NEW YORK» Po kraj g eni pr-moru se sestal Varnostni svet. Na dnevnem redu je razorožitve in kontrolo naa atomsko eneig~.0 so sejo odložili, ker nit-:o našli rušitve med
3. n Zdri zaradi
je včeraj zvečer zopet bilo vprašanju splošne jo. Po daljši razpravi nasprotujočimu si sta-7vJiiiti države Avstralski delegat je teh novin nasnrotstev
l7.vazj.l ,50
ti,
ce 01
:v-
1iscima Sovjetske zveze izrekel svoje začudenje
svpje mnenje, ds bi se vsa -nadeva dala hitro in mirno r Varnostni svet potrdil sklep glavne skupščine Združenih narodov. Sovjetski delegat je obrazložil stališču svoje vlade, ki se v gl nem strinja s sklepom glavno skupščine, predlagal pa je dodatno posebno^komisijo, ki naj bi hkrati reševala vprašanje razorožitve in vprašanje kontrole nad atomsko energijo* Ameriški delegat je • ugovarjal taki rešitvi in z: hteval, da naj se najpopiej rešuje vprašanj.. kontrole nad atomsko jnergijo. Ponovno ga je zavračal sovjetski zastopnik, ki je trdovratno vstrajal na stališču, da se morata obe vprašanji združiti in tako istočasno reševati vprašanje kontrole nad atomsko energijo in vprašanje splošne razorožitve, češ ker sta. obe sporni vprašanji ozko povezani^,
RIM« 'le dni zaseda v Rimu kongres italijanske socialistih-* ne stranice. Ha kongresu se je stranka razcepila. .Vodja desnega krila Saragat .se je pred kongresom izrekel zoper sodelovanje s komunisti, kakor ga zagovarja IJennit Pozval je svoje pristaše, naj se Kongresa ne u-deleže. Nato so pristaši desnega krila izstopili iz strank;:; in ustanovili svojo socialist: ino stranko. Tako se je Nennija na kongresu posrečilo dobiti za se okoli 70% glasov o Tretjo s k ap i. ~ no v stranki vodi sin. po fašistih ubitega socialisti enega voditelja Mateotti ja* IV skupi.m } ki se imenuje "Iniziativo socialista”, je ne kongresu tud J nastopila zoper sodelovanje s komunisti. Včeraj je Mat.eotti na kongresu zahteval., naj so razveljavijo vsi doslej na kongresu storjeni sklepi.
RIM. Obe socialistični skupini, ki sta se odtryqli r‘ '
jeve soo^ i:	   >
sicer Saragatova 'fCritica sociale” in druga, ki se imenuje
•‘Critica sociale", sta so že sporazumeli glede skupnega programa in sklenili ustanovi bi novo socialistično stranko j ki se bo ime •• novala italijanska socialistična stranka1’, da se bo žc v imena ras- • likov ala od Nennijevo nItalijansko soc ialist 1 čne strenke ura 1 e kaa-sJ: - -skupnosti,:: (Gla.j poročilo n-:., sur, 3),
'MARIBOR.- V ver a j su je vrnilo v domovino r>0 otrok, k:, so bili za časa neaike okupacije odvedeni v Avstrijo. V Mariboru 00 jim pripravili lep sprejem. Po poročilu Lelgra.iškega radia so jih reakcionarni elementi hoteli odvrnit .j. od povratka z la zn j Lvimi poročili o razmerah v domovini,
LJUBLJANA. V kratkem bo iz Slovar.ijo odšlo več tisoč mladenič?*1 na. prostovoljno delo pri zgradbi proge S!r,-",'ievo»
LONDON* Načelnik sov j v .-'-»feja generalnega štaba maršal Vasi.ii-jevski je na. povabilo britanaskega -	1./-ja obl jubil,
ua 00
vračil
Veliko Bi liani j o
oleti obiskal
ML
S J
'0
\ London" 8 •• januar ja. ‘Varnostni svet Združenih narodov je včeraj imel svojo prvo letošnjo sejo. Na dnevnem redu je bila prosinja sveta zunanjih ministrov,na j "bi Varnostni svet sklepal o jam -stvih za neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost Tržaškega ozemlja.
Avstralski delegat je ugovarjal,da "bi Varnostni svet ob -ravnaval to vprašanje,češ da na podlagi Karte Združenia narodov za, kaj takega nima pravic e,ker Varnostni svet ne more prevzemati jam-: stva za kako določeno ozemlje niti ne more izvrševati kakih posebnih brambenih nalog.	!
.	Dele.oat Združenih držav severne Amerike je v svojem, odgor
voru opozarjal n? člen 24 Karte Združenih narodov,kjer je povedano, da ima Varnostni svet odgovornost za vzdrževanje miru in varnosti i povsod po svetu.
Ko so se nato tudi drugi delegati priključili mnenju Združenih držav, so glasovanje n jamrtvu za neodvisnost Tržaškega mesta' in njegovega ozemlja preložili na potok.
AVA JAKEGA PARLAMENTA. '
id prazniki smo por očali, da je irski parlament sklepal o preganjanju Cerkve in vere po raznih držav ah, Trči tisti pril:: ki je govoril tudi irski predsednik De Valera.Danes je prel nami poročalo agencije Inf.D.,ki o tej soji irskega, parlamenta tako le porev«s
"Irski parlament jo sklenil resoluoJ.jo$v kateri posivijo vse zares svobodne in miroljubne .narodi.
z, a s u a
,1 o ves e vi
V p.'..XV
da se nemudoma končajo vsa verska preganjanja.De Val er u je v n;;.:-.-v o vi jlastnosti kot zunanji -minister bilo naročeno,naj 'to mnenj 2 sporooi vsem tistim narodom,ki imajo z Irsko diplomatske zveze.
V teku debate o obsodbi rnons* Stepin.ee, jo De Valera izjavil: "Prosim zbornico,naj ugotovi naše prepričan je^da je bi s-; v or: a podlaga miru na svetu,če narodi priznajo suverenost božjo in nravnega zakona. Dokazi,ki jih imam prod sobo j,dokazujejo,da jo stanje v Jugoslaviji tako slabo,kakor ga slikajo najbolj črna časopisna poročila."
PRVI NAH3ST17IK glavnega ra v* vam bo težko ugoditi. To zahteve nat el ja UIiftRA-o je v Londonu po- so stvarno šibko utemeljeno ir 30
polog toga še v navskrižju k. do-
,vedal svoje mnenj e,da je bil ' 1 ! skl ep držav člani c, na j se UKRRA--j. no delovanj e neha, pr enagl j on ‘in nap."cen.Podpirane dežele so zdaj v nevarnosti,da bodo zdaj tam,kjer so bile pred poldrugim 1 letom, -
Sli S "! ^ (S ■ O • o
kaj vo12uvno na o o. Lno Avstrije,da naj avstrijsko mo:e od marca "1958 ostanejo ne spremen ono.
ZARADI P0TlUT JKAIT J, A PArlRbodo mod točnem vsi avstrijs
1,- •;
č.r .v-v r ; j. ki
izhajali na 2 stranelv, ob i'el o rdi in nedeljah pa na 4 straneh,.
LETIMA leta 1947 po ameriških poročilih slabo kaže.Zlasti bo treba skrbeti za tfemči jo,Avstr:' joyItalijo »Grčijo in Rumuni j o, k j or .,-rozi
L0ND0ITSKI dnevnik "Times" pi- lakota......................................
še o jugoslovanskih zahtevah po ...... IZGUBIL sem nalivno pero.1 n:von
Koroški: "Jugoslovanskim zahte- na jditoTJ'naj ga odda v naši upravi,
EvlMSKA GARALA Maekensen in •Kurt Maltzer,ki sta. v Rimu bila -obsojena no smrt,so na tihem, prepeljali na Nemško.Vzroka in namena nihče no ve.
MONTGOMI
Bivši predsednik britansko delavske stranke profesor Laski jo te dni imel govor,v katerem je de jel*da je maršal Mcntgomery zato obiskal Moskvo,da bi preprečil tretjo svetovno vojsko.Laski je naglasil, da jo želja "britanskega generalnega štaba,dr. 'ni se med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo ustvarilo ozračje zaupanja.Nato je nad alj oval:
"Od generaliasima Stalina do zadnjega vaščana v Rusiji nihče ne želi nove vojske,ker je prihodu jest dežele v prvi vrsti odvisna od tega,ali bo mir oiiranjen.fcikakor p
za ne zaupa namenom drugin ropske dežele ravnale s to
ni čudno,ec Sovjet;s,.ca zve-ir ,dov,oai so v zadnjih ;'0 letih vse ev-:-kor bi bila
i-H
obls.3
V zadnjem
cej ponarejenega avstrijskega denarja.Kdor
;c.ocena. "
T;'d. MAT)
xrozi med ljudmi pre-
v roke tak ponarejen
•, ima dvo j no ške do $ naj pr c,
d en
koga in kdaj je dobil ta denar.V, je osumijen,da je kako v zvezi s že dopovedal in" se opravičil.Toda nihče nar mu bo zaplenjen in konec!Tukaj 210 Vn zen,da bi mu povrni] &kodo oni,ki je 12p vadno pr j g 'tudi tisti siromak in mor ob i' izgubi.Zato je najbolj g, da z veo provi.dn
c s., oakod 'in ca tak denar ime, je nodcl;.'cn,bo
če nismo nr cev,ki smo in pogost4
jasnem,kako je z denar jih preieli od tega el: oneg ponrrc.it-.ni bankovci po 20 in
X no st j. z obla g trcl, • c no b c s e d o i v s a k, k; ponarej cvalci. Kdo:
iu ne bo povrnil m-ui izgovor ne bo pomagal,rr -ponarejeni denar. 2i'a-i kako pr 3.;:. a de t po
ir. ni, b(?c.j;ov-
; S u / O
U M Z C r. . :». u y.
p r c /7 or:.ono d or.a*
X, 4-
v ari g napi
1 daj s
Šilingov. 'eriUit'
UCVU-.<(:
najbolj
nevarni
. Z*
100
Torej,kdor hoče dobro sobi in bliznjenu#ta naj pasi,ko bo take bankovce oprejemal,Tudi druge opozarjajte na to nevarnost!
iz rodds v a	i
POTR' ‘SA.IT ,5 HOjKIO IR* C^ITS!
Mraz se jc zodnj^ dni' m. iti c ein ee el, 1 toda veter je naše zaledenele oes- j te gladko pometel. Zdaj po cest ali
nevarno drsi.Ker marajo z ds. j vsi ta-! lot tam ni bilo takega mre 36.
Več ljudi je zmrznile v nezakuril ji je mraz
tudi v občevanju o katoliško Cerkvijo. In res ima že stike e ka-toliškimi škofi«.
IZRAZA je bilo v zahodni Nemčiji Trtdm, 42 st op:, n j. Že 18
boriščni avtomobili voziti drva , ni nobene možnosti..da bi mogel kdo od kod pripeljat:, dovolj peska, da bi se pota posula.Zato naj vsakdo sam skrbi, a bodo pota. vkljub temu potresen; !
Prav bi bilo,ko bi stanovalci po samezr.ih barak potresali peta s pepelom vsej ob svoji baraki.Če bo tako vsak ob svoji baraki storil svojo dolžnost, bo preprečena marsikatera nesreča.
zmrznilo
j en4.h R"o sini c oh, V 1
V
' J)OTnL, INV/VIV,.
i' 3gjCB5... s e pi š e Miguel Alemah.Zadaj e Čase je izdal več izjav,iz katerih bi sledilo.da hoče v verskem pogledu "oiti strpen in da bo to svojo strpnost dokazal
zahteval 25 smrtnih žrtev.Tem že 40 let ni bilo takega mraza»Ene 8*t.m. opoldne je začelo popuščati .
V LT-TALU POBBCjLA V0 JNA ...UJET-
PIKA: ki"":s ta" ušla" "i z n ek ege fran-
"coskeg? ujotnit-ko^a taborišča,
Z 0.8.
nemška ko sta
i.vč e v .ion ar. o vem amer. m policija.'de povedo pa,kaše polastila letala.
V	UPRAVI Taboriščnika so še na-pr o da j s ‘1. e d e č e šol. kn j i g e :
Slev.berilo
111rgimn.razred,
Slovensko berilo za IV. gimn. rozred. Latinska sintakea,Zgodovina orient. narodov.
JAMSTVO Z^mRNOS'
x London 8.januarja. Varnostni svot Združenih narodov je včeraj imel svojo prvo letošnjo sejo. Na dnevnem redu je Mia prošenja sveta zunanjih mini strov,na j bi Varnostni svet sklepal o jam -stvih za neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost Tržaškega ozemlja.
Avstralski delegat je ugovarjal,da bi Varnostni svet ob -ravnaval to vprašanje,češ da na podlagi Karte Združeni a narodov za! kaj takega nima pravice,ker Varnostni svet ne more prevzemati jam-' stva za kako določeno ozemlje niti ne more izvrševati kakih posebnih hrambenih nalog.	!
.	Dele,.vat Združenih držav severne Amerike je v svojem odgoj-
voru opozarjal n? člen 24- Karte Združenih narodov,kjer je povedano, da ima Varnostni svet odgovornost zn vzdrževanje miru in varnosti i povsod po svetu.	■>
Ko so se nato tudi drugi delegati priključili mnenju Združenih držav,so glasovanje n jamstvu zg neodvisnost Tržaškega mesta in njegovega ozemlja preložili na potek.
O Pa
Pr e
? g ar. Jan ju
prazni! Cerkve in
JR5KE6A. PARLAMENTA '
iki smo poročali,da je irski pariament sklepal
vere po raznih
državan
ri tisti pri"i:t.k predsednik De Valero. 2) anos je pr el nami pero irskega parlamenta tako le pore.vi'
'ateri pozia o vos £70;;
,]0
:\lo
... v
govoril tudi irsici agencijo Inf.D,,ki o tej soji
"Irski parlament jo sklenil resolucijo* vse zares svobodne in miroljubne narode,naj zastc da se nemudoma končajo vsa verska preganjanje. .De Val er u je v :i;;e.vo*» ^lastnosti kot 'zunanji 'minister bilo naročeno,na j to mnenje sporoči vsem tistim narodom,ki imajo z Irsko dipl od a v .3 k e zveze.
V teku debate o obsodbi jnons. Stepinca je De vni er a izjavil: "Prosim zbornico.naj ugotovi naše prepričan j e, da je bis-; ver; a podlaga miru na svetu,če narodi priznajo suverenost božjo j...;, rvrgv-Dolcazi, ki jih imam prod sobo j, dokazuje jo, da je stanje
nego zakona
v Jugoslaviji tako slabo,kako] )orooila.11
ga slikajo najbolj črna časopisna
PRVI N AT "'E ST NI K glavnega rav» nat el j a IBfRRA-e je v Londonu po-,vedal svojo mnenj e, da je bil ' \ ! sklep dr ž a v č 1 ani c, n a j s e Uit RR A-ino delovanje neha,prenagljen ‘in nap.:cen.Podpirano dežele so zdaj v nevarnosti,da bodo zdaj tam,kjer so bile pred poldrugim i letom, •
| NVIMŠKA G12TMALA Mackensen in ■Kurt Maltzor,ki sta v Rimu bila .obsojena na smrt,so na tihem, prepeljali na Nemško.Vzroka in namena nihče ne ve.
LONDOLSKI dnevnik "Times" piše o jugoslovanskih zahtevah po Koroški: "Jugoslova.nsk.im zahte-
vani bo težko ugoditi. To zahteve so stvarno šibko utemeljena ir: so poleg tega še v navskrižju k. do-
£>
e :ie je od
ono.
10 do
i*.
kaj ve i lavno načelne smsr.v;
Avstrije, d a naj av s t rije: k c marca '1958 ostanejo nesprer
ZARADI POT"ANJIQILTA PAPIR med tednom vsi avstrijski cV' izhajali na 2 straneh., ob sel.-o in nedeljah pa na 4 straneh-.
LETINA leta 1947 po ameriških poročilih slabo kaže. Zla st? >.•;• treba skrbeti za Nemčijo,Avstr'.jo,Italijo »Grči j o in Rumunijo,kjor . ;rozi lakota«..................................
IZGUBIL sem nalivno pero - .Vošcn na j dit el j ha j ga odda v naši ii^rrvi .
UL
Stran 28., Štev.8. TABORIŠČNIK P erfc ek, 10. januar j a .1.947.
a#.  .»Mita«	.
MONTGQMEW NAJ PE^I VO0O
Bivši preč! s e d: lic britansko delavske 8‘cranke profesor Laski jo te dni imel govor,v katerem je de.i*l,čn je maršal Mcntgomery zato obiskal Moskvo,da bi preprečil tretjo svetovno vojsko.laski je naglasil,da j o želja britanskega generalnega štaba,da bi se med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo ustvarilo ozračje zaupanja.Nato je nadaljeval:
"Od generaliasima	Stalina do zadnjega vaščana	v	Rudiji	nihče ne	Seli nove vojske,ker	je prihodu jest	dežele v prvi	vrsti	odvisna od	tega,ali bo mir ohranjen.Kikakor pa	ni čudno,"
za ne	zaupa narccnom drugih	noi\»Sov,oaj so	v zair.jih
ropske dežele ravnal c s to deželo
o oovje us:ca zve-;'0 letih vse ev-
kor bi bila izobčena.M
M
Bi\Z(TE NA POR®EN DENAR
V zadnjem času sc oblasti d o gna1e,da >:r o ž- i med
co j ponarejenega avstrijskega de -ih: denar,ima dvojno škodo i na:'prej sitnosti
?
,bo
ljudmi premor dobi v roke tak ponarejen z obla s tiri, Češ«odkod 'in od koga in kdaj je dobil ta denar ,7, eno 'besedo : vsak,ki tak denar Im n je osumljen,da je kako v zvezi s ponarejevalci. If.dcr je •nedoli>..l, že dopovedal in’ se opravičil. Toda nihče mu ne bo povrnil Škodo ..De -nar mu bo zaplenjen in konec!Tukaj noV a izgovor ne bo pomagal,ra -zen,da bi mu povrni3 ikodo oni,ki jo izplačal ponarejeni denar. Navadno pr j 3 tudi tisti sire, tak in mrovi.-;i tudi že k .-k o pr iz. n de t po izgubi.Zato je na jbol.jp, da z vso previdnostjo prevzemajo c':.or.ar ir ni.
če nismo na jasnom,kako
-i
cev,ki smo j in
prejeli od teg;
el:
in pogosti ponarejeni bankovci po
Torej,kdor hoče dobro sebi
j \ o <
onega-
i napi bojno Za z d.; j so
številke.
20 in 100 šilingov.
ii
b.Li::n;; ona,
najbolj nevarni naj pazisko bo
katoliško Cer-že stike s ka-
take bankovce opre jemal ..Tudi druge ojozarjaj to na to nevarnost!
1L TABC3id5LVX	i	tudi v občevanju
POTR^SAJT,3 HODKIOJCEf	CESTE!	|	kvijo. In res ima
Mraz se 3e’"’z’a^Je'^nr"'raIiToe’'lHesel, 1 tol iški mi škofi,
toda veter je naše zaledenele oes- j MRAZk je bilo v zahodni Nem-
te gladko pometel.Zdaj po	cestah	I	Si Ti 7"»tVm, 42 stopinj.Že 18
nevarno drsi .Ker moiajo zdaj vsi	ta-!	let tam ni bilo takega
borišSni avtomobili voziti drva , ni nobene možnosti.,da bi mogel kdo od kod pripeljat:, dovolj peska,, da bi se pota posula.Zato naj vsakdo sam skrbi,"a bodo pota vkljub temu potresen; !
Prav bi bilo,ko bi stanovalci po sameznih barak potresali peta s pepelom vsaj ob svoji baraki.Če bo tako vsak ob svoji barski storil svojo dolžnost, bo preprečena marsikatera nepreča.
■ J)I®
je zmrznilo v nesakur-
«osinicah«V 1 caliji jp mraz
/V I V,
NOVI Ji
' C-v.v-VVT" 'V 'JJli J. J
....r3F;liCS! se piše
?5iguel''"/Tem5n7ucdn'Je'''"^ase je izdal
več izjav,iz katirih bi sledilo,da hoče v verskem pogledu biti strpen in da bo to svojo strpnost dokazal
Več ljudi jenih
zahteval 25 smrtnih žrtev.Tam že 40 let ni bilo taiego mraza.Dne 8«t.m. opoldne je začelo popuš-g m
V * LETALU POBEGLA V 0 JI! A UJET-
NIKA < ki i ta" ušla ’ "i z n ek ega ’ 'f fan-
Vc"sYegc i-.j otoiškega taborišča, zg a' išče -v iionakovem amer. in nemška policija.Ne povedo pa,kako sta se polastila letala.
V UPRAVI Taboriščnika so še na-
prodaj s Tede č e šol.knjige:
Slov.berilo za III*gimn.razred, Slovensko berilo za IV. gitnn. razredy Latinska sintaksa,Zgodovina orient. narodov.
Pot lile, 10. januarja 1947. TABORIŠČNI K Str on 27., Štev. 8.
//
GE
 ( J-
V
M
//
DE GASFSRIJ3V OBISK V AMERIKI.
Italijanski mini str r.-ki predsednik Do Gaspari je prišel v Washington tor bil nad vse slovesno sprejot.Listi so takoj naglasili,da italijanski državnik ne pr ib. a j a. v Ameriko kot pr o siloc, mavv e 5
kot povabljen gost.Hočejo povedati.da je ameriška vi;
Ji e Gt\yoeri-
ja povabil a. Bil je deležen, nad vse lepega tudi pri B vrne su., kakor naglasa j o porodila
sprejema pri i': f A .;n<~ Bzz s ve
ketu imel De Gasperiju v čast govor,kjer je zelo kva".
"urnami i n . j s na ban-Lil Italijo in
De Ga sperijevo politiko.Med drugim je dejal.da je. naloga De Gasperi-jeve viade,aa posreduje med skrajnimi strujami v Italiji,da ne bi Italija spet napadla fašizmu ali komunizmu.«
List "Hev/ York Times" na;;laša5da je bil De Gasperi povabljen in davbodo pogajanja z njim velikanske važnosti.
Špansko pisani ne7/yorški dnevnik "La Bensa" piše,da je De^ Gasperijev obisk mednarodnega pomena: "Dejstvo,da je ameriško zunanje ministrstvo De Gaspari j a’ povabilo, dokazuj e ,kako važna se zahodnim silam zdi demokratična ureditev italijanskega vprašanja«Z:.; za -
hodne sile je Italija prej ko slej vogelni kamen v Sredozemlju
Se-
jo v orenrani a.
kakršnakoli druga
mi
to bi vsaka kriza -- naj si
bi iraela za posledico,da bi v deželi nastala desničarska ali levi Seraka smer,za zahodne države bila kot nevarnost oznanjujoč dogodek, Vsakršna podpora,ki jo ameriška vlada da italijanskemu ministrskemu predsedniku,je zato kar neposredno važna za svetovni mir!"
ITALIJANSKI
Uotronj a
kriza ital
socialistično
anke je zdaj
postala odkrito dejstvo in očiten razkol«Začel o se je že takrat,ko
je kmalu leta 1945 tienni ke začel oznanjati tsrsno
L O "C
avr.i tajnik stran-sodelovanj e med komunisti in socialisti.Zo-
;edanji voditelj in gla
per njega je nastopil Saragat,ki je na kongresu v Milanu leta 1946 dobil za seboj velik del delegatov,kar pa ni zadoščalo,da bi bil
Nennija vrgel.Tapravili so kompromis,da je
tajnik in s tem dejanski vodja lov načcinika,kar je med Acmani
ko je H enni
'■u
at postal glavni
-tranke,i;enniju pa so podelili nas- 1 nekaj nenavadnega. ti e v. a j kc tie N enni postal sunar.ji minister, je začel še bolj
odkrito delati za čim tesnejše sodelovanje obeh levičarskih strank ter jo celo dopustil,do se je vodja komunistov Togliatti dejansko vmešaval v zunanje zadeve,To je bilo tistikrat,ko je Togliatti sam vodil pogajanja z Jugoslavijo glede Trstakar je seveda med italijanskimi politiki napravilo slabo kri »Takrat je tudi Saragat odkrito znoel napadati Nennija in njegovo politiko.
'V torek dne 7 A.m. pa je izbruhnila kriza z vso silo na dan.Ha strankinem zborovanju je Saragatovo krilo sklenilo,da izstopi iz socialistične stranke in ustanovi svojo italijansko socialistično stranko.Poleg Snrngctove skupine jo izstopila iz stranke tudi skupina licrija Zagarij a,Te dni sta Saragat in Zagori imela skupen posvet,da ustanovita skupno socialistično organizacijo »S tem je spor v stranki prenehal,začel pa se je boj med dvema novima strankama. Koliko bo ta izstop oslabil Hennijevo socialistično stranko,se bo šele videlo.