Malih oglasov, ki služijo v posredovanie in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stan« vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan® Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe> titna cnostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem Številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Lelo v.
Štev. 13.
Sobota 8. februarja 1930.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankinana pisma »e ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljama VII, Zadružni dom.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dm.
Za svobodo strokovnih organizacij!
Socijalna demokracija fin Jugoslavija.
Mnenje upoštevanega publicista Hermana Wendla.
Socijalni demokrat Herman Wen-del je objavil v berlinskem »Vor-warts«-u dal'jši članek, v katerem razmotriva stališče soc. demokracije naprami Jugoslaviji. V članku razpravlja tudi o emigrantih', ki so zapustili državo in skušajo s pomočjo inozemstva doseči svoje državno-pravne zahteve. V tem članku pravi Wendel o stališču socijalistov do države:
Če bi se pravi socijalist postavil na stališče hrvaških emigrantov v Avstriji ali Macedoncev v Bolgariji, bi bil1 na prav napačni poti, ker socijalna demokracija ne more stati na stališču, da negira Jugoslavijo (to je, povedati in priznati mora, kaj hoče. — Op. ur.), kakor ravnajo omenjeni emigranti. Če se sklicujejo dotični krogi na generala Sarko-tiča (znan iz zadlnje nameravane atentatorske akcije; op. ur.), češ, da je Hrvat, pravi Wendel v svojem članku, da je sicer Sarkotič res hrvaškega pokolenja, toda je v prvi vrsti cesarski in’ kraljevi general, ki vidi v umetni razdelitvi Jugoslovanov na Hrvate, Slavonce, Dalmatince, Bosance, Kranjce, Črnogorce itd. rešitev in srečo »presvetle habsburške hiše«.
Dalje veli Wendlel: Toda pustimo mrtvece, da hranijo svoja trupla.
Wendel omenja tudi »tivolsko resolucijo«, ki jo je socijalna demokracija sprejela v Ljubljani že pred dvajsetimi leti. Ta pomemben dokument dokazuje, da je socijalna demokracija leta 1909. že smatrala Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare v političnem zmislu za en edini jugoslovanski narod.
Socijalna demokracija je potemtakem tedaj publicirala geslo popolnega edinstva vseh južnih Slovanov neglede na ime, vero. alfabet in dialekt. Zlasti se je takrat naglašalo, da je treba oskrbeti uvedbo enotnega jezika in enotne pisave.
S to konferenco je bila začrtana Pot, po kateri je hodila socijalna demokracija že pred vojno, med1 vojno in po vojni.
Ob vsaki priliki je bila socijalna demokracija na omenjenem stališču. Jugoslovanska socijalna demokracija opazuje z odkrito nezadovoljnostjo hrvaški partikularnem, kakor nemška bavarski partikularnem. Sklicevanje hrvaških separatistov na tisočletno samostojnost, pravzaprav fevdalnost, in vedno naglaša-nje zgodovinskih, mej1, ki nimajo z gospodarskimi mejami prav nikakršne zveze, se mora zdeti pravemu socijalistu kot preživela romantika, da ne rečemo zlobna reakcija.
Wendel povdarja koncem, svojega članka:
Dokler bodo moskovski ljubljenci hodili roko ob roki z najbolj nazadnjaškim in nepriljubljenim separatizmom in dokler bodo pretakali solze zaradi ».anektiranega či no-fforskega naroda«, dotlej se ho socialna demokracija trdno držala načela jugoslovanskega narodnega zedinjenja, ki ga smatra za temeljni kamen in pogoj za svobodo in mir
Balkanu; zakaj, kakor se ie nekdaj gradila rruoč Habsburgovcev na 'deli cepljenja Jugoslovanov, tako hi sedaj cepljenje južnih1 Slovanov bilo le voda na Mussolinijev mlin
j-kspanzivne politike (ki komaj čaka- da se močneje zasidra na Balkanu).
Svoboda strokovnega organiziranja
Po členu 35 zakona o zaščiti delavcev ima delavstvo pravico, da se v svrho zaščite svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov organizira v posebnih organizacijah. Delavcem je dano na prosto, da se združujejo po poklicih, ali pa tudi v organizacijah ne glede na profesijo, in te organizacije se zopet lahko združijo v krajevne, pokrajinske ali državne organizacije. V svojih za javnost izdelanih zahtevah zahtevajo delodajalci, da se svoboda organiziranja delavstva zelo omeji, v svojih zakulisnih zahtevah pa gredo še dalje. Te želje poslodavcev, da se delavsko pravo na svobodo organiziranja v strokovnih organizacijah omeji, podpirajo tudi gotovi ljudje, ki bi si hoteli prisvojiti monopol za ustanavljanje organizacij, čim bi se popolnoma ukinilo načelo svobode strokovnih organizacij.
Za nas je brezdvomno, da se bodo povodom revizije socijalne zakonodaje, mednarodne obveze, ki jih je prevzela naša država, strogo izvajale.
Med važne internacionalne obveze spada tudi priznanje principa združevanja v strokovnih organizacijah.
Ta obveza ni morda le kaka konvencija, sprejeta od mednarodnega biroja dela, ki so veljavne le, če jih dotična država še posebej ratificira in uzakoni, marveč tvori ta obveza sestaven del versajlske mirovne pogodbe od 28. VI. 1919, s katero je bila končana svetovna vojna. Na podlagi čl. 387 te mirovne pogodbe so države-podpisnice ustanovile stalno »organizacijo dela« z nalogo, da izvršuje določen program.
V programu te organizacije je tudi afirmacija principa svobode strokovnih organizacij.
Kaj se ima razumeti pod tem principom, je točneje določeno v čl. 427 versajlske mirovne pogodbe. V tem členu se posebej podčrtava kot zelo važen princip:
pravica združevanja delavcev, kakor delodajalcev, da dosežejo vse one cilje, ki ne nasprotujejo zakonom.
Brezdvomno je torej, da je načelo: da se smejo delavci v svrho
Italija dolgo časa ni hotela pristati na načelo razoroževanja. Hotela je biti enako oborožena kakor Francija. Na londonski konferenci je pa prišla v zagato, ker se boji, da bi jo sosednje države utegnile blokirati ter navaja »Giornale d’ Italia« v nekem članku izrek Angleža Balfourja, ki je rekel, da bi morala Italija propasti, če bi jo bojkotiralo pet sosednih držav. Francija in Jugoslavija sta danes nevarnost za Italijo. Francoski listi kar priznavajo, da danes ne more biti več govora o italijansko-francoski pariteti na morju, ker vodi Italija tako agresivno politiko. Italija hujska na Balkanu, in-trigira na Kreti, v Savoji in povsod proti Franciji.
Take levite bero Francozi Italiji.
2e zadnjič smo se čudili novi Mussolinijevi govoranci, v kateri je rekel, da hoče Italija mir in da je nositeljica zastave miru. Tu so sedaj dokazi za ta preokret v Mussolinijevi politiki. — Strah pred sosedi zaradi slabe vesti.
je zajamčena v mirovni pogodbi.
zaščite svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov svobodno organizirati v svoje organizacije — sestaven del versajlske mirovne pogodbe.
Vsaka prekršitev tega principa pomeni brezdvomno kršitev mirovne pogodbe.
Ne da se tajiti, da je fašistična vlada v Italiji poskušala temu členu mirovne pogodbe dati posebno tolmačenje, skrivajoč se za pripombo v čl. 427, ki veli, da morajo države ta princip le v toliko izvesti, v kolikor ne bi »nastale kake posebne okolnosti«, ki bi ovirale izvedbo. Vendar je popolnoma jasno, da se v tej pripombi misli le na »izjemne prilike«, kakor na vojsko, notranje nemire, z eno besedo na stanje, ki se ga ne more smatrati kot normalno in trajno stanje. Italijanski fašizem smatra svoj režim kot nekako stalno vojno pripravljenost in oboroževanje, torej kot nekaj, kar noče akceptirati nobena druga država. Ravno vsled tega pa, ker si italijanski fašizem dovoljuje v tolmačenju določb versajlske mirovne pogodbe težke zlorabe, je njegova delegacija na mednarodnih delovnih konferencah Genfu izpostavljena najostrejšim napadom. Vse delavske delegacije brez izjeme osporavajo italijanskemu delavskemu delegatu njegov mandat, čeprav zastopa ta delegat precejšnje število italijanskih delavcev. Vendar on ni delegat svobodnega, ampak le od države vsiljenega delavskega gibanja, vsled česar pomeni njegovo delegiranje kršitev mednarodnih dogovorov. Leto za letom je fašistični režim prisiljen, braniti se pred proti njemu naperjenimi obdolžitvami in je izpostavljen zasmehovanju pred najvišjim mednarodnim forumom.
Vsled tega se hočemo lotiti vprašanja revizije socijalne zakonodaje, trdno prepričani,
da načelo popolne in neokrnjene svobode organiziranja delavcev v strokovnih organizacijah ne sme nikdar priti v razpravo in se sploh ne bo postavilo na dnevni red.
Italijanski člankar tudi trdi, da je samo Italija zastopnica načela enakopravnosti in zagovarja potrebo pomorske razorožitve. Italija sama je ostala na braniku idealov.
Menimo, da je resnost Italije že s tem dovolj označena.
Nova garnitura diktature v Španiji?
PrJmo de Rivera včeraj diktator, danes ujetnik.
V Španiji je nova vlada uvedla najstrožjo preventivno cenzuro. De Rivera je hotel sklicevati shode, pa mu jih je oblast prepovedala.^ Trgovske zveze s Španijo so začasno ukinjene. Iz vseh teh objav ^se da sklepati, da so razmere v Španiji silno napete. Cenzura ne pusti poročil v inozemstvo. De Riveri so strogo prepovedali zapustiti glavno mesto' Madrid.
Zahteve španskih levičarjev.
Zahtevajo takojšnjo uvedbo parlamentarizma.
V francoskem] listu »Le Matin« zahteva španski konservativni poli-tičar Romanones v glavnem tri stvari, ki se naj takoj izvedejo: skliče naj se ustavotvorna skupščina, predloži in sklene nova ustava ter omeji vloga vojske v političnem, življenju. Romanones je monarhist, pa vendar želi, da se ustvari levičarski kartel kakor — na Francoskem.
Belgijski socijalisti proti sovjetskemu terorju.
Vandervelde in vzpostavitev diplo-matičnih stikov z Rusijo.
Povodom' razprave proračuna za zunanje zadeve, je vodja belgijskih socijalistov in bivši zunanji minister Belgije, Vanderveld'e, ostro napadal sovjete ter omenil, da z ozirom1 na ponovljeni teror, ki je zopet zavladal v Rusiji, ni ravno umestno govoriti o kakih diplomatičnih zvezah s sovjeti. Ker pa je kljub temu že več držav ustvarilo diplomatične stike z Rusijo, zato lahko tudi Belgija stori isto.
Nov atentat v Mehiki.
Ortiz Rubio dobil strel v brado.
Dne 6. t. mi. je predsednik mehiške republike Ortiz Rubio zaprisegel novo vlado.
Ko se je potem’ vozil v avtomobilu k otvoritvi novega stadiona, je na nekem vogalu oddal mlad človek nanj 6 strelov iz samokresa. Ena krogla ga je zadela v čeljust, druga v koleno. Z njim1 sta sedeli v avtu njegova soproga in nečakinja; prvo je oplazil strel po obrazu, drugi je pa prestrelil pljuča. Atentatorja so zaprli. Je zasebni uradnik po imenu Daniel Fioles in je izjavil, da j e izvršil atentat iz versko-političnega nasprotstva. — Najbolj katoliška dežela na svetu, ie tudi najbolj krvava.	__________
Vladna kriza v Franciji ?
Reakcijonarna vlada pred padcem?
Francoski ministrski predsednik Tardieu se je sprl že z Briandom, sedaj se mu odrekajo tudi levičarski radikali, 6 po številu in 3 ministri. Predsednik levičarskih radikalov, katerim pripada tudi Loucher, je izjavil, da se njegova skupina ne more več smatrati za večinsko stranko. Tardieu-u zamerijo ostro reakcijo-narno politiko, ki jo vodi zlasti na mednarodnih konferencah.
Oster spor med Francijo in Rusijo.
Generala Kutjepova ni.
Odkar so neznanci odpeljali z avtomobilom belogardista generala Kutjepova, silno narašča v Parizu razburjenje proti sovjetskemu poslaništvu. Francosko in rusko emigrantsko časopisje hujska k naskoku poslaništva iri preiskavi v njeni!, če ni Kut j epov zaprt v poslaništvu. Vobče se sumi, da je generala odvedla ruska tajna policija. Razširjajo se različne vesti, d& je general umorjen, da so že našli njegovo truplom dalje.
Dr, Živko Topalovič.
Italija se boji bojkota.
Zato pričenja kimati k razorožitvenemu vprašanju.
da je odveden na nemško mejo1 z namenom, da s:a transportirajo v Rusijo itd.
Z ozirom na grožnje je poslala Rusija protest pariški vladi, v katerem pravi, da Francija pove, ali hoče imeti politične zveze z Rusijo ali pa1 z emigranti. Pariški »Matin« odgovarja na ta protest, da Francozi prekinejo takoj diplomatične zveze, če to Moskva želi.
Ruski poslanik prosi Moskvo za trimesečni dopust, dokler se razburjenje zaradi Kutjepova ne poleže.
Zadeva je vsekakor velikega moralnega pomena. Kdor je zakrivil1 incident, četudi gre zaradi belega gardista, je nevaren za ublaženje mednarodnih odnošajev ne le v Franciji, ampak sploh, kjerkoli se kaj takega dogodi.
Za zvezo držav srednje Evrope.
Ideja francoskih državnikov.
Francoski minister Loucher je dal madžarskemu listu »Azz Est« izjavo, v kateri se izreka za možnost zbližanja srednjeevropskih držav. Minister je zadovoljen z dosedanjimi uspehi mednarodnih konferenc. To zbližanje bi se moralo pričeti na gospodarskem polju. Kartel za sladkor se ni posrečil, morda bi poizkusili z moko. Treba bi bilo centralizirati pridelovanje in porabo moke, da je ne bi bilo treba uvažati iz prekooceanskih dežel. To gospodarsko delo bi Evropa lahko uredila. Evropa mora delati sama na tem sporazumno z Društvom narodov. Predvsem pa mora prenehati v srednji Evropi nepomirljiva smer. Haaška konferenca je dala podlago, na kateri bo dober močan posredovalec, kakor je Francija, jako ugodno utegnil vplivati.
Ideja sežiganja mrličev zmaguje.
Največli krematorij v Evropi.
Praga je zgradila nov krematorij. Zidati ga je začela lani julija meseca in te dni je bil dograjen. Krematorij ima ceremonij elni prostor, mrtvašnico, v kateri je vedno 5 do 6 stopinj mraza, ima 10 lop, vsaka za dva mrliča, dalje 7 posebnih in štiri prostore za infekcijske bolezni. Sežigalna peč se kuri z mestnim plinom ter se sežigalo v njej mrliči ob 2000 stopinjah vročine. Krematorij ima čakalnico, pisarne, laboratorije, zdravniško sobo, hladilnico za cvetlice. Celotno poslopje ima obliko bazilike. Pepel sežganih pokojnikov se vrne svojcem, če zahtevajo. Zgradba je veljala nadl sedem, milijonov čehoslovaških' kron. Izvršljive so štiri upepelitve na dan.
Nravstveno izpričevalo „Slovencu“.
Ali je akcija gospodarskih krogovproti socijalni zakonodaji katoliška
ali nekatoliška.
Ljubljanski škof dr. A. Jeglič je nedvomno pošten mož z bojevito naravo za svoje ideale. Večkrat se je ljubljanski škof javno eksponiral za stvari, ko bi bil šel lahko mimo njih brez hrupa in si ne bi bil ustvarjal nasprotnikov.
Najnovejši njegov korak je pa, da je izdal in dal objaviti v »Slovencu« nekako nravstveno izpričevalo za »Slovenca«.
Stvar je taka.
Med »Slovencem« in »Delavsko Pravico« se je vnel boj. Cerkvi in nje predstavnikom se je očitalo, da premalo poudarjajo in branijo delavske interese. »Slovenec«, kakor smo že poročali, je bil zaradi tega očitka jako hud in je pošteno za-rentačil, češ, da vse, kar nosi ime socijalizma, ne more imeti stikov s katoliško cerkvijo. Tako je rekel nemški deputaciji tudi papež sam.
Polemika med obema listoma pa je postala neprijetna, ker se stvarnih argumentov s samimi besedami ne da pobiti. Zato pa je »Slovenec« umolknil, češ, da ne bo več odgovarjal in v pondeljek obenem objavil naslednjo izjavo:
»Na očitek »Delavske Pravice« št. 3, da je »Slovenec« prenehal biti katoliški list. izjavljam:
»Slovenec« ima nalogo, da narodno, politično, socijalno in sploh vse javno življenje presoja po načelih katoliške Cerkve, ter v tej luči razpravlja vse v uvodnih člankih in drugih poročilih. Ker to nalogo korektno, odločno in uspešno vrši, moram iz-iaviti, da ie »Slovenec« res katoliški list.
Slično izjavo sem poslal »Pravici«, pa je do sedaj še ni prijavila.
Pozdrav in blagoslov! Z Bogom!
Anton Bonaventura, škof.«
S pozitivno trditvijo škofa, da je »Slovenec« res katoliški list, je torej stvar dognana, neglede na polemiko in neglede na aktualna vprašanja, ki se jih »Slovenec« dotika kot politični list v prilog tega ali onega.
Mi vemo, da se ravno sedaj vrši gotovo nekrščanska gonja proti delavski zakonodaji v državi. Glavno gonjo vrše bivši »politični« krogi, na katere ima »Slovenec« precej vpliva, vsaj pri nas. Ni pa krščansko in ne katoliško, če hočejo ti krogi delavstvo opehariti za socijalne in delavsko varstvene pravice. Grozi krivica delavstvu, ki zadene okoli dva milijona državljanov. In »Slovenec« k tej gonji domala molči; niti enkrat pa ni poudaril, da so namere »gospodarskih krogov« »nekato-liške«.
Kako torej presoja »Slovenec« delavske pravice, za katere ravno gre, s katoliškega stališča? Ljubljanski škof pravi, da presoja »Slovenec« socijalna vprašanja s katoliškega stališča.
Kakšno je tukaj to stališče? V razpravi so sedaj ta važna vprašanja: Ali ste za socijalno zakonodajo, preskrbo izžetega delavca, za njegovo varstvo, ali ste pa proti tem zahtevam? Povedati je treba ad rem!
Če ima »Slovenec« nalogo, da zavzema k vsem vprašanjem jasno svoje stališče, potem je tudi delavsko vprašanje tako važno, da pove o njem jasno stališče!
Ali morda molči, da se ne zameri »gospodarskim krogom«? Če je tako, potem je to tiho podpiranje za-sužnjevanje delavstva, kapitalistična politika — pa nič drugega.
Občine in socijalno zavarovanje.
Kake koristi imajo občine od socijalnega zavarovanja?
Zakon o zavarovanju delavcev od 14. V. 1922 (Uradni list št. 62 1922) je po enotnih načelih uredil zavarovanje namezdnega osobja za slučaj bolezni, nezgod pri delu, invalidnosti, starosti in smrti. Za enkrat se izvaja le zavarovanje za slučaj bolezni in obratnih nezgod, dočim je ostalo zavarovanje odloženo na nedoločen čas. Po predpisih zakona bi sicer zavarovanje za slučaj invalidnosti in starosti ter smrti moralo stopiti v veljavo že julija 1925. Finančni zakon pa je to zakonito določilo razveljavil, ne da bi istočasno določil nov termin. Zato nosi bremena starostne in invalidne preskrbe v znatni meri bolniško zavarovanje.
Socijalno zavarovanje je velike socijalne in gospodarske važnosti. O tem ne more biti nobenega dvoma in je to prepričanje prodrlo v vseh državah. Z mirovnimi pogodbami, ki vsebujejo
tudi nekatera socijalno politična določila, je uvedba socijalnega zavarovanja postala mednarodna obveznost vsake države, ki je član Zveze narodov, torej tudi naše države. Zato je država dolžna, da socijalno zavarovanje varuje in ščiti in ne stori ničesar, kar bi bilo v škodo uspešnemu razvoju. Podpirati mora vsa stremljenja modernega socijalnega zavarovanja.
Poleg države imajo na uspešnem razvoju zavarovanja zelo velik interes občine. Socijalno zavarovanje v zelo visoki meri razbremenjuje občine. Ko bo uvedeno še starostno in invalidno zavarovanje, problema ubožnega skrbstva skoraj ne bo več. Pa tudi bolniškemu zavarovanju morajo občine, zlasti njih zdravstveni zastopi posvečati največjo skrb. Brezbrižnost napram bolniškemu zavarovanju pomeni zanemarjanje
zdravstvenih dolžnosti v občini, ki
so gotovo zelo velike. Žal organizacija našega zavarovanja sama ob čine zanemarja, ker jjh izločuje od soudeležbe na upravi in jim s tem seveda jemlje neposredno odgovornost in lokalni interes. V tem pogledu je potrebna izpopolnitev organizacije zavarovanja. Inozemski zakoni, zlasti nemški in angleški, so ob čine pritegnili k bolj aktivnemu sodelovanju, in to z velikim uspehom. Naš zakon samo v § 146. nalaga občinam dolžnost, da sodelujejo pri posredovanju zavarovanja za bolezen in nezgode.
Občine imajo dvojen interes na razvoju in delovanju zavarovanja. Prvi je interes njih lastnega zdravstvenega delokroga, drugi pa interes njih materijelnega gospodarstva. Pravilno pojmovane naloge občine v zdravstvenem pogledu morajo občine prisiliti, da se zanimajo za usodo svojih obolelih občanov in da pazijo, kako zavarovanje skrbi za njih zdravljenje, da pazijo na delo zdravnikov, na zadržanje bolnikov itd. Na drugi strani pa imajo občine brez dvoma velik interes na zatiranju simulacije in raznih drugih zlorab, zlasti, da zavarovanja ne izkoriščajo osebe, ki po zakonu niso upravičene do dajatev in podpor iz naslova zavarovanja. Tu pridejo predvsem v poštev svojci zavarovanih članov, ki imajo pravico do zdravljenja na račun zavarovanja le, ako nimajo lastnega zaslužka in so torej v polni meri odvisni od zaslužka zavarovanega člana. V tem pogledu občine zelo veliko greše. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor deležni bogati posestniki, samo, ako je n. pr. sin slučajno zaposlen v tovarni. In vendar pritiče družinska podpora le osebam, ki nimajo nikakega zaposlenja, tudi v domačem gospodarstvu ne in nikakih lastnih sredstev.
Občine potrjujejo primernost prevoznih stroškov v bolnice ali na železniške postaje. Razni brezvestni lastniki prevoznih! sredstev zaračunajo naravnost neverjetne zneske v mnenju, »da blagajna lahko plača«. Občine pa »primernost« računa krat-komalo potrdijo.
Simulacije in najrazličnejše druge zlorabe v denarnem efektu pomenijo, da zavarovanje vrže proč visoke zneske in to na škodo resnih in težkih bolnikov. Z zlorabami je onemogočeno, da bi zavarovanje imelo na razpolago primerna sredstva za graditev raznih sanatorijev in bolnic. Zlasti na slednjih so občine zelo interesirane, ker tudi one trpe pod splošnim pomanjkanjem bolnic. Potreba po njih je pa velika. Pomislimo samo na izredno visok odstotek tuberkuloznih bolnikov. Tem problemom mora moderna občina posvečati vso svojo pažnjo. in
Aleksander Neverov:
Ment — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	26
— Zelo lepa uš ... škoda jo je bilo ubiti.
— Zakaj si jo ubil?
— Brez dovoljenja potuje. Zlezla je k meni pod srajco in sedi, da bi je ne zalotil orta-čeka. Prevozila je dve postaji, pa je začela gristi! Jaz jo peljem, a ona me grize; Zvita uš, vrag jo vzemi.
Ljudje v vagonu hržejo in se valjajo od smeha.
Samo Jeropka, majhni mužik, s čim večjo skrbjo pogleduje na uro. Dolgo je iskal durake po orenburških bazarjih, da bi jim prodal polomljeno uro. Ni jih našel. Trgovci so se mu posmehovali.
— Duraki*), striček, so odpotovali. Ti edini si še ostal.
Otožen je Jeropka, majhni mužik.
Odpre pokrovček ure in sedi, kakor pred bolnikom, namršivši obrvi. Pod enim pokrovom stoje kazalci nepremično, pod drugim se kolesa ne premikajo, Izgubljeno je dvanajst tisoč. Na cesto jih je vrgel. A za dvanajst tisoč bi se dalo kupiti kakšnih petdeset funtov pšenice. Polomil ga je, hudičev durak, ne pozabi tega vse življenje. Razbiti uro ob kamnu — škoda: Jeropko sesa dvanajst tisoč kakor dvanajst pijavk. Jeropkino srce in glavo davi kakor strupeni plini.
Mužiki ga nalašč dražijo:
— Koliko je na tvoji uri, Jeropka?
— Kaj, Jeropka, ne tiktaka?
*) Bedak. Slovenci poznamo neke vrste družabno igro na kvarte, ki ii pravimo: duraik. Igrajmo za duraka.
— Glavo ji je zavil nehote ...
— Prodal jo bo! Take stvari ne zgube na vrednosti. Samo kazati je ni treba, ko boš prodajal . ..
Hržejo vsi v vagonu, zabavajo se nad Jeropkino nesrečo.
Semjon, rdeča brada, je strgoval štiri krila v Orenburgu. Spočetka se je veselil in računal dobiček. Ko so prevozili dve postaji, je začel tožiti. Pojavila se je nelepa govorica po vagonih: kirgiške in sartovske ženske ne nosijo kril. V hlačah hodijo kakor moški.
Semjon, rdeča brada, sope in stiska hudičeva krila. Zamota glavo v vreče, leže z nosom k tlom obrnjen in vstane zopet s kalnimi, nerazsodnimi očmi. Ozmerja boljševike s komisarji, pljune, stisne skrb za zobe in zopet potisne glavo v vreče.
Ivan Barala meri škornje na levo nogo. Tri pare jih je kupil in se raduje, kakor majhen otrok. Za stare dajejo tri pude zrnja, a to niso čisto stari škornji. Ivan Barala trka z nohtom po podplatih in glasno pripoveduje:
— Dve leti sem jih nosil,
Podplati kakor iz železa ... z režeš ...
Miški je laže.
Ako hodijo kirgiške babe da ni treba žalovati za babičinim krilom. Saj bi tako ne dobil mnogo zanj, ker je že zelo staro. Potipal je nožič in se nasmehnil:
— Britev! Vsako palico prereže.
Prohor se suče okrog Miške kakor golobček, govori, z nosom smrka, laskajoče cmoka. Ni slabo to, če je fantkov stric komisar. Različni so ljudje
Bog mi je priča! nožem jih ne pre-
v hlačah, pomeni,
dandanes. Marsikdo izmed odraslih je slab, hudoben. A izmed majhnih? ... Z marsikaterim se da govoriti. Treba se mu približati. Morda se v resnici izkaže.
Prohorova brada se smuka kakor nihalo okrog Miškinega nosa. Prohorov glas je laskajoč. Odvezal je vrečo s kruhom in ga dal Miški majhen košček.
— Hočeš, Mihajlo?
— A zakaj ne ješ sam?
— Jej, ne sramuj se. Ko boš imel ti, mi povrneš. Treba po bratski...
Miška se je potuhnil in rekel mirno ter pihal prašni košček:
— Urjuka*) nam bo dal stric pol puda.
— Tebi?
— Moji materi.	„
—- Urjuk ... izborna reč, samo, najbrže, drag -
— No, kaj, saj je bogat!
Miška govori kakor odrasel, pravi mužik-Sam se čudi:
—■ Kakšni duraki! Vsako besedo veria-
mejo! . ..
23.
In Kirgizi niso prav nič strašni, samo čudm so. Vročina je smrtna, radi razbeljenih vagonov na postaji ni mogoče dihati, a oni se pražijo v ko* žuhih. In vsak je pokrit s kosmato kapo, ki ^ dolge naušnice. Po našem ne brbrajo: tara-bar^ tara bara ... ničesar ne razumeš! Biče nosijo rokah. Tipajo mužikom suknjiče, pregledujejo sa movare, stresajo ženska krila.
*) marelice.
ako drugega ne, vsaj z vsestranskim podpiranjem zavarovalnih institucij slednjimi omogočiti, da ne trpe pod raznimi zlorabami. Občine, ki pojmujejo svoje naloge, bi potom svojih zdravstvenih zastopov morale z vso intenziteto zasledovati usodo našega zavarovanja in organizirati tudi v svojem lastnem področju boj proti simulacijami in zlorabami 2e samo stalni stiki z zdravniki bi pokazali lepe uspehe, dalje sodelovanje z delavskimi strokovnimi organizacijami in podjetniki.
Neposredno materi jejno korist imajo občine od zavarovafija zlasti v temi, da zavarovalna institucija plačuje oskrbne stroške v bolnicah, do-čim so preje padli navadno v breme občin. Ako občine primerjajo tozadevne predvojne in sedanje izdatke, morajo videti veliko razliko. Po predvojnih zakonih svojci (žena, rtr-ci itd.) do oskrbe v bolnici na račun zavarovanja sploh niso imeli pravice. Stroške je nosila občina. Sedaj nosi stroške oskrbe v bolnicah tudi za svojce zavarovanje, in sicer za dobo 4 tednov. Dalj časa je bKoto ntalokcto vi bolnici. Za zavarovane člane pa nosi stroške urad zavarovanj* a 'do 26., odnosno do 52. tednov. Občinam iz tega naslova ne nastajajo nikaki izdatki.
Zavarovanje igra zeloi važno vlogo (udi pri zatiranju in zdravljenju nalezljivih bolezni. Po celem svetu nosijo tozadevne stroške države. Naš zakon o zavarovanju sicer predpisuje, da država zavarovanju tozadevne stroške povrača, toda finančni zakon je to ukinil im vse breme nalezljivih bolezni med delavstvom nosi potom zavarovanja delavstvo samo. Kdor pa ni zavarovan in je drugače premožen, zdravi njegovo nalezljivo bolezen ne on sam, ampak država. (Ta določba finančnega zakona naj bi se pri reviziji spremenila!)
Zavarovanje nosi izredno velika bremena'. Odstotek premij ie ostal isti, odnosno še nižji, kakor je bil pred vojno, dolžnosti zavarovanja pa so se znatno pomnožile. To breme bo moglo zavarovanje vzdržati le, ako bo deležno vsestranskih podpor, zlasti tudi od občin in od delavstva samega.
Zdravju Škodljiva podjetja.
Smrtne zastrupitve delavk.
V okolici Dunajskega Novega mesta se nahaja tovarna gumijastih izdelkov dr. Lornersa. V oddelku, kjer se izdelujejo razna preventivna sredstva iz gumija, .ie zaposlenih 60 delavk, ki imajo pri delu opraviti z benzolom. Benzol proizvaja pline, ki so zdravju zelo škodljivi. Delavkam so obolevale sluznice, iz katerih je izstopala kri, napadale so jih slabosti in omedlevice, njih urin je bil PO-* mešan s krvjo. Mnogo delavk je postalo za delo nesposobnih; take je podjetje kratkomalo odpustilo. Več kot trideset tožb za odškodnino so delavke vložile, a sodišče ie vedno razsodilo v prid podjetnika, češ. da so poškodbe minimalne. Šele sedaj, ko je neka delavka na zastrupitvi umrla, so se oblasti zganile ter odredile zatvoritcv dotičnega oddelka, dokler podjetje nedostatkov ne odpravi in ne oskrbi zadostnih varnostnih sredstev, predvsem velikih ventilatorjev za odvajanje plinov. Ker pa se v tej« tovarni dela na tekočem traku, s katerim so vsi oddelki zvezani, je morala cela tovarna za ta čas ustaviti obrat. 1 udi pri nas imamo več kemičnih tovarn, v katerih se delavci pritožujejo radii zdravja in bi bilo dobro, ce bi ob-jasti tem posvečale več paznic.
Kumunistifae stranke so povsod v krizi.
Bolgarski komunisti v krizi. Med
mladimi in starejšimi bolgarskimi komunisti se je pričela ostra borba zaradi taktike. Centralni odbor po Predlagal' na bodočem kongresu izključitev šestnajstih svojih članov. Med njimi je tudi Kalajdžijev. 1 ako Poroča uradni poročevalski urad.
Delavska Politika" za Invalide!
*v
Živimo v gospodarsko jako težkih časih. Še zdrav delavec, ki dela ves teden, komaj premore, da poravna na koncu meseca naročnino za »Delavsko Politiko«. Marsikedaj si je treba to od ust pritrgati. Invalidi so pa še prav posebno revni, ker žive le od državne podpore in redko-kateri ima kake male postranske dohodke, ki jih pa za svoje gospodinjstvo krvavo rabi. Kljub temu si pa invalid često. bolj želi duševne hrane nego ostali delavci ali uradniki in ker ne zmore sredstev, je enostavno brez dobrega čtiva.
Uprava »Delavske Politike« se
je odločila, znižati mesečno naročnino za list od Din 10.— na Din 8.—, za vse one invalide, ki postanejo odslej naprej naši naročniki in ki s štampiljko organizacije na naročilni karti dokažejo, da so invalidi.
Prepričani smo, da bo ta žrtev uprave pridobila »Delavski Politiki« novih prijateljev in da bomo lepega dne z lahkoto stopili pred naše naročnike in rekli: Vi ste s svojim številom odločili, da postane »Delavska »Politika« Vaš delavski dnevnik.
Zatorej na delo!
Delavska vlada in brezposelni.
Zavarovanje za nezaposlenost na Angleškem.
Borba za izboljšanje zavarovanja za nezaposlene v Angliji je bila jako huda. Lordska zbornica se je odločno uprla vladnemu predlogu ter se je v trajnih pogajanjih dosegel kompromis. Macdonald je ob tej' priliki poudaril, da pomeni izpreminje-valni predlog lordske zbornice vmešavanje v privilegije spodnje zbor-
nice, ker je edina spodnja zbornica merodajna:, koliko denarja se sme izdati. Izpreminjevalni zakon zahteva namreč veljavnost novega zakona samo za tri leta. Macdonald pravi, da bi vendar zaradi tega nasprotovanja ne bilo pametno žrtvovati cel zakon.
Atentatorji in atentate.
Atentate je treba odklanjati
Državni tožilec namerava dr. Mačka, Cvetka Hadžijo in tovariše obtožiti po zakonu o zaščiti države. Početju navedenih ljudi se torej pripisuje značaj političnega delikta, značaj delikta proti državi in ne morda proti posameznim privatnim osebam. Po mnenju tožilca gre v tem pri* meru za poizkušen političen atentat.
Naša javnost namero zagrebških atentatorjev vobče obsoja, ker je vsak napad na življenje človeka, bodisi politika, bodisi zasebnika, z moralnega stališča vreden obsodbe.
Ni pa prav, če gleda javnost na politične atentate z dvojno moralo. Zakaj, dočim ene atentatorje po pravici z gnusom obsoja, slavi druge atentatorje kot narodne heroje. Atentat Principa bi bilo z moralnega stališča enako kvalificirati, kakor hrvaški atentatorski poizkus.
Politične atentate poznajo vse dobe zgodovine. Politični atentat je pravtako preostanek barbarizma kakor vojna, dvoboj, osveta ali v gotovem zmislu tudi smrtna kazen. V človeški notranjosti namreč še vedno žive bitnosti živalstva; toliko hvaljena sedanja civilizacija je pravzaprav le zunanje popleskanje, samo pobeljen grob.
Verujemo pa v napredek človeštva in njega civilizacijo. Izginjajo že tudi krvna osveta, dvoboji polagoma. Vendar pa bomo imeli vedno, dokler bo ostala civilizacija na sedanji stopnji, vojne, dvoboje, atentate in tudi politične atentate. Sedanja civilizacija je pa tudi predpogoj za dvojno moralo v
kot sred stvo za dosego cilja.
presoji atentatov: eni in isti ljudje bodo slavili en atentat kot višek herojstva in mučeništva, en atentat pa bodo obsojali kot najgnusnejše zločinstvo.
Vsak atentat in podobne akcije imajo svoje globlje razloge. Izjemo bi utegnili delati edino atentati, ki jih povzročajo fanatično zmedeni ali duhovno bolni slabiči. Vsi drugi taki neprimerni eksperimenti pa imajo ali politično ali osebno egoistično ozadje. Včasih se dogajajo atentati v borbi med reakcijo in napredkom. Primere imamo v Italiji, v Španiji, v Nemčiji; prav pogosto se celo zgodi, da reakcija sistematično ubija vse, kar ji je politično nevarno. Temu so zgledi zlasti v Italiji. Med vojno je dr. Fric Adler iz ogorčenja proti terorju in vedno hujši reakciji osebno ustrelil grofa Stiirgkha, ker je videl v njem največji zadržek napredka. Ideja včasih morda res koristi razvoju, za katero se atentator eksponira. Iz zgodovine vemo, da so bili politični atentati močna gonilna sila v moderniziranju javnega življenja. Ali vse to nam vendar ne more dati zadostnega opravičila za atentate, ter stojimo na stališču, da je potrebna notranja civilizacija, ki avtomatično odpravi razpoloženje za atentate in predvsem pa so potrebne metode, ki ne bodo izvajale v družabnem življenju nobenih reakcionarnih in terorističnih metod.
To so prvi povodi; površna civilizacija pa ugodna njiva, na kateri ba-hatijo živalski instinkti hominis sa-pientis — pametnih ljudi.
Obligatorna zdravniška preiskava
vajencev.
Ali je uvedena sedaj v vsej banovini?
Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti O. br. 3559/2 z dne 2. januarja 1929, se je odredila obligatorna zdravniška preiskava vajencev, o čemer so bile zadruge v ljubljanski oblasti že obveščene po pristojnih obrtnih oblastvih.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal na podlagi tega odloka podrobna navodila vsem svojimi zdravnikom' in svojini ekspoziturami, kako naj izvajajo obligatorno zdravniško preiskavo vajencev.
1. Obligatorno zdravniško preiskavo vajencev vršijo zdravniki OUZI) brezplačno.
2. Izvajanje obligatorne zdravniške preiskave se je pričelo dno 1. aprila 1929. Obligatorne zdravniške preiskave vajencev so bile tedaj omejene le na ljubljansko oblast. sedaj pa upamo, da velja svo-ječasni odlok ljublj. vel. župana za celo banovino.
3. Vsak vajenec, preden j e sprejet v učno razmerje, mora od svo-
jega bodočega mojstra sprejeti vprašalno polo. S to polo, ki jo mora izpolniti učni mojster, se nato poda vajenec k pristojnemu zdravniku; Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki vajenca preišče in izpolni na vprašalni poli ugotovitev zdravstvenega stanja. Nato zdravnik vrne izpolnjeno vprašalno polo vajencu. spričevalo o zdravstvenem stanju vajenca pa pošlje potom, pristojne ekspoziture Okrožnemu uradu v Ljubljani. Spričevalo ne sme zdravnik vročiti nikomur drugemu kot Okrožnemu radu, ker bi sicer kršil službeno (zdravniško) tajnost.
4. Vsak vajenec mora po preiskavi vročiti vprašalno polo mojstru. Mojster jo priključi nato prijavi, s katero prijavlja vajenca v zavarovanje.
5. Kontrola ali se zaposlujejo samo zdravniško preiskani vajenci, se vrši na ta način, da obrtne zadruge potom posebnih formularjev javljajo pristojnim ekspozituram vsako prijavo vajenca ali pomočnika. Na
podlagi teh obvestil ekspozitura ugotovi, če je bil vajenec zdravniško preiskan ter če je bil vajenec prijavljen v zavarovanje.
6.	Če mojster prijavi za delavsko zavarovanje ne priloži tudi vprašalne pole, uvede ekspozitura postopek za preiskavo vajenca, odnosno za dopošiljatev vprašalne pole.
Različne pritožbe, ki jih čujerno, dopuščajo domnevo, da je preiskava vajencev še vedno omejena, le na teritorij bivše ljubljanske oblasti. Priporočati bi bilo torej, da hi se vprašanje obligatorne preiskave vajencev rešilo enkrat za vselej s posebno bansko odredbo, s katero naj bi se vse pristojne oblasti opozorile na zgoraj citirani odlok vel. župana ljublj. oblasti, z naročilom, da ga strogo izvajajo.
Tone Seliškar:
Rudnik.
Pod raztegnjenim hribom — v prstenem telesu je kraj čudovit:
v mračni svetlobi križajoči se rovi
režejo zemljo skozi telo do kosti, ki v svojem trpljenju potrpežljivo drhti
od ran preglobokih.
V razrezani zemlji, v križajočih se rovih
trepeče stotero oznojenih senc, v sencah stoterih stotero življenj, v življenjih stoterih stotero duš, v dušah stoterih ob vsakem zamahu krvaveča pesem:
Za mater — za ženo — za sina — za hčer. —
Ob vsakem zamahu — noč in dati — vedno enako to pesem v prsteno telo sekajoč pojo. Zemlja drhti. —
Ko se napije znoja teh zamahujočih senc, ki pojo:
Za mater — za ženo — za sina — za hčer —
zadrhti kakor kri vohajoča zver in zahrešči. —
Iz preklanih črepinj se nasrka mehkih možgan.
Boj proti cerkvi v Rusiji.
Sovjeti izženejo vse misijonarje iz dežele.
Kakor poroča »Bezbožnik«, bo še ta teden izdan dekret za izgon vseh inozemskih misijonarjev iz sovjetske Rusije. Nova odredba nadomesti prejšnjo, ki je zaprla meje misijonarjem iz inozemstva. Zabranje-no bo tudi pošiljanje denarja in religiozne literature iz zunanjih dežel vernikom v Rusijo. Prizadeti bodo najbolj rimski katoliki, ki misijona-rijo iz Poljske, ameriški in skandinavski protestanti ter zionisi in mo-hamedanci.
Današnji številki prilagamo posebno prilogo, ki je v prvi, vrsti namenjena onim čitateljem, ki še niso naši naročniki. Zato je ne vržite vstran, nego jo izročite sosedu, da jo prebere in skušajte ga pridobiti za našega naročnika. Prihodnji številki bomo priložili naročilne karte, s katerimi se list lahko naroči za mesec dni brezplačno na poskušnjo! Delavci in uradniki, delajte za svoj list!
Doma in po svetu.
Sodišče in odpuSteni mežiški rudarji.
Ako podjetje pri odpustu obratnega zaupnika sploh ne navede nikakega razloga ali če razlog, ki ga podjetje navaja, ne utemeljuje prekršitve določb zakona o obratnih zaupnikih, je odpust neveljaven.
Sokol Jugoslavije je poslal te dni v Prago posebno deputacijo, da se pogaja s čehoslovaškim Sokolom' o nadaljnjih medsebojnih odnošajih. Do končnega sklepa pri posvetovanjih ni prišlo, pač pa je bila1 izvoljena tričlanska komisija, ki bo izdelala komunike o stališču čehoslovaškega Sokola do Sokola kraljevine Jugoslavije in o udeležbi čehoslovaškega Sokola pri vsesokolskem zletu v Belgradu, ki se ima vršiti letos.
Hrvati v Ameriki obsojajo hrvaške emigrante zaradi njih delovanja, češ, da s temi podpirajo avstrijske in madžarske Habsburgovce in pa Italijo. ki bi si rada osvojila Slovenijo in Dalmacijo.
Zdravniška spričevala za izseljence. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je odredilo*, naj državni zdravniki izdajajo brezplačno zdravniška spričevala onim izseljencem, ki dokažejo, da so siromašni, ostalimi pa proti plačilu pristojbine v znesku 60 Din.
*
Avstrijski kancler dr. Schober je
na predlog Mussolinija dobil visoko italijansko odlikovanje. Italijanski tisk nazivlja Schobra avstrijskega diktatorja. — Ob priliki obiska dr. Schobra v Rimu je bila podpisana prijateljska pogodba med Avstrijo in Italijo.
Avstrija dobi svobodno luko v Trstu. Italijanski fašistični tisk še baha, da dovoli Avstriji v Trstu svobodno luko. Italijani pravijo, da je Trst za Avstrijo naravno pristanišče in d‘a bo prijateljstvo med Avstrijo in Italijo spravilo s sveta vprašanje o združitvi Avstrije z Nemčijo. — Toda Avstrija je premajhna država, da bi potegnila Italijo iz gospodarske kalamitete.
Italijanski minister javnih del Bianchi je dne 3. t. m1, nenadoma umrl.
V Rumuniji je politični položaj vznemirljiv. Nervoznost vlada zlasti v Besarabiji, kjer že pripravlja prebivalstvo beg v Bukovino.
V Albaniji imajo zopet nemir. Nekateri rodovi v severni Albaniji so nezadovoljni s kraljem Zogu-begom.
Nemški državni svet je sprejel vse sklepe haaške konference glede vojnih reparacij.
Finančni polom komunistov v Nemčiji. Nemški komunisti zelo radi prirejajo hrupne demonstracije in poskusne revolucije, kar pa vse stane ogromno denarja, na drugi strani pa odbija1 treznejše pristaše. Radi tega so prišli v hude denarne stiske. Časopisi poročajo, da se pogajajo, s socialnimi demokrati, da bi oni kupili od njih njihovo premoženje, obstoječe iz 19 tiskarn, 15 domov in časopisno agencijo »Preuvag«, za kap zahtevajo 8. in pol milijona mark.
Rdeči dan proti brezposelnosti. Berlinska »Rote Fahne« objavlja oklic Komunistične internacionale, v katerem se napoveduje »rdeči dan« proti brezposelnosti, ki se bo priredil 12. marca t. 1. Podpisane so komunistične stranke Nemčije. Avstrije, Čehbslovaške in balkanskih držav. To neprestano žongliranje z revolucionarnimi frazami je postalo že res več kot smešno.
Diisseldorfskl vampir — višji vladni svetnik. — Berlinski komunistični list »Welt am Montag« objavlja, da je bil v Dusseldorfu pod posebnimi okolnostmi aretiran nek višji vladni svetnik iz Bochuma. ker je osumljen, da je on iskani vampir, katerega že več mesecev iščejo zaman, in ki je poklal okoli dvajset žensk. Baje je zopet nameraval zastrupiti neko deklico, pri čemur pa so ga opazovali za to nalašč povabljeni detektivi. Videli so namreč, kako ji je, v njeni odsotnosti, v neki kavarni natresel nek prah v kavo. Hm, če je bil to tudi res strup?
Pariška konferenca o vzhodnih reparacijah se je pričela dne 5. februarja t, 1. Ta se tiče zlasti naših dežel Male antante in Madžarske.
Še v Ameriki se razburjajo nad papeževo encikliko o šolski vzgoji. Senator Tom Heflin je v washing-tonski zbornici izjavil, da ]e ta enci-
klika »najpredrznejši, najbolj odkrit in najzlobnejši napad papeža na svobodne ustanove ameriške, odkar je Pij XI. postal katoliški kralj«.
Roparski napad na brzovlak. V Rumuniji na progi Bukarešta—Timi-soara so neznani roparji oropali brzovlak na izredno interesanten način. Vlakovodja je opazil na progi svetlobo in ko je pripeljal z vlakom bližje, je moral1 obstati z vlakomL Gorela je na progi koruzna slama; ob ognju sta stala dva človeka, ki sta rekla, da od nasprotne strani tudi prihaja brzovlak ter da naj vsi potniki izstopijo iz vlaka. Potniki so na poziv izstopili kar v srajcah in! brez sukenj iz vlaka. Potniki so se oddaljili 30 korakov od vlaka in pričakovali trčenja ravno na ovinku. Z druge strani so skriti roparji šli v vlak in ga izropali. Potniki so dve uri čakali na nesrečo, pa so bili samo izropani. Zasledovanje roparjev ni uspelo.
Sedemurnik na sovjetskih železnicah. Prometni komisar je izdal na-redbo, s katero se uvaja sedemurni delovnik za železničarje štirih glavnih sovjetskih prog. Obenemi obljublja, da se bo do konca leta uvedel sedemurnik na vseh sovjetskih železnicah.
Mesto Chicago v Ameriki bodo dali pod' skrbstvo. Sedanja uprava ga upravlja tako slabo, da prvega februarja niso mogli izplačati plač mestnimi uslužbencem.
Ostra kazen za ruske kmete, ki koljejo živino. Centralni izvrševalni odbor sovjetov je izdal dekret, ki predpisuje ostre kazni za kulake (premožne kmete) in druge, ki pobijajo govedo, prašiče in konje z namenom1, da živina ne pride v posest novoustanovljenih kolektivnih kmetij. Dekret določa, da smejo, lokalne sovjetske oblasti zapreti kulake za dve leti ali jih izgnati v Sibirijo, njihova posestva pa zapleniti, če so spoznani krivim' tega dejanja.
Grozotne obsodbe v Rusiji. Angleško in za njim poroča drugo časopisje, da se vrše v Rusiji številne smrtne in druge obsodbe. V zadnjih 14 dneh je bilo baje umorjenih 400 do 500 bivših mornariških častnikov. Ruski sinod (cerkev) pa poroča, da je bilo od početka revolucije pa do danes umorjenih v Rusiji 31 škofov, 1560 duhovnikov .in 7000 redovnikov in redovnic. V zaporih se še nahaja 48 škofov, 3700 duhovnikov in 8000 redovnikov in redovnic. — Preganjajo te ljudi, ker sumijo, da delajo proti sedanjemu režimu. Delavskih in kmetiškilf žrtev ta poročila ne omenjajo. V Rusiji ravnajo pač prav tako kakor po vseh drugih civiliziranih državah teror zaradi političnega naziranja.
Na mandžurski železnici stavkajo Kitajci. Po končanem rusko-kitaj-skem sporu radi mandžurske železnice, je bil imenovan nov sovjetski upravnik, Rudi, ki je pred kratkim odpustil 300 kitajskih železniških uslužbencev. Radi 'tega so na celi progi vsi kitajski železničarji stopili v stavko. Spor med sovjetskimi in kitajskimi nacionalisti radi te železnice še vedno ni končan. Kitajski nacionalisti dolže Jun-šenga, zastopnika kitajske vlade pri pogajanju v Habarovsku, da je prekoračil svoja polnomočja, in da oni ne priznavajo doseženega sporazuma. Radi tega je tudi malo verjetno, da bi se vršila sovjetsko-kitajska konferenca v Moskvi.
Japonski socljalisti proti komunistom. Na1 konferenci japonskih socialistov v Tokiu so sc delegatje izrekli proti taktiki komunistične internacionale. Njih stranka se je izrekla proti rabi nasilnih načinov za dosego svojih ciljev, ki jih bo skušala parlamentarnimi potom doseči.
Delavska vlada v avstralski državi Victorlja. Pod vplivom delavske zmage v skupni avstralski parlament, prehajajo sedaj tudi posamezne provincialne vlade v roke delavske stranke. Pri zadnjih volitvah v Victoriji so si delavci od; 65 sedežev priborili 39 in s tem prevzeli vlado.
Res je, da je bila taktika berno-tizma v Mežiški dolini popolnoma zgrešena, do skrajnosti nepremišljena in vseskozi ponesrečena. Vendar pa se nekaterim predstavnikom tega gibanja, ki je bilo zgrajeno na fanatičnem osebnem sovraštvu, demagogiji in neiskrenosti, ne more odrekati dobre volje in namena, delati za dobrobit delavstva. Samo nekaterim.
V prvi vrsti velja to za delavske zaupnike, ki so slepo verovali vse, karkoli so jim voditelji pripovedovali, ki so poznali samo disciplino in izpolnjevanje navodil, ne zavedajoč se posledic. Škoda, ki jo je povzročil bernotizem s svojo destruktivno politiko v Mežiški dolini, je neprecenljiva, je katastrofalna, ne samo za celoto, ampak tudi za posameznike, za one delavske zaupnike, ki so pri tem prišli sami pod kolesa v prepad drvečega vozila. Pa o tem bo še govora.
Zelo zanimivo in obenem tragično poglavje bernotizma v Mežiški dolini je njegov boj proti Le Central European Mineš Limited v Mežici, angleški družbi, ki koplje pod Peco svinčeno rudo. Boj se je bil v glavnem med občinsko upravo v Mežici, ki je bila vsa v rokah bernotovcev in pa omenjeno družbo. Občinska uprava je hotela čim več davkov iztisniti iz družbinih blagajn, ki se je pa temu upirala in se ji je nazadnje tudi posrečilo, da je s svojimi pritožbami proti »razsipnemu gospodarstvu« v občini dosegla razpust občinskega odbora. Bremena, ki so jih bernotov-ci hoteli naprtiti družbi, išče danes vse občane, ker je družba našla pota in sredstva, da si je davčno breme olajšala.
Družba je pa tudi imela moč, da se je znesla nad rudarji, ki so tvorili občinsko upravo, pa so ji v nepremišljenih izjavah — ki jih pa gotovo niso pisali sami — dali povod, da je lažje proti njim nastopila.
Prvi žrtvi sta bila dva rudarska zaupnika, Osimic Leopold in Blatnik, katerima je družba odpovedala službo in stanovanje v novembru 1. 1926.
Proti tej odpovedi je obratni zaupnik Osimic Leopold vložil tožbo pred civilnim sodiščem v Prevaljah.
V tožbi je zahteval razveljavljenje odpovedi, ker mu je bila odpovedana služba brez navedbe vzroka in plačilo odškodnine, t. j. zgube na zaslužku za vso dobo neupravičene odpovedi.
Okrajno sodišče v Prevaljah je po opravljeni razpravi dne 20. 2. 1929 tožbi ugodilo, okrožno sodišče v Mariboru pa je sodbo prevaljskega sodišča razveljavilo. Proti tej prizivni sodbi je tožitelj vložil revizijsko tožbo na Stol sedmorice v Zagrebu, ki je dne 22. januarja 1930 razsodilo:
Reviziji se ugodi, pobijana sodba se spremeni ter se vzpostavi v glavni stvari sodba sodišča I. stopnje. Toženka je dolžna plačati tožeči stranki v 14. dneh pod izvršbo polovico na 7633 Din odmerjenih stroškov I. stopnje, torej znesek Din 3816.50 in polovico na Din 3300.— odmerjenih stro&kov 11. in 111. stopnje, torej znesek Din 1650.— in državnemu zakladu takso za to-žiteljcv prizivni in revizijski spis.
Osimic je bil zaščiten po § 119 zak. od 28. II. 1928 Sl. Nov. št. 128 v tem smislu, da
Ljubljana.
Prva seja rekonstruiranega ljubljanskega občinskega sveta se je vršila v četrtek ob petih popoldne. Dopolnili bodo odseke in krstili in prekrstili nekaj ulic. Končno bodo poročali o — regulaciji Ljubljanice. »Pridobitni krogi«, ki imajo sedaj večino v občinskem1 svetu, pravijo, da bo sedaj delo lažje, ko je v občinskem svetu manj socialnopolitičnih nergačev.
Zopet nezgoda v tovarni »Saturnus« v Mostah prj Ljubljani. V tovarni »Saturnlus« v Vodmatu pri Ljubljani je v pondeljek 26 letni delavki Mariji Vilar stroj odtrgal desno roko. Poročilo pravi, da je ponesreči vtaknila roko med kolesje. Po-nesrečenk« so odpeljali v bolnico.
ga toženka ni smela niti odpustiti, niti preganjati zaradi pravilnega izvrševanja dolžnosti delavskega zaupnika 'PO' odredbah tega zakona. Po intenciji zakonodajalca naj bo delavski zaupnik, v kolikor v skladu z zakonom pravilno vrši z mandatom prevzete dolžnosti, osiguran, da ga za to delodajalec ne sme odpustiti niti preganjati.-Zakonodajalec je torej hotel to zaščito. Če naj bo ta zaščita učinkovita, in ne iluzorna, ne more biti v skladu s predpisom § 119 cit. zak., da bi smela toženka na temelju službenega reda z odpovedjo razvezati z razmerje, ne da bi v nji navedla odpustitveni razlog. Kajti, ako bi zgolj odpoved imela razvezalni učinek, mogla bi toženka in vsi drugi izmed § 1 cit. zak. omenjenih delodajalcev odpušlčati delavske zaupnike, ka so mu postali neljuibi — četudi vsled pravilnega vršenja mandata, po mili volji. Zaščita, kii jo zakon hoče in odreja, ibi v tem slučaju ne postojala. Zato se mora zaključiti, da vsebuje § 119 cit. zak. omejitev delodajalca v tem pravcu, da ne sme enostransko zgolj z odpovedjo razrušiti delavnega razmerja delavskega zaupnika. Proti tej iz zakona izhajajoči prepovedi izvršena odpoved je neveljavna, in delavno razmerje navzlic taki nedopustni odpovedi še obstoji. Toženka pa je v novembru 1926 tožitelju zgolj odpovedala delovno pogodbo, ne da bi navedla razlog za io, . trdeča, da ima: kakor vsak gospodar pravico, da razveže z odpovedjo delovno razmerje; po ugotovit^ vah spodnjih stopenj toženka vzroka i.1 odpust ni hotela povedati delavski deputa-ciji ter itega tudi ni storila, v tožbi radi izpraznitve stanovanja, ki jo je naperila zoper tožitelja. Še-le v dopisu od 20. VII. 1927 je na poziv rudarskega glavarstva v Celju navedla, zakaj je odpovedala tožitelju službo, in od krajevnega odbora II. skupine rudarske zadruge v Mežici, ki mu je rudarsko glavarstvo toženkino navedbo sporočilo, je tožitelj sredi okt. 1927 zvedel, kaj uveljavlja toženka kot vzrok odpusta. — Bila je stvar toženke, da zahteva radi dejanja, ki je je zagrešil tožitelj in ki je o njem toženka menila, da ji daje pravico do razveze delavnega razmerja, razrušitev delavne pogodbe. Samo po secbi brez uveljave toženke tožiteljevo dejanje te pravne posledice ni imelo. Toženka pa ni uveljavila odpustit-venega razloga vse db sredi oktobra 1927. Do te dobe je torej delavno razmerje, ki se z odpovedjo brez navedbe razloga ni smelo razvezati, še obstojalo. iRazveza nastopiti je mogla še-le, ko je toženka uveljavila odpustitveni ra^iog,, .kart se .je, godilo, ko ie tožitelj zvedel za to^fljetid ’uv£KaVd. Ta pravni učinek pa je seveda zavisen od tega, da-li je dejanje, ki ga ie toženka uveljavila, razveznii razlog delovnega razmerja. Toi-ženka je pod 6.1 svojega pripravljalnega spisa navedla kot taik razlog o ko 1 nos t, da je tožitelj dal v »Narodnem dnevniku« od 11. XI. .1926, štev. 254 priobčiti od njega podpisan članek »»Otvoritev meščanske šole v Mežici«, ki da v njem napada svojo delodajalko, iznaša neresnične in lažnjive trditve, ki jih je kasneje zavrnil oblastno postavljeni administrator krajnega šodskega 1 sveta v Mežici v svojem odgovoru v »Narodnem dnevniku« od 24, XII. 1926, št. 289. Tožitelj da je v dotičnem članku širil ne-istinite trditve, o podjetju toženke, ga žalil in s tem podkopal autoriteto in .ugled pri ostalih delavcih, kar da je Imelo slabe posledice v pogledu potrebne discipline; toži-teli da je s tem zakrivil prestopek proti varnosti časti po zmislu § 19/1 službenega reda in ga ie smela toženka takoj odpustiti. Pritrditi je trditvi drutžbe, da izpolnjuje vsebina članka v svoji celoti pojem klevete po § 52 zak. o tisku. Toženka ie bila torej po S 202 rudarskega zakona upravičena toži-telja, dasi je bil delavski zaupnik, odpustiti in je to odbustao pravico uveljavila sredi oktobra 1927.
Sodba je načelne važnosti. Odpuščenemu zaupniku in njegovi družin' pa je s tem seveda le malo pomaga-no. To pa naj ne znači, da mora delavstvo v boju z močnejšim kapitalom kloniti, ampak da s previdno taktiko prepreči nepotrebne žrtve in škodo, ki lahko nastane iz nepremišljenih dejanj tako za posameznika, kakor tudi za celoto.
Tu je treba, da temeljita preiskava ugotovi, pravi vzrok nezgode.
Maribor.
Občni zbor »Zveze privatnih nameščencev«, podružnice Maribor, se je vršil v torek v dvorani hotela »Orel« ob zadovolji^ udeležbi, pod predsedstvom Josipa Peteja-na. Tajniško poročilo je podal Kaper, blagajniško Novak. Iz njih je razvidno, da •, je v preteklem letu v področju b’Vše m3.r borske oblasti Zveza lepo razvijala, V Mariboru se je ustanovilo Klavno tajništvi), dravsko banovino in izhaja tukaj tudi iucn glasilo, mesečnik »Privatni nameščoficc«-Na predlog revizije je	bil staremu
izrečen absolutorij. V	novi odbor	so
Izvoljeni zopet po večini člani starega c bora. Petejan je v svojem govoru sliko delovanje) Zveze in orisal jocij^mi i ložaj zasebnega nameščenstva. omenil -priprave za novo uredbo o delovnem ca-I	in potrebo o priznanju	kolektivnih	POK«1..J
I	ki obstojaj« v obojestransko korist	v	•
Če bi vladala cerkev . .
Od sežiganja knjig do cerkvenega indeksa.
Marsikak napredni intelektualec, marsikak vseučiliški profesor je v polpretekli dobi sledil avtonomističnemu bojnemu klicu nekdanje Slov. ljudske stranke in pri tem pozabil, kaj bi bilo, če bi res prišlo do svete katoliške avtonomije.
Nedavno je izšel nov »indeks« katoliške cerkve, t. j. seznam knjig, katerih čitanje prepoveduje katoliška cerkev. Indeks pojasnjuje dolg uvod, kako da je prišla cerkev do tega, da je uvedla indeks.
V tem pojasnilu beremo:
»Od svoje ustanovitvi se je cerkev borila proti slabim spisom, čeprav v drugačni obliki kakor danes. Že sv. Pavel je napravil energičen korak za uničenje kvarnih spisov; kajti v apostolski zgodovini čitamo, da je pod vplivom pridige apostola (sv. Pavla) v Efezu »znosilo knjige in jih sežgalo pred očmi vseh, mnogo ljudi, ki so sledili praznovernim stvarem.« Takozvane apostolske konstitucije, ki so nastale koncem četrtega stoletja, že vsebujejo kazenske določbe za čitanje slabih knjig. Na cerkvenih koncilih v Niceji (325 1.) in v Efezu (431. 1.) so obsodili na sežig spise krivovercev Arija in Nestorija ... Krščanski cesarji, kakor Konstantin Veliki, Justinijan i. dr. so s svoje strani določili smrtno kazen za skrivanje krivoverskih spisov . ..
Naslednja stoletja je veljalo pogosto javno sežiganje nevarnih spisov kot redno postopanje.
Ker pa se je radi uvedbe tiskarske umetnosti (okrog 1. 1450) moglo ognja rešene izvode v kratkem času razmnožiti v nešteto odtisih, se je čutila cerkev prisiljena, da posveti svojo pažnjo prav tem tiskovinam in da se sama posluži novega pomožnega sredstva tiskarstva za zaščito vernikov ... Papež Inocenc VIII. je 1. nov. 1487. 1. izdal odredbo »Inter multiplices«, ki je vsem tiskarjem pod kaznijo izobčenja iz cerkve naložila dolžnost, da morajo njim izročene rokopise dati v pregled in odo-brenje cerkveni oblasti pred tiskom, odnosno pred izidom. Že tiskana dela
pa naj pregleda v Rimu Magister sacri Palatii in škofije v posameznih škofijah .,. Ker pa po cerkvenem preobratu v prvi polovici 16. stoletja niso več upoštevali papeževih dekretov, ki so ostali s tem brez učinka, se je odločil papež Pavel IV, v letu 1559, da izda skrbno pripravljen seznam obsojenih knjig: to je bila prva izdaja rimskega indeksa. Od tedaj izdaja torej katoliška cerkev indekse.
Iz gornjega cerkvenega pojasnila se jasno vidi, da bi katoliška cerkev sploh ne izdajala indeksov, če bi imela oblast, kakor jo je nekdaj imela — v tem slučaju bi »slabe« knjige enostavno sežigala, pisatelje in tiskarje pa neusmiljeno sodila. Knjig »Cankarjeve družbe« in »slabih« časopisov, kakor so n. pr. »Delavska Politika«, »Delavec« in »Svoboda« bi sploh ne bilo, ker jih ne bi dovolil škofijski ordinarijat in nobena tiskarna bi jih ne smela tiskati.
Kajti, kakor je razvidno iz indeksa, so prepovedani še manj »slabi« spisi, kakor so naši. Prepovedani so n. pr. romani slavnega Balzaca, Dumasa, France Anatola, Maeterlincka, Stendhala, Zole, Murgerja (Boheme), Lamartina, La Fontaina Heine-ja, slavnega zgodovinarja Gre-gorovius (Zgodovina Rima!), nadalje spisi Flauberta (Madame Bovary!), Ferri Enrico (Socializem in moderna veda je v slov. prev.!), Hugo Victor (Katoliški »Slovenski list« vendar-le prinaša prevod njegovega romana iz franc, revolucije »Leto strahote 1793« — ilustracije ima pa po dunajski »Arbeiter Zeitung«-i, ki je pred »Slovenskim listom« priobčevala nemški prevod), nadalje Daudet, Di-derot, D’ Alembert itd.
Slovenci in Slovani sploh smo slabo zastopani v indeksu. Prepovedana je n. pr. knjiga »Nostra maxi-ma culpa« nekdanjega župnika v Libeličah Vogrinca Antona. Cankar Ivan, katerega »Erotiko« so na ljubljanski škofiji svoj čas zažgali, po indeksu ni prepovedan. Čitajte ga pa kljub temu!
Odvetnik
Dr. Josip
v Mariboru
je preselil svojo odvetniško pisarno v Vetrinjsko ul. 11 (poprej notar Dr. F ir bas).
naprednih državah. Med slučajnostmi seje na predlog Petejana sklenilo poslati depu-tacijo nameščenstva k banu dravske banovine, kateremu naj predloži želje zasebnih nameščencev glede novih uredb o delovnem času in event. revizije socijalnega za-konodajstva.
Mariborske zdravniške afere. Znano je, da se vrše že več let med dvema skupinama mariborskih zdravnikov prav ostri boji. Zadnji čas je bilo nekaj zdravnikov pred disciplinskim sodiščem Zdravniške zbornice v Ljubljani precej občutno obsojenih, nekateri z globo po več tisoč dinarjev in; par let izgube aktivne in pasivne volilne pravice v Zdravniško zbornico. Med obsojenimi je tudi mariborski primarij dr. Dernovšek, bivši član državnega sanitetnega sveta in bivši oblastni zdravstveni inšpektor.
Gradba palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Prošli teden so bili v mariborski kazinski dvorani razstavljeni načrti za nameravano zgradbo Palače OUZD in Delavske zbornice v Mariboru. Razstavljenih osnutkov je bilo 27, od raznih arhitektov Slovenije in Zagreba, ki so bili vsi več ali manj dobri. Nagrajenih je bilo troje. V zgradbi bi se nahajalo v podzemlju kopališče za kadne, pršne in parne kopelji, pralnice itd., v pritličju prostori za ekspozituro, več ambulatorijev, za razne bolezni posebej, elektro- in mehano-terapija, diatermija, ambulanca, bolniška soba s posteljami za zunanje bolnike, na drugi strani prostori za Delavsko zbornico in njeno knjižnico in več najemnih prostorov za odvetnike in trgovce. V I. nadstropju bi bili prostori za razne delavske organizacije in1 društva, v ostalem pa 15 ali 16 stanovanj. Zgradba je preračunana na 6 milijonov in bi se naj z deli pričelo v maju. Stala bi na vogalu Sodne in Marijine ulice, nasproti palače okrožnega sodišča. Vendar so se med tem1 pojavili spet novi projekti, in ni gotovo, da se bo z delom pričelo že spomladi. Mestna občina namreč predlaga, naj bi se zazidala cela fronta med Sodno in projektirano J. Vošnjakovo ulico, kakor je tudi okrožno sodišče, in bi bila pripravljena za to odstopiti neko parcelo na nasprotnem vogalu. Tudi mi smo iz praktičnih in arhitektonsko-estetičnih ozirov za tako rešitev, vendar pričakujemo, da to Pričetja del ne bo zavleklo, ker so res nujna.
Težka industrija v Mariboru. Prejšnji teden je mariborski novinarski klub priredil poučno ekskurzijo v tovarno Splošne stavbene družbe d. d. na Teznu, ki spada v kategorijo težke industrije. V povojni dobi je pričela omenjena tovarna svoj obrat v skromnem obsegu, danes_ pa zaznamuje že lep napredek, tako da pri polneml obratu zaposluje nad 300 delavcev. V posesti modernih strojev ne izvršuje samo železno-konstrukcijska dela, mostove itd., ampak izdeluje v posebnem oddelku tudi raznovrstne vijake. Cela vrsta strojev se vrti Pod nadzorstvom urnih delavskih rok. Do sedem milijonov vijhkov izdela tovarna mesečno. V veliki dvorani, kjer izdelujejo Posamezne dele ogrodja za mostove, udarja neznosen ropot človeku na uho. Tudi tukaj delujejo moderno opremljeni stroji z električnim pogonom, svedri vrtajo luknje v debele plošče, stroji režejo palec debelo železo. — V povojni dobi je Splošna stavbena družba zgradila 24 mostov, ki so bili Postavljeni večinoma v Jugoslavijii, sedaj Pa ravno delajo večji most v dolžni 90 m za Grško. V Jugoslaviji se nahajajo še dve slični podjetji, vendar pa je nedvomno Splošna stavbena družba, kar se tiče modernega obrata, ostalima dvema najmanj enaka.
Avtobus — »ringlšpil«! Nek naš
čitatelj nam1 piše: Predikratkim sem imel nujno opraviti v mestu, zato sem se peljal z avtobusom 1 a od glavnega kolodvora na Glavni trg. To je približno en kilometer daljave. Bit setn edini potnik na celi progi, ki sem plačal dva dinarja. Voz Pia se rentira, če se peljejo najmanj trije potniki, kar znaša 6 Din na km. Baš ko sem1 opravil svoj posel, je omenjeni voz drugič prišel na Glavni trg — seveda prazen — zato sem zopet vstopil ter se peljal sam do Vlahoviča. Ko sem Šoferja vprašal, kakšne vožnje so to med' kolodvorom in Glavnimi trgom, mi je odgovoril, dla je to »ringlšpil«! Pa vsekakor slab »ringlšpil«, semFsi mislil, čp se nočejo na njem voziti niti otroci« kaj šele odrasli. Sicer pa pravijo, oa bodo »ringlšpil«-vožnjo ukinili.
Štajerska hranilnica in posojilnica v Mariboru ustanovljena. Pri zadružnem registru v Mariboru je bila te dni registrirana nova denarna zadruga, ki bo v kratkem; otvorila svoje prostore v hiši Zadružnega doma na Slomškovem trgu. (Dosedanji Okrožni urad.) Delež stane 100 Din. Štajerska hranilnica in posojilnica bo sprejemala in obrestovala hranilne vloge v tekočem računu, dajala bo posojila, oskrbovala inkaso, eskomptirala menice itd. V prvem načelstvu so med ustanovitelji zadruge:	Grčar	Viktor, predsednik,
Ošlak Josip, podpredsednik, Merlin Vid, Fischer Franc in Lorger Simon kot člani. V nadzorstvu so: Jelen Adolf, Kobler France in Uratnik Filip. Člani se sprejemajo začasno v Ljudski tiskarni v Mariboru.
Naborni obvezniki r. 1. 1905 do 1910, jugoslovanski državljani, ki stanujejo v mestu Mariboru, a niso v Maribor pristojni, se opozarjajo, ako hočejo zadostiti letošnjemu naboru v mestu Mariboru, da se zglase v mestnem voj. uradu, Slomškov trg št. 11, pritličje, desno, in sicer med uradnimi urami od 14. do 16. ure izven sobote in nedelje. Vsak naborni obveznik mora prinesti seboj krstni list in domovnico, oz. na rojstvo in domovinstvo se nanašajoče dokumente, ter kolek za Din 5,— za tozadevno prošnjo.
Studenci pri Mariboru
Dramatični odsek »Svobode« Studenci
uprizori v nedeljo, dne 9. febr. t. 1., v lastni dvorani veseloigri »Trije tički« in »Teta iz Amerike«. Režiser Mlakar. Cene Din 8.—,
6.—; stojišča Din 4.—.
»Rdeči Križ« v Studencih je po zadnjem občnem zboru usmeril vse svoje delovanje delavskemu otroku v prid. Že letos namerava krajevni odbor ustanoviti lastno otroško počitniško kolonijo. V ta namen priredi v soboto 15. februarja v gostilni Senica zabavni večer s pestrim sporedom: petje, šaljivi nastopi, srečolov, volitev »miss Studenci 1930« itd. S skromno vstopnino Din 3.— bodo posetniki pokazali, da znajo ceniti prizadevanja agilnega društva. Zato dobrodošli! — Kakor izvemo, priredi društvo v isti namen 18. maja veliko tombolo v Studencih, na kar se naj blagovolijo društva v mestu in okolici ozirati.
Kaj vse oni žele ?...
Povedali smo že, kaj žele delodajalci pri reviziji socijalne zakonodaje. Prepričali ste se sami vsekakor, da so njih želje in zahteve v vsakem oziru skromne in opravičene.
Toda te dni smo slučajno zasledili še eno najnovejšo zahtevo delodajalcev, o kateri do sedaj sploh nismo vedeli, ki pa je prav posebno originalna.
Zahtevajo namreč delodajalci, da se v novem zakonu v varstvo delavcev uvrsti določba, po kateri bi bili delavci primorani vsako leto delati najmanj 40 dni brez vsakršne nagrade. Popolnoma zastonj.
Morda se nam zdi to nekoliko smešno, ali takoj boste napravili kisel obraz, ko vam povem, da so delodajalci to svojo zahtevo podprli celo z neovrgljivim strokovnim zdravniškim mnenjem.
Vprašate: S kakšnim?
Po znani Suvorinovi teoriji, po kateri človek brez kakršnekoli škode za zdravje lahko gladuje 40 dni.
Kakor torej vidite, so naši delodajalci jako modri ljudje. Ti ljudje bi se radi okoristili z vsemogočimi ugotovitvami vede, zato tudi s to. Pravijo namreč, če morejo delavci živeti 40 dni , ne da bi jedli, zakaj jim potem za toliko dni plačujemo zaslužek. Kaj naj tedaj počno s tolikim denarjem?
Morda naj postanejo buržuji! B,
Kulturni pregled.
»Svoboda«. Februarska številka prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje Cuno-we razprave »Izvor vere«, ki ji bo gotovo vsak z zanimanjem sledil do konca; prevod je to pot gladek in jasen. Najizanimi-vejši članek je gotovo prevod Stefana Zweiga »Nova žena«, ki nam govori o emancipaciji sodobne žene. Urednik je napisal informativni esej o angleškem pisatelju detektivskih romanov Edgarju Wallaceu. Radi skrčenega prostora (saj je 1. štev. obsegala 48 strani!) je priobčena samo še črtica »Strel v grlo«, ki jo je spisal Jože Bor; napisana sicer brez posebnih pretenzij, se vendar prijetno čita in tudi misel, ki se skriva v njej, je vredna uvaževanja. Ostali del je posvečen kritikam in organizaciji.
Številka nima to pot nobene pesmi ne slike, kar je gotovo pomanjkljivost. Pač pa je izšla v novi in prav lepi opremi. Je pa vsekakor vprašanje, ali so beli ovitki za revijo priporočljivi. — Talpa.
V oceno smo sprejeli Maksim Gorklj, Otroška leta. Poslovenil dr. Ivan Dornik, Maribor. Samozaložba. 236 str. Cena 16 Din.
Maksim Gorkij je našemu proletari-jatu že znan, saj je »Svoboda« pred letom dni v vseh podružnicah dostojno proslavila njegovo šestdesetletnico. Žal, pa imamo Slovenci premalo njegovih prevodov, da bi dela tega znamenitega pisatelja bosjakov lahko čital tudi naš delavec. Temu nedo-statku je skušal odpomoči dr. Dornik, ki je
prevedel njegova »Otroška leta«, v katerih nam pisatelj s silno realistiko opisuje svojo mladost. Delo je tako zanimivo, da ga bo težko odložil iz rok, kdor ga bo začel Citati. Prevod je prav skrben, napisan v lahko umljivem jeziku. Priporočamo ga vsem, zlastf pa podružnicam »Svobpde« v naro-čitev. — Talpa.
Radio.
Kaj vse lahko postane elektronka. Na
Bumeu se mudi ameriška znanstvena ekspedicija, ki je ohranjala vezi z ostalim svetom s pomočjo radijske oddajne postaje na kratke valove. Njen znak je bil PMZ. Naenkrat pa je utihnila in nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z ekspedicijo. Domnevali so, da je postala ekspedicija žrtev kakega nesrečnega slučaja. Pred kratkim pa je prišel iz pragozdov odposlanec ekspedicije, ki je sporočil, da se ekspediciji sicer ni zgodilo nič hudega, pač pa so domačini pokradli elektronke oddajne postaje, ker so mislili, da so to zdravilni talismani. Upajmo, da stoje sedaj elektronke v družbi drugih malikov kot reprezentanti moderne civilizacije, ■sredi najtemnejšega poganstva in praznoverja ...
Večje detektorsko območje. Da se radio med našim delavstvom še ni tako razširil •kakor ibi bilo treba in želeti, je kriva visoka cena aparatov. Izjemo tvori okolica Domžal, dočim trpe vsi kraji ostale Slovenije na tej največji oviri. Kakor znano, zadostuje namreč v okrožju domžalske postaje na 30 km preprost detektorski aparat, katerega cena je tako nizka, da jo zmore skoraj vsaka delavska družina. Seveda detektor ne igra na zvočnik, in tudi njegova uporaba je, kakor gori omenjeno, krajevno omejena. Ostali kraji so navezani na prave aparate z elektronkami, katerih cena je sorazmerno še vedno dokaj visoka, če bi se pa energija oddajanja naše postaje ojačila, bi se detektorsko območje seveda razširilo. Nadejamo se, da se bo oddajna sila naše postaje v doglednem času še za enkrat toliko povečala. Imela bo mesto dosedanjih 3.5 kvv potem 5 kav. Na ta način bo radio spet lažje prodrl z detektorji med šuše kroge našega delavstva in bo zanimanje za radio-fonijo moglo prodreti spet dalje. Pričakujemo, da bodo težkoče, ki so z ojačenjem združene, v doglednem času premagane.
Delavska ura. Priljubljena uvedba delavske ure, ki je morala pretekli teden odpasti, je vzbudila splošno priznanje med vsem sloji našega naroda. Prihodnja delavska ura se vrši v soboto, dne 8. febr., ob
7.	uri zvečer in se bo poslej vršila vsako soboto ob tem času.
2
čm
V tležjju, vetrc« asa zur.erju
NIVfcA-iStlififr:
Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost v . \ odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne TN \ hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-y \ rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VBA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-nlčje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NrVKA-CREME pronikne v kožo in n® ostavlja nlkakega bleska.
Tvprmina v Jugoslaviji:
* OO, d.IO.1, MARIBOR, Meljska cesta M
"nflBOCR SE
CITDJTEJ) E LOVSKO POLITIKO
TOVARNA GIASBI1. IN GRAMOFONOV
MEINEL
&
HEROIO
Gramofoni.........................................Din	do 298
Mandoline ......................................... ,	136
Violine . .  ..................................... ,	95
Gitare ............................................ .207
Trombe...........................................  „	. 505
Ročne harmonike  ................................. »	85
Prodajalna: Trs Svobode
mLmm— (Nova Scherbaumova zgradba).
dalje
PEVSKO DRUŠTVO »SVOBODA* BISTRICA
Vabilo na
PREDPUSTNO VESELICO
katera se vrši v nedeljo, dne 9. februarja 1930 v gostilniških prostorih g. Rottncr-ja v Bistrici
SPORED:
Petje, ples, šaljiva pošta i. t. d. Igra priljubljena godba iz Maribora. — Maske dobrodošle; za iste so določene tri lepe nagrade.
Začetek ob 3. uri pop. — Vstopnina Din 5--
Na obilen obisk vabi
ODBOR.
ženska in moška dvokolesa, staro pohištvo, otomane, divane, ure z nihalom i. t. d. Plačilo takoj v gotovini.
STARINARNA
Studenci pri Mariboru, Aleksandrova c. 1
>/■
Šoferji mesta Maribora in okolice
priredijo
v soboto, 8. februarja v Gambrinovi dvorani
Čisti dobiček je namenjen za uboge šolske otroke, deloma pa za protituberkulozno ligo. — Na obilen obisk vabi ODBOR«
Začetek ob 20. (8.) uri.
Vstopnina Din 5-—.
Pri nakupu manufakturnega blaga se ugodno sprejmejo v račun
20% Kronski bon!
pri tvrdki L. ORNIK, Maribor, Koroška c. 9
Sirite »Delavsko Politiko"!
Zbirajte za tiskovni sklad
Ali ste ie krili?
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomikov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR KOROŠKA CESTA 90.
V ulkaniziranj e
Gutniji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBDC, Maribor, Slavni trs 4-
Mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, Šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
TATTEN BACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-s troj e v.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra, naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P Stuker, in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; VVo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
TOVARNA „SOFRA“
kartotek, Štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler' pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
===== T. SOKLIČ =--------------
Maribor, Aleksandrova cesta St. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
D.ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 20
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
Načelstvo zadruge ^Delavski dom“ v Mostah r.z.zo.z*
sklicuje za nedeljo, 16. februarja 1930 ob 9. uri dop. v gostilni Šibenik poleg kemične tovarne, svoj
redni letni občni zbor
z naslednim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. / 2. Poročilo načelstva. / 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega načelstva. / 5. Volitev nadzorstva. / 6. Slučajnosti.
Glasom § 14 zadružnih pravil se vrši občni zbor v slučaju nezadostne udeležbe eno uh> pozneje, in je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora ob določenem času točno udeleže.
Načelstvo.
Tako izgleda
prava
GRAF
srebrna kocka!
V
Pazite na srebrni omot.
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proii • V •	1	I	v»
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEVJA
a
0
m
m
m
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Tiska: Ljudska tlskavka S. 'd. v Mariboru, predstavltelj Josip OilaE v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja bi urejuje Viktor Eržen v Mariboru.