Zarja izhaja vsak dan razen nedelj« tu praznikov ob poln enajstih dopoldne. — Naročnin« z dostavljanjem na dom ali po poStl K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.---12. dopoldan In n od 6.—7. zvečer. :: Posamezna številka O vinarjev. Štev. 48. V Ljubljani, v torek dne 1. avgusta 1911. Mesno vprašanje v parlamentu. Poročali smo, kolikor je prostor za prvi hip dopuščal, o sobotni razpravi v državnem zboru, ki se je izvršila prav ua avstrijski način. Povsod, kjer je odpravljen absolutizem, se smatra za ustavno' načelo, da ima parlament sklepati, vlada pa izvrševati sklepe. Zakaj parlament zastopa ljudstvo, kateremu ima vlada služiti. Ljudstvo je po ustavnih nazorih samo svoj vladar in parlameut ravna vladanje. V Avstriji je Darobe. Tukaj velja volja vlade še vedno več od volje parlamenta in namesto da bi parlameut diktiral vladi svoje zakone, si daje od nje vsiljevati ukaze Tako se je zgodilo v soboto, ko je večina zbornice odklonila predlog draginjskega odseka iu glaso-T.a 4 v mesnem vprašanju natančno tako, kakor ,)i je ukazal baron Gautsch. V petek večer je jilo skoraj s popolno gotovostjo pričakovati, da bo predlog sodruga JJeumanna sprejet z veliko večino. Kajti tako ga je bil sprejel draginj-ski odsek in v tem so stranke sorazmerno ravno tako zastopane kakor v zbornici, To bi se bilo tudi zgodilo, če bi meščanske stranke spoštovale svoje lastno prepričanje. Oe so bile v odjeku prepričane, da ogrski vladi nii1 ni mar, če naroči Avstrija meso v Argentiniji ali pa v Avstraliji, tedaj ni mogoče, da bi bile v zborniei drugače prepričane. In vendar so prav te stranke postavile v soboto petkov sklep na glavo ter glasovale proti predlogu, ki so ga dan prej sprejeli njih lastni zastopniki v odboru. Namesto volje strank je zmrgala volja bar» na Gautscha, ki se čudovito vjeraa z voljo •grške vlade in naših agrarcev 1 Toda morda v petek niso vedeli kakšnih posebnih skrivnosti, ki jim jih je ministrski prt-dseduik razodel šele v soboto ? Horda so jih prepričali tehtni argumenti, ve-levažni razlogi, ki jih je šele v soboto raztolmačil načelnik vlade? Bog obvaruj! Ne ene besedice ni povedal gospod baron ; naglašal je celo, da je razodel že vse, kar je imel razodeti in da nima povedati nič, prav nič novega 1 Samo rotil je poslance mest, naj vendar vklonijo tilnik pod ogrski jarem, ker — no, ker vlada „ue more dovoliti" in „ne bo dovolila", da bi se pri svojih mesnih potrebah ne ozirali na ogrsko povelje, sploh pa ne, da bi se z Balkana uvažala tudi živa živina. Tega baronu Bautschu ne dovoljujejo madjarski fevdalci in avstrijski ve.eagrarci iu zato ekselenca tega ne dovoljuje parlamenta. Taki bo bili argumenti, ki se jih je po »lužil ministrski predseduik in s takimi argumenti je resnično zmagal. Okrasil jih je samo z nekaterimi deklamatoričnimi frazami. Pri teh pa se je pokazal v čisto novi luči, namreč kot virtuoz demagogije. Zaraditega je treba nekoliko natančneje spoznati to debato, ki bo dolgo ostala uepo-zabna. Kdor vidi, kako velikanska je razlika med ^ argumenti ministrskega predsednika in onimi njegovih glavnih nasprotuikov, socialnih demokratov, bo št-le prav spoznnl, kako proti-ljudska, kako neusmiljeno klaverna je bila igra, ki se je v soboto odigrala v avstrijskem parlamentu. * * * V bistvu je govoril ministrski predsednik baron Gantseh to: Odkritosrčno sem naslikal zbornici pravni položaj in izrecno izjavljam, da sem pojasnil vse v tem okvirju sklenjene dogovore. Izrazito moram prositi, da se to vzame na znanje, ker ne morem dopustiti najmanjšega dvoma o tem, da ne bi zborniea izjav, ki jih podaja ministrski predsednik tukaj kot uradna oseba, priznala za take, kakršne so, namreč za čisto resnico. Nimamo povoda kaj zamolčati in prosim, da se izključi to, da bi bilo treba' za besedami ministrskega predsednika iskati še kaj drugega. Iz mojih izvajanj bo zbornica dobila prepričanje, da pričujoči pravni položaj popolnoma izključuje vsako drugo postopanje razu n onega v zmislu pogodbene zvestobe. Ne morem torej drugače govoriti z ozirom na lojalnost, ki jo dolgujem tej zbornici, vsem v njej zastopanim strankam in nazadnje nič manj drugemu pogodniku, kraljevi ogrski vladi. Ne morem molčati v trenutku, ko priporoča dragiujski odsek zbornici predlog, ki ne spoštuje in ne ceni v popolni meri tega pravnega nazora. Javnost bi se zelo varala, če bi seji zbudila vera, da bi bila druga vlada, ki bi se nahajrtla na tem mestu, v položaju drugače delati kakor sedauja. 1) v e točki v predlogih dragiuskega odseka smatram z vladuoga stališča za nesprejemljivi: Prvič točka, ki poživlja vlado storiti potrebne korake brez ovira na razmerje do Ogrske, in drugič točka, ki zahteva od vlade, da bi uvažala živo živino iz balkanskih držav. (Agrarci ploskajo.)’' Tega vlada ne more storiti in tudi storila ne bo!# Popolnoma umevam, da zbornico zelo zanima, sedaj pri nas vladajoči položaj, da vsi člani streme doseči v tem vprašanju za prebivaltvo olajšave v vsnki smeri. Ne smemo pa nikdar prezreti, visokega cilja, ki nam mora biti pred očmi: Da v svoji lastni deželi, 8 svojimi lastnimi silami to ustvarimo, kar potrebujemo. (Agrarstvo ploska kakor divje) V trajno odvisnost od prekomorskega mesa in od amerikanskega mesnega trusta se vlada ne bo podala. (Agravci zopet ploskajo.) MAKSIM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — Andrjuša! Nikar ne kričite nad njim . . . Starejši ste . . . že . . . S hrbtom je bil proti njej obrnjen in čudno, smešno rjuvel: — D . . . Pošteno ga zbijem! ... Še pretepem ga! Počasi je stopila k njemu in iztegnivši reko dejala: — Moj ljubi . . . Malorus so je obrnil, sklonil glavo kakor ■*k in z rokami na hrbtu odšel mimo nje v kuhinjo. Odondot je porogljivo zadonel njegov »rkelgiaa; * 6 -—Beži, Pavel, da si ne odtrgam glave 1 Ne mislite mamica, da se šalim 1 Zdaj postavljam samovar. Na! Ogtfa nimamo ... Da bi vrag . . . In potem je obmolknil ... Ko je mati prišla v kuhinjo, je sedel na tleh in pihal v samovar. Ne da bi je pogledal, je začel znova: — Ne bojte 8e, ne pritaknem se ga! Dober sem in mehak . . . kakor parjena repa: In pa . . . Hej junak, ni ti treba poslušati— rad ga imam! Ampak njegove nove ne.n,aram • • • Glejte, novo vestjo je •blekel, ki mu je od sile všeč; zdaj hodi naokrog x izbočenim trebuhom in se ob vsakega zadeva —- a poglejte mojo vestyo 1 Lepa je t resnici, ali čemu bi se zadeval ? Saj je že brez tega zelo tesno na svetu. Pavel je smeje vprašal: — Ali boš še dolgo renčal? Zadosti si me obdelal, ne? Malorus je utegnil po tleh noge na obeh straneh samovarja in ga gledal. Mati je stala med durmi in je prijazno in otožno nprla svoj pogled v Andrejev okrogli zatilnik in v njegov dolgi, zakrivljeni vrat. Zleknil je život, naslonil se z rokami na tla in opazigoč mater in sina zardelimi očmi je polglasno dejal: — Dobra človeka sta . . . zares! Pavel se je sklonil in ga prijel za roko. — Ne vleci mel — je zamolklo dejal Malorus, — da se ne zvrnem. — Kaj se sramujeta? — je otožno dejala mati. — Pogubila bi se . . . krepko bi se objela, krepko . . . — Ali hočeš? — je vprašal Pavel. — Zakaj ne! — je dejal Malorus in se vzravnal. Pavel je pokleknil; krepko sta se objela in za hip utihnila: dve telesi in ena duša, enako goreča v obeh od globokega prijateljskega čuvstva. Materi so po obrazu tekle rahle polže. Otiraje jih je zmedeno dejala: — Zenska rada joka ... od bridkosti joka, od radosti — joka I . . . Malorus je narahlo odrinil Pavla in otira* je si oči b prstmi je dejal: — Dovolj mi je! Teleta so se naskakala, zdaj je čas za pečenko ... Eh, to zlodjevo Renmann: Pač pa v trajno odvisnost od Ogrske. Ministrski predsednik: Hočemo vse storiti, kar je v naših močeh. Renmann: Doslej t-e ni nič ukrenilo. Ministrski predseduik: Mi se nočemo bati nobenih stroškov in nobenih napoi ov, da dosežemo, kar je sploh mogoče. V vseh razmerah pa hočemo varovati pogodbeno zvestobo in vselej odkrito govoriti pred zbornico, da se tudi široki krogi prebivalstva ne udajo varanju. (Agrarci ploskajo.) V tem zmislu vas prosim, da eventualno storite sklepe, ki se vam bodo zdeli primerni položaju stvari. (Agiarci hrupno tolčejo; socialni demokratje protestirajo.) Na to demagogijo je prvi odgovarjal češki socialni demokrat sodrug dr. Šmeral: Govor ministrskega predsednika je name napravil vtisk, kakor da bi bil včeraj popoldne avstrijski vladi diktiran iz Budimpešte. Nobenega boljšega dokaza ni za naše politične slabosti kakor sila glasov in energija, s katero je govoril ministrski predsednik o obveznosti uapram Ogrski. Na včerajšnji seji draginjskega odseka sta bila dva zastopnika vlade, poljedeljski minister in vodja trgovinskega ministrstva Oba sta bila med nami ves čas razprav*1, oba sta bila navzoča pri glasovanju. Ne enemu ne drugemu ni prišlo na misel, da bi bila količkaj ugovarjala predlogom, ki so bili na razpravi ali pa na glasovanju, dasi bi bila tam gotovo našla celo vrsto uslužnih gospodov, ki bi bili hitro sprejeli njiju stališče. Včeraj je vlada molčala, danes pa naenkrat vstaja ministrski predsednik kar na začetku seje, da označi na tako izredno krepak in kategoričen način cba predloga za nesprejemljiv«, s kateima je vlada še včeraj pravžaprav soglašala. Kaj nam pojasni ta čudež? Kaj se je zgodilo od včeraj do tega trenotka, ko mora miuistrki predsednik naenkrat tako govoriti z nami? Gospoda! Prav današnji listi javljajo iz Budimpešte, da sta se včeraj ob 5 popoldne na ukaz ogrske vlade odpeljala na Dunaj državni tajnik v ogrskem poljedelskem ministrstvu O 111 i k iu ministrski svetnik v ogrskem trgovinskem ministrstvu dr. Viljem pl. Lers. Kaj se da soditi po tem? Da včeraj popoldne, ko se je v navzočnosti dveh ministrov glasovalo o predlogih v draginjskem odseku, a v -strijska vlada še sama ni vedela, dokod sega njena neodvisnost od Ogrske iu niti na misel ji ni prišlo, da bi bila dvomila o dopustnosti naših predlogov. Komaj pa se je sklep odbora naznanil v B u d i m p e š t o , je takoj o d t a m prišel telefonični „ne!“in s prvim brzovlkom sta se odpeljala ■g"— oglje! Pihal sem, pihal ... in si nasmetil oči . . . Pavel je sklonil glavo, sel k oknu in tiho dejal : ,— Takih solzS, se človek ne sramuje. .. Mati je stopila k njemu in prisedla. Bodro čuvstvo je toplo in mehko navdalo njeno srce. Težko ji je bilo, ampak prijetno. — Vseeno je! — si je mislila in božala sinu roko. — Drugače ni možno . . . tako mora biti! Se drugih navadnih besed se je domislila, ampak vsega niso obsegale, kar je preživela v teh minutah. — Posodo pospravim ... le sedite, mamica 1 — je dejal Andrej, vstal in odšel v izbo. — Oddehnite si I Zadosti sva zmučila vaše srce ... In v izbi je zadonel njegov visoki, zveneči glas: — Bahavost ni lepa, ampak krasno življenje smo pravkar čutili v sebi . . . resnično, človeško ljubavno življenje!.. . — Tako je! — je dejal Pavel in se ozrl na mater. — Vse se je predrugačilo l — je odgovorila ona. — Gorje je vse drugo, radost je druga . . . Prav nič ne znam ... in ne razumem, kako živim ... in z besedami ne morem izraziti! — Vse se je predrugačilo ... in tako mora bitit — je dejal Malorus. — Zakaj no- UrednlStvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne »prejemajo. —■ Cena Inscratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 y|n. — Naslovi Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, ll.t uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od Vag.—J/ž7. zv. — Reklamacije poštnine proste. Leto L dva odposlanca ogrske vlade na Dunaj! Ta ogski veto, gospoda, je razlog, da je gospod ministrski predsednik danes naenkrat tako krepko govoril, ue pa njegovo prepričanje! Naj pa vendar enkrat pride semkaj ministrski predsednik, in naj govori tukaj s takim posebnim naglas kom, ne k nam, ampak v Budimpešto! (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Kaj bi v enakih razmerah storil ogrski parlament? Ali je možno misliti, da bi tam večioa preklicala iu spremenila sklepe odseka? Ali ni častna zadeva za Avstrijo, za parlament in tudi sa vlado, da trdno ostane pri tem, kar se je včeraj sklenilo v odseku? Ge spremenimo ta sklep stojimo pred vsem svetom kot pravi otroci in nedoletniki. Ministrski predsednik je zelo mučno po-vdarjal, da moramo biti samostojni in neodvisni — od Argentinije. Pri vladi toraj raste čut samostojnosti in neodvisnosti kvadratično z oddaljenostjo. (Splošen smeh.) Od Argentinije naj bomo neodvisni, fiim je že bližji. In ker je Budimpešta posebno blizu, ji moramo za vsako ceno tlačaniti. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih) Oe bi zbornica odobravala nazore ministrskega predsednika, bi ne pospeševala poljedeljstva, ampak bi to bilo „ko-tau“ pred madjarsko gentry, pred ogrsko ve-lesgrarno aristokracijo. (Burno odobravanje pri socialnih demokratih ) Konec oklopnjače. Na suhem, na morju in v zraku — kjerkoli more živeti Človek, povsod prihaja sa njim militarizem, da ogrožuj* življenje. Povsod išče najbolj rafinirana srtdstva za moritev. Čira poda tehnika človeku nekoliko obrambe, jo že prisili, da ustvari kaj novega za napad. Ta blazna tekma ofenzive z defenzivo se je razvila zlasti na morju do vratolomne skrajnosti in je našla najostrejši izraz v konkurenci oklopa s topom. Moderni vojni marinizem je takorekoč v vsakem oziru dete novega časa. Tudi na najslavnejše pomorske armade iz preteklosti gledi s prezirljivo ironijo; bojne ladje nek-daujih Rimljanov in Kartažanov, srednjeveških Benečanov in Turkov, Špancev in Angležev so podobne sedanjim morskim uničevalcem komaj v tem, da imajo euako ime. Vse svofe pridobitve je morala tehnika postavljati ‘v službo marinizma, skoraj ga ni izuma, ki Bi ga nebi bile takoj prilastile vojne mornarice. Bojna ladja ima biti lok in ščit obenem. Obramba in napad — oboje je njen namen. In tako je dajala tehniki vsak lan nove, vsak dan težje, vsak dan bolj rafinirane naloge. Najbolj so se zadnjih dvajset let te naloge sukale vo srce raste, raamioa; novo srce raste v življenju. Vsa srca so razbita vsled različnosti interesov, vsa so obglodaua od slepe pohlepnosti, razjedena od zavisti, potolčena, ranjena in gnoj se cedi iz njih . . . laž, plahota . . . Tsi ljudje so bolni, življenja se boje iu blodijo kakor v megti . . . vsak čuti le svoje bolečine. A zdaj prihaja človek, osvetljqje življenje z ognjem svojega razuma in kliče: Ej, izgubljeni črvi! Cas je spoznanju, da imate vsi en interes, da morate vsi živeti, vsi rasti! Človek, ki kliče, je še sam, zato kliče na ves glas, prijateljev potrebuje, pusto mu je samemu, pusto in hladno! In na njegov klic se skladajo vsa srca s svojimi zdravimi kosci v ogromno srce, silno, globoko, čutno, kot srebrn zvon ... kakor ga še niso vlili 1 In ta zvon oznanja: Ljudje vseh dežel, združite se v eno družino l Ljubezen je mati življenja, ne zloba! . . . Bratje moji, jaz slišim to zvonjenje na zemlji I — Jaz tudi 1 — je glasno vzkliknil Pavel. Mati je krepko stisnila ustni, da ne bi trepetale, iu krepko je zatisnila oči, da se ne bi solzile. — Po noči, ko ležem ali pa kadar grem sam kamorkoli — povsod čujem to zvonjenje . . . in prijetno mi je! Vem, da je zemlja utrujena od laži in od gorja ... in da sama brenči kakor zvon, in se oglaša na ono bla* govestje ... in sladko trepeta pred novim solncem, vzhajajočim v Človeku, v njegovih prsih! — !— (DaBfc) Cerkveno odobrenje. Po dekreta papeža Urbana VII., od dn« 27. junija leta 1625. pristoja nam oblast, potrditi pravila mašne družbe, v čast brezmadežno-spočetje Matere božje Marije in v tolažbo ljubih vernih duš v vicah". Vsled tega jih potrdimo ter te sv. delo vsem vernikom najtoplej« priporočamo. Dano dne 12. julija 1897. De mandato: Stanisiaus Maria Oazzaniga, 0. S. B. Prijor. | D. Camillus Laria Seriolo, O. S. B. glavni opat olivetansko-benediktinske kongregacije in Abbas Nullius od Mo ute- Oli veto-Maggi#re okrog oklopa in topa. Ladja se je hotela zavarovati proti nevarnosti, ki ji preti od artilerije, pa se je obložila s čvrstimi ploščami, od katerih so padale krogle iz topov kakor grah od stene. Ali tehnika je morala konstituirati močnejše, večje topove, sposobne da mečejo iz svojega žrela naboje, ki prebije tudi kovino. Takoj pa so od nje zahtevali močnejše konstrukcije, močnejše plošče in tehnika jih je izdelala. Pa je bilo treba zopet novih topov. In tako je postajala tekma strastnejša, blaznejša iu — dražja od dne do dne. Zadnji sad te konkurence je .dreadnought", pomorski kolos, plavajoča trdnjava, ki ima samega oklopa sedem milijonov kilogramov na sebi. Sedaj pa prihaja iz Anglije vest, da ad-miraliteta najmočnejše pomorske države ne misli več stiskati svojih velikih bojnih ladij v oklepe. Zametuje jih v spoznanju, da ni noben oklep dovolj močan, da bi tak kolos obvaroval, uničujočega napada topov in torpedov. Svoje bodoče morske velikane bo Anglija gradila brez oklepov ; namesto tega hoče vso pozornost posvetiti povečanju artilerijske sile in konstrukcije topov, ki bi imeli nalogo preprečiti sovražuiku prihod v tako bližino, iz katere bi mogli njegovi kanoni še uničevati. Vrhu tega naj bi se povečala brzina ladje in s tem pospešila njena varnost. Anglija, država otokov, je dandanes prva pomorska sila in v marinizmu je vsemu svetu merodajen njen zgled. Kakor je Anglija po-množevala število svojih ladij, tako so ji skušale slediti druge države. Kakor je povečevala obseg svojih pomorskih hrustov, tako ga^ je povečevala Nemčija, pa Francija, pa Avstrija, pa druga za drugo. Anglija je izumila dred-note in ves svet jih je začel graditi. Ako zavrže, Anglija oklepe za ladje, jih zavrže država za državo po vrsti. Avstrija je na marinističnem torišču seveda posnemovalka. Tudi naša vojna uprava misli, da moramo imeti „močno mornarico" iu znano je, da zahteva od ljudstva velikanske žrtve zanjo, žrtve ki so za razmere avstrijskega siromaštva in vsestranskega pomanjkanja naravnost strašne. Tudi Avstrija je začela graditi ladje največjega obsega, katerih prvo, . Viribus unitis** so že ob velikanski slovesnosti porinili v morje. Štiri take ladje so projektirane za začetek. In za vsako tako barko stane oklep dvajset milijonov kron, za vse štiri torej osemdeset milijonov! če je angleško spoznanje, da je oklep za take plavajoče velikane nepotreben in da ga ovira, utemeljeno, tedaj bo morala Avstrija spoznati enako resnico, saj spoznava na tem polju večinoma to, kar so spoznali že drugi pred njo. In tedaj je osemdeset miljonov kron — ue na morju, temveč vrženih v vodo. Oklepi so tedaj staro železo brez veljave, skoraj brez vsake vrednosti. Dobiček pa imajo le velekapitalisti, ki so napravili kupčijo, ue da bi jih trla skrb, če bo državi stvar kaj koristila ali ne. . Taki eksperimenti bi bili v državi, ki se mora neprenehoma bati bankrota, pač nepotrebni. Tako dobro se avstrijskemu prebivalstvu ne godi, da bi moglo milijone in milijone meni nič tebi nič metati skozi okno. Socialni demokratje so v zadnjih delegacijah opozorili na to, da bo vsled silnega razvoja marinistične tehnike morda v najkrajšem času vse, kar se zdaj sklepa in gradi, tako zastarelo, da ne bo za rabo. Takrat so govorili gluhim ušesom. Par mesecev je minilo, pa se ža kaže, da se hoče uresničiti to preroianstvo. In kaj poreče ljudstvo tedaj? * Ogrski poljedelski minister Serenji je dopisniku nekega dunajskega lista pojasnil svoje stališče glede na argentinsko meso. Z ozirom na njegov položaj so te izjave ie zanimive, ali velikega pomena jim ne bo pripisati, ker je grof S e r e n j i nekakšna bela vrana med ogrskimi ministri. O njem pravijo, da je resničen prijatelj splošne in enake volilne pravice, ki pa sicer Khuenovi vladi nič ne diši. Zato sploh ni zelo verjetno, da bi njegovi nazori v ogrskem ministrskem svetu praktično veliko veljali. Grof S e r e n y i je dejal, d a j e h u j s k a n j e a g r a r c e v p r o t i argentinskemu mesu neutemeljeno in da bo ostalo brezuspešno zlasti z ozirom na kvaliteto tega mesa in ljudskq sloje, ki ga konsumirajo. Patriotizmu ogrskega ministra se ue more Šteti v greh, da je hvalil ogrsko meso kakor mano nebeško. Pravil je, da kupovalci tega dobrega, z Ogrskega na avstrijski trg prihajajočega mesa sploh ne refle-ktirajo na argentinsko meso, ampak da ga zahtevajo samo tisti nižji srednji sloji, ki dragega mesa že zaradi cene ne kupujejo. Grof Serenji je tudi dejal, da se je sam prepričal odobri kvaliteti in okusnosti argentinskega mesa... Iz ust.ogrskega ministra so take besede gotovo zanimive. — Končno pa Je grof Serenji Se nekaj omenil o stališču ogrske vlade. Dejal je, da bo skušala kolikor le mogoče ugoditi avstrijski vladi, ali da mora na vsak način zahtevati kompenzacije. * Poljski kmetje iz Bosne so poslali deputacijo na Dunaj, katero sta poljska poslanca grof L a s o c k i in grof Bey predstavila gališkemu ministru Zaleskemu. Deputacija je pravila, da je v Bosni okrog 4000 Poljakov in se je bridko pritoževala, da je deželna vlada oziroma srbsko-hrvaška večina v saboru, črtata subvencijo, ki so jo doslej dobivale poljske Šole. Tudi so milo tožili, da nadškof Marinovid ne kliče več poljskih duhovnov v deželo. Pravili so ministru, da se jim v Bosni sicer gospodarsko prav dobro godi, ali da hočejo zaradi teh razmer prodati svoja posestva in se preseliti v Galicijo. Zaleski jih je svaril, češ da bi morali svoja posestva uajbrže prodati izpod cene, v Galiciji pa ne bi dobili drugih za enak denar. ** Državni stanovanjski fond. Stanovanjsko bedo v mestih in industrijskih krajih rešuje vlada z načrti, dolgimi naredbami in zakoni. V tem okviru se suče vsa njena pomožna akcija, a nevede meče vlada s številnimi svojimi naredbami takorekoč polena delovanju stavbinskih zadrug. Dne 22. decembra 1910 je objavila zakon glede ustanovitve posebnega državnega stanovanjskega , fonda za zidanje malih stanovanj. Ta zakon in pa letos dne 14. junija izdani statut stanovanjskega fouda polagata sicer veliko važnost na to, da se pridružijo tej akciji občine in stavbinske zadruge. Gibanje stavbinskih zadrug je postalo v zadnjem času posebno živahno. Sedaj pa je prišlo ministrstvo za javna dela do krutega spoznanja, da nekatere določbe statuta za stanovanjski fond naravnost nasprotujejo novemu in svežemu gibanju zadrug odnosno, da ovirajo mrtvi paragrafi delovanje zadrug. Iu kako hoče sedaj ministrstvo za javna dela odpraviti kričeče nedostatke in nesoglasja? V uraduem poročilu pravi ministrstvo za javna dela, da namerava premostiti to nesoglasje z izdanjem brošure, ki bo vsebovala splošno veljavne administrativne ter za ustanavljanje in poslovanje stavbinskih zadrug važne odločbe, zakone itd. Pred kratkim je že izšel odtisek brošure, ki vsebuje: 1) navodila za ustanavljanje stavbinskih zadrug (nebroj samih formularjev za vloge na razna oblastva); 2) vzorce statutov teh zadrug; 3) splošna načela pri oddaji stanovanj zadružnikom; 4) hišni red: a) za družinske hiše; b) za samce in c) za spalnice in prenočavališča. Brošura bo izšla v vseh jezikih * Žrtve alpskih železnic. Zdravstveni poročevalec za Soluograško, dr. Stadler, je pravkar izdal poročilo, iz katerega posnemamo, da se je ob zgradbi avstrijskih alpskih železnic težko ponesrečilo 1866; od teh jih je 85 zaradi hudih poškodb umrlo. Mnogo se jih je zastrupilo z ogljikovim kisom vsled rabe bencinskih motorjev v predorih, mnogo so jih zasuli plazovi, precej jih je zgorelo vsled požarov. Mnogo nalezljivih bolezni je bilo za-nešenih, deloma pa jih je povzročila slaba, pokvarjena hrana. Na stotine delavcev je obolelo, preden so odločilni krogi poskrbeli za zdravo pitno vodo. Vsled prihoda ogromnih delavskih množic je nastala povsod bo progi veliko pomankanje stanovanj in neznansko odiranje najemnikov. V krajih, kjer so letovišča, so delavce pregnali iz občin v oddaljene, skrite kotičke, da prihranijo bogatim letoviščarjem pogled na ubogo, razcapano ljudstvo. Te številke o zgradbi alpskih železnic kažejo prav razločno, da stopa ves Dapredek preko delavskih trupel ... * Blodnje kaplana Košlekega. V začetku letošnjega leta je vzbudila veliko pozornost afera lipskega kaplana Košickega. Slekel je duhovno suknjo, izstopil iz edinozveličavne rimsko-katoliške cerkve ter poročil kabaretno pevko Rozo KUttzl. Vsled dolgotrajuega rafiniranega pritiska svojih duhovnih .sobratov" in predpostavljenih je pa končno zapustil ženo in pobegnil v neki češki samostan. Njegova soproga je trdila, da so ga šiloma zaprli v Samostansko celico, no sedaj naznanja Košicki svojim staršem, da se je .prostovoljno" kot skesan grešnik vrnil v naročje eerkve. Deželno sodišče na Dunaju je razglasilo zakon za neveljaven in s tem so kaplanove blodnje končane .. . * Branitelj zatirane vere. Bivši duhovnik Karl C z o u t o s iz Vesprima na Ogrskem je v poslednjem času živel zelo razkošno. Na bregovih Blatnega jezera si je kupil krasno vilo, kjer je živel zelo idilično življenje s svojo mlado, razkošje ljubečo Rozo Fischer. Vendar se je kmalu pojasnil vzrok njegovega bogastva. Czoutos je na podlagi napačnih listin izvabil na Francoskem tisoče in tisoče frankov za .zatirano vero*. Zato se je moral pokoriti v ječi. Tekom zapora je izstopil iz cerkve in se te dni v jetniški celici poročil z Rozo Fischer. * Kokoši sr. Jakopa. Dr. Ddhring iz Dachaua pripoveduje v nedeljski prilogi koblen-škega klerikalnega lista naslednjo genljivo zgodbo: Pobožan mož se je s svojo ženo in sinom podal na božjo pot v Komposteljo na Španskem, na grob apostelja Pavla. Mimogrede so se rom&rji ustavili v krčmi; domača hčerka se je na vso moč trudilaj da zapelje čednega mladeniča. Ko se ji je nakana izjalovila, mu je iz osvete podtaknila srebrno kupico. \sled tatvine je bil mladenič na to pred sodiščem obsojen na' v e š a 1 a (!), dočim so starše izgnali iz občine. Več kot mesec dni 8ta se oče in mati pomudila pri sv. Jakopu v Kompostelji; ko sta se vračala, je na vešalih še vedno viselo (I) truplo usmrčenega sina. Odmolila sta očenSi k sv. Jakopu, kar izpre-govori obešenjak, da ni mrtev, temveč da sta ga bi. Devica iu sv. Jakop z rokami ves čas podpirala, da mu vrv okolu vratu ni mogla do živega. Strmeč nad čudežem sta hitela rodirelja k sodniku v mesto, ki je ravuo hotel obirati lepo zarumenele pečene piške. Sodnik bajke ni verjel in je dejal, da tudi piške na mizi lahko oživita, če pred sedmimi tedni usmrčeni še vedno živi. In glej! V skledi se zganeta piščanca, zravnata vrat in odletita skozi odprta okna (!) .Te dve čudežni živali pa so kot očiten dokaz božje milosti in vsega mogočnosti poslali v cerkev sv, Jakopa v Komposteljo in jih gojili, dokler nista čez sedem let umrli. Potem so redili njune mladičke in še dan»s vzame rad vsak komposteljski romar kurje pero od teh živalc za spomin seboj". — Taka je dušna paša za čitatelje klerikalnega časopisja v i. 1911 1 * Odprava častnih redov na Portugalskem. Portugalska ustavodajna zbornica je z 81 proti 76 glasovi sklenila odpravo vseh’ portugalskih redov in častnih znakov. * Kaj Je z Richterjem! Usoda nemškega inženirja Richterja, katerega so roparji odpeljali, je še vedno neznaua. Zdaj javljajo iz Soluna: Oblasti v Elasoni so baje zvedele, da prebivajo roparji, ki so odpeljali Richterja, v skalnatih brlogih okrog malega grškega samostana Hagios Konysios. Hamid beja, ki jih zasleduje, so posebni sli obvestili o tem, pa je že z vojaškim oddelkom na poti proti samostanu. O položaju samostana se javlja, da je na visoki pečini in vsled potoka Mavrolo go skoraj nedostopen. * Konec oklopnjade? Londonska .E?e-ning News“ javlja, da je angleška adrairaliteta sklenila, da bojne ladje iznad 18.000 ton v bodoče ne bodo več . dobivale oklopa. Ce se ta vest potrdi, zbudi gotovo veliko senzacijo. * Predrznost škoduje. Američan Bab-bie Leagh, ki je že pred nekaj tedni poskusil preplavati niagarske slapove v železnem sod* in srečno izvršil svoj vratolomni poskus, je poskus te dni ponavljal. Uporabil je ravnoisti, od znotraj z blazinami prevlefeui železen sod. Zaprl se je v sod ter se pustil vreči v vodo nad prvim, 47 m visokim slapom. Tekom pol ure je preplaval vse slapove in pri zadnjem so ga potegnili ven. Toda svoj uspeh je moral krvavo plačati — polomil si je noge. Lov na duše. Prijatelj s Koroškega nam pošilja pravila nekakšne „mašue družbe", s katerimi love menihi po Koroškem naivne ljudi, zato dasi zagotavljajo prijetne dobodke, zaradi katerih se jim nič ni treba truditi. Kako kdo sodi o duhovniških dobičkih" takih družb, je končno njegova reč. Menimo pa, da ni treba nobenega komentarja, pa si bodo čitatelji sami znali napraviti sodbo in bodo spoznali, kako imenitno razume cerkev kupčijo, tudi če nastopa v tisti kuti, v kateri se med drugimi čednostmi prisega tudi .siromaštvo". Pravila so pač še iz leta. 1897., ali kakor nam prijatelj poroča, se z njimi po Koroškem še vedno močno .deluje1*. Besedilo pa je sledeče: Mašna drnžba v čast brezmadežno -spočete Matere Božje Marije in v tolažbo vernih duš v vicah, Pravila. 1. Vsak dan do konca dni, se bere v čast brezmadežno-spočete Matere Božje Marije in v tolažbo ljubih vernih duš v vicah 6 sv. maš na namen udov v cerkvi oliventanskega samostana sv. Jošefa na Tancenbergu na Koroškem (Avstrijskem). / 2. Ud postane vsak, kdor plača za svoj namen 1 marko ali krono ali frank. Duhovnih dobičkov mašne družbe so deležni rajni, otroci in sploh vse osebe, za katere ali na katerih namen se je udnina plačala, četudi o tem nič ne vedo 3. Kdor pridobi mašnej družbi 15 udov, postane njen pospešitelj ter je deležen nje duhovnih dobičkov, ne da bi mu bilo treba plačati udnine za svoj namen, 4 Živi in mrtvi udje in pospešitelji mašne družbe so poleg tega deležni vseh molitev, kakor vsakdanjega rožnega venca, slovesuih duhovniških molitev menihov, devetdnevnic, blagoslovov s presvetim Rešnjim Telesom, šti-rideseturnih molitev, sprevodov, kakor tudi vseh drugih pobožnih vaj, ki se opravljajo v zgoraj imenovani cerkvi. Opomba. Dokler cerkev sv. Jožefa na Tancenbergu, ktera se sedaj zida, oziroma popravlja, ni do-gotovljena, bo opravljala sv. maše in zgoraj (štev. 4) imenovana pobožna dela na namen mašne družbe oliventansko-benediktinska opatija v Serenji pri Milanu na Laškem. Blagoslov svetega Očeta Leona XIII. Njih svetost papež Leou XIII. blagoslavljajo iz vsega srca mašno družbo v čast bree-madežu« spočete Matere Božje Marije iu v tolažbo vernih duš v vicah ter podelijo vsent njenim pospešiteljem in pospešiteljicam kakar tudi vsem udom poseben blagoslov. Dano v Vatikanu dne 7. oktobra 1897. t Dr. Joseph Maria Oostantini Nadškof Patraški tajni miloščinar Njih svet. papeža Leona XIII. Vodstvo mašne družbe: O. Bonifac Marija Ecker, O. S. B. V olivetansko-benediktinskem samostanu svetega Jožefa pri Gospisveti (Tacenbargu) na Koroškem (Avstrijskem). Kot ud (udnica) mašne družbe se je sprejel N. N. Tajnik: Dr. Ferdinand M. Thamon O. S. B. Vodja: Oj. Bouifacjusz Marya Ecker O. 8. B. Ljubljana in Kranjsko. — Slovenski poslanci, izvzemši dr. Ravniharja, ki je glasoval za socialno demokratični predlog in Kjbara, ki se je — menda iz previdnosti — umaknil, so torej v soboto, .kakor en mož" glasovali proti uvozu argentinskega mesa. Ta lepa družba je kajpada sila ponosna, da je stala .habtacht!" med vladnim kompanijami, ki so imele braniti ogrsko fevdalno gospodstvo nad avstrijskimi krulečimi želodci. Po klerikalnem časopisju pojde zdaj zopet nesramna gorostasna laž, da so hranili kmečke interese. Ali hinavci se motijo, če mislijo, da se bo ta brezobraznost še vedno tako gladko drsala po svetu kakor vžaai. O teh .kmečkih" interesih bomo že še govorili in dokazali veleposestniškim hlapcem, da nima slovenski kmet od prepovedi argentinskega mesa niti vinarja koristi. Ali naši rimljanski žolnerji se v svojem napuhu imennjej* tudi .Vseslovensko ljudsko stranko". Pa vprašamo: Ali ne pripada vsemu slovenskemu ljudstvu tudi slovensko delavstvo? Ko so bile volitve, so se plazili črnuharji kakor mački, skrivajoči kremplje, okrog delavstva, pa so se mu lizali, kakor da jim je blagor delavskega ljudstva najtežja vsakdanja skrb. Takrat se v mestih in industrijskih krajih niso upali nič govoriti proti argentinskemu mesu in niti mesni trust jim ni prihajal na j-zik. Spomin na neprijetne ure je zdaj popoluoma minil. Ali ne delavcem, ne vsakovrstnim kategorijam uslužbencev, ki so upale, da olajša dižavni zbor vsaj nekoliko neznosno bedo, v kateri tiče vsi, ki morajo s svojim krvavim zaslužkom prehranjevati sebe in svoje družine. Klerikalna drhal, kateri se je v svoji .politični značajnosti" pridružil tudi .napredni" Gregorin, je glasovala za nadaljevanje draginje, glasovala proti delavskim, proti uslužbenskim interesom in pripravljena naj bo, da obračun za ta zločin nad ljudstvom ne izostane ! — ElJen Gautsch! Ko so vladne marionete v soboto odigrale burko, ki so jo aranžirali oderuhi ljudstva in pri glasovanju o Reu-inannovem predlogu odkimali tako kakor je bil ministrski predsednik potegnil vrvice, je agrarna banda zatulila kakor da je angel nebeški napovedal sedem tolstih let. Razume se, da so rjoveli tudi slovenski klerikalci, ki so dobili garancijo, da bo ljudstvo še dalje stradalo, kar je bilo sleparskemu klerikalizmu od nekdaj koristno. Ali med huronski krik podivjanega ode-ruštva je zadonel drug klic, visok, rezek, krepak: El jen Gautsch! To je bil eden najznačilnejših medklicev, napravljenih v tem kratkem poletnem zasedanju. Ehen Gautsch! V avstrijski poslanski zbornici je zmagala volja madjar-skega bečarstva. Eljen 1 Nad interese avstrijskega delavnega ljudstva so se v avstrijskem parlamentu dvignili interesi madjarskih grofov in baronov, ki jih označuje operetna pesem : . .. mein Lebenszweck ist Borstenvieh und Schweinespeck. Eljen! Avstrijski minister je zlomil avoja najboljša kopja zanje. Eljen Gautsch! In zdaj bi se spodobilo, da bi se madjarski aristokratični čikoši zahvalili tudi svojim najvdanejšim oprodam in zaklicali ob spremstvu pristne cigansko Pošljite naročnino, čeješe niste! NOVICE. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino, ■■ W je edina slovenska ter najboljša zdravilna la namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik doloti. Kaslov: Tolstovt^ka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJcr je tudi gostima, letovišče in prenočišče 0 0 0 Svoji k svojim! bande s pravim madjarskim navdušenjem : Eljen Krek! Eljen Demšart Eljen Gregorin! El-jen, eljen, eljen! — )z »tare Emone. Pred dvema letoma prijeto izkopavanje na kraju rimske Emone se je minulo soboto za letošnje leto zaključilo. Pod vodstvom dr. Walterja Schmida so prekopali pravokotno parcelo v obsegu 8700 kvadratnih metrov med Gerupovo in Nadvojvoda Evgena ulico; odkrili in znanstveno preiskali so tri skupine starih rimskih hiš. Izkopavanje se prihoduje leto nadaljuje in pridejo na vrsto še ostale parcele nemškega viteškega reda do Ulice rimske legije. Glavno znanstveno poročilo o izkopinah, okrašeno s črteži in slikami izide v kratkem v »Jahrbuch flir Altertums-kunde", ki ga izdaja centralna komisija za ohranitev umetniških spominov. — Ljubljanski hišni gospodarji so mojstri v izmozgavanju ubogih najemnikov. Imajo dobro organizacijo, ki tim omogoča vsakovrstne oderuške metode. Prve dni meseca avgusta bo zopet v mar-ikaki družini križev ot. Pojde od hiše do hiše — gospodarji za-tevajo poleg ogromne najemščine, da je stranka brez otrok, da ne sme govoriti glasno itd. Ko se domeniš za vse, potem pa pride gospod hišni gospodar prav hiuavsko: sedaj pa še 20 kron (tudi 30 kron. 40 kron) za snaženje. Stranka gleda gospodarja z začudenimi očrni. Nazadnje privoli tudi v to. Srečno pride v stanovanje in živi v njem po svoje mirno, v strahu pred mogočnim gospodarjem. Ko preteče četrtletje, je že odpoved — ker potrebuje gospodar novih 20, 30—30 kron za suaženje. Kdaj bo kouec takega odiranja ubogih najemnikov ? — Hišni red za ljubljanske najemnike je pravi kuriozum. V ujem ni nič drugega kot: prepoveduje se. prepoveduje se itd. Najemnik je po njem izročeu hišnemu gospodarju na milost in nemilost. Izdelalo ga je znano „društvo hišnih posestnikov", ki pred stavlja organizacijo hišnih gospodarjev proti ubogim hišnim najemnikom. Kdaj se vzdrami ljubljanski najemnik ter si ustvari podobno organizacijo, da ga bo varovala pred šikanami hišnih tiranov? čas bi že bil. Nekatere hiše v Ljubljani so kar le prenočevališča. Stranke se neprestano selijo. Komaj pride stanovat, že — odide, ker mora. Po hišnem redu kmalu najemnik še kihniti ne bo smel Le gospodar je v se, oni pa. ki s svojo uajemščino vzdržuje hišo in gospodarja, je pa n i č 1 a , ki sme le j voljno trpeti in voljno prenašati vse muhe in vse preračunjene zlobnosti hišnih gospodarjev. — Odbor „Vzajemnosti" ima jutri ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. Vsi odborniki so vabljeni, da se jo zanesljivo udeleže. — Od okrajne bolniške bŽagaj ne ljubljanske. Na ustanovni seji, ki se je vršila v petek, dne 28 t. m., je bil zopet izvoljen za načelnika blagajne sodrug Fran B a r t I. Za podnačelnika je bil izvoljen sodrug Mihael Rožanc in za zapisnikarja sodrug Štefan L e h p a m e r. — Žrtev Save. V soboto okolo 5. po- fioldne je pri Medvodah utonil v Savi prokurist jubljanske podružnice »Splošnega kreditnega zavoda za trgovino in obrt", gospod Avgust Katz, rt dom iz Spodnjpga Štajerskega. V večji družbi se je šel kopat v Savo in skočil v vodo, ne da bi se bil prej zadosti ohladil; zadela ga je kap. — Volilni imenik občine Šiška je od danes zanaprej (do vštetega 14. avgusta) v pogled r prodajalni konsumuega društva od 7. do 12. dopoldne in od 2. do 8. zvečer vsak dan. Poglejte, Če ste v imeniku 1 — Frančiškanski frater ntonil v Krki. V Novem mestu je dne 29. t. m. okolo 9. zvečer utonil frančiškanski frater Urban Žele, ki se je bil šel kopat v Krko. Ponesrečenec je bil podvržen krčni bolezni in ga je skoro gotovo v vodi pograbil krč. Vse iskanje je bilo brezvspešno; slučajno ga je v nedeljo v tol-minu pod železnim mostom našla gospodična, ki je veslala na Krki. — Nezgode. Dninar Andrej Pogačnik s Studenega v škofjeloškem okraju je padel pet metrov globoko z odra in si pretresel možgane ter zlomil levo roko. — Poldrugoletni delavski sin Josip Mihelič iz Tržiča se je poparil z vrelo juho ter se težko poškodoval na prsih in nogah.' — K nesrečni smrti posestnik* Pivka, ?o domače Cestnikovega Jožeta iz Podgore v 'oljanski dolini, poročajo, da je Pivk jahal konja v vodo. V vodi se je postavil konj nenadoma na zadnje noge in vrgel Pivka v vodo, kjer je oblsžal. To je videl nek dečko, hitel je takoj po pomoč, toda bilo je že prepozno. Elektroklnematograf »Ideal* Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. na velikem vrtu. Spored za torek ; 1., sredo 2. in četrtek 3. avgusta. Potovanje po Dalmaciji. (Naravni posnetek). Ognjena briz- galnica. (Komično). Punčka siromašne deklice. (Drama). Mala obrt na Malajskih otokih. (Naravni posnetek v barvah.) Telovadna skupina Alberto. Predstava v varietnem gledališču. Bodeči telovnik. (Jako komično). Dodatek k vp-černemu sporedu jod 7. do 8 '/2 in od 8'/* do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Pot v prorost. (Jako zanimiva drama) V petek, 4. avgusta velik večer smeha. Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8 ure naprej na vrtu ali v dvorani. Štajersko. — Pristna človeška mast. Kako strašno so še razširjene vraže in babjeverstvo med ljudstvom tudi v krajih, ki leže sredi civilizacije, izpričuje groteskna sodnijska razpreva, ki se je vršila t* dni. V Pelavi, mestu s približno 12.000 prebivalci, je 25leten analfabet dosledno trdil, da zakolje lekarnar vsako leto dvoje debelih ljudij in sicer moškega in žensko, da dobi od njiju pristno človeško mast-za svojo apoteko. Ta govorica se je tako raznašala. da je lekarnar nazadnje moral tožiti. Na razpravi pa se je izkazalo, da so na Štajerskem cele trume ljudi, ki v e rj a m e j o , da imajo lekarnarji pravico zaklati na leto po dvoje, usmiljeni bratje v Gradcu, ki imajo tudi svojo lekarno, pa celo po šest ljudi! Najbrže jih tudi soduikova beseda ni prepričala, da verjamejo ueurauo. pa tudi nevarno laž. — Med vožnjo skočil z vlaka. Dne 24. pr. m. se je peljal lesni trgovec Matija Perkman iz Postojne z osebnim vlakom iz Štajerskega v Ljubljano V Hrastniku je vstopil nek čedno oblečen človek v isti oddelek železniškega voza. kjer je Perkman sedel sam. Ko je tujec opazil, da je ta zaspal, mu je potegnil iz notranjega žepa denarnico, v kateri je bilo 400 K. Perkman se je zbudil, iztrgal tatu de narnico ter začel vpiti, da bi priklical ljudi, ki bi tatu prijeli. Toda tat se je trgovcu iztrgal iz rok ter skočil iz vlaka med vožnjo. Ko so pozneje preiskovali mesto, kjer je lopov skočil z vlaka, niso našli nobenega sledu za njim. Odnesel je torej srečno pete. Koroško. — Požigalec v Ukvah. V Ukvah so aretirali pred nekaj dnevi čevljarskega mojstra in bivšega občinskega svetovalca Gregorja Mi-koscha in ga odpeljali v zapore trbiškega sodišča. Mikosch je, kakor že kaže ime, ogrskega pokoljenja, vendar strasten agitator nemških nacionalcev. Poleg več indicij. ki ga kažejo kot požigalca, je posebno sumljivo dejstvo, da je Mikosch pred kratkim zavaroval svoje imetje, ki obstoja le iz najpotrebnejšega pohištva, kar za 8000 kron. — Napad na lajnarja. V okolici Št. Vida ob Glini sta napadla iz neznanega vzrbka dva še neznana potujoča pomočnika lajuaria Ivana Humberta. Prerezala sta mu trebuh in ga pustila ležati na cesti. Smrtno ranjenega lajnarja, ki se še cel čas ni nič zavedel, so prepeljali v boluišnico. Trst — Prvi dan avljatlke r Trstn. nedeljo so se začele v Žavljah pri Trstu prve letalne tekme. Za Trst je bil to dogodek, ker imamo tak teden prvič v Trstu. Zato je bilo veliko zanimanje in navdušenje razumljivo in opravičeno. Udeležba je bila ogromna- Tekme so se udeležili štirje aviatiki Fischer s svojim Farmauovim biplanora (dvokrovnim) pa Man issero, Legagneui in Tržačan W i d m e r s svojimi Bleriot monoplani (eno-krovniki). Vsi štirje so se udeležili vztrajne tekme. Uspehi so sledeči: F i s o h e r je poletel trikrat; prvič je bil v zraku 2.44 */* minut, drugič 4.51*/». tretjič 9.21®/* minut Lega-g n e u 1 je poletel dvakvat. Prvič je bil v zraku 9.35 '/• minut, drugič 14 40 min. M a-n i s s e r o je poletel dvakrat; prvič je bil v zraku 9.35'/* min., drugič 13 304/* minut. W id m er je poletel samo enkrat in je dosegel rekord. Bil je v zraku 86 28 a/» min. Ko je poletel na tla se mu je pri pristajanju zgodila nesreča. Pozabil si je nadeti varnostne očali, pa so se mu oči napolnile olja. Poleg tega je baje poskusil prvi drkalni polet (od plane) pa ja njegov monoplan premočno udaril ob tla, kolesa so se mu zarila v mali griček in stroj se je prekucnil nad Widmerja, ki se mu pa n i zgodilo nič. Monoplan si je pa pokvaril samo kolesa in vijak. Razume se da je nastala med ljudstvom panika, ki se je spremenila v navdušenje, ko je zvedelo, da je letalec zdrav in čil. D r k a 1 n e tekme (voli plane) so izostale, ker ni bilo mogoče napolniti balona, ki bi bil v zraku označeval visočino, odkoder bi se bili morali avijatik v drkalnem poletu spuščati na tla. Visočinskih tekem sta se udeležila samo dva letalca: F i s c h e r s svojim dvokrovnikom in M a u i s s e r o s svojim eno-krovnikom. F i s c h e r je bil v zraku 11.03'/» minut in Je dosegel 900 metrov visočine. Ma-n issero je bil v z«aku 13.16 3/a min. in je dosegel 1080 metrov visočine. Widmer se te tekme ni mogel udeležiti, ker se mu je pri nezgodi pokvaril letalni stroj. Legagneui pa se ni udeležil zato, ker mu je Manissero povedal, da so v zraku močni in nevarni vetrovi. Zato bo pa tem višje letel v nedeljo. Samo po sebi se razume, da želimo letalcem največjega uspeha. — Prepovedan dvom. Po mnenju tržaške »Edinosti" je prepovedano dvomit o po-šteoju in pameti tržaških narodnih voditeljev. Ona želi in zahteva, da se smatra kot pošten in pameten, pa od vročega rodoljublja nareko-vau vsak korak njenih voditeljev. Tudi kritizirali d janja narodnih voditeljev bi moralo biti vedno po mnenju »Edinosti", strogo prepove-vano. Pa tudi če bi bila dejanja njeuih voditeljev narodu najbolj škodljiva. Drugače je pa, zopet po mnenju »Edinosti", dolžnost vsakega narodnjaka, da dvomi o poštenju nenarodnja-kov. Pretečeni petek piše na primer »Edinost" v članku, kjer opravičuje vstop in izstop Ry-bafev iz klerikalnega kluba, o potrebi sloge iu odkritosrčnosti ter se zgraža nad onimi, ki so si upali dvomiti o poštenih in čistih namenih Rybara in Gregoriua, ki so ju baje vodili pri vstopu v Šušteršičev klub. Na drugem mestu si pa ta, od vseh pametnih ljudi zasmehovani list upa trditi, da je sodrug Chiussi najnepoštenejši človek na svetu. Zakaj »Edinost" pravi, da je naša organizacija kovinarskih delavcev odtegnila spomenico, ki jo je bila pred časom vložila vodstvu tehničnega zavoda, samo zato, da reši generala Chiussija. To se pravi : Chiussiju so bili delavski interesi fige in je te delavske interese izdal samo, da sebe reši. Zato pravim«: List, ki ima* umazani pogum, na tak načiu sumničiti starega, požrtvovalnega sodruga, list, ki je vedno imel pogum, dvomiti o poštenju vsega, kar ni iz Narodnega doma, tak list nima pravice zahtevati zase in za svoje nobenega spoštovanja. Zlasti ne, ker je notorično, da je ravno Rybaž oče gesla, ki ukazuje »le obrekovati". »Edinost" in njeni bodo smeli zahtevati zase spoštovanje samo tedaj, kadar se bodo sami naučili druge spoštovati. — Čudne nazore vsiljuje delavcem »Edinost", o kateri se ve, da je nepoboljšljiva sovražnica delavske emancipacije. Pred časom je naša organizacija kovinarjev vložila vodstvu tehničnega zavoda spomenico, kjer je zahtevala za tam uslužbene delavce razne poboljške Delodajalci eo se zahtevam uprli z vso silo in so grozili z izporom. O pogajanjih z organizacijo niso hoteli delodajalci nič vedeti. Tedaj je naša organizacija odmaknila spomenico, ker se je čutila vsled premalega števila orgauiziranih, prešibko, da bi bila uspešno vodila skrajni boj, ki ji je bil napovedan. »Edinost" je bila takrat od samega veselja vsa iz sebe. Trobila je v svet, po znani svoji metodi, da čas ni bil primeren — za zahteve, da ima vodstvo tehničnega zavoda čisto prav, ako noče imeti pogajanj z našo orgauizacijo itd Toda delavci so spoznali vendarle upravičenost zahtev, pa so zato kazali svojo nezadovoljnost. Vodstvo tehničnega zavoda je pa zvišalo plače nekaterim neorganiziranim« da ne bi ščuvali neorganiziranih delavcev in vodstvu se je posrečilo utišati na ta način zapričeto gibanje. Sedaj vam pa prihaja »Edinost" in trdi, da je bil takrat, ko je naša organizacija vložila spomenico, čas za zahtev* jako ugoden, da je Chiussi izdal delavce in spomenico umaknil, da sebe reši in da je vodstvo povišalo nekaterim mezde iz posebnega usmiljenja do delavstva: pa vam hvali vodstvo in črno organizacijo. Pač malo samozavestno mora biti tako delavstvo, ki rajše sprejema miloščine, kakor da bi si osvajalo pravice. Ampak »Edinosti" je všeč, da je delavstvo tako, kajti le dokler je tako, bo verjelo praznim iu poneumjevalnim besedam Edinjašev. — Zopet bolera t Trsta. V petek js umrl v Bocolu št. 382 posestnik Matej Slamič v starosti 71 let. Sanitetna komisija, ki je takoj prišla pogledat, je našla v hiši za črevesno boleznijo bolnega hlapca Antona Germaka ter dala prepeljati mrtveca in bolnika v bol nišnico. Barakteriologična preiskava je dognala, da je Slamič umrl za kolero in da je Germek bolan za to boleznijo. Slamičeva rodbina je zamolčala obolenje stara ra Slamiča, ker je bila mnenja, da bolezen ni uk« nevarna. Se pred kratkim sta prodajal« 8!amič in Grmek na tržaškem trgu zelenjad. Seveda je sanitetna komisija internirala Siamičevo rodbino in druge ljudi, s katerimi sta prišla bolnika v dotiko. Pri rojaku iz vojašnice na Čampo Marzio je dognala bakteriologična preiskava to, da ni zbolel za kolero. V pondeijek s« poroča; Pojavilo se je zopet nekoliko novih slučajev. Sedemletna Marija F r a g i a c o 111 o je umrla. Obolela je Katarina Selva. nadalje dveletna Avrelij« Za-notti in njen oče ter Amadeo Pittori, Iti je bil že v izolaciji, pa je ušel. a pozneje še jn sam javil. Delavsko gibanje. Zastopniki francoskega delavstva v Berolinu. V svojem šoviništičnem deliriju si meščanstvo Francije in Nemčije — puli lase zaradi maročanskega vprašanja ter ogrožuje svetovni mir in kulturni napredek. Nasprotno skuša socialistično delavstvo obeh držav še bolj utrditi vezi delavske solidarnosti. Pretečeni pondeljek so obiskali kakor smo že kratko javili, zastopniki francoskih strokovnih organizacij berlinske sodruge, da bi pro učili sistem nemških strokovnih mladeniških organizacij. Socialnodemokratičui Berolin jim je priredil v veliki dvorani strokovnega doma pozdravni večer, na katerem je sodr. S a s-s e n b a c h otvoril vrsto pozdravnih govorov, nakar je drž. poslanec sd. L e g i e n v daljšem govoru pojasnil pomen obiska in skupnega boja proti edinemu delavskemu mednarodnemu sovražniku — kapitalizmu V eni ali drugi deželi — je povdarjal sd. Legien — je taktika boja različna, ah delavstvo vseh dežela združuje boj za odstranitev kapitalističnega izkoriščanja. Francosko delavstvo ve, da se ne sme bojevati proti nemškemu delavstvu, ampak skupno z njim proti kapilalizrau. V z d r u -žeuju proletariata temelji svetovni in kulturni napredek V imenu francoskih gostov je odgovarjal sd. I v e t o t, član sindikata francoskih organizacij. Njegov govor je dal nemški vladi povod za biriško postopanje. Brzojav je nam že poročal, da je moral sd. Ivetot zaradi tega govora nemudoma zapustiti Nemčijo, da se je izognil izgonu po biričih. Ivetot je v svojem govoru izrazil občudovanje vzornim mladeniškim organizacijam nemških sodrugov, povdarjal je vzgojevalni pomen takih organizacij za socialistično mladino ter se slednjič dotaknil militarizma. Poskusite le enkrat, bedaki, nahujskati narod proti narodu, oborožiti narod proti narodu, videli bote, da bodo narodi čisto drugače porabili to orožje, ki jim ga silite v roke. Pobili bodo čisto drugega sovražnika, kakor vi mislite. Vsi proletarci so solidarni v boju proti zatiranju, izkoriščanju in mezdnemu sistemu". Radi teh besedi se je čutilo užaljeno prusko »junkerstvo" in pruska milica. — Stavka pri Bonača v Ljubljani traja dalje. Kakor je videti, je g. Bonač res stanoviten v tem, da svojim delavcem ne da tistega, kar bi jim moral dati sam od sebe. Za stavkokaze bi pobral tudi najgrŠe smeti, če bi jih dobil. Knjigovezi, dokler je stavka, ne v Ljubljano! = StaTka pekov v Ljubljani js deloma končana. Nekaj mojstrov je še, ki se niso vdali. Omenjamo zlasti gosp. Jaka Zalaznika. Zalaznik vedno otresa svoj robati jezik proti delavcem. Zalaznikovi so rekli, da ne potrebujejo delavcev kot gostov. Zalaznik ni naročnik za svojo kavarno na noben delavski list. Zalaznik misli, da je sramota biti delavec, torej naj le gleda, da si nakopiči dovolj denarja, da bo njegova rodbina živela od denarja; le delavec ne, kaj ne gospoda Zalaznikova! — Strankin zbor nemške] socialne demokracije v Avstriji jo določen za nedeljo 29. oktobra in sledeči teden. Zboroval bo, kakor smo že poročali, v Inomostu. = Mednarodni radarski kongres. Pretečeni pondeljek se je otvoril v Londona 22. mednarodni rudarski kongres. Kongresa se je udeležilo 150 delegatov, ki so zastopali 900 ttioč organiziranih rudarjev iz Anglije, Nemčije, Belgije, Francije, Holandije iu Švedske. Kongres je pri slavnostni otvoritvi manifestiral za svetovni mir ter protestiral proti vojnim bujskarijam. H u e , zastopnik nemških rudarjev, je povdarjal v svojem pozdravnem govoru, da predstavljajo vojni hujskači v Nemčiji in v drugih državah le malenkosten del naroda. Velika masa nemškega naroda si želi miru in le nekateri kapitalisti so interesirani na maroškem vprašanju. Maroko ni za nemško delavstvo vredno niti delavčeve kosti. Zastopnik avstrijskih rudarjev J a r o 1 i m je protestiral proti mrzlični gradnji dridnavtov. Občno pozornost je vzbujal sodrug Avgust 8 i e g I, zastopnik škotskih rudarjev na kongresu. Sieg) je bil pred 16 leti najagilnejši organizator nemške rudarske zveze, a ga je nemška policija izgnala zaradi socialistične agitacije iz rodne sem\je ter živi sedaj ** 18 let med škotskimi sodrugi. Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron, B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. skladišče oblek M"* domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-===== zemskega blaga za obleke po merL =3 Solidna postrežba. - Vedno nizke cene. ZADNJE VESTI. Spopadi t Znojmu. (Gl. včerajšno brzojavko!) Zn o j m , 31. julija. Že na tse zgodaj so nemško-nacionalni razgrajati, med katerimi so se posebno odlikovali dijaki, napadali in izzivali socialno demokratične goste, ki so prihajali z vlaki na slavnostno pokladanje temeljnega kamna za delavski dom. Vodil je ves napad nemško-nacionalni poslanec T e u f e 1, ki je kakor se čuje, celo sam metal kamenje na socialno demokratično zborovališče. Socialni de-mokratje so se postavili v bran. Mestna policija, ki niti z mezincem ni genila, da prepreči krvave izgrede, je venomer potiskala socialne demokrate nazaj. Glavna skrb socialnih demokratov je bila, da so spravili žene iu otroke na varno, na obzidano dvorišče bližnje hiše. Šele žandarmerija je napravila red in odgnala nemško-nacionalne demonstrante od socialno demokratičnega zborovališča. Banjenih je vsega ekup okrog 100 oseb. Poslanec Reinlnger umrl. Karlovi vari, 30. julija. Državnozborski in drželnozborski poslanec Karl B e i -n i n g e r je tukaj umrl. Bil je tudi predsednik trgovsko-obrtne zbornice v Linču. Politično je pripadal nemško-nacionalni zvezi. Manifestacije za volilno reformo na Ogrskem. Budimpešta, 31. julija. Po nedeljskih manifeBtacijskih shodih socialne demokracije za splošno in enako volilno pravico se je združilo 5000 delavcev ter priredilo obhod po mestu. Policija je nastopila brezobrazno proti mirnim demoustrantom ter jim zaprla dohode v nekatere ulice. Vsled tega nastopa policijskih organov je prišlo do hudih spopadov med delavstvom iu policijo. Bilo je več socialnih demokratov ranjenih. Tudi liga za volilno reformo je priredila enake manifestacije za volilno reformo. Nezgoda egiptovskih prlncezlnj. Toblach, 31. julija. Pred hotelom rToblach“ so se splašili konji voza, v katerem so se peljale tri egiptovske princese iz Kaira. Voz je zadel ob korifin iu priuceziuje so odletele z voza. Dve sta omedleli: ena si je prebila čepinjo, drugi so se pretresli možgani. Voznik iu tretja princesa sta le lahko poško-vana. Obstrukcij« na Ogrskem. Budimpešta, 31. julija. V začetku seje se razvije dalja debata o poslovniku med poslancem D^ziderjem Polonijičem in podpred-nikom Kabošem. Opozicija vloži zopet štiri nove prošnje za dopust ter predlaga, da se v prihodnji seji glasuje o vsaki posebe po imenih. Poslanec Lovaszj naznani, da vloži koncem seje interpelacijo zaradi včerajšnjih budim-peštanskih demonstracij za splošno in enako volilno pravico. Nato preide zbornica na dnevni red in se prične poimensko glasovanje o petih, pretečeno soboto vloženih prošnjah za dopust. Dnevni red je bil s tem izčrpan in ministrski predsednik Khuen-Hedervarj še danes Gdgovarja na interpelacijo poslanca Lovas-zyja zaradi brezobraznega nastopa policije pri včerajšnjih demonstracijah in izjavlja, da je množica dejansko napadla policijske organe in da je še le potem začela policija razganjati demonstrante. Gledališke v Somboteljn zgorelo. Sombotelj, 1. avgusta. Sinoči ob sedmih je nastal v praznem gledališču ravnatelja Nagasz^ja požar, ki je v najkrajšem času upepelil gledališko zgradbo. Škoda je tem večja, ker je imel Nsgaszjr shranjene v gledališču vse svoje listine in vrednosti. Pri požaru se ni nihče ponesrečil. Zaradi kolere ne bo porotnih obravnav. Z a d e r , 80. julija. Porotne obravnave pri sodišču v Kotoru so bile odgodene iz zdravstvenih ozirov, ker se je tudi tam pojavila koleia. Kolera. Trst, 81. julija. Danes ob 11. dopoldne je nenadoma zbolel neki kočijaž na trgu San Giovanni za sumljivimi znaki kolere. Pre-nešen je bil v bolnico, kjer je kmalu umrl. Dosedanje bakteriologiške preiskave so dognale, da ni umrl za kolero. Preiskave pa se morajo še dopolniti. Solun, 81. julija. Odkar se je kolera pojavila v Peči, je v mestu in okolici bilo 120 slučajev kolere, 60 oseb je že umrlo. Na vojaštvo odpade 84 slučajev, med temi je 40 vojakov umrlo. Carigrad, 81. julija. Zopet 19 novih slučajev kolere. Štirje bolniki umrli. Agrarisem v Srbiji. Bel grad, 31. julija. „Štampa“ piše, da se javlja v jagodinskem okraju med ondot-nimi kmeti gibanje, ki stremi za posebno kmečko organizacijo, ki bi bila neodvisna od drugih političnih strank r deželi. Kuga. O d e s a , 1. avgusta. Z bakteriološko preiskavo so tu dognali tri slučaje bubonske kuge; en bolnik se nahaja v mestu, dva pa pripadata moštvu parnika „Voronježa“, ki je že dober mesee zasidran v pristanišču. Maroko. Pariz, 31. julija. Položaj se jasni, namesto razpoloženja, ki se je kazalo zlasti po Lloyd Georgovem govoru prihaja mirnejše razpoloženje ter upanje, da se pogajanje z Nemčijo kmalu mirno in z- obojestransko zadovoljnostjo konča. Potrjuje se, da ima služiti spravi za podlago odstop Nemčije od političnih zahtev v Maroku, dočim hoče slejko-prej varovati svoje gospodarske interese. Med obema državama se ima skleniti pogodba, po kateri odstopi Nemčija Franciji svojo kolonijo Togo, zato pa dobi od nje G a b u n. B e r o I i n , 31. julija. V uraduih nemških krogih je razpoloženje zaradi maročan-skega vprašanja popoluoma mirno ter se zatrjuje, da Nemčija sploh ni imela bojnih namenov zaradi te zadeve. Bazvoj pogajanja med Kiderlen Wfichterjem in C a m -bonom se pričakuje s popolnim zaupanjem. Cesar Viljem je povsem odobril nastop K i -derleu W a c h ter j a in Bethmanu Holvregovo stališče, ki se vjema s cesarjevimi mirovnimi tendencami. Perzija. Peterburg, 31. julija. Iz Tebrisa javljajo tukajšnjim listom čudno vest. Rusija zahteva od perzijske vlade, da takoj odpokliče generalnega guvernerja iz Tebrisa. Poveljnik ondotnega ruskega vojaštva je s plakati ua-znanil, da prevzema varstvo mesta in njegovega prebivalstva z ozirom na a n a r-h i j o , ki se širi po mestu. (Izza vseh teh dogodkov bo pač težko tajiti, da ima Busija v Perziji svoje prste vmes. Tako je tudi razumljivo, da je rusko opozicionaluo časopisje zelo nezadovoljno z oficielno zunanjo politiko.) DaTČue zvij že amerlkausbega milijonarja. London, 1. avgusta. Amerikanskega milijonarja B r o w n a , ki že dvajset let stanuje na svoji jahti ob eseškem obrežju in ki ni plačal še vinarja dohodarine, so obsodili v nakuadno povračilo davka. Brown se je izgovarjal, da stanuje nk jahti, ki po angleških postavah ne šteje za stanovanje. Takoj po obsodbi se je parnik z Brovvuom odpeljal in utekel eksekuciji davčnega urada. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih tobakarnah: AntonZupancic knjigovez Ioubljana, Slomškova ulica 31 priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam. Dobro računale In prav izvolil« [to on« gospodinj«, ki uporabljajo kot prldatok za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „« kavnim mtlnčkom“ Iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega : Franckose Je mnoga desetletja kot naibolj ugajajoča, njegova