In res so iz take snovi kot Kranjski komedijanti Pevovodja je Matevž Goršič, pomaga pa mu Nataša Stopar. Starost pri pevcih ni ovira za vključitev... Pevke in pevci so različnih starosti in poklicev, pa tudi repertoar je raznovrsten. Prepevajo navadne in umetne pesmi, renesančne, črnske-duhovne, ročk mašo, iz slovenske in tuje glasbene literature, tako jim ni nikdar dolgčas. nji nastop? 14.05. letos smo kot edini predstavniki iz domžalske občine nastopili na srečanju gorenjskih folklornih skupin v Škofji Loki. Predstavili smo se z zelo visoko kvaliteto. Za mednarodni festival v Beltincih smo kandidati Gorenjske, kar je veliko priznanje za nas. Folklorna skupina se je letos že predstavila s celovečernim koncertom, kjer sta bila kot gosta ga. Meta Bencina in g. Mirko Ramovš. Njuna ocena našega dela je bila pohvalna. Konec maja potujemo na Madžarsko, o vtisih pa bomo poročali ob vrnitvi. Robi Stopar vas spremlja s harmoniko. Dobra spremljava je potrebna zaradi petja, kajti pojavimo se tudi v vlogi pevcev in plesalcev hkrati. Poleg harmonike imamo klarinet In bas, bolj pestro je. Ali so plesalci vedno tako nasmejani kot na nastopih? Pri plesu je pomembna mimika telesa, obraza, ne samo koraki. Ko plesalec to dojame, je ples še lepši. Tudi igra nam ni tuja. Dve sekciji sva pregledala, kako pa je z igralci? V lanskem letu smo odigrali dve uspešnici: Iz takšne smo snovi kot kranjski komedijanti in Vdova Rošljlnka. Scenarist je Vinko Železnikar, režiser pa Zvone Urbič. Velik interes za igranje nam pomaga h kakovosti. Problem je v tem, ker ne moremo vključiti vseh igralk in igralcev v eno igro, potem pa zaradi daljšega premora zanimanje posameznikov upade. Z dvajsetimi igralci in dvema postavljenima igrama letno presegamo povprečje amaterskih gledališč. Kako pa je v letošnjem letu? Pripravljate kaj novega? Letos smo program našega delovanja usmerili v prikaz gostujočih skupin. Gostili smo Kliniko Tivoli In Pridi gola na večerjo Mestnega gledališča Ljubljanskega. Verjetno sodelujete s KS Mengeš in društvi! Zahvaliti se moram gasilskemu društvu, ki nam pomaga z redarsko službo, ko organiziramo večje prireditve. Priporočamo se tudi vnaprej. Tudi s predstavniki Krajevne skupnosti nimamo težav, vadimo v prostorih Kulturnega doma Mengeš. Sodelovanje med društvi In lokalno oblastjo je nujno potrebno, sicer ne bo nihče ničesar naredil. Tudi kot bodoča občina se bomo morali in mogli predstavljati s kulturnim delom, ki pa je seveda pomemben del življenja. ¿0 Trdinov Us % Mcnyi lcLB8-630 (it ncdcijuh in pramtfi W ■ SO) 1V V-A»< . «f (cb nedeljah b premikih 841 *^&AW?SP oaptoodado T W» od 15. do » .J__I- ~J o J- 11 ure 19. ure iobohiod8.dol7.ure w MI MED SEBO) Mladiko Slovenskemu etnografskemu muzeju Naša mlada država je najbolj naša zaradi jezika; prav tako pa njeno samobitnost utemeljuje naša duhovna in materialna kulturna dediščina. Zato je velika sramota za državo, da je edina prestolnica v Evropi, ki nima lastne stavbe, kjer bi lahko predstavila korenine svojega naroda. Ker se zavedamo, kako je kulturna dediščina pomembna za narodovo identiteto, pozivamo vse odgovorne, da nemudoma izročijo Mladiko Slovenskemu etnografskemu muzeju. Uredništvo Mengšana, glasilo KSza Dobeno, Loko, Mengeš in Topole Krademo kot srake? Regrat, med, žarnice KNJIGE IVANA SIVCA V Ml AMIGU „ Ker mnogi sprašujete, kje bi lahko v Mengšu kupili knjige mengeškega rojaka pisatelja Ivana Sivca, se je podjetje Ml AMIGO odločilo, da vam bo v svojih prostorih na Slovenski cesti 28 (ob Trdinovi kleti) dalo na voljo vse zadnje Sivčeve knjige. Knjiga je najlepše darilo, posebno ob koncu šolskega leta za odličen uspeh. Poldrugi ducat prvih Sivčevih knjig je razprodanih in se ne da dobiti nobene več, na voljo pa je še nekaj Izvodov zadnjih knjig: GUSARJI NA OBZORJU (mladinska morska povest) 1800 SIT DOBER DAN, PALČKI (štirinajst pravljic o palčkih) 1500 SIT JUTRO OB KRESU (viteška povest o Adamu Ravbarju) 2400 SIT GODEC PRED PEKLOM (o muzikantu Francu Kranjcu) 2500 SIT PESEM JE SONCE (zgodba o Tonetu Kozlevčarju) 1800 SIT Odprto vsak dan od 8.00 do 16.00, večkrat tudi v večernih urah. Potem, ko je Slovenija postala samostojna država, naj bi se pri nas marsikaj spremenilo. Pravzaprav skoraj na vseh področjih. Postali naj bi tudi boljši delavci, bolj dosledni in seveda bolj pošteni. Na našo novo družbo naj bi se vsak tujec bolj zanesel, ker želimo v svet, vsaj v Evropo In želimo Iti v korak z demokratičnimi, do družbe in sebe odgovornimi ljudmi. Marsikaj tega je v prvih poskusih tudi v naši lepi Sloveniji, npr. na nov način oblikovane trgovine tudi s tehničnim blagom, kjer kupec v samopostrežni obliki izbere najbolj ugodno in pri tem nI treba prodajalcu izreči zajetno kopico vprašanj. Seveda pa so te nove trgovine tudi preskus naše poštenosti, saj je na tak način mogoče marsikaj sicer majhnega, vendar vrednega brez kontrole potlačiti v svoj žep in tako odnesti iz trgovine brez plačila. Da je med nami še precej takih ljudi, ki na zunaj kažejo vtis poštenega dobrega človeka, v resnici pa so ničvredneži, me je zopet prepričal dogodek 14.05. letos, ko smo na Slovenski cesti 28 v Mengšu nasproti Trdinovega hrama, torej v centru Mengša, podirali nadstrešek. Vhod z glavne ceste k objektu smo zavarovali z opozorilnim znakom. Da je bil uvoz na dvorišče prost, smo ta znak enostavno pritrdili z mizarsko svoro (cvingo). Delali smo seveda v neposredni bližini, oddaljeni 4 metre. Že po treh minutah je bila svora ukradena in opozorilni znak je ležal na tleh. Torej je bila kraja opravljena vpričo nas, neposredno za našimi hrbti. Nihče od nas ni niti pomislil, da je treba tudi na to paziti, saj smo z znakom opozarjali pešce in avtomo-billste, da se ne bi njim in nam kaj zgodilo. Vendar tatu je poseg uspel, ko smo bili ml tiste trenutke zatopljeni v svoje delo. Med nami so pokvarjenci, ki na zunaj kažejo prijazen obraz, ko pa je prvi trenutek primeren za goljufijo, že izkoristijo. Odnos do sočloveka jim ni mar. Tudi sredi Mengša sredi popoldneva je lažje ukrasti kot pošteno zaslužiti. To pa je mogoče le s pokvarjeno dušo! Pa brez zamere! c.s. je najprej meni potem pa še vam, dragi bralci, povzročil veliko težav. Med prispelimi so bile še najbolj podobne pravilni tele rešitve: "Regrat je zelo koristna, z železom bogata travniška rastlinica, ki spomladi živo rumeno zacveti, da so polja videti, kot da bi bile po njih prižgane žarnice. Po moje je tale mami na listek napisala 'regrat med žarnice', ker je šla na travnik nabirat regratove cvetove, Iz katerih bo kuhala med. Pri tem pa ni pomislila, da otroci, razvajeni od vsega, ne vedo, da se iz teh cvetov kuha med. Mami bo cvetove oprala, namočila v vodo in veliko sladkorja, vse skupaj kuhala in na koncu dodala še limonin sok, da bo med kristalno čist. Kljub temu pa bo na travniku ostalo še veliko cvetov, iz katerih bodo otroci pozneje lahko pihali regratove lučke, pa čeprav se nihče od njih ni spomnil iti pogledat, kje je mami in jI pomagat pri nabiranju." Dragica Koželj, Ropretova2, Mengeš. "Moje drugo razmišljanje glede besed regrat, med, žarnice: če mami ni pomislila samo na dobro pripravljeno regratovo solato, je zagotovo pomislila kar na tri stvari hkrati: - regrat kot regrat (lahko za solato ali samo hrana za zajce) - med kot med (ki je pripravljen iz regratovlh cvetov In drugih dodatkov, zelo okusen In zdravilen) - žarnice kot 'žarnice' (ki nastanejo v zadnji fazi iz regratovih cvetov, še posebno jih radi trgajo in pihajo vanje otroci)." Ana JernejCič, Liparjeva21, Mengeš. "Ker med temi tremi besedami ne najdem prave zveze, predvidevam, da gre morda za stvari, ki jih je treba kupiti, zato jih je gospa napisala na listek, da ne bi česa pozabila." Slavica Cvetek, Groharjeva 20, Kamnik. Vse tri nagrajenke bodo dobile po dve vstopnici za prvo kulturno prireditev v Mengšu, ki bo na sporedu takoj po izidu Mengšana. Čestitamo! Vsem tistim, katerim se je naloga zdela pretežka ali pa so bili premalo domiselni, želim drugič več idej. Tatjana Sivec Strmšek w DRUŠTVA AVANTURISTIČNO DRUŠTVO POTEPUH Led je prebit! Avanturistično društvo POTEPUH iz Mengša je 5. maja gostilo popotnika svetovnega formata g. Janjlna Klemenčiča. V sejni sobi gasilsko-godbenega doma se je zbralo petindvajset ljubiteljev popotovanj. Predavatelj nas je z diapozitivi in video posnetki popeljal v južnoameriške dežele. Spoznali smo kulturo in običaje tamkajšnjih ljudi, nasmejali smo se prigodam s poti, tako grenkim in prijetnim, ki jih je doživljal naš gost. Čudovito vzdušje v sobi pa je dopolnila južnoameriška glasba. Po končanem predavanju smo v sobi še malo posedeli in sproščeno poklepetali. Stroške predavanja je pokrilo podjetje Ml AMIGO d.o.o. iz Mengša, ki se mu ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo. Vsredo 18.5. se nas je v sejni sobi gasilsko-godbenega doma zopet zbralo več kot dvajset zdajšnjih ali bodočih popotnikov, ki smo vsi z nestrpnostjo pričakovali začetek predavanja in projekcijo diapozitivov iz Nepala. Člani in simpatizerji AD Potepuh. govega predavanja, saj nam je postregel s precej podrobnostmi iz njihovega življenja. Kasneje smo se odpravili z njim na "tracking" proti baznemu taboru, v osrčje himalajskih gora med vrhove Annapurne, od koder se odpravljajo tudi slovenske alpinistične od- foto: Martin Ogrinc Aleš je kasneje odgovoril tudi na precej vprašanj glede same poti, priprav nanjo, denarnih težav in seveda reakcijo staršev, ko se nek mlad popotnik sam odloči za tako pot. Apeliral je na nas, naj ne pokvarimo teh dežel s turizmom v belili oblekah, ne postanimo turisti, ki vse vidijo le skozi objektiv kamere in naj v teh deželah zaživimo z ljudmi, naj se mi prilagajamo njim In ne zahtevaj-mo tople vode In hamburgeja tam, kjer ga nI. Na koncu se je v imenu navzočih predsednik ADP Albin Reven Alešu lepo zahvalil, vsi pa smo ga nagradili s ploskanjem in ga seveda spet povabili v Mengeš, ko se bo vrnil z naslednjega potovanja. Vsi, ki želite spoznati dežele in ljudi iz različnih delov sveta, in tisti, ki bi se želeli vključiti v naše društvo: izobešeni plakati in obvestila v Mengšanu vas bodo sproti obveščali o naših aktivnostih in predavanjih. Mojca Petek Ustanovni sestanek Potepuha. Osvojih vtisih in spoznanjih med potovanjem nam je govoril g. Aleš Črnlč, sicer študent sociologije iz Velenja. Iajprej smo se sprehodili po prestolnici Nepala Katmanduju in spoznali kulturo in življenje tamkajšnih ljudi, ki nam ga je Aleš zelo dobro predstavil. Na potovanju je bil sam in tako je bil prisiljen navezovati stike z domačini. Počutil se je Izredno odprtega in svobodnega, kar smo tudi ml občutili iz nje- foto: Zoran Jagodic prave proti himalajskim vrhovom. Na tej poti smo videli precej zanimivosti In seveda šerpe, ki jih alpinisti In tudi petičnl turisti najemajo za prenos njihove opreme. Zvedeli smo veliko podrobnosti o življenju šerp in nismo se mogli načuditl njihovi vzdržljivosti. Ko smo dosegli bazni tabor, se je za nas rekreativne planince, ob občudovanju zasneženih vrhov, pot tudi končala In smo se z Alešem vrnili v dolino. NEPAL - NOTRANJA PREBUDITEV Jana Prezelj, žena in mati dveh otrok, patronažna sestra in babica, nam bo v sredo, 01.06.1994, ob 20. uri v gasiI-sko-godbenem domu predstavila svoja spoznanja in vtise po vrnitvi iz Nepala, ki jih bo obogatila z diapozitivi. Povedala nam bo zelo zanimive stvari o tamkajšnjih rojstvih in smrti. Vabljeni starši, bodoči starši, mladina in starejši. Bogatejši boste za marsikaj novega. Avanturistično društvo Potepuh DRUŠTVA GODBA 110 let Mengeške godbe Življenje je mozaik, sestavljen iz malih in velikih dogodkov. Prav mali, vsakdanji dogodki pa s pridnostjo, požrtvovalnostjo narekujejo velike. In tako bo v juniju, še posebej 17. in 18., v. Mengšu velik dogodek, velik praznik. Mengeška godba bo praznovala 110. letnico delovanja s samostojnim koncertom in naslednji dan z veselico, na kateri bo vse Mengšane in druge obiskovalce zabaval ansambel Štajerskih 7, ki se je na deseti prireditvi Pod mengeško marelo enkratno odrezal in se vsem zelo priljubil. Vendar se Mengeška godba ne bo veselila sama, povabljenih bo tudi šest prijateljskih pihalnih godb, saj se godba drži besed: "Kadar praznuješ, praznuj s prijatelji!" 110 let je doba, s katero se ne more pohvaliti veliko pihalnih godb. V tem dobrem stoletju pa se je zvrstilo mnogo posameznikov, ki so z intuziazmom ter vesel- Franca Jožefa. Da bi uredili vprašanje premoženja, so leta 1897 ustanovili društvo Mengeška godba. Leta 1901 prevzame dirigentsko palico godbe Peter Lipar kot tretji kapelnik po vrsti. Godba je v času njegovega 52-letnega vodstva dosegala lepe uspehe in postane znana po vsej Sloveniji. Tako prva kot druga svetovna vojna pa je vrste godbenikov precej razredčila, vendar je po drugi svetovni vojni Mengeška godba kmalu zaživela; iz leta v leto je imela več nastopov. Leta 1947 so kupili Kebrovo domačijo, jo preuredili in imeli v njej prostore za vaje in redno delovanje vse do leta 1981. Po smrti Llparja vodstvo prezame Ernest Kvartič. V povojnem času pa je bila ustanovljena glasbena šola, kar je močno zvišalo kakovostno raven godbe, saj so v njenih vrstah začeli igrati tudi ustrezno izobraženi glasbeniki. Leta 1961 kapelništvo prevzame Anton Mehle, dolgoletni vojaški godbenik, ki je bil predavatelj trobil v glasbeni šoli in je vzgo- Mengeška godba igra pred blagovnico Vele v Domžalah foto: Tatjana Sivec Strmšek bli, katerih člani igrajo tudi pri godbi, pripravili skupno prireditev Pod mengeško marelo, ki je že povsem udomačena in je vsako leto privlačnejša ter medijsko zelo odmevna. Po zgledu te prireditve je vzniknilo še mnogo prireditev po vsej Sloveniji. Za Lipičnikom je godbo prevzel Smlljan Makelja, za njim pa leta 1988 profesor Alojz Velkavrh. V letu 1989, ko je godba praznovala 105 letnico, so se v okviru Zveze pihalnih orkestrov Slovenije udeležili tekmovanja v skupini B in dosegli zlato priznanje, ki je do sedaj njihov največji uspeh. Zaradi članstva v godbi, ki se je iz leta v leto povečevalo, je postala soba za vaje pretesna, tako da jih je deset let gostila domača glasbena šola. Leta 1990 so dobili nove prostore v skupnem gasilsko-godbenem domu. Po odhodu kapelnika profesorja Velkavrha prevzame dirigentsko palico godbe Janez Petrač, nekaj mesecev za njim spomladi leta 1993 pa profesor Franc Gornik, ki godbo še vedno vodi. Kakor je Mengeško godbo v vsej njeni zgodovini finančno podpiralo veliko mengeških društev, še posebno pa premožnejši Mengšani, tako jo tudi zdaj ob 110-letnici in tudi ob drugih njenih prireditvah podpirajo številni sponzorji in prijatelji godbe. Z njihovo pomočjo bodo letos, že do junija, zamenjane dotrajane uniforme. Vsem sponzorjem naj velja iskrena zahvala! Vidimo se torej 17. in 18. junija na praznovanju 110 letnice Mengeške godbe, ki ji ob tem prazniku zaželimo razumevanje in čim večjo povezanost med godbeniki, vztrajnost in pridnost na vajah, veselje In prisrčno zabavo ob nastopih ter srečo in uspešnost do naslednje okrogle obletnice. j. z. jem do druženja In Igranja omogočili, da Mengeška godba še živi, se razvija, napreduje in je s tem velik ponos Mengšu. Godbo v Mengšu so ustanovili 5. julija 1884 na pobudo Bernarda Deglscherja, ki je postal tudi prvi kapelnik godbe v Mengšu. Prve nastope so imeli godbeniki na travniku za Ravbarjevim gradom na Zalokah. Prvi javni nastop so imeli ob birmi v Cerkljah. Leta 1888 so nastopili tudi ob 40-letnlci vladanja cesarja jil vrsto mladih godbenikov. Kapelnik godbe je leta 1975 postal Josip Grgasovič. Pod njegovim vodstvom se je godba leta 1977 udeležila tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije In v skupini B osvojila drugo mesto. Junija 1984 je Mengeška godba slovesno praznovala stoti jubilej obstoja. Godbo je v tem času že prevzel Franc Llpičnik. Na pobudo Franca Kompareta, Janeza Pera in Ivana Sivca so v letu 1985 v sodelovanju z ansam- OBERON SE VAM PREDSTAVI TRGOVINA iy — iV. nakupu tovrstnih artiklov zadovoljimo od 9. do 12. ure. UGODNO: za nekatere artikle velja pri takojšnjem plačilu popust, sicer pa dajejo možnost plačila na 2 do 5 čekov. DOM vabi, da si v njem opremite in dokupite manjkajoče za vaš dom! PREDSTAVLJAMO VAM OBERON Če pogledamo v slovar tujk, bomo pod Oberon našli slovensko besedo "zvezda". V petek, 20. maja letos, je bilo na Slovenski 28 v Mengšu spet živahno. Trgovina DOM se je dala na ogled vsem povabljenim in naključnim obiskovalcem. Družina Ručigaj, ki je lastnica podjetja OBERON, je v DOM-u zbrala vse, kar potrebujemo za dom: - vse vrste karnis ter pribor za karnise in zavese - keramična peresa (lahko z napisom po želji) - obeski za ključe - digitalni merilec hitrosti za kolesa - otroška, ženska in moška gorska ter druge vrste koles znamke ROG, Italijanske znamke ATALLA ter gorska in dirkalna kolesa znamke SCOTT - motorna kolesa TOMOS ter vse vrste vesp - rollerji od št. 30 do št. 45 znamke ROCES ter kotalke - elektrolnstalacijski material, vse vrste žic, ravne in gibljive cevi, stikala, omarice, števci, programske ure - vse vrste baterijskih vložkov znamke PHILIPS - univerzalni pekač za pizze, potice, kruh, meso, ... znamke REMOSKA s Češke Republike (podjetje OBERON je ekskluzlvni zastopnik za uvoz v Slovenijo) Podjetje OBERON Ima v DOM-u odprta vrata vsak delovni dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa lahko svoje potrebe po Založene police se šlbijo pod težo velikega števila artiklov. foto: Tatjana Sivec Strmšek Na otvoritvi so lastniki poskrbeli tudi za prijetno vzdušje in postrežbo. foto: Tatjana Sivec Strmšek izredna ponudba naše trgovine bodo GLOBINSKI SESALCI firme DE LONGHI po ugodnih cenah. vabljeni k ogledu in nakupu! (D SPORT ALPINIZEM NAMIZNI TENIS Vmesecu marcu je bilo zaradi slabega vremena in slabih razmer v hribih opravljenih bolj malo vzponov. Člani alpinističnega odseka so opravili več zimskih pristopov in turnih smukov. 6.3. je bila skupna tura na Jezersko sedlo, kjer se ga je udeležilo osem plezalcev. Opravljena pa sta bila tudi dva plezalna vzpona. Južni raz Ojstrice sta preplezala Miran Martinjak in Monika Kambič, Špikov greben pa Martinjak In Janez Kešnar. XXX Vmesecu aprilu pa so plezali predvsem v p ležal i Sč i h in preplezali kar nekaj vzponov. Od mlajših plezalcev sta se Izkazala Andrej Nastran in Monika Kambič, kjer sta v Kotečniku preplezala kar nekaj vzponov. Andrej je preplezal: Bell svod VII—, Mandoline in Kitare VII in Džihad VII. Monika pa: Indijanko VII—, Mandoline in Kitare VII, Džihad VII in Frančkovo skušnjavo VII—. Janez Kešnar je v Kotečniku preplezala smer Zmajčkov butlk z oceno VIII—, Marjan Kovač pa Ovulacljo VIII, Herkules VIII+ In Srebrno streho VIII+, IX-. V Vranji peči sta smer Peč VII-preplezala Robert Flerln in Dare Božič. V Bohinju pa Janez Kešnar smer Spodaj brez VII-, Marjan Kovač pa smer Zgoraj brez VIl+. Za prvomajske praznike je Monika Kambič plezala v Italijanske Dolomite. V Arcu je s soplezalko iz Ljubljane preplezala kar nekaj plezalnih vzponov: Cri-Cri V11 -, Plache Zebrate- Claudija IV+, V Caladnl Est- White crack V+, VII—. Plache Zebrate- Terese IV+, V, Caladni Est- Barbara V+.VII-. Dare Božič 23. aprila so neumorni namiznoteniški delavci NTS EDIGS iz Mengša izvedli zaključni regijski turnir sezone 1993/94 za učence od 1. do 6. razreda. V vsej sezoni so tekmovalke in tekmovalci na petih turnirjih, dva smo organizirali v Mengšu. In kako je bilo v Mengšu? Ker je bilo prijavljenih 169 tekmovalcev, smo se odločili, da tekmovanje izvedemo v telovadnici Partizana in osnovne šole. Vse potrebno smo pripravili ob pomoči staršev že v petek popoldne, tako da je bil tekmovalni prostor primerno urejen. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzeli Športna zveza Domžale in AS Bus Domžale, pokrovitelj sodnikov pa je bila trgovina HANI Mengeš. Sredstva oziroma darila za tekmovalce je prispevalo 32 po- Najuspešnejše v sezoni 93/94 v namiznem tenisu: 1. Špela Burgar, Mengeš 2. Tina Repar, Preserje 3. Anja Srebačič, Mengeš foto: Polona Kompare sameznikov, podjetnikov In obrtnikov Iz Mengša, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. O tekmovanju smo pripravili ličen bilten, v katerem so zbrani vsi rezultati kakor tudi objave darovalcev sredstev za izvedbo turnirja. Z zbranimi sredstvi bomo kupili dve novi mizi, kar bo omogočilo še boljše pogoje za delo. Pri Izvedbi tekmovanja je sodelovalo: 20 ljudi pri pripravi dvoran, 6 v bifeju, 13 sodnikov pod vodstvom Zmaga Knupleža, tekmovanje pa sva vodila Tone Gostiša in Jože Mlakar. Da je vse potekalo po pravilih, je skrbel delegat NTZS Tone Svete iz Presen] pod Krimom. a tekmovanju so nastopili tekmovalci iz naslednjih namiznoteniških klubov: ŠD Krašnja (4), NTK Trbovlje (12), NTK Vesna Zalog (18), NTK Ilirija - Meditrade Ljubljana (19), NTK Logatec (15), NTK Melamln Kočevje (1), NTK Krško (3), ŽNTK Ljubljana (11), ŠD Olimpija Ljubljana (14), NTK Preserje (16), NTK Kajuh - Slovan Ljubljana (8), PK Rakek (13) In NTS EDIGS Mengeš (35), skupaj torej 13 klubov Ljubljanskega področja. Rezultati zadnjega turnirja: Učenci 1.-2. razred: 1. Seliškar NTS Edigs Mengeš, 2. Šarlah Ilirija, 3. - 4. Repar, Mernik ( oba Preserje) Učenke 1.-2. razred: 1. Burgar NTS Edigs Mengeš, 2. Repar Preserje, 3. Srebačič NTS Edigs Mengeš V ostalih kategorijah so se tekmovalci Mengša uvrščali med 8 najboljših. Po končanem tekmovanju smo v avli šole razglasili najboljše zadnjega turnirja pa tudi najboljše tekmovalce v vsej sezoni. To pa so: V skupini učencev 1.-2. razreda je najboljši Tllen Seliškar Edigs Mengeš, ki je zmagal na vseh petih turnirjih pred Šarlahom Ilirija In Reparjem Preserje. V skupini učenk 1. in 2. razreda pa je bila najboljša Špela Burgar Edigs Mengeš, ki je zmagala na 4 turnirjih pred Reparjevo Preserje in Anjo Srebačič Edigs Mengeš. V Mengšu raste mladi obetavni rod namiznoteniških igralk in igralcev, ki bodo pod strokovnim vodstom zagnanih trenerjev Dareta Tisaja, Boštjana Vrhovnika, Luke Pirša, Karla Novaka in Jožeta Mlakarja dosegali še boljše rezultate. MLAJ VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 i? 73 84 09 25 LET USPEŠNEGA DELA POLONE KOMPARE PLANINCI Trimski pohod Raš Polona Kompare V nedeljo, 8. maja, sem bil na prijetni košarkarski tekmi. Polona Kompare se je poslovila od svojih dolgoletnih prijateljev, trenerjev pionirskih ekip Domžal in Kamnika. Dokončno se je odločila, da preneha svoje aktivno trenersko delo v košarki. Tekma je bila zanimiva in borbena, zbrali pa so se skoraj vsi, ki Polono poznajo kot predano in vestno športno delavko. V spomin na dolgoletno sodelovanje so Poloni poklonili šopek rož In košarkarsko žogo s podpisi vseh prisotnih, predsednik Športne zveze Domžale Jože Mlakar in sekretar Ranko Cukrov pa sta ji predala plaketo Športne zveze Domžale. Ta dogodek me je vzpodbudil, da sem Polono povabil na razgovor. Polona, poznamo te kot drobno, a energično dekle, ki ne manjka na nobeni športni prireditvi. Kako si pravzaprav pričela igrati košarko? Košarko sem pričela trenirati v šolskem letu 1968/69 pod vodstvom Milana Jenčiča. Takrat in še precej časa je bila košarka v Mengšu izredno popularna in tudi skoraj edini primeren šport za dekleta. Kmalu sem začela tekmovati v šolski ekipi. Po končani osnovni šoli sem pričela trenirati 4-krat tedensko In zaigrala v članski ekipi, ki je takrat igrala v 1. slovenski ligi. Aktivno sem trenirala do leta 1981, ko sem morala zaradi zdravstvenih težav prenehati z aktivnim igranjem. Kako pa si pričela delati z otroki? Nekega popoldneva smo pred Partizanom igrali košarko. Opazila me je takratna učiteljica telesne vzgoje gospa Franja Potočan in me vprašala, če bi hotela vaditi košarko v šoli. Hitro sva se dogovorili. Pričela sem trenirati mlajše pionirke. Še isto leto sem opravila trenerski tečaj, nato pa sem se udeleževala vseh trenerskih seminarjev za delo s pionirskimi selekcijami. Kmalu sem pričela trenirati tudi starejše pionirke, nekaj časa sem nato vodila selekcijo pionirk in dve leti selekcijo kadetinj. Leta 1976 pa smo tudi v Mengšu pričeli z minikošarko. Pravzaprav si se popolnoma zapisala košarki. Ali si imela čas še za kaj drugega? Košarka je bila moja "prva ljubezen", vendar sem poleg košarke počela še marsikaj. Mnogo sem sodelovala s šolo. Skoraj redno sem vaditeljica v šolah v naravi, tako zimskih kot letnih, pomagala sem pri športnih dnevih. Sodelovala sem na vseh desetih MARATONIH kot vodja zapisnikarske mize ali zapisnikar. Našla sem še čas za planinarjenje, smučanje, rekreativno igranje odbojke In namiznega tenisa v Partizanu. V zadnjem času pa si se pričela ukvarjati z jogo. Kako je s tem? V novi hiši imam urejen prostor za športne aktivnosti. Predvsem sem se posvetila jogi In avtogenemu treningu. V načrtu pa Imam posebno telovadbo za srčne bolnike v sodelovanju s kardlologlnjo dr. Bredo Kokalj Limbek. Polona, želim ti obilo zdravja in uresničitev vseh načrtov, seveda pa hvala tudi za vse tvoje dosedanje delo in uspehe. Jože Mlakar lca94 Mengeški planinci smo kot vsako leto, letos že dvajsetič, organizirali trimski pohod na RAŠICO. Vlepem sončnem jutru se je na pot podalo 300 pohodnikov. Največ jih je na pot odšlo iz Mengša, skoraj toliko pa tudi iz Trzina, saj so Kamničani - naši - stalni pohodniki - dobro napolnili "Krpana", manjkali pa tudi niso vztrajni Moravčani. Malo manj pohodnikov je bilo Iz Ljubljane. Pohodniki z vseh startnih mest so se srečevali na Rašici, kjer so morali tudi na stolp, ker je bila kontrolna točka na njegovem vrhu. Od tam so krenili po nedavno markirani planinski poti po grebenu preko Debelega vrha do Mengeške koče na Gobavici. Žal so pohodniki ob poti videli namesto lepe belo-rdeče "Kna-feljčeve" markacije poškodovana drevesa, ker so bile le-te neznanemu storilcu - vsekakor ne ljubitelju narave - toliko na poti, da jih je iz-sekal iz dreves in drevesa s tem tudi močno poškodoval. Prizanašal ni niti skalam, katere je poskušal razbiti ali prevaliti ter s tem odstraniti markacijo. S seboj je odnesel tudi vse smerne table in tudi 2 m dolga kovinska cev mu ni bila pretežka. Pot je bila zato za ta pohod označena le s papirnatimi trikotniki. Vsi pohodniki so se na koncu srečali še na Mengeški koči. Ker pa so planinci ljubitelji narave, so se mnogi zanimali za pridnega delavca - odstranjevalca markacij - verjetno ne z namenom, da bi ga za opravljeno delo nagradili, ampak da bi ga poznali. Vzgodnjih popoldanskih urah je bil pohod končan, pohodniki so bili zadovoljni In upamo, da se bodo naslednjega pohoda udeležili še v večjem številu. Primož Kržan Trdinov trg 11, 61234 Mengeš Telefon: 061/ 738 821 pisarna iti skladišče odprta ob petkih od 16,~18.ure liro ra£un:501 20-620-1 49-1 301110-1 34/98 28 MENGSAN (D SPORT Novice iz NK Mengeš Včasu med izidom dveh številk Mengšana so naše ekipe dosegle na prvenstvenih tekmah naslednje rezultate: 1. Člani: MENGEŠ - SVOBODA 2:0 BRANIK - MENGEŠ 0:3 MENGEŠ - BRDA 2:2 RENČE-MENGEŠ 1:1 Vtem času je naša članska ekipa v Mengšu odigrala tudi dve prijateljski tekmi s prvoligašema SCT Ollmpija, s katero je izgubila z 0:6 in AM Cosmos Ljubljana in tudi Izgubila z 2:3. Naša članska ekipa pa se je NOGOMET udeležila tudi Slovenskega pokala in po ne preveč zavzeti Igri v Domžalah izgubila z NK Belinka s 4:0. Naša članska ekipa je šest krogov pred koncem tekmovanja še vedno na prvem mestu s 27. točkami, sledi pa jim NK Branik s 25. točkami. Upamo, da bo naša članska ekipa dosegla težko pričakovani uspeh, to je končno I. mesto v III. SNL - zahod in s tem uvrstitev v II, SNL. Razpored tekem do konca prvenstva naše ekipe je naslednji: Visoko - Mengeš (15.05.1994), Mengeš -Korotan (21.05.1994), Bilje - Mengeš (28.05.1994), Mengeš - Tabor - Sežana (04.06.1994), Litija - Mengeš (11.06.1994) in Mengeš - Arne - Tabor 69 (18.06.1994). 2. Mladinci: IHAN - MENGEŠ 2:1 TERMIT - MENGEŠ 3:0 MENGEŠ - ENOTNOST 4:2 MENGEŠ - IHAN 0:1 3. Starejši pionirji: ENOTNOST - MENGEŠ 1:1 MENGEŠ - TABOR GROSUPLJE 4:2 BELINKA - MENGEŠ 0:3 4. Mlajši pionirji: JEZICA - MENGEŠ 13:0 ILIRIJA - MENGEŠ 9:1 MENGEŠ - ŠMARTNO 1:0 Poleg prvenstvenih tekem so mladinci odigrali tudi prijateljsko nogometno tekmo z NK Radomlje - Dob In zmagali s 4:1. Prijateljsko tekmo z istim klubom pa so odigrali tudi mlajši pionirji In zmagali z 8:0, ter s Kamnikom, s katerim so tudi zmagali s 3:0. Vse mlade nogometaše, ki bi se želeli vključiti v delo našega kluba, vabimo, da se v času šolskih počitnic udeležijo nogometnega kam-pa, ki se začne 27.06.1994. Zagotovljeno bo ustrezno strokovno vodstvo In pestrost programa. Podrobnejše vas bomo o tem obvestili v naslednji številki Mengšana. Predsednik kluba NK: Jože Rozman Zeleni premagali rdeče Ljudstvo se ne da. Medtem ko v parlamentu sejejo, se narod veselo zabava. V gostilnah in v naravi. Zadnje je treba še posebej pozdraviti. Pred nedavnim se je odvila v Kokošnjah pri Moravčah pomembna nogometna tekma med hokejskimi navijači Olimpije in Jesenic. Bilo je, kot se spodobi za navijače zeleno-bellh: rdeči so bili premagani z visokim rezultatom 1:0. Rdeči kot so pač rdeči, tega poraza niso In niso mogli prenesti, '■i-.'.V5"" Vir**.* "»v-V Stojijo z leve: Boris Gros (trener), Milan Sitar, (direktor NK Mengeš d. o. o), Jože Zaje, Jože Hercigonja, Brane Lamberšek, Samo Hajdinjak, Uroš Pišek, Viljem Kržan, Robert Gajser, Aleš Dime, Jože Rozman (predsednik NK Mengeš). Čepijo z leve: Tomaž KlemenCiC, Marko Kralj, Simon Jeglič, Tomaž Praštalo, RajkoPetrič, Matjaž Anžlovar, Andrej Flajnik, Sašo Kepic in Branko Guna. foto: Vido Repanšek zato so zelene povabili na balinanje. Pa so tudi tam opleli, da jih je bilo kar sram, z 2:1. Padla je visoka stava, da nič več ne bo, kot je bilo - vsaj ob letu osorej. Ker je nekaj zelenih tudi z našega konca, bomo še videli. Vsem drugim pa v poduk: z zelenimi se ni šaliti, rdeči lahko zmagujejo le uradno, s pomočjo kuhinj, na terenu pa nikdar... Ivan Sivec w Saj Je samo čebela Stala je pred banko. Dan je bil oblačen, pust In tudi vsi mimoidoči nekam turobni. Le dedek, ki je pazil vnučka, je bil zgovoren, saj je ves čas odgovarjal na malčkova vprašanja. jz banke je stopila fina gospa z otrokom. I Kakih pet let je Imel. "Mami, pazi, čebela!" je rekel malček In v zadnjem hipu preprečil, da gospa nI pohodila drobne čebele, ki verjetno zaradi otrplosti ni mogla zletetl. Deček se je ustavil in si od blizu ogledal drobno bitje, gospa pa je odšla do svojega avta. "Pridi, Luka, mudi se ml!" je zaklicala. Luka je s prstom bezal živalco In tarnal, da jo bo kdo pohodil. "Kam naj jo dam, mami, tu bo umrla?" Gospa nI nič odgovorila, le vrnila se je in Luka potegnila za seboj. "Mami," je spet poskusil otrok. "Pojdi že, mudi se mi." "Poberlva jo, čebelo bo kdo pohodil." "Daj no mir, saj je samo čebela!" je rekla gospa In že sta bila ob avtu. Lukca nisem videla v obraz in ne vem, kako NARAVA je reagiral, ker sta se takoj odpeljala. Dobro pa sem videla Izraz dedka, ki je pazil vnučka In sta vse to slišala. Ravno sta se prestopila in namenila do čebele, ko so se vrata banke spet odprla In naslednji obiskovalec je ubogo čebelo seveda pohodil. Malček je samo odprl usta, dedek je stopil naprej In mu še bolj stisnil roko. Nihče nI tisti hip rekel ničesar. Sklonila sta se nad čebelo, ki ji ni bilo pomoči. "Ali je umrla, dedi?" "Ja." "A za zmeraj?" "Ja." Kar je še ostalo, je dedek postrgal z listom in vrgel pod grm. "Tako, tu jo pustiva, jo bodo pa mravlje pojedle," je rekel gospod in sta odšla. "Tako je pač," je zamrmral In mi pokimal kot v pozdrav, nič drugega. Že tako turoben dan je zame postal še bolj žalosten. Besed - saj je samo čebela - nisem mogla pozabiti. Saj smo tudi mi samo ljudje In ptice samo ptice. Človek ima v naravi morda res neko posebno mesto, ker ima sposobnost razsojanja, nima pa zato višjega mesta. Je le del narave in zavedati se mora, da najbolj nepomemben del, saj je edino on kot živo bitje vezan na vsa druga bitja in od njih odvisen, ona pa prav nič od človeka. Je zadnji člen verige v naravi. Ker ima razum, mora poskrbeti, da naravo ohrani in jo obvaruje strupov in civilizacijskih navlak. Vsa druga živa bitja tega ne počno, umirajo pa zaradi tega. Zapomnimo si: Narava nam poje! Civilizacija le ropota. Marta S. DOBROTA )£ SIROTA Dekanijsko srečanje sodelavcev Karitas v naši župniji Vtorek, 19. aprila 1994, smo v Mengšu gostili sodelavce župnijskih Karitas naše dekanije. Na srečanje je prišlo 55 udeležencev, in sicer iz Domžal, Doba, Trzina, Jarš, Homca, Brda, Moravč in naše župnije. Da bi kar najlepše uspelo in imelo pravo vrednost, smo povabili medse direktorja Škofijske Karitas Ljubljana, Staneta Kerlna, in dr. Metko Klevišar, v ŠKL odgovorno za izobraževanje sodelavcev Karitas. Spregovorila sta nam o delu v tej humani organizaciji zdaj, ko se spopadamo z raznimi težavami. Dobro se moramo zavedati, kdo in kakšna organizacija smo, kaj je naše poslanstvo In koliko zmoremo, saj ne smemo nikdar kloniti pod težo našega dela - ljubezni do sočloveka v stiski, dobro moramo storiti vsakomur ne glede na veroizpoved, saj delamo zato, ker smo kristjani oziroma Jezusovi učenci in moramo v vsakem človeku videti Božjo podobo in, kar je najvažnejše, vedno moramo vzgajati čut za medsebojno pomoč, je prav posebno naglasll g. Kerin. Vir vsega, ne nazadnje tudi smisel našega delovanja, sta ljubezen in dobrota. To sta sili, ki sta zmožni preobraziti svet, ga osrečiti ali nesrečo na tem svetu vsaj toliko zmanjšati, da bi življenje postalo popolnoma g. Stane Kerin, direktor ŠKL drugačno, lepše In srečnejše, je še dodal. Dr. Metka Klevišarjeva je v svoji razlagi najbolj poudarila izobraževanje in usposabljanje, saj bomo le tako lahko pomagali ljudem, ki nas potrebujejo. Ob tem pa se moramo vsi dobro zavedati, da delamo samo kot laiki In da je naša pomoč zato skromnejša. Z besedami, da smo le prostovoljci v tem delu, ki kaže ogromne potrebe, in naj ne obupamo, saj smo vendar ljudje upanja, je vlila novih moči in delovnega poleta med nas z željo, da bi dobro voljo In ljubezen še bolj razdajali med tiste, ki jim je sreča tako aH drugače obrnila hrbet. Ia koncu smo si sodelavci izmenjali izkušnje, ki jih doživljamo vsak na svojem območju in poklepetali o tem, kako in kaj bi zboljšall pri našem delu za uboge. Dogovorili smo se, da bo naslednje srečanje v oktobru na Homcu. Jože Brojan w SMEH NI GREH RAZMNOŽEVANJE JANEZ SKOK Trata 12 Radomlje ENOBARVNI ALI VEČBARVNI TISK (OFFSET ALI KNJIGOTISK) KNJIG BROŠUR ČASOPISOV VSEH VRST EMBALAŽE POSTERJEV PLAKATOV OBRAZCEV VIZITK HITRO IN KVALITETNO PO KONKURENČNIH CENAH! Mali oglasi o ljubezni, takšni in drugačni Maj je mesec ljubezni in morda ne bo odveč, če objavimo naslednje male oglase, ki smo jih prejeli na naše uredništvo. Namenjeni so seveda prav ljubezni po meri današnjega, ne preveč sramežljivega človeka. Od vas je odvisno, če jih boste vzeli zares ali se jim boste samo nasmejali. Mali oglasi so iz naših krajev, iz Mengša In okolice. XXX Vsa mlada dekleta In tudi starejše ženske, s katerimi sem se kdaj poljubil, so rekle, da sem nekaj izrednega. Upam si celo trditi, da sem na tem področju boljši in nežnejši kot vaš fant ali mož. Če bi tudi vik spoštovana gospodična ali gospa, radi ugotovili, kaj je na tem, vam povem, da ni nobenega problema. V tem malem oglasu puščam svoje podatke. Pripomniti moram še, da Imam glede na leta različne tarife. Dekletom do petindvajsetega leta ne računam nič, potem pa vsakih deset let povišujem tarifo: 20, 40, 60, 80, 100 in 120 DEM za en poljub. SREČKO NEŽEN. In še opis mojega avta: RDEČ LADEVAGEN, parkiran ob sobotah ponoči med Mengšem in Domžalami. XXX Na temo telesna ljubezen sem napisal in izdal že dve knjigi (eno sem tudi sam opremil z nazornimi risbami). Obe knjigi sta bili uspešnici in seveda takoj razprodani. Zatorej lahko o tem govorim večjim ali manjšim skupinam. Plakati, s katerimi bi vas na to vabil, so nekoliko nerodna zadeva, zato se za vse lahko dogovorimo po telefonu. Mojo diskretno številko dobite v telefonskem imeniku, le da vam je šele sedaj jasno, kdo sem: LJUBI STISNU, ULICA OB OPEKARNI 1A, MENGEŠ. XXX Morda vaš mož nima časa, da bi šel z vami po nakupih in vas tudi sicer spravljal v dobro voljo. Prpiravljen sem seveda tudi na naglo ljubezensko zbližanje, le da tega svojemu možu ne smete povedati, ker vas najbrž ne bo razumel in bo vse pokvaril. Računam 50 DEM za dve do tri ure. Ponudbe pošljite na naslov: FELIKS ZVITI, LJUBEZENSKA POT 100/111, MENGEŠ. XXX Trenutno sem brez službe. Ugotovila sem, da sem lepa in brez predsodkov. Na ta način pa sem v tem mesecu že nekajkrat kar dobro zaslužila, če povem po resnici, celo več kot če bi bila v službi. Če me hočete najti: v večernih urah sem na cesti med Jabljami in Dobenim. Razpoznavni znak: prekratko krilo in zelo drzen dekolte. Seveda pa moram cenjene Interesente obvestiti tudi o ceni: pet jurjev na uro, drugo ni problem. XXX Sem krepak šestdesetletnik, upokojen, s sicer pridno ženo in poročenimi otroki. Muči me naslednje: tudi žena se je postarala, meni pa diši nekaj zelo mladega in svežih oblik. Pa čeprav samo za nekaj dni. Na Dolenjskem Imam prijeten vikend. Vabim postavno dekle, da se mi pridruži in greva skupaj na spodnjo stran. Ponudbo na skrivni naslov: FRENK POTINAV, SKRITA ULICA 69F, ali pa na mobitel št. 123456654321. Šifra: MOJA MAJSKA POKOJNINA BO TVOJA. Mali oglasi Iščemo osebo s precejšnjo pljučno kapaciteto za razpihovanje regratovih lučk. Plačamo po učinku. Ponudbe pod: MAKSIMALNO 0,3 PROMILA ALKOHOLA. XXX KS Roženkranc zaposli obrambnega ministra za nedoločen čas. Obvezno je znanje izdelovanja frač in pripadajočih metkov. Šifra: DIKTATOR. XXX Kupimo slepo, hromo in gluho lisico. Primerna bo za naš privatni lovski resor. Geslo: STARI DED SLABO VIDI. XXX Ugodno prodamo večje število žarnic, primernih za dnevno uporabo. Šifra: VEČERI SO INTIMNEJŠI OB SVEČAH. XXX Pokosim travo z vašo kosilnico in vašo pomočjo. Pokličite me z vašim telefonom na vaš račun. Cena 500 SIT na uro. Ponudbe pod: MENTALNI VODJA. XXX Zelo ugodno organiziramo brezplačni izlet na Kanarske otoke. Če bi radi lep vikend, vas vabimo. Vi plačate letalsko karto In bivanje, ml pa poskrbimo za prijetno vzdušje. AGENCIJA POD SVOBODNIM SONCEM, LJUTO-GRAD. OBVESTILA Licitacija Osnovna šola MENGEŠ proda različno rabljeno opremo šolske kuhinje. Licitacija bo 26. maja ob 12. uri v šoli. Informacije lahko dobite po tel. 737-268, možen pa je tudi ogled po dogovoru. Pred prlčetkom licitacije je treba položiti 10% varščine. Starši Prijave za vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1995/96. Osnovna šola Mengeš bo vpisovala v 1. razred šolske novince za šolsko leto 1995/96 v: - petek, 03.06.1994, od 8. do 12. ure in - soboto, 04.06.1994, od 8. do 12. ure. V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši: - obvezno vpisati vse otroke, rojene v času od 01.03.1988 do 29.02.1989; - pogojno pa lahko vpišete tudi otroke, rojene od 01.03.1989 do 31.08.1989. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev in enotno matično številko občana (otroka), če še ni vpisana v rojstnem listu. Otroka pripeljite s seboj. V šolskem letu 1994/95 bodo otroci najprej opravljali pripravo na šolo (malo šolo). Izlet Krajevni odbor SKD Mengeš In občinski odbor SKD Domžale vabita na prijetni izlet na dan državnosti, 25. junija (sobota) 1994. V okviru enodnevnega izleta z avtobusom na Sv. Višarje in nazaj grede ogleda čudovitih Belopeških jezer bo triglavski župnik France Urbanija v cerkvi na Višarjah daroval ob 11. uri sveto mašo za domovino. Odhod zjutraj ob 6. uri izpred blagovnice Napredek v Domžalah, Mengšanl pa se pridružimo izpred KS. Vrnitev v večernih urah. Prijave zbiramo do vključno 22.06.1994 po telefonu 711-234 /popldan/ in 721-559 (24 ur - tel. tajnica). Okvirna cena vožnje je cca 1000,00 SIT, stroške za gondolo na Višarje, v kolikor ne boste šli peš (2,5-3 h), boste plačali na kraju samem. Podrobnejša navodila in plačilo vožnje uredite na sedežu SKD Domžale, Ljubljanska 70. Vljudno vabljeni! Nagrajenci TRDINOV HRAM podeljuje nagrade naslednjim izžrebanim srečnežem, ki so poslali pravilno rešitev križanke na naš naslov. Na kosilo bodo lahko eno osebo povabili: MAGDA POLJANŠEK, Fužine 2a, Kamnik; ANDREJA ROZMAN, Za malnom 3, Mengeš; TOMAŽ HITU, Slamnlkarska 4, Mengeš; MARTA KODEH, Pristava 15, Mengeš; NIKA MATJAN, Japljeva 7, Mengeš. 1. nagrado, večerjo za 4 osebe v vrednosti 10.000 SIT pa je sreča namenila BREDI MARTINČIČ, Murnova 14 iz Mengša. Trdinov hram se zahvaljuje vsem, ki ste poslali rešitve v tako velikem številu ter vas vabi k obisku! Nagrajencem čestita tudi Uredništvo Mengšana! 110 LET MENGEŠKE GODBE 17. junij 94 ob 20.00 uri SLAVNOSTNI KONCERT V KULTURNEM DOMU MENGEŠ 18. junij 94 popoldan P0V0RKA PRIJATELJSKIH GODB, NATO KONCERT GODB V KAMNOLOMU ob 20.00 uri VRTNA VESELICA V LETNEM GLEDALIŠČU igra Štajerskih 7 Kulturni koledar za junij 01.06.94 Zaključni koncert glas- bene šole ob 19. uri v Kulturnem domu Menaeš 04.06.94 Koncert glas- benih, pevskih in plesnih skupin iz Mengša in oko- lice od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Menoeš 10.06.94 Letni koncert pevskega zbora Svoboda ob 20. uri v Kulturnem domu Menaeš 14.06.94 Zaključek osmošolcev 17.06.94 Slavnostna akademija ob 110-letnici Mengeške godbe 18.06.94 Povorka Mengeške godbe skozi Mengeš on 15.30 uri, potem veselica v letnem gledališču 25.06.94 Tek za pokal Loke w OBVESTILA TURISTIČNA AGENCIJA ALPHA IN PODJETJE Ml AMIGO vabita na izlet v Gardaland Gardaland je zabaviščni park, kjer najdejo zabavo stari in mladi. Svet domišljije leži ob Gardskem jezeru približno 400 km od Ljubljane. Program izleta: odhod avtobusa ob 04.30 iz Mengša s postaje pred gasilsko-godbenim domom. Vožnja s turističnim avtobusom do mejnega prehoda Fernetiči. Po opravljenih obmejnih formalnostih vožnja mimo Benetk do Gardalanda. Prosto za zabavo in povratek po dogovoru. Cena izleta je super ugodna: 38 DEM in 21.000 ITL vstopnina. 1. termin (11.06.1994) je rezerviran za vse tiste žene, ki vas možje sicer ne pustijo nikamor, in vse tiste može, ki imate težave z dovoljenji pri svojih ženah (opravičilo za službeno pot dobite ob vplačilu). 2. termin (18.06.1994) pa je namenjen vsem, otrokom in odraslim, staršem, družinam, prijateljem. Prijave sprejema TA Alpha vsak dan med 09. in 12. ter med 16. in 19. uro na Slovenski 30 (tel.: 737-502) in Ml AMIGO d.o.o. na Slovenski 28 (tel.: 737-317) v Mengšu vsak dan med 08. in 16. uro. Prijava je potrjena z vplačilom 38 DEM. Za varstvo manjših otrok brez staršev bo poskrbljeno! Rok za prijavo: 05.06.1994 MI AMIGO d.o.o. Slovenska 28, Mengeš vabi k vpisu v poletne šole tujih jezikov (angl. in nem. jezik) in plesa. Poleg tega bo organizirano še veliko drugih dejavnosti: plavanje, tenis, športne igre, pohod, orientacija, ...). Zaradi velikega zanimanja v lanski sezoni smo letos pripravili večjo izbiro ponudbe krajev in terminov: Fiesa: 01.07.- 10.07.1994 580 DEM 10.07. -20.07.1994 580 DEM Kranjska Gora: 01.-10.08.1994 460 DEM Cerkno: 30.06.-08.07.1994 570 DEM Prevalje: 10.08. -20.08.1994 490DEM 20.08.-30.08.1994 490 DEM Balatonsko jezero (Madžarska): 18.08.-28.08.1994 550 DEM (za starejše od 10. let) Prijava velja s plačilom prvega obroka. Rok za prijavo je 10.06.1994 na sedežu podjetja Ml AMIGO na Slovenski 28 v Mengšu ali po telefonu: 737-317. PLAČILO NA OBROKE, ČEKI! Naši tečajniki imajo popust! Z igro, pesmijo, plesom in zabavo do znanja tujega jezika! MI AMIGO d.o.o. Slovenska 28, Mengeš razpisuje prosta dela in naloge dveh prodajalcev v trgovini Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, komercialni tehnik, trgovinska dejavnost - imeti delovne izkušnje na tem področju - imeti znanje s področja računalništva (računalniška obdelava podatkov) prosta dela in naloge vodje trgovinske dejavnosti Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti ekonomsko, upravno ali organizacijsko višješolsko izobrazbo - imeti organizacijske in moralne sposobnosti za opravljanje teh del - imeti izkušnje na področju organiziranja dela Poskusna doba traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo' na naslov Ml AMIGO d.o.o., Slovenska 28, Mengeš s pripisom za "razpis" v 15-ih dneh od dneva objave. 0 izidu bomo prijavljene kandidate obvestili v osmih dneh po izbiri. Mengeš, 26.05.1994 w GOSPODINJSKI NASVETI Zelenjava v loncu in sadje na krožniku ti prihrani marsikatero pot k zdravniku. Iz prvih semen že pobiramo plodove na vrtu in zato si privoščimo nekaj prijetno osvežilnih zelenjavnih in sadnih solat. Mešana sadno-zelenjavna solata: 20 dag hrušk 20 dag jabolk 10 dag paprike 5 dag ementalca navadni solatni preliv Hruške in jabolka olupimo, zrežemo na kocke in takoj prelijemo s solatnim prelivom ali poškropimo z limoninim sokom. Papriki odstranimo peške In jo zelo drobno zrežemo na kocke. Papriko umešamo v sadje. Po vrhu solate potresemo na kocke zrezan sir. Špinačna solata: 25 dag kuhane špinače 4 manjše Čebule 2 žlici limoninega soka žlica olja, sol, poper 10 dag arašidov Kuhano špinačo zrežemo na manjše lističe. Solimo, popopramo, dodamo olje in kis. Rahlo premešamo. Čebulo zrežemo na kolo-barčke in jih lepo zložimo na špinačno solato. Posebej zmeljemo pražene arašide in jih potresemo po solati. Grška solata: glavica glavnate solate ali endivje 1 manjša čebula 2 paradižnika 10 rdečih redkvic 15 oliv, origano 4 žlice limoninega soka 4 žlice olja 13 dag slanega sira. Solato očistimo in razrežemo na manjše lističe. Čebulo narežemo na kolobarčke. Na rezine narežemo paradižnik, redkvice in olive. Vso zelenjavo damo v skledo, dodamo preostale dodatke in premešamo. Po vrhu potresemo z na kocke narezanim sirom. Drvarska solata: 25 dag fižola 1 kg krompirja 30 dag svinjskega jezika (prekajenega) 3 trdo kuhana jajca 15 dag vloženih gob 15 dag trdega sira majonezni preliv Namočen fižol skuhamo do mehkega. Prav tako skuhamo do mehkega neolupljen krompir in prekajen jezik ter jajca. Kuhan jezik v hladni vodi ohladimo, ga olupimo in zrežemo na rezance. Prav tako narežemo tudi gobe in sir. Solato pripravimo tako, da zunanji rob plošče najprej obložimo s krompirjem, potem nalagamo jezik, sledi zaporedje - jajce, fižol, v sredino damo sir. Potresemo s peteršiljem in prelijemo s prelivom. Majonezni preliv: 2 žlici majoneze sok ene limone 2 dag gorčice peteršilj poper žlica vina Vse sestavine zmešamo in če je preliv pregost, pri I i jemo še malo blagega zeliščnega kisa ali vina. Sadna solata: Poljubno sadje, žlica maraskina, na 30 dag očiščenega sadja - žlica sladkorja, žlica limoninega soka. Sadje olupimo, poljubno razrežemo in dekorativno zložimo v posodo. Posebej skuhamo vodo s sladkorjem ter prelijemo po sadju. Poljubno dekoriramo in serviramo. Lahke majske kulinarične pozdrave Justina Urbanec RAČUNALNIŠTVO operacijski sistem dos (Disk Operating System) (Ukazi in primeri se nanašajo na MS-DOS 5.00 ali novejši) 3. DEL Notranji ukazi dos - a za delo z direktoriji so še: Ukaz CLS (clear screen): S tem ukazom zbrišemo celotni zaslon. Podatki niso izgubljeni. Ukaz VER (verzija): Izpiše verzijo operacijskega sistema. Ukaz COPY (kopiranje): Z ukazom COPY-kopiramo datoteke ali pa samo določeno datoteko. Kopiramo lahko z A:, B: (to je disketa) na C: ,D: (na trdi disk) ali obratno. Lahko tudi naredimo svojo lastno datoteko z ukazom COPY CON (ime datoteke). Ukaz zaključimo s tipko F6 PRIMERI : Vse datoteke v direktoriju s trenutnega diska skopiramo na disketo z ukazom COPY *.* A: COPY AUTOEXEC.BAT D: Skopira nam AUTOEXEC.BAT na C: COPY A: EDIT.COM Skopira nam z A: na trenutni direktorij. Ukaz DELETE (DEL): Ukaz je namenjen brisanju datotek. Zbrišemo lahko vse datoteke aH pa le določeno. Ko nas vpraša Are you sure ? (Y/N), lahko ukaz še prekllčemo. PRIMERI: DEL *.* Zbriše nam vse datoteke v tekočem direktoriju. DEL TETRIS.COM nam zbriše datoteko TETRIS.COM Ukaz TYPE: Izpiše vsebino datoteke. PRIMER TYPE PASSWORD.TXT nam Izpiše vsebino datoteke PASSWORD.TXT. Ukaz RENAME (REN): Ukaz nam preimenuje datoteko. PRIMER: REN LABRADOR.COM DOR.COM preimenuje datoteko LABRADOR.COM v datoteko DOR.COM. Ukaz DATE (datum): Sprememba trenutnega datuma. Ukaz TIME (čas): Spremembe trenutnega časa. (nadaljevanje prihodnjič) Tomaž Novak Jure Labrovič H./n\ V7-f7 \ HH H H OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVINSKA ZADRUGA ZORd, 61234 MENGEŠ PREŠERNOVA 33 DOMŽALE TEL.: 061 737-224 z.o.o. NAGRADNA KRIŽANKA LEK AVTOR: MARKO BOKALlC NEOTESANOST, VULGARNOST PROSILEC, KANDIDAT EDVARD KOCBEK AGREGATNO STANJE GORSKI GREBEN objesten DEČEK KNJIŽNI IZRAZ 2A FURNIR NAJBOLJ STRUPENA KAČA VLADE DIVAC POLONA FRELIH INDIJSKI BOG OGNJA F ►m STAR I IZRAZ ZA / PRI2NICO 1— C REKA ONSTRAN NEVEJSKEGA SEDLA Ï1 K L Ar OSVOBODIL NA FRONTA O F JESENSKI MESEC IZGNAN Človek 2 C NAJVEČJA KOPENSKA ZNAL L o ELVIRA KRALJ FR VINSKO ŽGANJE T k SKUPEK ELEKTR. POVEZAV k DELOVNA SKUPINA A V V ŽELEZARSKI KRAJ S t TIROLSKA REKA IGRALEC HUNIER TATJANA DREMELJ 2ITNO seme 1 iazje obolenje V T 3 SMRTNI BOJ /A HIBA V DELOVANJU APARATA v A 1 AM IGRALKA (LINDA) IVO BAN V/ A HRVAŠKI KOŠARKAR IANDHO) BIBL. OČAK GLAVNO MESTO ČRNE GORE T o p Ç c pesnica muser NFKO.IIB KRALJ FR. FILM. IGRALKA (CATHERINE) OSNOVNA SOLA POVRNITEV ZDRAVJA ljublj. banka L DEŽEVEN OBLAK jezero v kazahstanu h /3 AM. IGRALEC (JACKI andrej hieng L' C /H (D L -S C9 NEKDANJI MEHIŠKI SAHIST IJOSE) A T A A !3 MESU)v V/l I NI Mi": MAKEDON-SKO KOLO Í y 7) er kraj pri novigradu v istri 7t VIKTOR CAR OST MISLI L ¡2 1 SKUPNO IME za SOČNE PLODOVE S A DI I AVI C V KOKSAHNI /NAS! K NA BANKOVCI) vas pri ijiibljani A UNlCEVALKA Železa reka na pelo-ponezu, evrotas IX PESNIK SlVCINKI) POVRŠINSKA MERA T A A Železniška postaja k o O P V/ (J 1 NOČNA PTICA si« dozi M. RAST una IT, SLIKAR (VINCENZO) A PRIJETEN VONJ JEDI SIBIRSKI VELETOK star si ovan Nul I dva barka T JANEZ AlBREHI izpad Črevesja "S A mamiiO iz maka večji gr.oiok zvrst zab. glasbe r pojav na morju OKROGLO GEOM. TELO V A GORENJSKO ZIMSKO LETOVIŠČE A M S A O X A v/ 1 grSki narodni PLES D T A mlipinski VIII kan oleg vidov A V o ANTON ASKEIIC ZANOS, GOREČNOST "D A T NOVEJŠE MAOZARSKO MESTO A 3 k A zbita, neprepusi na prst V C GRUPACIJA PRI PRIMIT. LJUDSTVIH "P L M MATI grških bogov Z? Ai iatinski izraz za zrak prebivalka havajskega otočja A A 1 A pikantna mešana soi ata A 1 A REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE TRDINOV HRAM vodoravno: Anastas, klet, laterna, psevdonim, AB, EL, Al, sadje, EH, Niča, alt, Trdinov hram, restavracija, Bajt, Kairo, Ada, Sveti Sava, Pt, skaj, terasa, oval, Ple, PL, edikt, Teo, Renate, pretres, odštevanec, HI, Olaj, čuk, tur, ena, Iranka, Lao, narkotizem, fibrila, mora, malice, zel, opast, Cvitan, lijak, Trdinov zrezek, para, Thaler, okrasitev, OA, ars, Ra, raSpla Zahtevana gesla: RESTAVRACIJA, TRDINOV HRAM, BISTRO, KOSILA, MALICE, TRDINOV ZREZEK, TRDINOVA PLOŠČA NAGRADNA KRIŽANKA LEK: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo MENGŠANA do ponedeljka 13. junija "94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala šest nagrajencev, ki bodo prejeli pakete kozmetike v vrednosti: 1. nagrada 10.000 SIT, 2., 3. nagrada 5.000 SIT in 4., 5., 6. nagrada 3.000 SIT