Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ

ZASEDANJE SKUPŠČINE ZP ISKRA
Produktivnost — problem številka 1
(I. S.) Ljubljana, 17. 7. 1975 Danes je v Ljubljani v prostorih PPG imela svojo 9. redno sejo skupščina ZP in sprejela več pomembnih sklepov, ki zadevajo Iskrino poslovanje in še posebej IZVOZ, ZAPOSLOVANJE ter PRODUKTIVNOST DELA.
POSLOVANJE ISKRE V PRVIH PETIH MESECIH 1975 kaže na določene pomanjkljivosti v organizaciji dela v vseh naših delovnih organizacijah, saj drugače si ne moremo tolmačiti stagnacije v produktivnosti, ko smo s skoraj 2000 delavci več napravili komaj toliko, kot lani v istem časovnem obdobju. Sicer pa prepustimo besedo poročevalcu na seji, direktorju področja za ekonomiko ZP E. Delo-pstu, ki je med drugim dejal, da je glavna značilnost preteklega obdobja:
nedoseganje planskih
NALOG. To pa pomeni, da združena Iskra svojih nalog, ki si jih je zadala z gospodarskim planom ZP za 1. 1975, v celoti ne izpolnjuje kot je bilo predvideno. To velja tako za proizvodnjo, kije komaj za 7,2 večja od prvih petih mesecev lanskega leta, kot za realizacijo svojih proizvodov na domačem in še posebej na zunanjih tržiščih. O tej Problematiki smo pisarili skoraj v vsaki številki našega časopisa, vodilni delavci so opozarjali, samoupravni organi pa sprejemali sklepe, vendar se situacija v zadnjem času, posebej v izvozu, ni bistveno popravila. Občutno preveč smo zaposlili novih delavcev, saj znaša povečanje v prvih petih mesecih napram istemu obdobju lanskega leta kar 8,7 %! Sploh se bomo morali k tej celotni problematiki še vračati, kajti od zadovoljivega in uspešnega reševanja te problematike je v celoti odvisno reševanje še drugih, za nas delavce Iskre nad vse pomembnih yprašanj: redno delo, redno in tekoče izplačevanje OD, njihova skladna rast z višanjem življenjskih stroškov, dohodek in ostanek dohodka, kije še kako Pomemben za reševanje mnogih socialnih problemov zaposlenih delavcev (stanovanja, topla mahca, regresi za letovanje; varstvo otrok ...).
Kar zadeva knjigovodskega rezultata poslovanja, podatki še niso zaskrbljujoči, saj izkazujejo ostanek dohodka v višini 8 milijard starih dinarjev, vendar pa, kolikor nam je Poznano, vse naše delovne organizacije bolujejo za pomanjkanjem likvidnih dinarjev. Pri vseh terjatvah do naših kupcev v višini 200 milijard nimamo toliko sredstev na razpolago, da bi iz carinskih skladišč dvignili blago iz uvoza, ki čaka že nekaj mesecev, in ga proizvodnja nujno potrebuje tudi za izdelavo tistih Cdelkov, ki so že zdavnaj prodani v izvoz.
Kje je rešitev?
V razpravi, kije btla dokaj izčrpna, je bilo povedano marsikaj tehtnega,
kar je kasneje prešlo tudi v sklepe skupščine, ki jih objavljamo na drugem mestu. Jože Čebela, predsednik predsedstva sindikalne konference ZP Iskra, je napovedal važne sklepe sindikata, ki maj bi jih sprejeli na sindikalni konferenci, ki bo predvidoma 15. 8. 75., med njimi eden: vsi Vodilni in vodstveni delavci, ki so posredno ali neposredno odgovorni za prisilne dopuste delavcev, naj tako kot ti dopustniki tudi oni prejemajo OD v višini 70%. Generalni direktor ZP Iskra, Jože Hujs vidi osnovne razloge za naše sedanje probleme v NASI stopnji produktivnosti, (NE)LIKVIDNOSTI in neizpolnjevanju IZVOZNIH OBVEZNOSTI. Da bi dvignili produktivnost, ki je trenutno PROBLEM ŠTEVILKA L, je treba, po besedah J. Hujsa, posvetiti vso pozornost organizaciji dela in izrabi delovnega časa. Take analize stanja morajo napraviti vse naše TOZD, saj so nam posebno čakalne ure, opravičeni in neopravičeni izostanki ter bolovanja, samo v letošnjem letu vzeli mnogo produktivnega delovnega časa. TOZD pa morajo analizirati tudi vprašanje novih zaposlitev na neproduktivna (režijska) in administrativna delovna mesta. Vse organizacije združenega dela naj nadalje analizirajo svoje lastne poslovne rezultate in še posebej vprašanje zalog reprodukcijskega materiala in izdelkov, kot tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ter medsebojna dolgovanja med OZD Iskre ter način za njihovo poravnavo.
Na pismo, ki ga je skupščini ZP poslal poslovni odbor Elektromehanike, ki zahteva sklep tega organa, da se v nobenem primeru ne more in ne sme zaradi finančnih težav in neplačevanja računov neki OZD v ZP ustaviti dobave sestavnih delov s strani OZD, se je generalni direktor strinjal s takim stališčem Elektromehanike, vendar s pripombo, da mora dolžnik vedno in v vsakem primeru izdati akceptni nalog z datumom zapadlosti plačila dolga, ki ga skupaj in sporazumno določita kupec in dobavitelj. V nobenem primeru pa ne more ostati obveznost samo na dobavitelju, kupec pa ali bo ali pa ne bo plačal blaga! oz. ne more ostati brez obveznosti za plačilo. Podatki kažejo, da je dolgovanja med Iskrinimi OZD skoraj za 25 milijard starih dinarjev; sklep sprejet na poslovodnih organih ZP pa zahteva medsebojno razčiščenje vseh terjatev in obveznosti in izdajo akceptnh nalogov do 31. 7. 75!
Direktor marketinga ZP Anton Stipanič, je povedal, da od šestih branž v Iskri imajo štiri še vedno konjunkturo in je veliko povpraševanje po njihovih izdelkih, dočim sta pa dve: EMO in Široka potrošnja v izrednih težavah, saj imata na zalogi gotovh izdelkov za preko 30 milijard dinarjev. Pripravlja se državna revizija pogojev za pridobitev potrošniških kreditov, kar bo predvidoma vsekakor delno omilila težko stanje v obeh branžah, drugega „izboljšanja“ pa ni (Nadaljevanje na 2. strani)
Sergej Kraigher v EMO Celje
PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SRS SE JE POGOVARJAL S POLITIČNIMA AKTIVOMA CINKARNE IN EMO
CELJE, 22. jul. — Osnovno funkcijo delegatskega sistema bo mogoče razumeti in jo izpeljati, če jo bomo povezali z osnovnim družbenoekonomskim odnosom, oziroma položajem delavca v združenem delu v sistemu ustvarjanja dohodka.
To je med drugim dejal predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, ki je včeraj z ženo Lidijo Šentjurc obiskal Cinkarno in EMO.
Predsednik Kraigher je kritično ocenil samoupravno organiziranost v obeh največjih celjskih kolektivih, pri čemer je izpostavil samoupravne delovne skupine kot obliko samoupravne organiziranosti odnosov v TOZD, ki bi jo kazalo razvijati. Tudi delegati in delegacije bi morale zagotoviti uveljavljanje interesov delavca in njegovega vpliva ne le v TOZD, ampak prav tako v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, občinski skupščini, republiki in,federaciji. Da bi ljudje čutili delegatski
sistem v praksi, bi morala biti samoupravno organizirana tudi baza, pri čemer je nepogrešljiva vloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL in komunistov v njej in sindikatih. Nujna je frontna organiziranost SZDL v krajevnih skupnostih. V delegacije bi morali vključevati tudi delavce iz drugih republik.
Sergej Kraigher je govoril o skupščinskem sistemu in vlogi splošne delegacije. Ko so 'ga seznanili z nekaterimi težavami pri uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju in načrtovanju, je rekel, da pogreša ukrepe, s katerimi bo tudi celjska občina pomagala odpravljati inflacijo, kajti njene korenine bi moral vsakdo odpravljati pri sebi, od TOZD do federacije. Morali bi prikazati realno Strukturo investicij, s čim pokrivajo naraščajoče zaloge itd. Z indeksi plesati okrog problemov, je dejal, pomeni, izmikati se bistvu stvari.	D. H.
V legendarnih Dražgošah pod Jelovico je bila 22. julija osrednja proslava ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Na proslavi so se poleg številnih gostov zbru.i preživeli borci Prešernove brigade, Cankarjevega bataljona, Škofijeloškega odreda, udarnega bataljona 31. divizije in gorenjskega vojnega področja.
Proslavo je otvoril predsednik občinske skupščine Škofja Loka Anton Polajnar, slavnostni govor na proslavi pa je imel narodni heroj in predsednik RO Z/.B Slovenije Janko Rudolf.
Bogat kulturni program proslave so izpopolnili Škofjebški gledališčniki, ki so to pot prvič izvedli recital o znameniti dražgoški bitki
Janko Rudolf je v Dražgošah tudi vzidal temeljni kamen za spomenik legendami dražgoški bitki, temu pomembnemu dogodku iz naše NOV. Na sliki: Janko Rudolf polaga temeljni kamen za spomenik v Dražgošah.
Partizanskega slavja na dan vstaje - 22. julija na Dražgošah so se udeležili številni gostje: Sergej Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Franc Tavčar-Rok, Rudolf Hribernik-Svarun in drugi
Upor je eksplozija upanja in vere v spremembo sveta in človeka
Trideset let je v življenju naroda kratka doba, za zgodovino človeštva pa samo svetlobni utrinek. In vendar se je v teh treh desetletjih zgodilo pri nas toliko novega, prelomnega, kolikor nismo doživeli Slovenci v tisočih letih! Postali smo svobodni in gospodarji svoje lastne usode.
Ne smemo pozabiti, da so nas v tem norem in surovem stoletju strojev zgrabile orjaške mašinerije nasilja tistih, ki so hoteli postati gospodarji sveta! Stisnile so nas v smrtni objem in zmlele bi nas brez predsodkov! Strebile bi nas z našega vedno manjšega koščka zemlje ... To pa se ne sme ponoviti nikoli več!
Naša ljudska vstaja v letu 1941, ki jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije, je bila enkraten, krvav vzpon tlačenih in zaničevanih! Bila je uvod v usodno spremembo, v revolucijo, v proces, ki še vedno traja!
Druga svetovna vojna je pokazala, da so v boju za svobodo lahko veliki tudi mali narodi, kajti, narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan! Lahko ga uničijo, toda premagajo ne! NAS niso mogli uničiti in ne premagati. Ko so bili nemški tanki pred Moskvo in je nasilni militaristični duh Nemcev ustrahoval vso Evropo, se jev gorah Balkana razvnela velika partizanska vojna. In ponosni smo lahko, da se je prav na naših tleh razsula moč zadnjih armad zavojevalcev in njihovih hlapcev . . . Postali so bedni ujetniki.
Zgodovina se je ponovila. Nasilniki in zatiralci s tem, ko vzamejo svobodo drugim, izgubijo svojo lastno, kajti, že v začetku vsake tiranije duha je zaplojen njen konec! Svoboda je največja vrednota! Mnogo je bilo že osvajalcev, ki so se hoteli polastiti Zemlje. Pa so vsi propadli. Zemlja je neosvojljiva! Ni namenjena le enemu narodu, le eni rasi in ne le enemu sistemu. Last je VSEGA ČLOVEŠTVA!
Vsak dan bolj se zavedamo, da ni zgodovine brez spomina in ne naroda brez zgodovine. Vse velike preizkušnje, tveganja in spoznanja borcev, ljudi, ki so se z vojno borili proti vojni, tej strahotni človeški norosti, je treba vtkati, vgraditi in zabetonirati v nacionalno zavest in človeško vest!
Vsi v bojih preminuli, ki jih preživeli ne bodo vzeli s seboj na ladje spomina, bodo utonili v morju pozabe, ko da jih nikoli ni bilo... Vse, česar ne bomo zapisali ali prenesli v svet mladih, svet naše bodočnosti, bo izginilo ko voda v pesku .. Tako bo, ko da se nikoli ni zgodilo . . .
Vojna in revolucija sta nas naučili, da je na robu obstoja naroda ali posameznika, na mejni črti življenja in smrti, zavest najgloblja in tudi najbolj čista. S tem, ko se človek ali narod žrtvuje za veliki cilj, rešuje sebe in drugi rešujejo njega. In tako pomaga vsem ljudem.
Takrat, ko nam je bilo najtežje, smo si bili najbližji. Ko smo imeli najmanj, smo verjeli, da imamo dovolj: Vero-v pravični boj, vero v človeka, vero v življenje ... V revoluciji smo spoznali, da ni nič večno. Da vse, kar je trhlo, pade slej ali prej. Samo suniti je treba .. Večen je samo boj in pot naprej je k višjim oblikam življenja. Revolucionarna izkušnja nas je naučila, da le svobodoljubni duh nenehno razbija spone sveta. Razbija vse, kar cjela iz svobodnih ljudi podložnike, iz izkoriščanih izkoriščevalce, robote iz mislecev, konformiste iz revolucionarjev in iz junakov strahopetce ...
Ljudje po nekem najnaravnejšem nagonu težimo vedno k dobremu in sovražimo zlo. Občudujemo hrabrost in zaničujemo izdajo in podlost. Cenimo žrtvovanje in delo za skupnost in obsojamo zverski egoizem posameznikov. Vedno so nam bili najbližji uporniki ... Od nekdaj občudujemo heroje. Sovražimo nasilnike in izkoriščevalce vseh vrst in barv. In vedno nam je bližja preprosta pamet od genijalne norosti.
V vsej jugoslovanski revoluciji ni bilo nikoli tako težko — ne v vojni in ne po njej, da tega ne bi premagali. Zakaj? Ker smo ved no verovali v svojo moč in zaupali Partiji, katere interesi so bili vselej tudi interesi vse naše skupnosti. Voditelj in strateg revolucije, Tito, je dejal: „Če že moramo kaj žrtvovati, potem ne smemo v nobenem primeru pravice in resnice!"
Storiti moramo vse, da se naše čiste vode ne bi zmlakužile, da prelita kri ne bo izlita v pesek .... To je naš dolg mrtvim in često, žal, tudi že pozabljenim . . . Podirati moramo ograde egoističnih posameznikov, ki ne vidijo dlje od svojega nosu do plota lastne hiše preko strehe svojega osebnega avtomobila in jim je užitkarski danes vse, misel na jutri pa tuja .. .
Mladina, ki je izvedla našo, vse pretekle, in bo izvedla tudi vse bodoče revolucije, bo nadaljevala boj. Verujmo vanjo! Verujmo v vse tiste, ki bodo brez predsodkov, radikalno, spreminjali sebe in svet, ki bodo branili svojo usodo — NAŠO SVOBODO!
TONE SVETINA
Kaj je obravnaval področni kolegij komercialnih direktorjev
(I. S.) Ljubljana, 11. 7. 1975. Danes se je v Poslovnem centru Iskre sestal področni kolegij komercialnih direktoijev branžnih delovnih organizacij in IC, ki ga je vodil direktor marketing področja ZP Anton Stipa-nič. Obravnavali so prodajne in izvozne dosežke v juniju, prognoze za julij in III. tromesečje, poslovanje direkcije domače nabave in program propagandne akcije, ki jo marketing sektor IC pripravlja v Sarajevu.
Kakšni so prodajni in izvozni rezultati posameznih branž?
AVTOMATIKA:	prvo polletje
letošnjega leta je ta branža kot celota uspešno zaključila, saj so prodali več kot je predvideval plan prodaje za pol leta, in sicer so na domačem trgu plasirali blaga za 390 milijonov dinarjev (39 starih milijard in za 1,6 milijona). Pri izterjavi dolžnikov pa je tej branži veliko pomagala naša mreža filial, ki jih imamo skoraj v vseh največjih jugoslovanskih mestih. Ta branža ima danes ugodno perspektivo tudi za naprej, saj ima z naročili pokrito proizvodnjo za eno leto vnaprej.
AVTOELEKTRIKA: na sestanku ni imela svojega predstavnika, zato o poslovnih rezultatih le-teh ne moremo poročati.
EMO: prodaja v juniju je bila po vrednosti v približno isti višini kot proizvodnja, izvoz zaostaja za planom, zaloge so ostale na isti višini (180 milijonov din), znižale pa so se terjatve do kupcev in znašajo danes 120 milijonov din. III. tromesečje ne kaže nobenih znakov za izboljšanje prodajne situacije, pa čeprav zaloge po trgovinah kopnijo. Trgovina še vedno zelo previdno naroča novo blago,ker ima še vedno zelo visoke zaloge izdelkov bele tehnike (hladilniki, pralni stroji, štedilniki). Računajo pa na jesen, da se bo na domačem trgu spet odprlo, nakar bi še s povečanim izvozom le dosegli za te hude prilike še dokaj zadovoljiv rezultat.
ELEKTROMEHANIKA: prodajni plan za junij mesec (149 milijonov) je bil izvršen z 143 milijoni dinaijev, pri čemer je imela telefonija izpada za 30 Mio, ker proizvodnja svojega plana ni izpolnila (pomanjkanje uvoznih materialov), dočim sta merilno-regulacij-ska tehnika in električno ročno orod-
je prekoračila svoje plane. Priliv sredstev je bil letos prvič zadovoljiv, za kar gre pohvala tudi našim filialam, ki so pravočasno dobile podatke za izterjavo, in se svojega dela uspešno lotile. Kar zadeva izvoza, ima Elektro-mehanika zadovoljivo število naročil, izdobave pa kasnijo prav iz razloga, ker zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo sproti dvigati potrebni uvozni material s carinskih skladišč. Potrebno bo podvojeno angažiranje pri izterjavah!
IEZE: ta naša industrija elementov je svoj polletni plan prodaje izpolnila s 106 %, zatika pa se ji pri izvozu, ki ni dosegel lanske ravni Precej težav imajo pri izterjavi kupcev, kar še posebej velja za Iskrine delovne organizacije, ki dolgujejo več od polovice vseh dolgov. Iz tega razloga so sprejeli sklep, da ustavijo dobave vsem permanentnim in trdovratnim dolžnikom, ker sicer bodo sami morali delno ustaviti proizvodnjo zaradi pomanjkanja sredstev za odkup prepotrebnega reprodukcijskega materiala. Večni krog vzrokov in posledic. Kljub dogovoru na najvišjem mestu v Iskri, neka-tre organizacije namreč nočejo pristopiti k izdajanju akceptnih nalogov za poravnavo svojih obveznosti. . ? !
Sicer pa je branža s poslovanjem IC in filial zadovoljna, treba pa je usmeriti vse napore v doseganje izvoznih obveznosti, čeprav in prav zato, ker se kriza v beli tehniki in zabavni elektroniki širi z nezmanjšano hitrostjo, saj izboljšanja realne kupne moči prebivalstva še ni mogoče zaznati.
ŠIROKA POTROŠNJA: Ta branža ima večje težave s plasmajem svojih izdelkov kot ostale branže, zato si išče izhod iz težav z novimi prodajnimi akcijami, pospešenim iskanjem novih tržišč. Povpraševanje po teh izdelkih je v mnogih deželah močno upadal, konkurenca pa strašansko porastla, gre pač vsem za goli obstoj! V branži celo razmišljajo za skrajni ukrep: re balans plana z vsemi posledicami, ki jih prinese taka nepopularna odločitev. Ker pa eventualno znižanje plana lahko pomeni tudi določen umik s tržišča, je še pred tako dolgosežno odločitvijo treba pač temeljito razmisliti: ali niso rešitve morda še kje drugje!? Ali je lastna komercialna
PRODUKTIVNOST - PROBLEM ŠTEVILKA 1
(Nadaljevanje s 1. strani)
na vidiku niti v juliju, niti v avgustu. Sivi, če ne še črni nadaljnji dnevi za široko potrošnjo?
V naslednji točki dnevnega reda je bila obravnavana zunanjetrgovinska problematika, ki niti po izvozu niti po uvozu ni zadovoljiva. Neizpolnjevanje izvoznih planov nam že danes dela težave; ponovno je uvedena vezava deviznih sredstev izvoz—uvoz, kar pomeni: če hočemo uvoziti za 100 tisoč dolarjev repromateriala moramo izvoziti za 120 tisoč dolarjev izdelkov! Naše potrebe po uvozu so precejšnje, zato so toliko večje naše obveznosti, da izvažam«?, če ne bomo izvažah, to pa je zaradi recesije v celotnem svetovnem gospodarstvu vse težje, ne bomo uvažali, ne bomo mogli izpolnjevati naših proizvodnih planov, ne bo dela ... ne bo zaslužka ... Tega pa si v nobenem primeru ne želimo, zato je skupščina na današnjem zasedanju sprejela nekaj pomembnih sklepov, ki jih je predložilo predsedstvo skupščine (glej posebej objavljene sklepe!) in se nanašajo tako na izvoz kot na uvoz ter naloge sleherne OZD v ZP Iskra. Tu jih želimo prosto interpretirati (razložiti):
-	za vse uvozne materiale je treba proučiti možnost njihove zamenjave za domače materiale;
-	pod posebno lupo je treba dati sisteme planiranja in naročanja materialov iz uvoza;
-	takoj je treba napraviti načrte za likvidacijo zalog na carinskih skladiščih, ker bodo sicer v določenem času materiah prodani na dražbi!
7 vso pozornost je treba posvetiti proizvodnji za izvoz, ki mora dobiti vso potrebno prioriteto; pri tem se
nikakor ne smeta zanemariti ne kvaliteta in ne dobavni roki!
—	vso pozornost je treba posvetiti tudi kadrom, ki delajo v zunanji trgovini; pridobivanje vedno novih izkušenih in predanih strokovnih kadrov ter njihovo šolanje za potrebe zunanje trgovine mora biti vsakodnevna skrb vseh OZD;
—	za izvrševanje naročil so zadolžene branžne delovne organizacije in tovarne (TOZD), dočim je za plasman izdelkov in pridobivanje naročil zadolžena in odgovorna TOZD Zunanja trgovina IC,
—	obdelava zunanjh tržišč mora biti zadovoljiva in temu primerna tudi sredstva za propagando, sicer bo uspeh, ki ga pričakujemo, lahko le manjši od predvidenega.
Naglašeno je bilo, da se morajo analiz, kako povečati svoj izvoz še posebej skrbno lotiti Avtoelektrike , IEZE in Avtomatika, ki z dosedanjim izvozom ne pokrivajo svojih uvoznih potreb.
MIKROELEKTRONIKA dobiva v Iskri dominantno mesto, s sprejetjem predloga idejnega projekta izgradnje novih tovrstnih kapacitet se današnji dan lahko smatra za zgodovinsko prelomnico tako v tehnološkem smislu, kot tudi v odnosih med TOZD ZP ISKRA; Mikroelektronika pomeni tretjo tehnološko revolucijo, je dejal M. Henigman in dal plastično primerjavo: v avtomobilski industriji bi od proizvodnih postopkov izdelave današnjega avtomobilskega motorja morali preiti na motor, za katerega bi bile potrebne morda tri operacije na stiskalnici.!?
Mikroelektronika je pomembna prav za vse iskrine TOZD, zato bodo morale vse tudi združevati svoja sredstva za ostvaritev projekta, katerega nosilec je IEZE — Iskrina velika družina proizvajalcev elementov za elektroniko! je svoje izvajanje zaključil direktor za inovacije ZP Miloš Kobe.
služba res napravila vse, kar je morala in mogla? Ah so IC in filiale napravile vse, kar je bilo v njihovih močeh? Kaj pa združena Iskra, vse branže, ki z množico svojih izdelkov močno vplivajo na sam trg in odjem ter s koordiniranim delom le lahko omilijo težave druga drugi?
ISKRA COMMERCE:	TOZD
domači trg je zadovoljivo opravila polletne zadolžitve in je v 6 mesecih izpolnila letni plan prometa s 56 %. Manj uspešna je bila TOZD Zunanji trg tako kar zadeva uvoza, ki je pod planom (zato tudi ni ustrezne proizvodnje in realizacije v izvozu), pod planom pa je tudi izvozna dejavnost, ki je prioritetnega pomena za vse OZD Iskre! O izvozni problematiki smo že tolikokrat in toliko pisali, da nam je že resnično neprijetno ponavljati. venomer eno in isto, vendar skrajno resno je opozorilo in zahteva: za vsako ceno več izvažati. Izvažati pomeni proizvajati, pomeni delo in zaslužek, obstoj in eksistenco nad, delavcev Iskre, brez izvoza ni deviz za uvoz materiala, brez uvoznih materialov pa ni proizvodnje. To nam bo hočeš nočeš jutri bolj jasno, kot nam je danes! Naša lastna kratkovidnost in kratkovidnost mnogih odločujočih ljudi v naših branžah in TOZD, ko so polni samozadovoljstva zaradi konjunkture na domačem trgu preusmerih prodajo na domačega potrošnika, so povzročih mnoge dodatne težave s plasmajem izdelkov svojih OZD. Izgovorov za tako „uspešno“ preorientacijo imajo taki ljudje sto, če hočete, posledice pa bomo čutih vsi, 'saj smo tudi odgovorni vsi“! Je pa vprašanje, tovariši, če je to tudi resnično res? !
Kot je rekel slavnostni govornik Vinko Hafner na Pržanu, bo treba temeljito pomesti najprej pred lastnim pragom ..
S IV. zasedanja delavskega sveta IEZE
Dne 11. julija so se četrtič sestah delegati delavskega sveta IEZE. To je bilo zadnje zasedanje pred poletnimi počitnicami. Na dnevnem redu je bilo več za delovno organizacijo pomemb nih točk. Ker je za sklepanje na delavskem svetu potrebno soglasje TOZD, združenih v IEZE, so bili predhodno sklicani delavski sveti in sestanki delegatov po TOZD, da so potem svoja stahšča posredovah delavskemu svetu delovne organizacije.
Soglasno je bilo sklenjeno, da gre lahko v javno razpravo predlog organizacije skupnih strokovnih služb IEZE. V TOZD pa bodo posredovane tudi pripombe, ki so bile doslej dane na ta, še ne popolnoma usklajen predlog. Javna razprava naj bi trajala do 15. 8., po usklajevanju pripomb oziroma dopolnitev pa bi predlog organizacijske sheme sprejeli do konca avgusta.
Prav tako je bilo sklenjeno, da gre v javno razpravo predlog samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu za delovno organizacijo, in to skupaj s pripombami, ki jih je pripravila strokovna komisija.
Delegati so nadalje razpravljali o nadvse pomembnem projektu mikroelektronike. Iskra — IEZE naj bi v svojo bodočo usmeritev sprejela program mikroelektronike. Ob potrditvi tega projekta so bih v sklepu posebej definirani pogoji za izpeljavo take investicije, pa tudi pogoji za odprtje delovnega mesta vodje projetka in za nadaljnji postopek oz. razpravo na
samoupravnih organih v zvezi z združevanjem sredstev.
Na dnevnem redu je bil tudi predlog za potrditev prioritete investicij v letu 75. Investicijski programi so bih potrjeni že v letu 1974. Zaradi premajhnih sredstev oz. ostanka dohodka v letošnjem letu pa naj bi se določil vrstni red za izpeljavo posameznih investicij. O tem predlogu si delegati niso bili soglasni, saj se prizadete temeljne organizacije v predhodnih razpravah niso docela strinjale s predlogom Zato delavski svet ni sprejel ustreznega sklepa. Določil pa je, da se izvede usklajevalni postopek.
Na delavskem svetu je bil sprejet še sklep o nabavi kombija v skupnih strokovnih službah za potrebe temeljnih organizacij in pa sklep, da se zaradi tehnično-obračunskih razlogov obvesti delavce o vseh^obračunanih in plačanih prispevkih iz osebnih dohodkov za leto 1975 do konca februarja 1976.
Glede na določbe zakona o ljudski obrambi je delavski svet Industrije elementov za elektroniko imenoval tudi 17 članski odbor za ljudsko obrambo v delovni organizaciji in pa devetčlanski štab civilne zaščite za IEZE na območju Stegen.
Nazadnje pa je delavski svet imenoval še komisijo za razpis delovnih mest glavnega direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v IEZE. Člani komisije so imenovani na predlog družbenopolitičnih organizacij.
M. K.
Celovita dmžbena akcija
za stabilizacijo
Ocena in stahšča ter sklepi z razširjene seje izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije, kije bila dne 23. junija 1975
Ljubljana, 1. jul. — Izvršni komite predsedstva CK ZKS je na seji, ki je bila 23. 6. 1975, ugotovil, da se kljub povečanim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo negativni trendi v tekočih gospodarskih gibanjih še naprej zaostrujejo. Za njihovo odpravo je potrebna celovita družbena akcija. Zato je opredelil izhodišča za najširšo mobilizacijo vseh nosilcev družbenega razvoja pri reševanju gospodarskih problemov, še posebej pa za organiziranje in usklajevanje dejavnosti vseh subjektivnih sil za spremljanje in spodbujanje celotne družbene akcije.
Izvršni komite je ugotovil, da je bila po območnih posvetih v aprilu ponovno oživljena dejavnost družbeno—pohtičnih organizacij in drugih organizacij in organov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Pri ustvarjanju ugodnega vzdušja za intenzivnejšo in bolj konkretno družbenopolitično akcijo je imela bistveno vlogo dejavnost organov ZK, pa tudi drugih družbenih dejavnikov. Toda s to akcijo je treba nadaljevati in jo še bolj okrepiti.
Iz dosedanjih ocen gospodarskih gibanj je razvidno, da je pri izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju prišlo letos do bistvenih odstopanj zlasti na področju zunanjetrgovinske menjave, na področju cen ter pri investicijski in skupni porabi. V precejšnjem številu TOZD in drugih nosilcev' družbenega razvoja pa se hkrati še vedno ne zavedajo dovolj resnosti gospodarskega položaja, kakor tudi lastne odgovornosti za reševanje perečih gospodarskih vprašanj. Zato je treba s široko zasnovano dmžbeno akcijo spreminjati takšno zavest in s tem prispevati k učinkovin tejšemu uresničevanju pohtike gospodarske stabilizacije. V številnih OZD tudi ni pravega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami, ki so nosilci prizadevanj za oblikovanje stabilizacijskih in varčevalnih programov in med samoupravnimi in poslovodnimi organi, ki se ukvaijajo predvsem z reševanjem tekočih gospodarskih vprašanj.
V nekaterih OZD se že pojavljajo poskusi demagoškega prikazovanja gospodarskih razmer, nosilci le-teh pa so v večini primerov vodilni strokovni delavci. Bistvo te demagogije je prikazovanje nekaterih pomanjkljivih
sistemskih rešitev kot vira gospodarske nestabilnosti, kar naj bi zmanjševalo odgovornost TOZD, češ da niso kos administriranju ki omalovažuje rezultate njihovih prizadevanj za stabilizacijo. Te demagoške poskuse je treba zajeziti z družbeno akcijo, sicer lahko povzročijo hude -socialne in politične posledice. Nerazumevanje sklepov 4. seje CK ZKS ter sklepov izvršnih komitejev predsedstva CK ZKS in predsedstva CK ZKJ pa se pogosto skriva tudi za nekakšnim „preplahom“ pri vodilnih delavcih, češ da bodo samo oni odgovorni za nepravilnosti v poslovanju in gospo-daijenju.
Družbeno akcijo za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije je treba osredotočiti le na nekaj osrednjih gospodarskih vprašanj. Čeprav je za spremembo trendov v gospodarskih gibanjih nujen celovit pristop, je za družbeno akcijo in mobilizacijo potrebno razrešiti predvsem probleme zunanjetrgovinske menjave, inflacije ter investicijske in skupne porabe. V vsaki TOZD morajo oceniti, kakšni so ti problemi z njihovega zornega kota in potem izoblikovati svoje ukrepe za
njihovo odpravljanje. V vsaki TOZD, delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela pa morajo komunisti zagotoviti, da bodo vodilni in strokovni delavci pripravili analize in ocene o vključenosti njihove OZD v mednarodno trgovinsko menjavo ter pripraviti programe, ki bi prispevali k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Na osnovi takih analiz ocen je treba pripraviti podrobne programe, ki jih morajo obravnavati samoupravni organi in družbeno politične organizacije..
Komunisti morajo s svojo dejavnostjo zagotoviti, da se razprave ne bodo omejile na kritiko sistemskih rešitev in tekočih ukrepov ekonomske politike na področju zunanjetrgovinske menjave, ampak da bo v ospredju bistvo vprašanja, se pravi, kako naj vsaka OZD prispeva k izravnavanju izvoza in uvoza. Zato so komunisti skupaj z vodilnimi in strokovnimi delavci odgovorni tudi za uresničevanje teh programov. Vse tiste, poudarja izvršni komite v svojih izhodiščih, ki bodo nasprotovali takšni usmeritvi, je treba odstraniti iz zveze komunistov in z vodilnih položajev.
V OZD pa tudi občinah in v republiki je treba posvetiti vso pozornost naraščanju cen, ki bistveno vpliva na visoko stopnjo inflacije. Družbeno akcijo na tem področju je treba zastaviti predvsem z vidika lastne odgovor-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Na zadnjem sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov v Iskri — Industriji za avtomatiko TOZD TELA so na skromni sbvesnosti v vrste komunistov sprejeli sedem novih mladih članov. Upajo, da bo pomlajena osnovna organizacija odslej še aktivneje zaživela in prispevala svoj delež pti premagovanju vsakodnevnih problemov TOZD. Zaradi službene odsotnosti enega izmed novosprejetih članov ZK ni m sliki.
RAZGOVOR Z BOŠTJANOM BARBORICEM, DIREKTORJEM PODROČJA ZA STIKE Z JAVNOSTJO
Pomemben je posluh za obveščanje
Šarmantnega sobesednika sem zatekla sredi dela. Čeprav je načelno kar rad pristal na pogovor, pa to praktično ni bilo tako lahko izvedljivo, saj je imel teden, ki je prihajal, dobesedno razprodan. No, končno sva našla rano jutranjo uro, ko še ni imel napovedanega nobenega sestanka, vendar pa sva tudi tokrat morala pogovor prekiniti in ga spet drugič nadaljevati, po skoraj tedenskem premoru. Tudi med razgovorom ni imel miru. Neprestano so ga vznemirjali telefoni, vendar je na klice vedno enako mimo in razsodno odgovaijal.
Boštjanu Barboriču se pozna, da je dolga leta delal v diplomatski službi. Na vsako vprašanje odgovori kratko, • Pa vendar zgoščeno in natančno. Meni pa so tako pravzaprav odpadla marsikatera vprašanja, pa pod in medvpra-šanja, ki sem jih imela pripravljenih cel šop.
Kako bi se predstavili, sem ga vprašala. Tako ponavadi začenjam razgovore. Toda tokrat je to vprašanje izzvenelo skoraj v prazno. Hitro sem namreč sprevidela, da mož ni eden tistih, ki komaj čakajo, da javnosti povedo kaj o sebi. Tako je namreč predan nalogam, ki so mu poverjene: osebnih vprašanj kar ne zna razumeti osebno, kot da njegova osebnost, pogledi in stališča, pa tudi izraz in navade, zanj nimajo pomena in se jim ne posveča. Kadarkoli sva namreč načela osebno vprašanje, mu je misel kar naenkrat spet preskočila na vprašanja, ki zadevajo njegovo delo in ga angažirajo v celoti. Tudi v prostem Času, če ga sploh ima. Namesto o sebi mu beseda mnogo lažje steče o dejavnosti, v kateri opravlja pomembne naloge. Posebej je že uvodoma poudaril:
„Ne gre za mojo osebo. Gre za to, da smiselno poudarimo dejavnost. Stiki z javnostjo namreč niso le to, kar se da razumeti iz teorije in prakse. Služba za informacije se pri nas še razvija, zamisel tako imenovane »puhlic relation“ službe je namreč treba prilagoditi našim ustavnim okvirom. To službo si tolmačim kot poskus realizacije ustavnih določil o zagotavljanju javnosti dela. Smo namreč gospodarska organizacija, ki ji je družba poverila upravljanje z dobršnim delom proizvajalnih sredstev. Zato je le-ta zainteresirana, da spremlja naše delo, ga presoja in pre-yeija, v kolikšni meri usklajujemo naš interes z interesi širše družbene skupnosti.
Se pravi: družbe ne zanima samo, de smo dobri gospodarji, če prodajamo dobre izdelke, ki jih ona, razumljivo, pričakuje, temveč tudi v kolikšni meri prispevamo k usklajevanju načel modeme organizacije Poslovnega sistema z našim družbeno ekonomskim sistemom, s samoupravnimi družbenimi odnosi znotraj OZD m v širši družbeni skupnosti."
Katere vrste informacij so torej Predmet vaše službe? Kako jih razmejujete do drugih, kijih ta služba ne Nema in kako opredeljujete naloge te službe?
»Paziti moramo, da naša služba ne bi posegla na področje komercialne propagande in s tem neposredno na Pospeševanje prodaje naših izdelkov.
to imamo v Iskri druge službe. Naloga te službe je posredovati o delu m prizadevanjih objektivne informa-cije, na osnovi katerih si javnost lahko sama ustvari sodbo. V informiranju javnosti poskušamo biti, seveda, ved-no pošteni, tudi tedaj, ko gre za infor-macijo, ki morda ni ravno prijetna,."
Kako je zagotovljena javnost dela?
»Dejavnost informiranja se v smislu zagotavljanja javnosti dela ne izčrpuje y samem področju. Služba za stike z javnostjo je pač samo ena od specializiranih služb, ki se s problematikb informiranja ukvarja. Ustavna obveznost javnosti dela terja od slehernega subjekta, sleherne odgovorne osebe v naši organizaciji, da neposredno zagotavlja javnost svojega dela. To Pomeni, da te obveznosti ni mogoče Prenašati na neko službo, kakor ni mogoče prenašati odgovornosti za resničnost informacije. Še zlasti v Primeru razvejanega in kompliciranega °rganizma, kot je npr. Iskra, kjer ena Sama služba ne more strokovno obvladati vse problematike. Kar poglejmo: v Iskri je samo pravnih oseb ^r 75, — 65 TOZD, 9 delovnih organizacij, in ZP, — znotraj teh pa je še yrsta vodilnih delavcev, poslovodnih m samoupravnih organov in funkcio-
narjev, družbenopolitičnih organizacij,- ki so dolžni polagati obračun o svojem delu. Zato je posebna naloga te službe najprej v smislu zakonskih obveznosti zagotoviti individualizi-ranje odgovornosti za informiranje."
Kako naj po vašem deluje služba za stike z javnostjo dela v samoupravnih pogojih?
»Vzemimo tole: doslej se je dogajalo, da je novinar le težko prišel do odgovornih tovarišev, _ ki bi mu dali želeno informacijo. Že zaradi tega mora pač biti v samoupravnih organizaciji jasno opredeljeno, kdo mora zagotoviti ustrezen in pravilen odgovor. V tej smeri naša služba skrbi za pretok informacij in si prizadeva preprečiti zapiranje informacij po eni strani, po drugi pa zagotavlja povratni vpliv na dogajanja v naši sredini, s tem da opozarja na reagiranje javnosti. Zato nenehno sledi informacijam v sredstvih javnega obveščanja in seveda skrbi, da je širši javnosti dostopna kompletna informacija."
Vaša vloga, oz. vaše mesto v vsem tem?
»Glede na pomen službe je moje delo, kot vodje službe, nujno vtkano v delovanje poslovodnih struktur Iskre. Da bi mogel svoje dolžnosti dobro opravljati, moram biti pri viru informacij, zato sem član poslovodnega odbora, najtesneje sodelujem s samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami. Le na ta način lahko tekoče spremljam dogajanja v ZP. Posebna težava, s katero se še vedno ubadam, je nepopolen vpogled v dogajanja v vsem ZP, v vseh 65 TOZD. Kot na ostalih področjih ZP, bi morali že imeti tudi področni kolegij za stike z javnostjo, ki bi ga sestavljali predstavniki branžnih organizacij, zadolženi za stike z javnostjo. Vendar še ni začel delovati, ker še niso vse branžne organizacije imenovale svojih predstavnikov. Zagotavljal bi notranje pretakanje informacij v ZP, skrbel za usklajeno delovanje - ne v smislu monopola, temveč dogovarjanja, da bi se za vsako vrsto informacije, glede na njen pomen, zagotovil ustrezen način posredovanja javnosti.*1
Na kakšen način naj bi zagotovili ustrezno posredovanje?
»Zagotavljanje javnosti dela poteka preko obstoječdi javnih občil v Sloveniji, kolegij pa bo moral skrbeti za to, da bo vsaka informacija posredovana tistim občilom, ki ustrezajo njenemu pomenu. Iskra je namreč poVsod prisotna, ne moremo pa pričakovati, da bo npr. republiško glasilo vsak dan pisalo o Iskri. Vendar pa, moramo poskrbeti, da bo dobilo tisto informacijo, ki je pomembna tudi za širšo javnost, se pravi, za vso Slovenijo. Gre torej za ustrezno rangiranje pomena.
Poudaril bi še, da bodo tudi TOZD morale zadolžiti osebo, ki bo odgovorna za zagotavljanje javnosti dela. Šele potem bo mogoče izoblikovati celovit sistem pretoka informacij. Vse prepogosto se namreč dogaja, da za pomembne dogodke sploh 'ne zvemo, ali pa jih zaradi pomanjkljivega dogo-vaijanja nehote podcenimo."
Kako bi označili obveščanje delavcev v TOZD v Iskri in ali menite, da gre pri tem za kakšne posebnosti?
»Razlika je od TOZD do TOZD. Težko je posploševati. Menim pa, da je treba poskrbeti, da bo sleherna TOZD imela svoj bilten, ki bo vsaj periodično obveščal delavce o zadevah, ki se tičejo le njihove TOZD. Vsi bilteni v posameznih TOZD Iskre naj bi tvorili del enovitega sistema informacij'ZP. Danes je delavcem, ki združujejo delo v Iskri, na voljo osrednji časopis Iskre, ki izhaja tedensko. Poleg tega imajo nekatere delovne organizacije še svoja glasila, ki bi verjetno morala prerasti v štirinajstdnevnike. Da pa bi izoblikovali kompleten sistem obveščanja preko rednih glasil, pa bo potrebno realizirati tudi zamisel o biltenih TOZD.
Seveda pa informiranje prek časopisov ni edini način. Pokazalo se je celo, da je v mnogih primerih v TOZD ustno obveščanje primernejše. Sočasno pa se bomo, seveda, še naprej posluževali razglasnih desk, pa razglasnih postaj in občasnih sestankov(tako imenovanih ustnih časopisov)."
Do sedaj sva govorila o sredstvih, ki so na razpolago za obveščanje (o časopisu, o oglasni deski, ustnem časopisu). Zdi pa se, da je pri tem bistvenega pomena vsebina informacij, ki pa je, ne glede na razvitost sredstev infor-
macij, lahko bistveno različna, v vsakem primeru pa odvisna od razumevanja informiranja s strani tistih ljudi, katerih službena dolžnost je informacije izvirno oblikovati in jih lansirati skozi sredstva obveščanja. Zdi se, da je odločilnega pomena za kvaliteto informiranja odnos do obveščanja in posluh zanj?
»Vsekakor. Posluh za obveščanje bi apliciral na odnos do obveznosti, ki ga ima vodstveni delavec do javnosti, ki pa je z ustavo jasno opredeljen.
Mirne duše lahko ugotovim, da na tem področju pri nas ni posebne zagnanosti. Na to dejavnost, na obveščanje sploh, pogosto napačno gledamo kot na specializirano dejavnost, oz. kot na obvezo, ki ji zadostimo že s tem, če ustanovimo službo za obveščanje in nanjo prenesemo vse obveznosti informiranja. Kvalitetno obvešča lahko samo tisti, ki določeno dejavnost (finance, kadrovska problematika, trgovina) obvlada, vendar pa, kot vemo, pri nas informacije posredujejo, oblikujejo in prenesejo pretežno novinarji, ki pa ne morejo biti specialisti za vse. To je osnovni defekt v našem sistemu informiranja. Krivdo za to v precejšnji meri pripisujejo izobraževalnemu sistemu. Ta nam namreč ne usposobi strokovnjakov tudi za komuniciranje. Dostikrat imamo opraviti z ljudmi, ki sicer imajo visoko izobrazbo, komunikativno pa so popolnoma nepismeni. Od tod stalne pritožbe s strani samoupravljavcev - zlasti delegatov, češ da jih zasipamo z nerazumljivim gradivom, pisanim v žargonu, ki ga razume samo strokovnjak."
V čem pa mislite, je razlika med tako imenovano službo »puhlic rela-tion" v svetu — na Vzhodu in Zahodu ter pri nas?
»Na Zahodu je v funkciji trženja oz. prodaje blaga. Trudi se, da ustvari v javnosti čim lepšo predstavo o podjetju kot proizvajalcu blaga.
Pri nas je ta tržna funkcija poverjena službi ekonomske propagande, in od tod tudi posledica', da se novinar, ki se ukvaija - poklicno! - s politič-■ nim ali družbenim obveščanjem in ki mora posredovati objektivno resnico javnosti, ne sme ukvarjati z ekonomsko propagando. Sicer pa mislim, da je funkcija službe za »puhlic relation" opredeljena z ustavnimi določili o zagotavljanju javnosti našega dela. Torej je njena naloga, posredovati družbeni skupnosti celovito in resnično informacijo.
Na Vzhodu pa, kolikor vem, takšne službe ni.
Kaj pa vaš osebni odnos do vašega dela?
»Rad delam to, kar delam. To delo mi omogoča, da vsestransko spoznavam gospodarstvo in s tem uvajanje in funkcioniranje samoupravnega sistema, kar mi iz diplomatske službe ni bilo mogoče konkretno zasledovati.
Še posebej je privilegij biti v tako veliki organizaciji, v tako vsestransko razvejanem organizmu, kot je Iskra, ki ima hkrati tudi razvite odnose z zunanjim svetom. Potemtakem nisem daleč od poklica, ki sem ga prej opravljal in za katerega sem se izšolal."
Ko ste že omenili izobrazbo, kako pa ste se odločili za diplomatsko šolo?
»Po naključju sem bil v novinarsko in diplomatsko šolo poslan. Izobrazil sem se torej za ta dva poklica, in v njih vse življenje, izmenično zdaj v enem zdaj v drugem, tudi delam. Glede na takšno kolobaijenje, je to dobro in koristno. S tem mislim na delo v tujini in doma. Predolgo biva-
nje v tujini nehote pripelje do tega, da človeku začno odmirati korenine."
Kako delate, kdaj najlažje delate?
»Najlažje delam, kar me veseli Ura ni bistvena. Biološki ciklus prilagodim tako, da imam normalno 8 ur počitka."
Kako vaše zasebno počutje vpliva na vaš delovni dan ?
»Nimam problemov. Kadar sem skoncentriran, pozabim na vse drugo, sicer pa z delom nimam težav, ker rad delam. Gre le za vprašanje inspiracije, kadar pišem. Za pisanje seveda nisem razpoložen vsak dan. Sicer pa imam poleg kreativnega tudi dovolj rutinskega dela in si tako izberem, kar mi tisti dan bolje leži."
Vaš konjiček?
»Več jih je. Med njimi seveda šport, ki je odvisen od sezone. Zelo rad imam gobarjenje. Zelo rad tudi berem. Rad sem na tekočem z novejšimi teoretičnimi spoznanji na področju družboslovja, s pomembnimi leposlovnimi deli, z dramo. Vendar pa mi prepogosto zmanjkuje časa."
— No, ko sva že ravno prešla na pogovor o literaturi, pa mi,prosim, še povejte, kaj menite o odnosu delavec — kultura? , še posebej v Iskri?
»Iskra igra pomembno mentorsko vlogo, vendar pa mislim, da je po sili razmer, šla preveč v ekstenzivno podpiranje na škodo kvalitete. Seveda je to spet razumljivo, glede na to, da je prisotna na celotnem področju Slovenije in da so njene OZD že od nekdaj bile povsem samostojne v odločitvah koga in kje bodo podpirale. Mnoge od njenih organizacij delujejo na nerazvitih področjih, kjer so skoraj izključni financer svojega kulturnega okolja.
Če premislim, je ekstenzivno podpiranje morda le pozitivno, saj to pomeni, da smo posvetili večjo pozornost kulturnemu življenju na podeželju — s tem pa se nismo omejili
le na podpiranje vrhunskih umetnosti. Zanje itak skrbi republika.
— Ob koncu bi vas, glede na to, da ste delali na tako izpostavljenih delovnih mestih v diplomaciji — bili ste konzul, sekretar za informacije pri izvršnem svetu, sedaj pa ste spet na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu, rada vprašala, kaj menite o tem, ali sta gospodarstvo in diplomatska dejavnost dovolj povezani, posebej glede na prisotnost našega gospodarstva na svetovnem tržišču?
»Omejil bi se na splošno ugotovitev, da je v diplomaciji premalo konkretnega poznavanja našega gospodarskega razvoja, gospodarskih potreb in to iz preprostega razloga, ker se ljudje s časom odtujujejo, živijo s problemi tujih dežel bolj kot s problemi domovine. Obenem pa je potrebno za poznavanje določenega področja imeti tudi ustrezne izkušnje. Treba je delati in živeti z gospodarstvom - to vem iz lastne izkušnje. Sam sem namreč v prejšnjih službah spremljal vse, kar je bilo napisanega o tem, kaj se pri nas dogaja, vendar sedaj lahko rečem, da je bilo moje poznavanje površno. Šele povratek v Slovenijo ter delo v IS in v Iskri mi je omogočilo, da sem pobliže spoznal gospodarstvo. Zato podpiram ideje in predloge o tem, da bi bilo dobro zagotoviti kolobarjenje diplomatskega kadra.
Po drugi strani pa tudi gospodarstvo samo ni dovolj prizadevno, da bi se posluževalo naše diplomacije v realizaciji svojih ciljev. Verjetno je to posledica dejstva, da naša diplomacija dolgo vrsto let ni imela posluha zanj in se je v glavnem ukvarjala le s političnimi vprašanji. Zdaj se je stanje izboljšalo. Pripravljenost je tu, vendar gospodarstvo še ne zna tega v zadostni meri izkorisiti. Seveda pa ostaja še star problem, namreč diplomacija ne razpolaga z zadostnim številom ekonomsko izobraženih kadrov, zato bo treba okrepiti predvsem kadrovsko strukturo z ljudmi iz gospodarstva", je končal razgovor prijetni sogovornik.
Mara Ovsenik
Skupščina ZP Iskra posreduje
Na osnoi sklepa 9. zasedanja Skupščine ZP ISKRA z dne 17. VII. 1975 objavljamo v tej prilogi glasila obrazložitev in predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v ZP ISKRA ter s tem pričenjamo postopek oblikovanja določil samoupravnega sporazuma in njegovega sprejemanja v TOZD.
Pripombe in predloge iz razprav v TOZD k predlaganemu predlogu za končno oblikovanje določil samoupravnega sporazuma dostavite do 30. VIII. sekretariatu Skupščine, hkrati z imeni izvoljenih delegatov, ki bodo v usklajevalnem postopku izdelali predlog samoupravnega sporazuma na osnovi prispelih pripomb in ga posredovali delavcem v TOZD v sprejemanje.
SEKRETARIAT SKUPŠČINE
OBRAZLOŽITEV RAZLOGOV ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV INTERNE STIMULACIJE IZVOZA V ISKRI NA KONVERTIBILNO PODROČJE
Recesija na zunanjem trgu zaostruje prodajne pogoje, med katerimi je na prvem mestu pritisk na znižanje prodajnih cen. Visoka stopnja domače inflacije pa občutno vpliva na porast proizvodnih stroškov. To sta dva glavna razloga, da je proizvodnja za izvoz postala nekonkurenčna in nerentabilna, kar je bistveno vplivalo na zmanjšanje interesa za izvoz.
Posledica navedenih dveh glavnih razlogov je zaostajanje izvoza še v zadnjem kvartalu lanskega leta, ki se je še bolj povečalo v vseh mesecih prvega polletja tega leta. Smatramo, da je poleg zunanje stimulacije izvoza, ki se je nekoliko poboljšala v mesecu maju tega leta, nujno potrebno uvesti tudi interno stimulacijo med organizacijami združenega podjetja Iskre.
Iskra Commerce - TOZD zunanji trg je že v juliju lanskega leta, ko so bili vidni prvi znaki upadanja izvozne aktivnosti,predlagala interno stimulacijo izvoza. Da bi zadostili formalno pravnim pogojem, smo predlagali korekcijo oz. dopolnitev enega od členov samoupravnega sporazuma ZP Iskra. Ker seje pokazalo, da bi korekcija samoupravnega sporazuma Iskra proceduralno bila komplicirana, predlagamo, da se to vprašanje uredi s posebnim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v ZP Iskra, katerega osnutek vam predlagamo v odobritev.
TOZD ZUNANJI TRG’
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA STIMULIRANJE IZVOZNE DEJAVNOSTI V ZP ISKRI
Delavci TOZD združeni v delovnih organizacijah:
1)	ISKRA, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko Kranj
2)	- ISKRA, industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
3)	ISKRA, industrija EMO Celje
4)	ISKRA, industrija avtoelektr.čnih izdelkov, Nova Gorica
5)	ISKRA, industrija za avtomatiko, Ljubljana
6)	ISKRA, industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
7)	ISKRA COMMERCE, Ljubljana
8)	ISKRA, inštitut za produktivnost dela in metrologijo
9)	ISKRA, center za avtomatsko obdelavo podatkov
sprejmejo naslednji
(Nadaljevanje na 4. strani)
Za boljše informiranje
Iz prispevka našega sodelavca tov. B. Žontaija, ki ga je pripravil za posvetovanje JUSK-a v Portorožu, smo povzeli del, kije zanimiv tudi za širšo javnost in ga zato objavljamo v današnjem glasilu:
Pri procesu informiranja (seznanjanja z nečim novim) sodelujeta podatek, ki vsebuje informacijo in prejemnik informacije. Oba sta odločilna pri tem, da bi bil prejemnik dobro (kakovostno) informiran.
Najpogosteje pa posredovalec informacij lahko le zelo malo vpliva na prejemnika v želji, da bi posredovani podatki imeli zaželeni učinek. Zato bomo tu podali lastnosti dobre informacije tako, kot to določajo razmere v praksi poslovnega procesa.
Za dobro informacijo je značilno: da je pravočasna (aktualna), popolna (bistvena, zgoščena),	objektivna
(točna, resnična), zanesljiva (verjetna).
To pa še ni dovolj, da bi posredovani podatki bili uporabljeni za željeni namen. Zato je potrebno še:
da je informacija razumljiva, pomembna (potrebna, smiselna), sprejemljiva (preverljiva),	operativna,
cenena.
Na kratko si oglejmo pomen navedenih značilnosti dobre informacije v naši praksi.
Za samoupravljalca obstajajo poročila, bilance, naštevanje dejstev, ki ga o nečem sicer obveste, to pa je tudi vse. Da bi lahko vplival na odločitve, pa potrebuje še informiranje o interesih in željah, o načrtih, o dnevnih dogodkih pri poslovanju, potrebuje torej informiranje za ta trenutek in za v prihodnje, manj pa o že izzvenelih dejstvih.
Da bi dosegli popolno informiranje, je v praksi predrago. Zato iščemo ravnotežje med bistvenostjo (zgoščenostjo) in popolnostjo. Seveda pa je ta značilnost močno odvisna od primera, ki ga informacija obravnava, pa tudi od prejemnika in tega, kaj je zanj bistveno in kaj ne.
V .poslovnem procesu je obseg podatkov v neposrednem procesu dela
ogromen in porazdeljen in se potem v smeri k pripravi dela in vodilnim nivojem vse bolj zgoščuje na bistvene podatke.
Informiranje je vredno le, če je objektivno. Zelo grobo se bomo izrazih, če zapišemo, da je skrajna objektivnost resnica in druga skrajnost laž. To pa še ne pomeni, da je napačen podatek laž. Zagotovo pa objektivnost zahteva možnosti merjenja ah preverjanja podatkov. V tem okviru srečamo še pojem zanesljivosti podatkov ah informacij, ki podaja stopnjo verjetnosti. To najlaže navežemo na napovedne informacije, ki so ah pa niso verjetne. Posebno pri planiranju in razvojnih načrtih se srečujemo z verjetnostjo napovedi v programih.
Z razumljivostjo informacij se srečujemo na vsakem koraku: kot občani z znaki, izveski pa napisi in imeni, ki niso v slovarju. Kot turisti se srečujemo z nerazumljivimi jeziki, kot poslušalci z učenimi razpravami in tujkami v njih, kot samoupravljale! z obsežnimi tabelami in pregledi, kot delavci z nepojasnjenimi navodili za delo ah brez njih.
Brez ustrezne razumljivosti informacij sodelujemo v pogovoru gluhih!
Kaj je komu pomembno, je odvisno od dolžnosti, ki jih opravlja v
delovnem procesu. Pomembnih informacij tudi ni moč posredovati vsakomur, pa zato srečamo oznake o zaupnosti informacij.
Kot ljudje smo neradi grajani. Slabe ocene našega dela so nam neprijetne, jih težko sprejmemo, kaj šele, da bi se po njih ravnali! Tako je sprejemljivost subjektiven pojav, ki ga skušamo izravnati z dokazi, torej preverljivostjo podatkov, uporabljamo dokumente, kar smo srečah že pri objektivnosti.
V zvezi s podatki so tudi stroški. Da bi si pridobili določeno znanje, potrebujemo knjigo (ta velja določeno vsoto), kupimo si časopis, sodelujemo v razgovorih. Za informacije o neki novi tehnologiji moramo odšteti del dohodka, ko kupujemo know-how (vedeti-kako). Služba tržništva in predstavništva so pomemben del informacijske verige na tržišču, ki pa tudi stane. Tako ima določeno vlogo pri dostopnosti informacij tudi cena, ki jo moramo zanje odšteti.
Za zaključek navajamo še potrebo po praktični vsebini — operativnosti naših informacij. V poslovnem procesu so informacije, Id so neuporabne, brez vrednosti. To sicer ne pomeni, da informativnih podatkov ne potrebujemo, vendar je „žeja“ po praktično uporabnih podatkih mnogo večja in so zato pomembnejši.
FAP
Komunisti Iskra Commerce se zavedajo odgovornosti
Komunisti 00 ZK Iskra Commerce, TOZD Zunanja trgovina, so na svojem sestanku v torek, 8. 7. 1975 obravnavah aktualna gospodarska in pohtična vprašanja ter s tem v zvezi smernice, ki jih vsebujejo dokumenti iz zasedanja predsedstva CK ZKJ in
(Nadaljevanje s 3. strani) SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA STIMULIRANJE IZVOZNE DEJAVNOSTI V ZP ISKRI
Člen 1
Delavci ISKRE, organizirani v raznih oblikah združenega dela, so sporazumni, da je izvoz proizvodov ISKRA ena izmed osnovnih nalog temeljnih organizacij združenega dela, podpisnic tega sporazuma.
Nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela, zahtevajo še bolj uspešno uveljavitev in vključitev ISKRE v mednarodno delitev dela, vsled česar podpisnice sklepajo ta sporazum za pospeševanje izvoza svojih proizvodov.
Člen 2
Sredstva za stimuliranje izvozne dejavnosti združujejo podpisnice tega sporazuma.
Osnova za združevanje sredstev posameznih temeljnih organizacij združenega dela je uvoz materiala za reprodukcijo, ki se plačuje iz deviznih sredstev, formiranih v odnosu z ustreznim izvozom.
Člen 3
Sredstva iz 2. člena tega sporazuma se usmerjajo v stimulacijo izvoza proizvodov podpisnic sporazuma.
Člen 4
Višina prispevka iz 2. člena in stimulacija iz 3. člena tega samoupravnega sporazuma se določi z vsakoletnim gospodarskim planom ZP ISKRA.
Obračun in banka ISKRE.
Člen 5
evidenco za izvajanje tega sporazuma opravlja interna
Člen 6
Ustrezne sklepe za izvajanje tega sporazuma v letu 1975 sprejme Skupščina ZP ISKRA.
Člen 7
Ta sporazum velja od dneva, ko bo sprejet na zadnjem zboru delavcev TOZD podpisnic
Člen 8
Sklenjeni samoupravni sporazum se objavi v glasilu ISKRA. Iste določbe veljajo tudi za objavo sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
Ljubljana, 26. VI. 1975
za TOZD
DO ISKRA, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko Kranj
(pooblaščeni predstavnik)
gradivo komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Center. Pregledali so tudi svoje delo, delo svoje OZD Zunanja trgovina ter v obširni razpravi ugotovili, da so nastopile velike težave tudi v zunanjetrgovinski menjavi. To problematiko in težave, pa je v dobršni meri možno rešiti samo v sodelovanju z vsemi OZD Iskre, ter s povečano aktivnostjo in odgovornostjo vsakega posameznika. Predsedstvo skupščine ZP je že obravnavalo akcijski program izvoza in informacijo o zunanjetrgovinski problematiki, nakar ju bo obravnavala tudi skupščina na prvem zasedanju. Po sprejetju pa bo akcijski program postal akcijski smerokaz za vse delavce Iskre, česar se v celoti zavedajo komunisti 00 ZK ZT.
Ker želimo o delovanju 00 ZK ZT seznaniti še ostale bralce, tukaj navajamo še nekaj dodatnih sklepov k že omenjeni problematiki:
—	posvetiti je treba vso skrb varčevanju in bolj učinkovitemu izkoriščanju delovnega časa;
—	zaostreni in dostikrat neselektiv-ni zunanjetrgovinski predpisi res predstavljajo močno oviro in povzročajo težave, vendar je več vzrokov v Iskri sami. Zato probleme izvoza, gospodarnosti in ekonomičnosti poslovanja, likvidnost, urejenost v poslovanju itd., lahko v bistveni meri, ne glede na objektivne okoliščine, rešujemo predvsem z lastno koordinirano aktivnostjo. Temu naj bi pripomogla tudi interna banka ISKRE, ki jo je treba formirati;
—	zunanjetrgovinski mreži in njenim kadrom morajo ZK ter drugi samoupravni organi in politične organizacije redno posvečati vso potrebno pozornost;
—	v najkrajšem času je treba urediti tudi zasedbo vodhnih in vodstvenih mest v TOZD ZT in kadrovski problematiki nasploh.
Tega dne je 00 ZK ZT sprejela v članstvo ZK osem mladih delavcev te TOZD.	L S.
Opravičilo
Mladim iz 00 ISKRA POSLOVNE STAVBE se opravičujemo za neprijeten spodrslaj pri poročilu o delu mladih ZP, ki je izšel pod naslovom „Mladi ne poznajo počitnic" v glasilu ISKRA, št. 25 - 4. julij 1975.
Odstavek „deTovna skupnost Iskra poslovne stavbe ima pri svojem delu največ težav že zaradi svoje sestave, je pa še veliko drugih vzrokov, ki bi se jih dalo premostiti itd ..... bi se moral glasiti takole:
..Koordinacijski svet ZSMS Skupnih dejavnosti ima pri svojem delu težave, ne zaradi svoje sestave, saj so vse 00 prak-. tično v eni hiši, pač pa so tudi drugi vzroki, ki bi se jih dalo premostiti. Predlagali smo.
Celovita družbena akcija
za stabilizacijo
(Nadaljevanje z 2. strani)
nosti za povečanje cen. Zato morajo TOZD temeljito proučiti strukturo lastne prodajne cene, zlasti stroške, ekonomičnost, rentabilnost itd. Analizirati je treba tudi vpliv cen na povečanje zalog surovin, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov ter s tem tudi na zmanjšanje likvidnosti ter na upadanje konkurenčnosti doma in na tujem. Komunisti v TOZD morajo zagotoviti, da se bo nehal splošni pritisk na dvig cen, za katerim se skrivajo težnje, da bi manjši dohodek zaradi nizke produktivnosti nadomestili z višanjem cen ah pa da bi ne glede na širše družbene interese obdržah dosedanjo stopnjo akumulativnosti in s tem tudi stopnje rasti Kjer bi prišlo do nepredvidenega povečanja cen, je treba cene vrniti v okvire, določene s samoupravnimi sporazumi ali ukrepi ekonomske politike, kršitelje pa poklicati na odgovornost.
Izvršni komite poudarja v svojih izhodiščih' da je treba v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela preučiti ali so zagotovljena sredstva za kritje tekočih in planiranih investicij. Celoten obseg investicij je treba uskladiti z določili resolucije o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije v letu 1975. Razpoložljiva sredstva naj bi usmerili v prioritetne investicije.
Prav tako je treba zagotoviti, da skupna poraba ne bi naraščala čez predvidene okvire. V primeru, da bi se v SIS steklo več sredstev, kot je predvideno, pa teh dodatnih sredstev ne bi smeh porabiti. Najodločneje je treba ukrepati proti vsem pobudnikom kršenja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, prav tako pa je treba zaostriti odgovornost do vseh organizatorjev najrazličnejših protestov, pritiskov, prekinitev dela itd. V vseh TOZD je treba preučiti tudi dosedanje rezultate povezovanja in združevanja del in sredstev |er izobh-kovati predloge za nadaljnje integracijske procese. Zlasti pa se je treba bojevati proti vsem pojavom podjetniške ah skupinsko lastniške miselnosti
Družbeno akcijo za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, ugotavlja izvršni komite, je treba usmeriti predvsem v TOZD, SIS in občine, hkrati pa okrepiti delo republiških organov in organizacij. Pri tem imajo veliko odgovornost družbenopolitične organizacije v TOZD, še posebej pa zveza komunistov in sindikati.
V občinah je nujna popolna mobilizacija vseh družbenopolitičnih organizacij in organov, še posebej izvršne-
ga sveta skupščine občine. Čimprej je : treba ustanoviti posebne občinske koordinacijske odbore, ki bodo v organizacijah združenega dela dajali pobude za obravnavanje določenih vprašanj in pojasnjevah stališča druž-benopolitičnih organizacij, prav tako pa naj bi tudi posebej opozarjali na naloge, ki so specifične za določeno občino. Spremljanje, usklajevanje in vzpodbujanje akcij vseh družbenih dejavnikov v občini je teba zagotoviti v okviru občinske konference SZDL.
Sekretarji občinskih komitejev in medobčinskih svetov zveze komunistov so neposredno odgovorni, da se bo družbena akcija za uresničevanje sklepov obeh sej predsedstev in resolucije o družbenoekonomskem razvoju nadaljevala letos tudi čez poletje. Prvo oceno idjenopolitične dejavnosti morajo komiteji občinskih konferenc ZKS pripraviti najkasneje do 25. avgusta. Tako kot v občinah se je treba organizirati tudi na republiški ravni. Pri republiški konferenci SZDL bodo oblikovali organizacijski odbor, ki naj čimprej organizira pogovore z občinskimi aktivi, da bi pojasnili in poeno-tili stališča družbenopolitičnih organi- | zacij. Spremljanje, usklajevanje in vzpodbujanje akcij vseh republiških dejavnikov je treba organizirati v okvi- l m organizacijskega odbora pri repu- i bliški konferenci SZDL.
Dejavnost republiških organov in organizacij je treba še posebno usmeriti k oblikovanju ukrepov ekonomske poHtike in sistemskih rešitev tako v republiki kot v zvezi Zagotoviti je treba tudi spoštovanje sprejetih ukre- j pov ekonomske politike. Zavedati se je treba, poudarja izvršni komite, da ^ živimo v prehodnem obdobju, ko sistemske rešitve še temelje na starih, pretežno etatističnih odnosih, ne pa na samoupravnih socialističnih odno- I sih, ki smo jih'zastavili z novo ustavo. Narava administrativnih ukrepov je vedno takšna, da se z njimi ne more zajeti bogastvo oblik stvarnega življenja, razen tega pa se samo z njihovo uporabo ne more doseči bistvenih uspehov pri odpravljanju vzrokov inflacije. Zato je treba v organizacijah združenega dela težiti, da se gospodarski problemi rešujejo s povečano produktivnostjo dela in z večanjem dohodka, kar je tudi. edina pot k stabilizaciji gospodarstva na trdnejših temeljih.
Ob koncu razširjene seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS je bfla poudarjena odgovornost izvršnega sveta skupščine SRS, gospodarske zbornice SRS in nekaterih drugih republiških dejavnikov za uresničevanje pohtike gospodarske stabilizacije in na tej osnovi so bile dane tudi nekatere smernice za njihovo dejavnost.
Obisk pevskega zbora
Navdušila nas je ubrana pesem gostov.
Delavci tovarne kondenzatorjev Semič smo z navdušenjem sprejeli novico, da nas obišče pevski zbor iz Finske iz tovarne Tervakovsky.
Ta zbor je pred nekaj tedni praznoval svojo štiridesetletnico obstoja in v okviru te odpotoval na turnejo po Jugoslaviji. V naši tovarni so se oglasili kot dolgoletni poslovni sodelavci.
naj se mladi ZP, IPS in IC odločijo za skupne akcije, saj je znano, da vse osnovne organizacije same zase dobro delujejo."
Neljuba pomota je nastala zaradi nesporazuma med novinarjem in piscem članka ter zaradi tehničnih napak pri tipkanju.
Zahvaljujemo se kolektivu delovne skupnosti Iskra Poslovne stavbe, predvsem pa mladim, ker so opravičilo sprejeli z razumevanjem in se obvezujemo, da do takih neljubih pomot ne bo več prihajajo.
Marina Glavan
Srečanje zbora in naših delovnih ljudi je bilo obenem srečanje dveh kolektivov, ki že dolgo sodelujeta, saj že vsa leta kupujemo pri tovarni, iz katere je pevski zbor, papir za izdelavo kondenzatorjev.
Naše goste smo najprej toplo sprejeli in se nato nekaj časa zadržali prijetnem pogovoru o obojestranskih odnosih, o delu in razvoju tovarne, p° razgovoru pa je sledil ogled proizvod; nje. Gostje so si z zanimanjem ogledali postopke in uporabo materiala, ki g3 oni izdelujejo. *
Za zaključek obiska je pevski zbor na dvorišču tovarne zapel več pesmi iz svojega pevskega sporeda, s katerim so nastopali tudi za ljubljansko televizijo-
Od gostov smo se poslovili s prijetnimi občutki in željo, da bomo v bodoče še tesneje sodelovah in skup' no reševali težave.	. ^
Komerciala usklajuje potrebe in možnosti
Komercialna služba Iskre - Industrije za telekomunikacije, elektroniko iri elektromehaniko je po šestih mesecih dela v novi organizacijski obliki že dosegla določeno stopnjo uveljavitve kot skupno področje - tako nasproti TOZD, kot v svoji vlogi, ki jo opravlja kot skupno področje za TOZD na tržišču.
Tržišče je novo organiziranost ZP Iskra in s tem novo vlogo komerciale v tej organizacijski obliki ugodno sprejelo. Povezava s kupci je dosegla potrebno stopnjo v smislu izmenjave informacij in razumevanja medsebojnih težav. S kompleksnim vključevanjem komerciale v poslovno problematiko branže se njena aktivnost deli v dve področji: obravnava izvozne problematike in obravnava problematike domačega tržišča. Pri izvozni problematiki se komerciala glede na novo kvahteto, ki se pojavlja pri njeni odgovornosti, postopno vključuje vanjo. Zato so potrebni kvalitetni .kadri in dodatne kapacitete. Lahko tečemo, da je omenjena služba uspela dosedaj uresničevati oboje po začrtanem planu. Tako danes že neposredno h aktivno sodeluje pri sestavljanju izvoznih planov za prihodnje leto. Tržni faktorji in spremembe na tujih trgih, ki so posebno v zadnjem času zelo močne, terjajo od nas kot prodajalcev relativno visoko stopnjo prilagodljivosti tako pri prodajnih pogojih kot tehničnih zahtevah kupcev. Ker je komerciala najbližja proizvodnje in njeni kompleksni problematiki, je ona tisti člen v proizvodno — prodajni verigi ki je v stanju, najhitreje posredovati naše nroizvodno prodajne možnosti kupcem.
Pri izvozni prodajni aktivnosti Preko kvalificiranih služb pri Iskra — Commercu opažamo, da se na konvertibilnih področjih srečujemo še z elementom« tržišča kapitala, ki ima trenutno za nas relativno neugodne Posled.ice. Tako moramo za svoje proizvode — četudi so kvalitetno na enakovredni višini — sprejeti za nas neugodne plačilne roke, kar pomeni dodatno vezavo naših obratnih sredstev. Za slednje pa vemo, da nam jih že brez tega močno primanjkuje. Nadalje vemo, da smo lahko konkurenčni pri velikem delu našega programa s pro-gesionalnim značajem le takrat, če nudimo plačilne pogoje, ki so trenutno v veljavi na omenjenem tržišču kapitala. Vemo, da prirodno bogate dežele v razvoju — z lastnimi sredstvi ~J zahtevajo pri realizaciji projektov kreditne pogoje, pred leti * nesprejemljive za kogarkoli. V to kategorijo spadajo projekti infrastrukture: kot tudi projekti izgradnje proizvodnih kapacitet.
Pričakovati je, da se bo gospodarski položaj na konvertibilnem področju v doglednem času izboljšal in da bomo tam laže ter bolje prodajali svoje izdelke, zato se je na to treba pripraviti že naprej. Mnogo stabilnejše izvozno področje so vzhodnoevropske dežele, katerim moramo prav sedaj Posvečati največ pozornosti v izvoznih poslih.
Tudi to področje je tehnološko zahtevno in ga moramo temu primerno obravnavati.
Naša branžna delovna organizacija svojih izvoznih planov v prvih 6 mesecih ni povsem izpolnila - tako zaradi izpadov v proizvodnji kot zaradi odpovedi naročil s strani kupcev, ki so bili tržno mogoče premalo raziskani. Naša izvozna pohtika naj bi bila definitivna tako, da skušamo svoje sile (ki so sigurno omejene) tako pri ^viziciji kot pri razvoju in v proizvodnji načrtno usmerjati na področja,
ki so po analitskih ugotovitvah za nas najbolj perspektivna in obetajoča ter se na njih tudi uveljaviti.
Problematika domačega tržišča
Glede na posebne mere v okviru stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva se slednje nahaja v razmerah, na katere smo se morah tako proizvajalci kot še posebej komerciala kar najhitreje prilagoditi. Te nove okoliščine -so nas zatekle prav v času reorganizacije ZP Iskra. To je terjalo in še teq'a od delavcev komercialnega področja velike napore. V prvih mesecih letošnjega leta je tako komerciala uspela zadržati kontinuiteto prisotnosti Iskrinih izdelkov na tržišču. V delitvi dela med področji je domena izteijevalhe funkcije v finančni službi, ki skupno s komercialo definira politiko do posameznihikupcev (nadaljuje dobave ali pa njihova ustavitev, itd.). S prehodom v novo organizacijo je na finančno službo sigurno padlo veliko breme. Čez noč se je morala znajti v novih okoliščinah in prevzeti nase vrsto funkcij, ki jih prej ni imela. S svojim vplivom na kupce in neposrednim stikom z njimi komerciala pomaga finančni službi pri načrtovanju izterjevalnih akcij in njihovi izvedbi Potrebno je omeniti, da v tej fazi izterjave (ki je kot taka lahko samo specifična) mnogo pomaga Iskrina trgovska mreža, ki s svojimi filialami aktivno sodeluje pri izterjavi. Posledica tega je v zadnjih dveh mesecih podvojen dotok sredstev s trga. Seveda pa to — glede na strukturo naše proizvodnje — še vedno ni dovolj, saj potrebujemo zelo veliko gotovine. Kot pa vsi vemo, te vsakomur manjka.
Nikakor nam ne more biti dovolj jasno, kako važna je za opravljanje kompleksnih komercialnih funkcij prav mreža fihal. Te nam v tem dinamičnem obdobju posredujejo dnevno dihanje tržišča in nam dajejo material za sprejemanje poslovnih odločitev.
Za naš prodajni program lahko trdimo, da je tržno sposoben. Zavedati pa se moramo, da je naše tržišče podvrženo možnim oscilacijam (valo-• vanju) in zato- proizvodnja ni vedno v enaki meri absorbirana. To je logičen pojav vseh hitro razvijajočih se dežel. Kljub temu pa bomo z analizami poskušali ugotoviti večjo ali manjšo tržnost posameznih proizvodov in tako skušali vplivati na še boljšo usmerjenost našega razvoja.
Danes, ko vlagamo skrajne napore v izterjavo obveznosti naših kupcev napram nam, je mreža fihal in predstavništev pri tej nalogi zelo dobrodošla, čeprav v normalnih pogojih to naj ne bi bila organska funkcija filial. Tu imamo v mislih predvsem terjatve do kupcev v tistih poslih, kjer je filiala sodelovala kot akviziter.
Gotovo je prinesla nova organizacijska oblika podjetja tudi organizacijska vprašanja pred notranjetrgovinsko mrežo našega podjetja. V matrični organiziranosti, v kakršni se je znašla notranje—trgovinska mreža podjetja, je naloga IC—ja — TOZD domači trg in branžnih komercial, da postavijo sistemske rešitve od informacijskega sistema do motiviranja delavcev v filialah.
M.B. V.B.R.
Ob obletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu
0	uspehih učencev Poklicne šole Iskre
V	šolskem letu 1974/75 je bilo v poklicno šolo ŠC Iskra vpisanih 301 učencev. Ob zaključku rednega pouka je bilo v šolo še vpisanih 292 učencev.
Tekom šolskega leta je izstopilo ali bilo izključenih iz šole 9 učencev, 6 iz prvega letnika, 2 iz drugega letnika in
1	iz tretjega letnika.
Končni uspeh je bil naslednji: v
prvem letniku je bilo 96 učencev.
Izdelalo je 60 učencev (62,58%), 31 jih ima popravne izpite, 4 učenci pa bodo morali ponavljati letnik. Srednja ocena za prvi letnik je 2,8.
V	drugem letniku je bil uspeh nekoliko boljši. Od 95 učencev je izdelalo 67 učencev (70,6 %). 23 učencev ima popravne izpite, 4 učenci bodo ponavljali letnik, 1 učenec pa je bil izključen iz šole. Srednja ocena v tem letniku je 2,71.
Šolo je torej uspešno zaključilo 222 učencev (76,2 %). Srednja ocena šole je 2,83. Z uspehom nismo zadovoljni.
Najslabši je uspeh v prvem letniku, ki je pod nekajletnim povprečjem šole.
Tudi glede discipline učenci prvega letnika niso bili na željeni ravni.
Učiteljski zbor je moral nekaterim učencem že med letom dati najhujše kazni ah pa prepovedati ponavljanje letnika. Opažamo tudi, da zavest učencev do šolskega dela iz leta v leto pada. Slabšajo se nivoji priznanja, delovne navade in interes za delo v 00 ZSMS. Učiteljski zbor se je trudil, da bi se stanje zboljšalo, vendar ni pri tem najbolje uspel.
V	rednem letnem izpitnem roku je bilo k zaključnim izpitom pripuščenih
Pred dnevi je iz ISKRE - IEZE, TOZD izdelovanje orodij in opreme v Stegnah 17 odšla v zasluženi pokoj Milena RIJA VEC. Sodelavci so se od marlji-Ve sodelavke poslovili s cvetjem, darilom in dobrimi željami, za kar se jim po tej P°ti iskreno zahvaljuje in želi še veliko delovnih uspehov.
95 kandidatov, 2 kandidata sta bila zaradi odličnega uspeha oproščena opravljanja zaključnega izpita.
Izpit je uspešno opravilo 75 kandidatov (vključno z dvema opravičenima) ah 78,75 %, od tega trije z odhč-nim uspehom, 12 s prav dobrim, 58 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. 18 kandidatov ima popravne izpite, 2 kandidata pa bosta morala v naslednjem roku opravljati izpit v celoti.
Tudi uspeh zaključnih izpitov je zelo poprečen. Komisije so tudi pri izpitih ugotovile, da se mnogi kandidati niso dovolj resno pripravili na ta izpit. Mnogo se jih še vedno zanaša, da je izpit le formalnost, daje spričevalo zaključnega letnika tudi že zagotovilo, da so tudi pri izpitu uspešni Ponovno je treba poudariti, da predstavlja zaključni izpit — zrelostni izpit, torej preverjanje znanja in veščin v svoji kompleksnosti, značilni za poklic, za bodočega delavca samoupavljalca in državljana.
SPREJEM NOVIH KANDIDATOV
Razpisati smo 139 učnih mest. Prijavilo se je 120 kandidatov. Vsi so morati opraviti psihotehnične teste. Ker se je večina kandidatov prijavila za poklic elektromehanika, finome-hanika in TK mehanika, je morala komisija za sprejem na osnovi rezultatov testiranja, učenega uspeha in testnih rezultatov iz osnovne šole mnoge učence razvrstiti v poklice, za katere je bilo premalo prijav ali jih sploh ni bilo n.pr. 73 rezkalce.
Sprejeti smo: 17 orodjarjev, 15 finomelianikov, 14 strojnih mehanikov, 13 strugarjev, 12 rezkalcev, 20 elektromehartikov, 18 TK mehanikov, skupaj 109 kandidatov. 11 kandidatov smo zaradi prezasedenosti učnih mest za poklic elektromehanika morali odkloniti. Svetovati smo jim naj se vključijo v jeseniški železarski center, kjer niso imeti dovolj prijav za elektro poklice.
Ravnatelj PŠ Tone Tišler, prof.
Izgubljena
zapestnica
Na proslavi ob dnevu borca in dnevu Iskre na Pržanu je neznana udeleženka izgubila zlato zapestnico. Lastnica naj se oglasi v Avtoelektriki v Novi Gorici, pri Marku Rakuščku. Še prej naj telefonira, ker bo morala dokazati lastništvo.
Medtem ko so v Novem kulturnem narodnem domu v Trstu pred kratkim z velikim odmevom uprizoriti dokumentarno dramo „Rižarna“, ki je na pretresljiv način razgrnila medvojno trpljenje ne samo slovenskih, ampak tudi italijanskih in židovskih zapornikov v tem medvojnem nacističnem morišču, bo morda, zlasti še italijanski Trst, te dni kar molče-šel mimo obletnice požiga nekdanjega slovenskega Narodnega doma, z gledališko dvorano, ki so ga 13. julija 1920 zločinsko zažgati fašisti.
Ves hladno dostojanstven ždi zdaj v svoji opečnati in železni konstrukciji v utici Fabio Filzi hotel Regina, ki so ga postavili na prostoru, kjer je nekoč stal slovenski hotel Balkan s prostori Narodnega doma.
Mnogi sicer mislijo, da je danes fašizem že daleč in, da je zato tudi povsem odveč razmišljanje o tem, da je bil namesto Regine nekoč Balkan m, da so se s tem zločinom nekateri celo ponašali, vendar je ne samo zaradi nas, ki smo prizadeti, ampak tudi zaradi poštenega demokratičnega razvoja same italijanske družbe prav in pravično, če ob sedanji 55-letnici podivjane mržnje in pepela, ki naj bi to plačal, znova osvetlimo nekaj zgodovinskih podatkov o požigu Narodnega doma v Trstu, saj se je morda prav z njim začelo obdobje fašističnega te-roija v Italiji. Sleherni fašistični teror, kjerkoli se pojavlja, pa vselej odraža napad na vse demokratične in napredne človeške skupnosti.
Ati ne zveni celo za moralni obraz današnje Italije nepojmljivo, zato pa nič manj resnično to, kar je takrat z občutkom, da fašizem iz nekih nacionalističnih razlogov lahko celo zločine legalizira, zapisal italijanski tržaški časnik „Piccolo“. „Končno so plameni (Balkana) očistili Trst... Z vso silo patriotičnih tradicij se je Trst postavil na čelo fašizma ... Trdimo, da je tržaški fašizem izključno politično gibanje, brez njega bi bil problem Jadrana potisnjen v naročje Nitti-jeve rešitve .., Ne bi imeti niti meje na Julijcih, niti Reka ne bi bila italijanska ... Sicer pa so tudi ob raznih drugih priložnostih, kot v knjigi Life and death ter Un po di fascismo na razstavi v Milanu skušali prikazati zločinski požig Narodnega doma v Trstu kot neko zaslužno narodnostno ohrabrujoče dejanje.
Sicer pa si osvežimo stanje in dogodke tudi sami. Kaj -je bil Narodni dom v Trstu in na kakšen način so pobesneti italijanski fašisti to za nas takrat tako ponosno in pomembno stavbo uničili.
Zgrajen je bil 1904, da bi dal streho raznim strokovnim in kulturnim društvom, čitalnici z bogato knjižnico, hotelu, ki je lahko sprejemal goste, slovenski posojilnici in hranilnici. V njem so biti še slovensko-študentsko društvo Balkan, slovensko planinsko društvo, glasbena matica, pokojninsko delavsko zavarovalno društvo, v domu pa je bila tudi velika dvorana z odrom, kjer je stala-gledališ-ka skupina vsak teden zaigrala nekaj predstav v slovenskem jeziku.
Neposreden povod za obračun v Trstu je bil dogodek v Splitu, ko sta italijanska pomorska mornariška oficirja na predvečer rojstnegadne kralja Petra L raztrgala jugoslovansko zastavo. To in tudi žaljivo obnašanje drugih oficirjev je izzvalo veliko ogorčenje prebivalstva,zaradi česar je prišlo do konflikta in obojestranskega streljanja. Mednarodna komisija je ugoto vila, da so bili incidenta krivi'oficirji in mornarji italijanske vojne ladje Puglie. V spopadu sta izgubila življenji italijanski oficir in Jugoslovan, ramenih pa je bilo več navzočih.
Jugoslovanski fašistični elementi v Trstu so takrat v odmev tega in v vzdušju mirovne pogodbe v Rappalu organizirati manifestativni — provokativni sprevod, med katerim so zažgati Narodni dom v Trstu. Pri tem je bil vodja Francesco Giunta, ki se je tudi pozneje s tem javno ponašal in italijanska justica ni ničesar nikoli ukrenila zoper krivce.
Čeravno danes, razumljivo,razrušenega doma ne more nihče več priklicati nazaj v življenje, zlasti, ker hotel Regina tudi v današnjem tržaškem življenju opravlja svoje funkcije, vendar bi bilo za naše vzajemne stike zdaj in v prihodnje koristno, če bi vzporedno z nami obuditi spomin na to žalostno obletnico tudi demokratični Italijani.
Zaradi tega in v tej luči dobiva tudi uprizoritev protinacistične „Rižarne“ v novem slovenskem Kulturnem domu v Trstu svoj še posebno aktualni pomen. Premieri so prisostvovali tudi mnogi nekdanji italijanski zaporniki. Stalno slovensko gledališče v Trstu, ki je poleg slovenskega izvirnika izdelalo tudi že italijansko verzijo drame, pa je v tem času prejelo /od deželne: vlade Julijske krajine — Furlanije posebno subvencijo prav za to delo. Rižarno samo so razglasili za narodni spomenik. Morda prav tako dejanje, čeprav ni v neposredni zvezi z nekdanjim slovenskim Narodnim domom, ki ga ni več, vendar odpira nove možnosti — upe za skupno sožitje vseh ljudi dobre volje v Trstu, v Italiji in kjerkoli
drugod.	Mara Ovsenik
Za boljši izkoristek delovnega časa
Namesto da govorimo o produktivnosti in večji kvaliteti, recimo rajši preprosto, da moramo stremeti. za boljšim izkoristkom delovnega časa. Ko sem na nekem zasedanju podal ta predlog, sem takoj naletel na odpor. Povedal sem namreč, da sem nekje videl avtobus s prikolico, kjer je bila v obeh vozilih samo ena službena oseba in sicer voznik M — medtem ko bi biti v naših razmerah nujno trije. Če vsakega od teh treh nagradimo mesečno s tremi tisočaki, je vsak od njih nezadovoljen, delovna organizacija pa na izgubi v primerjavi s tisto, ki bi na isto mesto nastavila enega človeka, z recimo okoli 6.000 dinarji mesečnih dohodkov (in oprostite — nudila temu človeku švedske plače v Jugoslaviji).
Sicer pa, če se že primerjamo z inozemci, poglejmo še kako oni delajo. Baje osem ur dnevno, baje 42 ur, ati 40 ur tedensko kot mi, toda vselej gledamo le na okvirne ure od — do, nikoli pa kako so te ure izkoriščene.
Nihče ne zahteva, da moramo garati kot naši predniki sužnji, tlačani in delavci v začetkih industrijske revolucije, vendar pa moramo kot drugje po svetu, temeljito pripraviti in skrbno načrtovati vsako fazo dela, da ne bi potem v proizvodnji stopati en korak naprej in dva nazaj.
Ko sem govoril o potrebi po boljšem izkoristku delovnega časa, so mi tovariši pokazati gore izdelkov, ki že mesece neprodani čakajo (in se
starajo!) po skladiščih in na dvorišču pred sejno dvorano. „Kakšen boljši izkoristek terjaš od naših delavcev? “ so rekli, „mar ne vidiš teh kupov? Ati jih naj pospešeno naredimo še več, da bo še več neprodanega? “
Ko sem govoril o manj delavcih za isto delo, so me vprašati, če hočem tudi sam ostati brez dela, ker bi ob boljšem izkoriščanju delovnega časa pač mnogi ostati brez kruha. Ob vsem tem sem moral seveda utihniti in se resignirano zamisliti v kilometre popisanega papirja o ekstenzivnem in intenzivnem gospodarjenju, o ekonomskih cenah izdelkov, o konkurenčnosti na zunanjem trgu in o podobnih lepih rečeh; ki ostanejo izgovorjene v veter, če terjamo po tridesetih letih nizko produktivnost ob visokem staležu zaposlenosti samo zato, da bi danes lahko še vsi jedli malo manjši kos kruha, ker hočemo, da bodo trije delati tisto, kar bi lahko opravil eden.
Toda, misliti moramo vendar tudi na jutri, poleg tega pa boljši izkoristek delovnega časa, večja produktivnost in izboljšana kvaliteta niso naloge, namenjene izključno neposrednemu proizvajalcu. V pravi industrijski revoluciji odpade pri smotrnem delu več enot . časa na znanstveno obdelavo priprave in načrtovanja dela, kot pa na neposredne delovne operacije.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sklepi 9. zasedanja skupščine ZP Iskra
SKLEPI
9. zasedanja Skupščine ZP ISKRA, ki je bila dne 17. VII. 1975, v prostorih PPG ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, ob 12. uri.
Skupščina ZP ISKRA potrjuje sklepe 8. zasedanja Skupščine ZP ISKRA z dne 20. V. 1975
Skupščina sprejema na znanje poročilo o rezultatih poslovanja ZP ISKRA za prvih 5 mesecev leta 1975, prikaz in oceno gibanja obratovalnih sredstev ter poročilo o kadrovski problematiki in zaposlovanju v ZP ISKRA.
Na osnovi razprave o poročilih ter predlaganih ukrepov, stališč in predlogov kolegijskih izvršilnih organov ter predsedstva Skupščine, sprejema Skupščina naslednje ugotovitve ter sklepe:
—	Informacija o poslovanju ISKRE za prvih 5 mesecev prikazuje parcialne poslovne rezultate in ne nudi popolne podobe poslovnega dogajanja.
Ne glede na to ugotovitev pa prikazana gibanja posameznih kazateljev gospodarjenja, ki so bistvenega pomena za realizacijo gospodarskega plana, kot so: obseg proizvodnje, zaposlovanja, produktivnost dela, zaloge, terjatve do kupcev, izvoz, terjajo podrobnejše analize, ker nakazujejo negativno tendenco odstopanja od planskih predvidevanj.
—	Skupščina poleg že sprejetega 68. sklepa na 8. zasedanju z dne 20. V. 1975, katerega realizacija je z ozirom na pokazatelje iz poročila o poslovanju za prvih 5 mesecev vedno bolj aktualna, sprejme še naslednje dodatne sklepe:
—	dobave med organizacijami združenega dela v ZPI imajo prioriteto pred drugimi dobavami, medsebojne obveznosti iz naslova teh dobav pa morajo biti krite z akceptnimi nalogi,
—	do, 20. VIL 1975 se morajo dosedanje obveznosti per 30. VI. 1975 iz nasova medsebojnih dobav med OZD v ZPI uskladiti ter določiti način in rok poravnave.
—	Prioriteto pri uvozu ima tisto blago, katerega pomanjkanje onemogoča finalizacijo izdelkov za izvoz,
—	Sprejemanje novih delavcev v OZD ISKRE naj se omeji le na nujno potrebne visoko strokovne delavce. Kadrovske službe OZD morajo svoje delo medsebojno koordinirati in usklajevati svojo kadrovsko problematiko.
Za organizacijo koordinacije in usklajevanja kadrovske problematike je zadolžen generalni sekretar ZP ISKRA.
—	Kadrovske službe morajo pri spremljanju gibanja zaposlovanja upoštevati družbene dogovore, sprejete smernice in specifično problematiko posameznih regij,
—	Izdelati enotno metodologijo planiranja in zajemanja podatkov, za kar so odgovorne ustrezne strokovne službe,
—	V primeru objektivnih razlogov se pristopi ob prvem polletju k rebalansu plana za leto 1975 na osnovi medsebojnega dogovora temeljnih organizacij in po postopku, ki ustreza samoupravnemu dogovarjanju,
—	Skupščina sprejema v gradivu predlagane ukrepe in naroča predlagatelju, da za izvedbo teh ukrepov konkretizira nosilce in roke Skupščina sprejema na znanje
poročilo o zunanjetrgovinski dejavnosti ZP ISKRA, vključno s predlaganimi ukrepi za zagotovitev realizacije planskih predvidevanj in dolgoročne usmerjenosti zunanjetrgovinske dejavnosti ZP ISKRA.
Na osnovi razprave o poročilu ter predlaganih ukrepih, stališč in predlogov kolegijskih izvršilnih organov ter
predsedstva, Skupščina naslednje ugotovitve oz. sklepe:
—	investicijska in obratna sredstva, s katerimi je pogojena realizacija planskih predvidevanj izvozne orietnacije ZP ISKRE, imajo prioritetni značaj
—	ISKRA COMMERCE mora zagotoviti neposreden in ažuren dotok sredstev iz realiziranega izvoza tisti TOZD, kije ta izvoz realizirala,
—	vsi, ki sodelujejo pri izvozni dejavnosti, predvsem pa IC in pristojne strokovne službe, morajo na osnovi sprejetih ukrepov izdelati konkretne akcijske načrte za realizacijo izvoza za naslednje mesece, pri tem pa upoštevati realne možnosti proizvodnje,
—	Izboljšanju kvalitete izdelkov za izvoz mora posvetiti posebno pozornost proizvodnja in služba kvalitete v OZD ISKRE
—	Predvidene kadrovske ukrepe v zunanji trgovini je treba dopolniti z dodatnim izobraževanjem zunanjetrgovinskih delavcev, preverjanjem njihovega znanja ter z organizacijo tečajev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije.
Strokovno usposabljanje zunanje trgovinskih kadrov mora spremljati tudi ustrezno družbenopohtično izobraževanje ter dosledno izvajanje sprejetih kadrovskih načel za zunanjetrgovinske delavce.
—	Izdelati interne sistemske rešitve, kot so skupne nabave (združevanje) iz uvoza v ZP ter povezovanje vseh, ki sodelujejo pri plasmaju na zunanjem tržišču, na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev ter na tej osnovi prevzemanje rizika in participacija na tako skupno ustvaijenem dohodku (elementi, finahsti, IC). TOZD, pri katerih obstoja a takšno sodelovanj e na zunanjih tržiščih, naj s samoupravnimi dogovori oblikujejo takšno sodelovanje.
V	delovnih organizacijah je potrebno zagotoviti koordinatorja za izvozno dejavnost, ki bo predvsem skrbel za koordinacijo in poslovno usklajenost med proizvodnjo in komercialno regionalno organizacijo,
—	Osnutek samoupravnega sporazuma o uvedbi interne stimulacije za izvoz se da v postopek zbiranja pripomb iz TOZD, oblikovanja končnega besedila predloga ter njihovega sprejemanja. Pri tem naj se upošteva dohodkovno povezanost TOZD, ki sodelujejo pri izvozu, participacija pri stimulaciji ne le finalistov, temveč vseh, ki so pri konkretni, realizaciji sodelovali ter način spreminjanja meril stimulacije izvoza - z ozirom na spremembo deviznih režimov.
V	zvezi s sprejetim 76. in 77. sklepom tega zasedanja Skupščine, se delegati Skupščine dogovorijo, da
v poslovodnih in samoupravnih organih in v delovnih organizacijah izvršili kritično analizo obstoječega stanja, sprejeli konkretne ukrepe ter zadolžitve na vseh nivojih združenega dela.
Pri analizi stanja in sprejemanju ukrepov bomo upoštevali resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 ter v zvezi z njo stališča in ugotovitve predsedstva Centralnega komiteja ZKJ in ZKS, Izvršnega sveta ter izvršnega odbora konference SZDL, ki predvsem opozarjajo na neizvajanje stabilizacijskih ukrepov, nelikvidnost, nizko storilnost, neustrezne oz. družbeno neustrezne proizvodne programe, na premajhno angažiranost za zmanjšanje stroškov poslovanja ter na konkretizacijo odgovornosti družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih činiteljev za izpolnjevanje sprejetih ukrepov.
Sprejete ukrepe bomo oblikovali v akcijskih programih in jih bo Skupščina obravnavala hkrati s poročilom o poslovanju ZP ISKRE za prvo polletje 1975.
Centralno mesto v teh prizadevanjih mora biti osredotočeno na dvig storilnosti, izvoz ter likvidnost organizacij združenega dela ZP ISKRE.
Skupščina podpira projekt mikroelektronike v ZP ISKRA v predlagani obliki kot načelno stahšče, s tem, da se pripravijo konkretni osnutki realizacije tega projekta ter v zvezi z njim osnutki samoupravnih sporazumov, pri čemer je treba z ozirom na pomembnost projekta tako za ZP ISKRA, kot tudi za širšo družbeno skupnost predvideti možnost vključevanja tudi drugih zainteresirani! OZD ter:
—	v načelu sprejema predloženo idejo projekta, opisano v materialu »Mikroelektronika v ISKRI" in sodi, da ga je zaradi velikega pomena potrebno intenzivno materialno in kadrovsko podpreti in mu zagotoviti najvišjo stopnjo prioritete v ZPI
—	sodi, da je zaradi vsestranskega pomena tega projekta treba za njegovo izvedbo uveljaviti samoupravno združevanje sredstev vseh neposredno ali posredno zainteresiranih organizacij v ZP ISKRA in izven nje. Osnutek ustreznega samoupravnega sporazuma naj pripravijo resorna področja skupnih služb ZP,
—	sodi, da naj se realizacija projekta izvede v okviru branžne organizacije IEZE, ki mora pri tem najtesneje sodelovati z drugimi branž-nimi organizacijami, zainteresiranimi na uporabi mikroelektronskih vezij.
Skupščina sprejema podano informacijo predsedstva Skupščine o realizaciji 69. sklepa Skupščine;
Skupščina se v načelu strinja s projektom DO AVTOMATIKA za investicijo v TOZD TIO Lesce in bo na naslednjem zasedanju sklepala na osnovi stališč v TOZD o načinu sode-
bodo v svojih temeljnih organizacijah, lovanja pri predvidenem projektu.
20 let obsevanja pacientov na Betatronu
V minulih dpeh je poteklo dvajset let, odkar je bil na betatronu obsevan prvi pacient. Ob tem dogodku je bila manjša slovesnost, kjer se je prof. Božena Ravnihar, direktorica Onkološkega instituta, zahvalila našemu Institutu in sodelavcem odseka za fizike jedra US, ki so vsa ta leta požrtvovalno skrbeli, da se je delo lahko nemoteno odvijalo. V tem času se je na betatronu obsevalo preko 1800 pacientov in marsikatermu je to pomagalo. V kratkih besedah je orisala prednosti terapije z betatronom.
Toda trpka je bila ugotovitev, ki jo je izrazila z besedami: »Takrat smo vozili paciente z izvoščkom na obsevanje, a imeli smo najsodobnejši pripomoček. Danes pa se vozimo z avtomobili, imamo pa še vedno isto in zato zastarelo opremo!" Koliko bridke resnice je v teh besedah. Posebno zato, ker že uporabnika zavira zastarelost betatrona pri njegovem delu. Toliko bolj prizadene to dejstvo raziskovalce, ki morajo biti korak pred uporabniki.
Poleg tega pa sodelovanje z Onkološkim institutom ni pbmenilo samo začetka terapije, ampak je bilo hkrati
tudi začetek sodelovanja našega Instituta z medicinskimi ustanovami, ki se je široko razraslo tudi na druga področja zdravstva. Takšen širok razmah je bil nedvomno posledica pravilnega razumevanja pomembnosti znanstveno raziskovalnega dela pri osnovnih znanostih, saj samo s poglobljenim delom lahko pridobimo izkušnje, ki jih lahko nato s pridom izkoristimo v uporabni smeri.
Zato bi bilo prav, če bi nas ta obletnica spomnila tudi na to, koliko smo poskrbeli za nadaljnji razvoj. Tudi to vprašanje lahko ponazorimo s prispodobo, da ne more človek storiti vsega le s svojo požrtvovalnostjo, kajti popraviti ure s kladivom ne more, četudi ima zvrhano mero znanja in spretnosti.
POPRAVEK
V zadnji — 26. št. našega časopisa z dne 12. 7. 1975., ko smo poročali s sestanka sveta ZK Elektrokovinske industrije Ljubljana, se nam je vrinila neljuba napaka. Tov. Sergej Kraigher je predsednik predsedstva SRS in ne predsednik Skupščine SR Slovenije, kot sipo pomotoma napisali.
Izvirna ideja: razstava det naših likovnikov v izložbenih oknih naše trgovine.
Umetnost v izložbah Iskre
Morda so se mimoidoči kar nekoliko začudili, ko so v trgovskih izložbah Iskre na Titovi cesti v Ljubljani nad običajnimi eksponati: električnimi merilnimi, vrtalnimi in drugimi instrumenti, zagledali tudi zbirko umetnostnih predmetov, ki so jih v počastitev 4. julija razstavili nekateri člani likovne sekcije Iskre: skupno 21 avtorjev, 46 eksponatov, predvsem olj in kipov. In vendar je to samo še en dokaz zdrave vsestranske ustvarjalnosti ljudi, zaposlenih v Iskri, ki poleg svojega osnovnega poklica iščejo nečesa lepega in plemenitega tudi v likovnih izpovedi. Predsednik skupščine združenega podjetja Iskra V. Logar je zato upravičeno ocenil ta nastop kot najbolj uspel primer klubske dejavnosti ter obljubil vso pomoč delovne organizacije. Če so besede predstavnika likovnih amaterskih skupin pri ZKPO Slovenije predstavljale iskren izraz vzajemne povezanosti likovnikov ljubiteljev, pa je oris umetnostnega kritika Ivana Sedeja osvetlil prikazani pregled likovne ustvarjalnosti v tej delovni organizaciji kot na splošno družbeno zanimivo likovno zbirko s težnjo po visoki kvahteti in raznolikosti, saj so tudi zastopane vse smeri od naive do abstrakcije.
Gotovo niso vsa prikazana dela na isti višini in tudi tematsko in namembno so si prikazani likovni eksponati med seboj različni. Iz lesa mehko modelirane plastike kiparja Lojzeta Čampe, ki sicer dela v tovarni električnih aparatov v Ljubljani, so že polni dognanosti, hkrati pa nenehno kipečih razgibanih oblik. Toda tudi sosednji eksponati Jasne Mišič— Malovrhove iz Šentjerneja ali Martina Grudna (marketing) so pri vsej svoji poenostavljeni dekorativnosti oziroma skoraj nekakšnem vajarstvu izpovedovale nič manj osebne likovniške vneme. Dve na steklo slikani podobi Borisa Lavriča iz kranjske Elektrome-hanike sta še en primer njegove že znane mikavne naivne umetnosti, hkrati pa njegovi fantazijski rdeči konji in cvetovi v vesolju ne morejo zatajiti človeka sodobne atomske dobe, ki ga pri vsej tehnični dognanosti podzavestno še nosi nezadržna sla po poeziji. Krajine Bernarda Šraja iz tovarne gospodinjskih aparatov v Ratečah so v širokih plohah njiv in kopastih drevesnih krošnjah razlile pomirjujoče bogastvo živo zelenih in vznemirljivo utripajočih vijoličnih barv. Je bila to harmonija ali disharmonija? Kaj se je svetlikalo za vsem tem — sonce ali luna? Ali svetimo mi ali nas osvetljujejo od drugod? Kdo bi iskal pri lepem enega samega odgovora.
Jože Pogačnik iz IC DS SS Ljubljana se je, ko je razstavil svojo leseno zvito kačo in rogovilaso kompozicijo, duhovito poigral z naravo; zakaj bi iz njenih materialov umetno delali neke nove ateljejske oblike, ko pa že priroda sama tolikokrat poraja čuda! Le iskati in videti je treba ! Tudi Ivan Razboršek iz marketinga nenehno in vztrajno išče: slovenske in jugoslovanske ornamente. Nekaj teh prisrčnih nageljčkov je povsem praktično uporabil tudi v reklamno potiskani kuhinjski brisači. Očitno pa je Razboršek s svojo ornamentiko na krožnikih vplival tudi na vrsto mladih slikarjev, ki se izživljajo v slikanju na dekorativne krožnike.
Med razstavljenimi deli V. Čuvana, M. Lorenčaka, D. Hrovata in M-Kneza se je morda prav zadnji najbolj približal žlahtni umetniški stvaritvi svoje lastne in hkrati nekam pariško svetovljanske sprostitve.
Alojzu Dularju iz izvoza IC so tudi v njegovih likovnih storitvah, dveh velikih oljih, istrskem motivu in ženskem aktu, pozna odprtost, izvež-banost potez in spodbudno utripanje sončne luči. Marko Kavčič iz Horjula je prikazal nekaj prijetnih zelenih domačih krajin z drobnimi nišicami in daljnjim kipenjem zasneženega Triglava. Mladen Radojčič je nasprotno v svojih ljubljanskih motivih, zlasti Tromostoja, skoraj spomnil na nekatere uspešne vojvodinske likovne naivce.
Upokojenec Janez Vovk iz Toliče je z vrsto svojih» malih kipcev, še posebej s svojim šegavim harmonikarjem, potrdil, da še daleč ni upokojenec. In če je bilo v delu Vojka Tavčarja iz tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani zgolj nekaj bolj površinsko igrivega, je Miha Kač iz tovarne električnih aparatov v Ljubljani razgrnil kar celo serijo vestno izdelanih akademijsko realističnih kipov in kipcev. V krajinah šentjernejskega Antona Miklavžina je zadihala pristna slovenska pokrajina; posebno njegova Kostanjevica je kar imenitna. In kot je v slikarstvu Marti; na Goričanca, zaposlenega v tovarni števcev v Kranju, Užala neka težka epika slovenskega kmeta, neka peza črnih oblakov, tako je v drevju Štefan* Horvata iz Višnje gore skrivnostno, a v vsej svoji topli preprosti mah stvari, zažarelo večerno sonce. Res, morda ta slika zažari povsem šele, če jo gledaš zvečer/ In kdc si v kalnih večerih ne bi želel od sonca ožarjenih drevoredov?
Kateri elektični aparat, čeprav še tako praktičen in moderen, nam lahko to nudi?	Mara Ovsenik
Množice mimoidočih sorade pogledaledela naših likovnikov.
Počitniški mozaik—Počitniški mozaik—Počitniški mozaik — Počitniški mozaik
Dragi prijatelji, kot smo Vam v zadnji številki časopisa obljubili, shio Vam to pot pripravili prvič počitniško stran. Koliko smo uspeli s tem našim prvencem, presodite sami. Vaše pripombe nam bodo vsekakor služile za našo nadaljno orientacijo in tudi pomoč pri izboljšanju gradiva. Pišite nam, kako smo (ne) uspeli, da bi lahko drugič bili še boljši!
POČITNIŠKI ZAPISKI
Kamnito gnezdo v Trenti
»Trenta je najbolj veličastna, pa tudi najbolj samosvoja od vseh Julijskih dolin", sem prebrala misel bradatega hribolazca dr. Juliusa Kugyja, ko sem po drugem poizkusu končno Prišla v Trentarski muzej tik zraven Počitniškega doma naše Iskre. Sicer Pa sem to samosvoj skost Trente občutila kar na svoji koži, zlasti na dlaneh, saj sem morala potiskati in obračati avto, skromno renaultovo Šestico, ki mi je zakuhala po 15 ovinku pri višini 1313 (ne prezrite dvakrat 13!) strmega vršiškega klanca.,
Drugi dan sem zato poskušala zmernejšo pot z zadnjega konca prek Idrije in tudi uspela. — A morda je prav v tem, da ležijo nekje odročno, samotno, tako da se človek lahko odpočije, čar letoviških in počitniških domov. V takem okolju človek lahko zaživi po svoje — Bujno zleknjena je bila tudi smaragdno zelena Soča, ki nte je spremljala vso pot po dolini, Prav tako pa so bile bujno polne v svoji osamljenosti slastno proti nebu hlastajoče travnate bilke sredi razmetanih kamnov. Ves mogočen je bil v svojih vrhovih in zgnetenih meliščih sam Triglav, ko je po nenadni plohi Pogledal navzdol v vasico Trente z nami, ki smo se pogovarjali pred nekdanjo kasarno, spremenjeno v počit-HiŠki dom Iskre.
Holandski avtobus potovalne družbe Greeneberk, ki je skupaj s Transtu-ristovim avtobusom ustvarjal pred domačnostnim hotelom Orel videz mednarodnega turističnega križišča, je bil bolj primeren objekt za kakega tujega fotoreporterja, ki bi hotel Pokazati, kako v današnjem civiliziranem svetu posebej privlačijo samotni gorski kraji v neznani deželi: za nas vse, ki smo se sicer v ta zadnji kotiček domače dežele zatekli v želji Pp miru, pa je bil še bolj mikaven Trentarski muzej, prizadevno zbran oddelek Goriškega muzeja, ki nam je, tako kot mnogim Iskrinim in drugim domačim turistom prevedril četrt ure deževnega nepričakovanega naliva.
Oskrbnik Rudolf Zorčič, kije sicer v uvodu povedal, da je samo brat pra-^ga oskrbnika, da pa se enako piše in
stvari enako dobro pozna, nas je skoraj poln rodoljubnega ponosa popeljal po treh razstavnih dvoranah. Jasno, da je bil od vsega začetka povsod prisoten največji ljubitelj Trente dr. Julius Kugy, toda hkrati z njim smo začutili tudi vso kleno prisotnost trentarskih gorjancev; njihovo kmečko orodje, krplji in ozke lesene postelje so mi pričale o njihovem težkem življenju; od blizu so se nam prikazale stare legende in božje matere; dva zarjavela železna križa, baje v spomin dveh avstrijskih generalov, pa sta govorila o peščici slovenskih vojakov, ki je na krvavi fronti Trente v I. svetovni vojni branila pot veliko močnejšim italijanskim silam; po umetno urejenih planinskih alpinetih muzeja so razpostavili planinske orle, ruševce in gamse, med njimi so razobesili posnetke cvetic slovenskih gora, toda hkrati so pričali, kako je bil oni vselej nasmejani brkati vodič iz Trente Anton Kopitarjev v skalah še bolj spreten kot divje koze. Brali smo tudi zapis o fantu, nekdanjem lovcu Sutonu Tožbarju, ki ga je nekje v gozdu zagrabil medved in mu iztrgal spodnjo čeljust, tako daje moral vse življenje živeti kot invalid ob tekoči hrani, dokler ga k sreči ni nekoč pri delu zmečkala težka košata smreka. Čeprav je šlo za resnično zgodbo, je zvenelo tudi to kot še ezna legenda iz mirne trentarske doline.
Toda nekdanji lasuljar iz ljubljanske Opere Suton Žen z vnučkom Rokom v naročju, sicer gost v planinskem Orlu, toda prijatelj tudi mnogim Iskrašem je že med nalivom pod na-puščem Muzeja veselo prepeval arije iz Traviate o življenju novem, ki „nas vabi".
Janez Ivanc, zaposlen v TOZD SEM v Zavodu za avtomatizacijo, mi je prišel nasproti z Ivanko Kovačič, ki skupaj z materjo preživlja dopust v tem mirnem bivališču. »Krasno je tukaj! Mir imamo, prelepo pokrajino, ki kar vabi na izlete, pa Sočo, v kateri sem se tudi kopal. Neoskunjenost te doline je pomirjujoča in vem, da bom še prišel semkaj na počitnice, čeprav sem bil tokrat prvič tukaj.
^Ugyjev spomenik v Trenti
Tudi hrana je odlična. In v lepem vremenu smo se veliko potikali po gorah — od tod je lep sprehod na dve uri oddaljeni Vršič, pa na Prehodavce, k izviru Soče in izviru Zadnice. Žal mi je le, da niso za bivanje pripravljene vse sobe, saj bi sicer mnogo več Iskrašev lahko prihajalo semkaj. In pa nov radio — tudi ta je nujno potreben! Ob slabem vremenu bi rad človek poslušal vsaj radio, če že ne more gledati televizije, pa ni mogoče, ker kadar grmi zunaj, tedaj grmi tudi v radiu, čuden prenos je to! Morda se bo le našel denar za novo škatljo," je veselo modroval Janez Ivanc. Ivanka je bila bolj tiha, zato pa se je oglasila bolj zgovorna njena mati Ida Kovačič:
»Res je bil tale naš dopust imeniten! Bili smo kot družinica, skupaj smo hodili na izlete, po njih pa dobro jedli v domu. Tudi postelje so letos dobre, saj imajo menda nove. Ivanka, moja hči, ki sicer dela v Iskri v Stegnah, je tudi zelo zadovoljna," je za hčer povedala mati.
Lovro Simonovič, zaposlen v Iskri Pržanj, pa je najprej vprašal, če, glede na to, da je zaradi bolezni doma že skoraj vse leto, res ne bi mogel na dom prejemati Glasila Iskra. Potem pa je nadaljeval: »V redu je tukaj. Sedaj sem na okrevanju, vendar bom kasneje - koncem avgusta — prišel sem še z ženo, da preživiva tukaj dopust. Najlepše je, kadar gremo okrog po planinah, če je pa deževno, pa vzamem v roke knjigo ali pa dan mine v prijetnem klepetu."
Navdušen Jože Kerec iz Zavoda za avtomatizacijo. Ker njegove govorice za gluhoneme nisem najbolj razumela, pa je posredoval spet Ivanc., »Pri kopanju sem izgubil prstan, ki mi je bil drag spomin. Prijateljsko so mi ga pomagali iskati kolegi in ga tudi našli v tolmunu Soče. Vesel in hvaležen sem bil!"
Tako vsakdo živi po svoje in vendar vsi skupaj. Za vse tu pa skrbi tukaj upravnica Vera Ažmanova iz Ljubljane, ki pravi, da je poleg upravnice še sobarica, pomočnica eni sami kuharici in ne nazadnje — smetišnica — vse v eni osebi.
»Že pet let sem tukaj. Zelo rada imam ta kraj, ta dober zrak in vedno nove, zanimive ljudi. Vesela sem, če so gostje zadovoljni - zkto sem bila zelo vesela, ko so letos uredili postelje. Moti pa me še stara električna napeljava. Če prižgem vse štiri plošče štedilnika in potem vključim še peč, nastane kratek stik in elektrika odpove. Tukaj pa bi še kako potebovala bikser - toda kako naj ga vključim? Želim si seveda tudi novih zaves, pa napušč pred vrati, skozi katera zamaka, pa klopce pred vrati...“ je z očesom dobre gospodinje naštevala prijazna upravnica.
Prav tisti dan je bil dan izmene, ko so nekateri v počitniški dom Iskre prihajali in so drugi jemali slovo. Tako je za vsakogar bilo to novo življenje, kot je prepeval Žen.
Rada bi se še pogovarjala z njimi, a vsak je imel že nekaj v programu, po dežju, ki je pravkar minil, se je vsa trava zalesketala, še bolj zelene meglice, ki so se prej valile po pobočjih gora so se razkadile in Lovro Simonovič, ki je bil že šestkrat v Trenti, se je nehote začel ozirati proti Pihavcu. Nekateri drugi šo se usmerjali proti Doliču, sicer pa je bilo blizu tudi do izvira Soče.
Vijugasta cesta med belimi kamni in dišečimi temnozelenimi smrekami nas je popeljala do lepo urejenega parkirišča pred novo vzorno planinsko kočico, ki so jo ob 80-letnici Planinske zveze Slovenije in ob VOTetnici Planinskega društva Jesenice na novo postavili in uredili leta 1973. Jože Lihtenger je ob Šilcu pristnega žganja, ki ga je natočil, vzpodbudno dejal, da so nad 1000 metri nadmorske višine vsi grehi poplaknjeni — to pa gotovo zato, ker koča ne stoji niti 900 metrov visoko! Sicer pa je menil, daje prišel v to samoto iskati miru iz
MISLI:
Kako klavrno je človeško življenje! Komaj je duh dozorel, že peša telo.
Če se hočeš v svetu docela uveljaviti, se moraš, kakor sem vedno videl, kazati neumnega in biti pameten.
Če bi hoteli biti samo srečni,bito kaj kmalu dosegli. Toda srečni hočemo biti bolj kot drugi, to pa je vedno težko, ker mislimo, da so drugi srečnješi, kakor so v resnici.
Skupina letovalcev pred domom v Trenti
nekdanje vojaške službe in da ima dnevno poleg osebnih avtomobilov najmanj še deset avtobusov pred hišo.
Nekaj Iskrašev in tudi Iskric, najbrž ljubiteljev romantike ali vsaj cvetja, sem nazaj grede zalotila v ograjenem alpinetumu Julijana. Če so bile res med njimi tudi Julijane, ne vem, a bronast Kugyjev spomenik, delo mojstra Savinška, je zvedavo pogledoval nizdol po dolini. Kaj tudi ne bi, ko je po dežju oprana zemlja v ponovnem soncu tako sanjavo puhtela, ko se je zdelo, da se celo kamnita Zadnjica v sklanatih pobočjih sramežljivo in poželjivo topi, in ko so spodaj na pesku ob kolenu še vse pokončne mlade Soče, izgubljene Gregorčičeve
hčere, trije mladi študentski pari raz-peli šotor. Kljub kavbojkam zajeten nemški turist s svojo plavolaso in nujno sinjeoko ženo je potegnil iz reke še. eno trofejo: več kot za roko dolgega mastnega sulca in skoraj mu je bil v sosednji cerkvi na domači ljudski freski v obliki hudičeve glave upodobljen portret Benita Mussolinija tega nevoščljiv.
Iz jutra preko poldneva se je nagnil dan, vsem enak, pa vendar za vsakogar posamičen in različen. In blagor njim, ki so v tihi dolini Trente, pa čeravno v še na zadosti priljudnem kamnitem domu Iskre našli trenutek počitka, pesem ter med skalami, iskre, ki jo tleče prenašajo s seboj. Mara Ovsenik
Pravilen odgovor nagrajuje
Naš uredniški odbor se je odločil, da bo jeseni organiziral skupni izlet v našo čudovito in junaško, partizansko Belo Krajino za vse zveste nam dopisnike. O tem smo se že načelno dogovorili tudi s predsednikom ObO ZB Črnomelj tov. Francetom Koširjem. Na ta izlet pa bomo povabili tudi pet izžrebanih reševalcev naših »kviz" vprašanj, ki jih bomo objavljali preko poletnih mesecev: julija in avgusta 1975, skupaj v 6 številkah našega časopisa. Izmed tistih, ki bodo pravilno odgovorili na vsa zastavljena • vprašanja, bomo, kot rečeno, izžrebali pet potnikov za omenjeni enodnevni izlet.
Danes zastavljamo prvo vprašanje: kdo je napisal naslednjo basen? Odgovor pošljite do naslednjega petka na naslov našega uredništva.
Krt — modrijan
Nad zelenim travnikom je švigala sem ter tja lahko-krila lastovica in si lovila v zraku muh, mušic in drugih žuželk. Kar ugleda po tleh lesti črnega krta.
»Ej, ti, možiček črni!« zaščebeta mu prezirljivo, »da si pameten kot jaz, ne bi iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem dnevu. Glej, koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji? Skoraj nič!«
»Prav, prav,« odgovori lastovki modri krt, »ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Da, oni so hujši, ker izpodjedajo same korenike, ki so vir življenja.«
Kaj pa je hotela lastovica reči na ta odgovor?
»Prav praviš, striček!« je dejala in odletela.
Tudi mladi v Iskri-Poslovni stavbi nimamo počitnic
C	’	:	'N
ZA BOLJŠI IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA X_______________ J
Mladi Iskra - Poslovne stavbe smo prišli do zaključka, da mnogi niso seznanjeni z delom, ki ga opravljamo mladi v IPS-u. Zato smo se odločili, da informiramo delavce v Iskri o našem delu.
Z reorganizacijo ISKRE z dne 1.1. 1975, je bila ustanovljena samostojna delovna skupnost Iskra Poslovne stavbe. V zelo kratkem času smo izvolili vse samoupravne organe in ustanovili družbeno politične organizacije in med njimi tudi osnovno organizacijo ZSMS IPS, ki smo jo ustanovili dne 31. 1. 1975.
Na ustanovnem sestanku smo sprejeli akcijski program in finančni predračun. Čeprav smo se na začetku našega delovanja srečali z mnogimi težavami, kot na novo ustanovljena organizacija, zaradi povezave z drugimi 00 in Občinsko konferenco Ljubljana—Center, smo zelo zahteven akcijski program v celoti izpolnili oz. presegli.
Naj naštejemo samo nekaj najvažnejših akcij:
-	aktivno sodelujemo z Občinsko konferenco Ljubljana-Center in se z njimi dogovarjamo o skupnih akcijah ter delovanju,
-	sodelujemo v akcijah, kijih organizirajo ostale 00, koordinacijski sveti in sekretariat ISKRE,
-	aktivno sodelujemo z ostalimi družbeno—pohtičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v IPS-u, ter vodstvom podjetja pri reševanju aktualnih problemov v naši delovni skupnosti, predvsem pri organiziranju in konstituiranju naše delovne skupnosti v delovno organizacijo kot je to zapisano v
190 členu samoupravnega sporazuma SOZD ISKRA ZP.
—	udeležujemo se vseh seminarjev, ki jih organizira Občinska konferenca Ljubljana-Center, koordinacijska konferenca ZP Iskra, udeležili pa smo se tudi idejno-političnega izobraževanja, ki ga je organiziral Iskra Commerce skupaj z IPS-om,
—	skupaj s sindikatom smo organizirali izlet v Kumrovec in ogled tovarne v Šentjerneju, izven programa pa smo še organizirali piknik,
—	poleg tega nismo pozabili na kulturne prireditve v Ljubljani in smo skupaj s sindikatom organizirali ogled predstav.
Da smo akcijski program v celoti izpolnili, nam je pomagalo tesno sodelovanje s sindikatom, ZK in vodstvom podjetja.
Naša osnovna organizacija šteje 59 članov, kar pomeni več kot četrtino vseh zaposlenih v IPS, od tega jih več kot polovica dela v organih samoupravljanja in družbeno političnih organizacijah.
Na podlagi Poslovnika o organiziranju in delovanju ZSMS v SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana in po sprejetju nove organizacijske sheme smo se skupaj z Iskra Commerce, in skupnimi službami ZP—ja povezali v Koordinacijski svet Skupne dejavnosti ZP Iskra. Ustanovni sestanek Skupne dejavnosti je bil dne 21.3. 1975.
Želja vseh mladih v Iskra ZP Poslovne stavbe je, da se bolj povežemo z osnovnimi organizacijami v tovarnah in da skupaj pospešeno izvedemo sprejete dogovore in sklepe, ter tako prebredimo težave, ki se pojavljajo v Iskri.
A.V. - Z. D.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Temu primerno pomeni boljši izkoristek delovnega časa in večjo zavzetost tistih, ki načrtujejo nove izdelke, ki določijo tehnologijo izdelave in izdelke končno prodajo. Oni si naj tudi izmishjo takšne izdelke, ki so še iskani ne pa, da trmasto vztrajajo pri „tiskanju“ tistih, ki jih trg noče in ne more več potrošiti.
Sicer pa — roko na srce — teijajo takšna prizadevanja tudi širšo podporo. Vodja TOZD in organizacije mora z zavestnim hotenjem izpolniti zadane naloge, mora pa tudi ugotoviti, kdo jih ni izpolnil — in nato ukrepati
Če na nekem industrijskem področju določene tovarne ne morejo izplačati regresov za letovanje, naj jih ne izplačajo tudi trgovske organizacije in upravne službe. Predvsem pa: za dobro delo naj bo dohodek dober, za slabo pa ne.
Prepričan sem, da bomo s takšnim delom več zaslužili, da bo takšno naše delo ustvarilo ugodne pogoje za povratek naših zdomcev, in da bomo z njimi skupaj zakoračili v boljši jutri
B.P.
Anekdote
Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju. „Cloveško življenje,“ je odgovoril, je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostah pa so samo gledalci."
Ko so vprašali Špartanca, zakaj imajo v njegovi državi tako malo zakonov, je odvrnil:
„Tistim, ki malo govorijo, jih ni treba mnogo."
Ko je Špartanec videl tujca, ki je nabiral darila za bogove, je rekel:
„Ne maram bogov, ki so revnejši od mene."
Prijeten piknik
Piknik ob dobrotah na žaru, športnem tekmovanju v prijetni okolici Ljubljane, ki smo ga preživeli delavci IPS je popestril naše vsakodnevno življenje v delovni organizaciji. Bilo nas je veliko, vendar vsi veseli, dobre volje, pripravljeni se pomeriti v raznoraznih športnih tekmovanjih od vlečenja vrvi, teka v Žakljih, balinanju in podobnem
Celo vreme je sodelovalo z nami tako, da je vse lepo uspelo ob želji, da se na jesen spet dobimo. Zahvala velja mladinski organizaciji, ki je piknik organizirala.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega moža
- FRANCA MRAVLJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Števci, ki so sočustvovaH z mano, darovali venec, mi nudili denarno pomoč in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Angelca Mravlja
ZAHVALA
ob težki izgubi moje nadvse drage mame
PEPCE ŽELEZNIK
se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in prijateljem iz TOZD ISKRA TV PRŽAN za sočustvovanje, podarjeno cvetje, vence, tovariško pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Jože
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: časopisno - tiskarsko podjetje PRA-V1CA—DNEVNIK, Ljubljana
J
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, Ljubljana, Stegne 17, TOZD TOVARNA ELEKTROLITOV MOKRONOG
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA RAZVOJA
2.	ANALITIK
3.	KNJIGOVODJA
Pogoji pod L: visoka šola — tehnična smer, 4 — 8 let prakse. Delovno mesto v Ljubljani, Gubčeva 23.
Pogoji pod 2.: končana Ekonomska srednja šola, 2 leti prakse. Delovno mesto v Mokronogu.
Pogoji pod 3.: končana Ekonomska srednja šola, brez prakse ah osemletka in 2 leti prakse v knjigovodstvu. Delovno mesto v Mokronogu.
Pismene prijave sprejema splošna služba TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG, 68230 Mokronog. Razpis velja 14 dni po objavi.
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, TOZD Domači trg na novo formira tehnično službo za servisno dejavnost, ter zato vabi k sodelovanju več novih sodelavcev:
TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za področje dela v telefoniji TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za področje dela v TV tehniki TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za področje dela pri alarmnih napravah
TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za področje dela pri usmernikih, varilni tehniki in kegljiščih
TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za področje dela za rotacijske stroje, gospodinjske aparate in klimatske naprave TEHNIKA SERVISNEGA GLAVNEGA za profesionalno in široko potrošnjo in akustične naprave
Delavci, ki bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu na - razpisanih delovnih mestih, bodo:
—	samostojno vodili in odgovarjali za vso tehnično problematiko grupe izdelkov
—	skrbeli za tehnično povezavo med proizvodnjo in servisom
—	reševali zahtevnejše tehnične probleme servisiranja — skrbeli za vzgojo servisnih in montažnih kadrov, njihovo tehnično opremljenost
—	skrbeli za tehnično informatiko in
—	kontrolirali izvajanje servisnih del
Pogoji:
—	končana Fakulteta za elektrotehniko, II. stopnja, odgovarjajoče smeri
—	4 leta prakse
—	odslužen vojaški rok
—	vozniški izpit B kategorije
—	3 mesečno poizkusno delo
Nadalje vabimo k sodelovanju:
ARHIVARJA SAMOSTOJNEGA
za urejanje tehnične dokumentacije arhiva servisne dejavnosti.
Pogoji:
—	končana Poklicna šola - elektro smeri
—	2 leti prakse
—	odslužen vojaški rok
—	3 — mesečno poizkusno delo
Cenjene ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE, Kadrovsko—socialna služba, Ljubljana, Topniška 58.
Izlet na Bavški Grintavec
Planinska sekcija Elektromehanika Kranj organizira v soboto 2. avgusta 1975 planinski izlet na BAVŠKI GRINTAVEC (2344 m). Odhod izpred kina Center bo ob 4. uri zjutraj. Hoje bo v eno stran približno 5 ur, obenem pa bo možen ogled izvira Soče.
Prijave in prispevek za vožnjo 30 din ter kavcijo 20 din sprejema do srede 30. julija do 12. ure tov. Štefka Mrak, GPP-ERO, tel. 2953.
Vabljeni!
Tečaji zavoda za tehnično izobraževanje
V letošnjem izobraževalnem obdobju prireja zavod izobraževalne oblike, objavljene v publikaciji PROGRAM FUNKCIONALNEGA IZOBRAŽEVANJA 1975, ki smo Vam ga posredovali v januarju 1975.
Radi bi Vas seznanili, da bomo v času od septembra do konca decembra 1975 razpisali naslednje izobraževalne oblike:
Uporaba novejših metod v IN DOK sistemih (ponovitev) (25. - 27. 9. 1975) Deskriptorsko orientirani računalniški sistemi obdelave dokumentacijskih informacij - I. stopnja (29. 9. — 1. 10. 1975) Računalniški sistemi obdelave dokumentacijskih informacij na osnovi naravnega teksta - II. stopnja (10. - 14. 11. 1975) Komercialno poslovanje (15. — 19. 9. 1975)
IZOBRAŽEVANJE INŠTRUKTORJEV PRAKTIČNEGA DELA Metode poučevanja praktičnega dela (6. - 10. 10. 1975)
Osnove psihologije (I. - 5. 12. 1975)
IZOBRAŽEVANJE DELOVODIJ
Program funkcionalnega izobraževanja delovodij in vodij delovnih skupin prilaga-jamo specifičnim potrebam in zahtevam posamezne OZD in TOZD in razvijamo naslednja področja izobraževalnih vsebin:
-	metode in tehnike instruktorskega dela
-	komuniciranje v delovni skupini
-	organizacija dela
-	ekonomika in vrednotenje dela
IZOBRAŽEVANJE TEHNIČNIH KADROV
Kompresorska postaja in razvodna mreža (29. 9. - 1. 10. 1975) Hidravlika v industriji - II. stopnja (20. - 22. 10 1975) Pnevmatika v industriji - III. stopnja (22. - 25. 9.1975) Industrijska pnevmatika (tečaj) (10. - 19. 11. 1975) Vpenjanje in transport obdelovan cev v ceneni avtomatizaciji (24. - 26. 11. 1975) Hidravlika v industriji (posvetovanje) (15. - 17. 12. 1975)
IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KONSTRUIRANJA IN IZDELAVE ORODIJ Jeseni 1975 bomo izvedli ciklus tečajev o orodjihza kandidate, ki se ukvarjajo s konstruiranjem in izdelavo orodij. Posredovane bodo vse oblike preoblikovanja materialov (kovin, plastike in umetnih smol) z orodji Posamezni tečaj traja 6 dni (45 ur) in zajema teoretični in praktični del.
IZOBRAŽEVANJE SPECIALIZIRANIH DELAVCEV
Voznik viličarja (4-tedenski tečaji s pričetki: 15. 9., 6. 10., 20. 10., 30. 11., 24. 11. in 2. 12. 1975) Upravljalec z mostnimi žerjavi (pričetek 15. 12. 1975) Tehnika skladiščenja in organizacija poslovanja skladišč - I. stopnja (6. 10. 10. 1975) Tehnika skladiščenja in organizacija poslovanja skladišč - II. stopnja (20. - 24. 10. 1975)
Telefonist v delovni organizaciji (pričetek 29. 9. 1975) Vzdrževalec viličarjev (pričetek 29. 9. 1975) Kurjač nizkotlačnih kotlov (pričetek 8. 9. in 6. 10. 1975) Upravljalci delovnih naprav za nakladanje (HIAB, FASSI, PENZ, VOLVO ipd.) (pričetek 10. 11. 1975) Obratni elektrikar (pričetki 22. 9., 13.10. in 8. 12. 1975)
VARSTVO PRI DELU
Izobraževanje s področja varstva pri delu za vodilne, vodstvene in specializirane strokovne delavce ter delavce, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo, izvajamo po prilagojenih programih na osnovi ugotovitev dejanskih zahtev na delovnih mestih in specifičnih potreb posamezne OZD in TOZD.
ENOLETNE FUNKCIONALNE OBLIKE DOPOLNILNEGA IZOBRAŽEVANJA
I.	v kovinski stroki:
kontrolor
-	vodja skupine ,
-	vodja obrata in oddelka
-	tehnolog in normirep L stopnja
-	tehnolog in normirec II. stopnja
II.	za absolvente štiriletnih srednjih šol:
-	tajnica
— £. komercialist
-	inokorespondent
-	kozmetičarka
III.	za osebe s končano osnovno šolo:
- tehniški risar (v gradbeni, strojni, elektro in geodetskokartografski stroki)
Naštete funkcionalne oblike dopolnilnega izobraževanja so enoletne, organizirane kot popoldanska predavanja in vaje, od sredine oktobra 1975 do sredine junija 1976. Vpisovanje je na Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, do 15. avgusta 1975.
O podrobnih programih, času, kraju in ceni ter o pogojih ostalih izobraževalnih oblik Vas bomo sproti obveščali z mesečnimi razpisi. Informacije lahko dobite po telefonu 22-270. Na Vašo željo Vam posamezne programe tudi pošljemo.
Prosimo Vas, da informirate Vaše sodelavce o izobraževalnih oblikah, ki jih profesionalno zanimajo.
Hvaležni Vam bomo, če nam boste čimpreje posredovali informativne prijave za vse razpisane izobraževalne oblike, s čimer nam boste omogočili ustrezno adaptacijo programov glede na Vaše potrebe, kvalitetnejšo izvedbo in lažjo organizacijo našega dela.
Pričakujemo Vaše sodelovanje.
S pozdravi,
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA, Lepi pot 6
v