288. št«Tnlitvo, nn ka<-■■■ naj — Maguvr.iM<> nosljati natofetirs reklamacije, -.r.^:-:1a, :. i. nopjtnistrativne roči, je v BNarodn. tisKarni1* v Kolmanovej hiši P. n. gg. naročnikom. Po koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja iri začne se novo naročevanje. Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove" in vse prijatelje, da nam skušajo novih naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar. Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsacemu vstaviti, kdor inj naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje. »Slov. \iarort" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto.....13 gld. — kr. Za pol leta ..... O „ 50 „ Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... 1 n TO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto.....I<» gld. — kr. Za pol leta.....® n — n Za četrt leta .... 4b a — „ Za en mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode UeMtclJe na ljudskih šolah in za «1 i Ju k«» velja ziii-ž&iim cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ JLtlministracija. „Sitnu Naroda". Tiskovna pravda „Slovenskoga Naroda". Zagrebšk list prinaša naše kratko poročilo o tiskovnej pravdi, v katerej nas je ljubljanski c. kr. državni pravduik tožil zarad prestopa programa, ker smo ponatisnili mali članek v hrvatskem jeziku, ter svojo t ado ved n t h t izreka, kakovi so bili nagibi te tožb«, ki je „nniknui" v tiskovuem postopanji, iu kaki so bili zagovori, s katerimi se je urednik ^Slovenskega Naroda" branil. To, in pa, ker smo tndi sami preverjeni, da je cel naš slučaj vreden, da se kot znak, kakove politične borbe je nam dan denes tndi boriti, našej ožjej zgodovini s temle poročilom ohrani, napotuje nas, ta priobčiti celo obravnavanje, da si ravno nekoliko z neveseljem in s tem strahom na delo idemo, da ntegne državni pravduik naše poročilo tako konfiscirati, kakor je zadnje naše poročilo o sodnijskem ngovornem obravnavanji konfiscira!, da si smo po vsej rennici isto pisali, kar je urednik pred sodnijo govoril, kar nam je g. državni pravdnik na nstuo interpelacijo sam potrditi blagovolil, opiraje se samo na §. 28. in na to, da on smatra takovo poročilo kot nov članek, da se dela novo kažnjivo dejanje itd. — Denes moramo torej še z večjo pazljivostjo poročati, da uidemo. Id — denes nas bodo morda pustili, ker nazadnje je cel casns skoro toliko literaren kot političen. Kakor nže večkrat prej, tako je „Slov. Narod" tndi 5. septembra letošnjega leta prinesel mej malimi članki o jugoslovanske] vstaji i citat iz hrvatskega javnega lista. Kakor hrvatski „Obzor" večkrat iz slovenskih novin kar sloveLski dijalekt citira, preverjen, da vsak hrvatski bralec slovenski lebko umeje brez prevoda v hrvaščino, tako je tudi urednik „Slovenskega Naroda" bil od nekdaj istega prepričanja in je citiral izrek hrvatskega lista v originala, v hrvatskem jeziku. Clauek konfisciranoga lista je bil zarad tega v tiskarni zapečaten iu urednik J. Jurčič se je imel zarad tega zagovarjati pred okrajnim sodnikom na tožbo c. kr. državnega pravdništva, zastopanega v osobi drž. pravdnika g. Peršeta. Državni pravdnik se je sklicaval na to, da v oglasu izdavanja „Slovenskega Naroda", ki se je izročil c. kr. državnemu pravduištvu, stoji izrekoma: „Slovenski-Narod" izhaja v slovenskem jezika itd." Ker zdaj prinaša članke v dragem jezika, pa tega državnemu pravdništvu nij posebej naznanil, storil se je nrednik krivega prestopa programa in naj se kaznuje po §. 10. in 11. tiskovnega zakona, (ki določujeta zapor od 8 dnij do jednega meseca in izgubo kavcije od 50 do 200 gold.) isto tako se je pregrešil tiskar, tukaj faktor „narodne tiskarne" M. Armić, m prestopom zanemarjene tiskarske dolžnosti. (Kazen eventualno isto tako velika kakor za urednika). Okrajno sodnijo je zastopal c. kr. ad-juukt Čuče k, zapisnikar je bil avsknltant Polec. Državni pravdnik g. Perše utemelji svojo zatožbo ob kratkem, navajajoč paragrafe tiskovnega zakona. Urednik Jurčič je bil brez zagovornika prišel in se je zagovarjal mej družim tako-le: „ Naj prej naj vzamem tiskovno postavo iu opozorim slavno sodnijo in gospoda državnega pravdnika, da cela stvar, kakor jo tu obravnavati imamo, po mojem mnenji ne spada pod §. 10.. tisk. postave, na katerega Spomin na dva satirika duhoven-skega stanu. i. Francoz Ra be lai s. Francois Habelais, Ženijalen sa-tirsk pisatelj francosk, se je narodi 1 v Chi-uouu, nekdanje okrajine Touraine i. 1483, stopil je v red oo. Frančiškanov in si tam po vlastnem trudu pridobil obilo znanostij. Veudar, ker se ta red takrat nij dovolj pečal z znanostmi, stopil je s papeževim privoljenjem v red Benediktincev I. 1523. Ali tudi tukaj nij se mu dopalo, zato klo-Šterako obleko izsleče in gre kot svetovni duhovnik v Montpelliere, uči se tam zdrav-ništva i u postane imeuiteu zdravnik. Ko mu je vest oponašala, da jo brez VBega dovo- ljenja klošter zapustil, sprosi od papeža Pavla III. „buli..m absolutionis," in jo dobi; kardinal Jean du Bellav mu ponudi stano-vališče v opatiji St. Maur des Fobkčs, kjer je kot kanonik živel, potem pa za župnika v Mendon bil pc stavljen. Umrl je v Parizi leta 1553. Rabelais je v satiri in v komičnoj p i salnej delavnosti izvrsten. Bičal je tadanjo vlado in slabosti družbinskega življenja z ostrim vtipom, in dosta pripomogel k izobraževanju traucoskega jezika. Veudar narečje, v katerem je Kabclais pisal, razumejo le lilologično izobraženi Francozi. Sicer on večkrat stvari pretira, ali pripoznati moramo, da v njegovih spisih, posebno v romanih Gargantua in „Pautagiuel," vlada prijetna veselost in poseben humor. Najnovejše izdanje njegovih drl se je napravilo v Parizi 1840. V nemški jezik so je prestavil: Fischuzt (1852), Kegis (2 zvezka Leip- zig 1832—41). Njegova romana Gargantua in Pantagruel sta od leta 1533—1836, četiri in devetdesetkrat prenatisnena bila. II. Slovenec Andrej Gutman. Narodil se je 25. novembra leta 1784 v vasi Žetinci mestne fare Radgonske. Prve šole je obiskal v Radgoni, gimnazijo dovršil v Mariboru, modroslovne in bogoslovne studije pa v Gradci. Leta 1811 je bil posvečen za duhovnika, služil pri raznih farah za kaplana; 1820. leta postal župnik na Soboti. Sobota stoji na visokej panogi la-boških planin, tik koroške meje. Kraj je prav osamljen, in duhovnik, ki tnkaj mora živeti brez vse človeške omikane družbe; nikogar ne vidi, nego svoje posle iu vsako nedeljo svoje farmane, nema torej ravno najprijetnejšega življenja. Za kratek Čas se je naš Gutman pri se obtožba sklicuje. Ta paragraf terja, da kdor hoče perijodičen list izdajati, ima dotičnim oblastim naznaniti razen časaikovega naslova, reda izhajanja, Se „pregled" onih predmetov, kateri se bodo v lista obravnavali, ali da nemški tekst postave citiram : neinen U b e r b 1 i c k der Gegeustiinde, vvelche aie (die Zeitschrift) za behaadeln bestimmt ist". Torej postava terja, da se naznani samo „pregled", ne vse kaj, in kak 6 se bode pisalo, in sicer pregled predmetov, stvarij, „der Ge-genst&nde", ne pa načina, kak6 se bodo obravnavale. O jezika tedaj postava niti ne govori, niti besedico ne. Če je tedaj tam naznanjeno bilo, da list izhaja v slovenskem jezika, je bilo še več naznanjeno, nego je po postavi treba, več kot postava terja. Torej sklicevanje g. državnega pravdnika na ta paragraf nij nmestno. Kavno tako pa je s §. 11, na katerega se tožba tndi opira. Po tem paragrafa se ima vsaka izprememba „jede eingetretene Veriinderong" ob pravem časa drž. pravdništva naznaniti. To je resnica, ali jaz odločno tajim In bodem dokazal, da imam prav če tajim, da bi bilo to, Če sem citiral k ratek članek v dragem jezika, sploh kakova izprememba v izdajanji »Slovenskega Naroda". Jaz sem osem let, ves čas izhajanja tega lista sodelavec njegov, torej poznam njegovo postopanje najbolj natanko ter vem iu morem z mnogimi listi dokazati, da smo citirali mnogo reči v nemškem, latinskem, hrvatskem i druzih jezikih. To je bila pri nas navada, posebno v inseratih, katerih je mnogo nemških; to je bil od nekdaj nsus pri našem liBtu, kakor je tndi vseh družili listih, ki pa zavoljo tega nikoli nijso bili pred sodnijo klicani. Le vzemimo najprej ljubljanske liste, ki izhajajo pod očmi istega državnega pravdništva kakor „Slovenski Narod". Na priliko „Novice" izhajajajo uže nad 30 let. Meni so znani vsi tečaji in vse javne pravde tega lista, videl sem v „Novicah" prejšnjih let mnogo citatov v hrvatskem in dragih jezikih, ali nikdar, niti ne v Bahovih Časih, ko se vendar tndi nij časnikom preveč svobode dajalo, ta list nij imel pravde zarad tacih citatov v neslovenskem jezika. Dalje je star list tudi „Danica". Ona od nekdaj prinaša n. pr. papeževa pisma, alokacije itn. v latinskem jeziku, kakor se mora gospod sodnik iz tega-le ekseniplara, ki nekem svojih farmanov naučil kljačarskega in strojarskega dela, naučil muzike, in je sam nove orgije za svojo cerkev napravil. Svojo kuharico je naučil orglanj« in tudi latinskega jezika, in ona je pozneje opravljala službo organista in koraliBta. Gotinan je bil izvrsten dijak, posebno izurjen v grškem jezika. Tadi kot duhoven je bil delaven iu je zaslužil boljšo faro. Nekemu mogočneža se zameri s svojim preveč ravnim obuašanjem, in tako je vsakokrat pri kompetencijah za bolje fare padel. To vzbudi v njegovem srcu bridko željo. Prosi za Soboto, in jo dobi, dasiravno se nij vsega srečnega počutil. Več let je moral slabi in bolehavi Gutman v tem težavnem hribovitem kraji služiti, dokler ma nij dal admontski prelat, ki je Gutmanov talent poznal, faro sv. Jakoba v Slovenskih goricah. sem ga sa dokaz soboj prinesel, prepričati. Pa ne le slovenski, tndi nemški časniki, ki ▼ Ljubljani izhajajo, mej temi c. kr. vladni list „Laibacher Zeitnng" prinašajo tndi slovenske članke, na pr. oklice od deželnega odbora, od c. kr. deželne vlade same in od druzih. („Danicu" „Laib. Ztg.u urednik J. priloži kot dokaz k akta.) To je vendar čudno, da gotovo izvedenim juristom pri dež. vladi nij nikdar na misel prišlo, da so v „Lnih. Ztg". slovenskih člankov, — kajti mej inseratoni io uvodnim člankom tiskovna postava nobenega razločka nedela, — ne hmio nvrščati, če se neče proti zakonu pregrešiti. In kakor ljubljanske, tako ravnajo vso drage novine : „ V a terland" in „Volksfreund" na Dunaji prinašata papeževe izjave v latinskem jezika, diplomatu* ni akti se citirajo pogosto v francoskem, v ,,Deutsche Zeitnng" sem oni dan v listku o Bledu bral celo štiri slovenske verze citirane, „\Viener Tagblatt" vam do-naša tndi francoske inserate, in celo naj-skrbnejše uredovan nemški dunajski list, uradna c. kr. „\Vicner Zeitnng" prinaša na prvej strani trgovinske in druge pogodbe z vnaujimi državami v angleškem, francoskem jeziku. A nobeden človek ne bode rekel, da te novine ne izhajajo v nemškem jezika, ako en posamezen članek v dragem jezika tiskajo, ker jeden Članek ne daje še dražega karakterja, ne odločuje jezika, v katerem list sploh izhaja. Nikoli pa še nobeden teh listov nij imel tiskovne pravde, kar je vendar dokaz, da so vsi dragi juristi in državni pravdniki postavo drugače razumeli nego ljubljanski. (Sodnik vpraša toženca, ali ve, če drugi listi, na primer „Laib. Ztg". nema jo morda posebej v svojem programu dovoljene pravice, prejemati članke tudi v dragem jeziku?) Jurčič: „Jaz sem tega prepičan, da ne, ker vsak urednik to smatra kot samo ob nebi razumljivo; pa da se tudi o tem prepričamo, hotel sem na konca svojega zagovora g. državnega pravdnika prositi, naj on dokaže, je-li imajo drugi ljubljanski listi to posebno pravico.*) ,,Ali postavimo se tudi še na drugo stališče (nadaljnje Jurčič). Vzemimo podlogo g. državnega pravdnika, namreč ozna- *) Omenjamo, da se potem to nij zgodilo; g. državni pravdnik toga sam nij storil, urednik jo bil na konci pa pozabil na to. Tedaj pri novej obravnavi. Ur. Tudi tukaj je bil skrben in delaven, samo slabi možek nij mogel prenašati roz-ginega Boka. Vendar Gutman nij bil nezmeren v pijači, temuč slabe glave, da mu je uže poliček Škodil. m Rojen satirik je rad zabavljal, in se tako zameril pri višjih, posebno je rad zba-dal svojega najbližjega predstojnika, katerega je v znanostih in zaslužen ji presegal. To mu ravno nij naneslo simpatij njegovih. Iskali so nzrokov iz vseh kotov njegovi sovražniki, in res pripomorejo, da Gutman pride v korekcijo, kar ga zelo potere, ker je izpoznal, da je ta kazen preostra za njegove prestopke. Stopi v penzijo in v tem menišjem stanu prime za pero. Da je ložej živel, spisoval je molitvene knjige v tucan dovolj gladkej, pravilnoj slovenščini (Jezus moje želje, — Pobožnost nilo, da list „i thaja v slovenskem jeziku", ne glede na interpretacijo postave in na splošni usus, prav po besedi, prav „sd ver-bam". In tadi potem se jaz nikdar nijaom krivega storil prestopka, ki mi ga očita državno pravduiitvo. Jaz se postavljam tadi lehko na st-.lišče tega oznanila in trdim tačaa, ko hrvatsk citat za list pišem : ,,list izhaja v slovenskem jeziku". Kajti ,,hrvatsko" in ,,slovensko" sta dva dijalekta, pa prav za prav jeden in isti jezik. Razlika mej hrvatskim in našim govorom je velikansko manjša, nego razlika mej dvema nemškima dijatektoma na pr. mej plattdeutscb, kakor ga nemšk kmet na severu govori in mej govorom, ki ga čujemo pri nemškem kmeta gornje-štajerskem, in veudar sta oba ta dva Neme«. Da nij mej hrvatskim iu našim slovenskim jezikom nobene velike razlike, to nas uči vsakdanja izkušnja. Kmetje od nas, ki ne znajo ni * brati niti pisat?, hodijo na Hrvatsko po trgovini, po vino itd., oni se izvrstno in brez tolmača s Hrvati razumejo in nobeden izmej njih ne bode govoril o posebnem hrvatskem jeziku, nego rekel bode k večjemu da Hrvatje „drugače zavijajo" beBede, ali da sicer govore kakor mi. Pa tudi znanostao se ne da dokazati, kje se slovensko neha, in kje hrvatsko ali srbsko začne. Hrvatski stari pisatelji, kakor Belostenec so pisali slovensko, hrvatski klasiki, kakor Gundulič in drugi dubrovuiški pisatelji, velikani hrvatske narodne literature so pisali „slovi nskiu, in še dan denes pravi dalmatinski Hrvat, da govori slovinski. Dan denes smo pač od hrvatskega ločeni politično, jezikovo pa nijsmo. Tega bi tudi gospod državni pravdnik ne trdil, ko bi poznal o tem predmetu sodbo avtoritet, kakor so na priliko po vsem ačenem svetu spoštovani Miklošič, ša farik itd. Kdor te avtoritete in zgodovino slovanskega jezika malo pozna, ta bode tadi vedel, da je naše imenovanje „slovensko" prav za prav generelno ime in prav za prav nij od kraja nič drnzega pomenilo, kakor slovansko, torej se lehko z vso pravico reče, in se ima vse filologično avtoritete za soboj, če se hoče namesti slovansko ali slavjansko tudi dan denes reči ali pisati slovenski, kar se tudi deloma godi. Ker je tedaj naznanjeao, da list v„ slovenskem jezika izhaja", jaz tadi zarad hrvatskega citata nijsem prestopa programa kriv, če prav po besedi vzamemo celo stvar. Čo sv. Alojzija, — Augelj varuh — so iz Gut-manovega peresa). Zraven pa je pisal tudi bodeče satire. Leta 1841 je prvokrat izdal svoj: „Novi vedež za smeh in Čas-kratenje Slovencem" v gladkih verzih, v katerih proroknje radovednim: od zadržanja, ženitve, kako Be kateremu godi itd. Drugi povečani in poboljšani natis je prišel v Gradci s Tancerovimi pismenkamt 1. 1846 na h vitlo. V tej knjigi so njegovi viSji in nekdanji žiipijani hoteli najti osobne napade. Gutman pak se je srečno potegnil iz zapletk.*) Prestavil je Lucij an a, sam *) Tadanji graški šk of Roman Sebastian Zaen-gerle Gutmana zaradi te knjige poklice pred Nobe, in pri tej priložnosti so je pripetil Bledeči dijalog, se ve da, v nemSkem jeziku i Škot: Vi župnik ste spisali knjigo, v katerej žalite vašoga dekana in vaše župljane, vm so razkačeni zaradi vaših zabavljic. misli g. državni pravdnik da ne, naj mi dokaže; jaz sem imenoval nekoliko znanstvenih in jezikovih avtoritet za svoj nazor, ali prepričan sem, da mi g. drž. pravdnik za svojo misel niti jedne imenovati ne more. Državni pravdnik v svoje j repliki priznava, da res tndi dragi časopisi prinašajo članke in citate v dragem jeziku, nego v katerem izhajajo. Ali to za toženca nij zadosta izgovora. Dragi listi toženi nijso bili. Na dalje razpeljuje, kako državni pravdnik, ki cenzurira časnik, včasi ne more vsega razumeti, kaj je pisano, če je v drugem jeziku, kakor ta v hrvatskem, in potlej ne more presoditi, ali je kaj protizakonitega ali ne. Na filologično polje se za predgo-voraikom ne more spuščati, ali on meni, da slovenski jezik nema tega generalnega „uni-verzalnega" pomena, kakor je predgovornik toženec trdil. Slovenski jezik je bolj od hrvatskega različeu in ne more se o dijalektu govoriti. Dalje interpretira tiskovno postavo. Toženec Jurčič odgovarja: „Gospod državni pravdnik je priznal sam, da tudi drugi listi prinašajo članke v druzih jezikih, ali dosedaj nijso bili toženi, kakor jaz, zato tudi ne sojeni. Jaz moram veudar tu vprašati, ali nij čudno in kje so razlogi, da izmej vseh mnogih velicih listov, ravno „Slovenski Narod" do tega pride, da je prvi zavoljo kaj tacega tožen, da jaz prvi do te nove interpretacije tiskovne postave pridem, da bodem od 8 dnij do 1 meseca zaprt in plačal 50 do 200 gld. kavcijske izgube, iu naš tiskar ravno tako ? Jaz bi uzroke temu lehko povedal, ali vem, da o tem vsega go voriti ue smem. Kar se tiče jezikovnega, naj omenim še, da je ne le v časnikarstvu, nego v vseh literaturah navada, da se citira in piše tudi v dijalektih, ki so od jezika, v katerem velja, da je knjiga pisana, različne; ali vendar nihče ne taji, da je knjiga ali spis v do-tičnem jeziku pisana. Uže Sofokles in Evri-pides sta posebno v korih svojih tragedij rabila dorični dijalekt, a nihče jima nij očitali da sploh ne pišeta atiško grško, in vendar mej grškimi dijalekti nij bil manji razloček nego mej slovanskimi. Anastazij Grllu je prevel „slovenske" narodne pesni v nemško, in dve nahajamo, ki so v originale hrvatske. Jeremias Gotthelf je pisal klasične nemške novele, v dijalogu citira švajcarsko spisal več prav bodečih satiričuih povestij, večkrat mi je jedno in drugo prebral. Leta 1847 se poda Gutman k nekemu svojemu zvestemu prijatelju, nekdanjemu soaČencu in župniku v Heilbruaa, po njegove j smrti v „Ratten," v goratem sveta is goro „Scbbpel," v gorenjem Štajerskem, je pri njem stanoval, živeč na stare dni — ob samem mleku. Tam je še marljivo pisal, se pečal z mehaničnimi deli, in ko nekega večera v mraku gre iz jedne kovsčnice domov Črez ozko polzko brv, pade siromaČek, ki je še zraven tega imel prav slab pogled, v vodo, Župnik: Saj je cesarska cenzura prvlje rokopis pregledala, prodno jo v natis knjigo privolila. Škof: Cenzura jo lohko v natis privolila, ker nij lUtOpil i vaših misli j. Župnik: Vsaj so misli z besedami povedano. Škof: Pojdite, vi sto nepoboljšljivi. nemški beraski dijalekt, ki ga jaz, z veličini veseljem te novele bravši, nijsem na prvi mah povsod razumel, da si sem se nekoliko vendar tudi v nemško filologijo ozrl. A nihče nij še do deoes trdil, da nij Gotthelf nemško pisal, ampak švajcarsko, ki je geogra-nčno in politično ed Nemčije ločeno, kakor Hrvatsko od nas, a jezikovo nič menj; narobe, Grimm ga še kot nemško avtoriteto rad citira. Toženec našteje še nekaj dijalektičnih pisateljev in potem pravi, da glede razumljivosti pri državnem pravdniku velja le alternativa: ali je hrvatski citat, ki bi imel mir kaliti r a z u m 1 ji v za bralce naše dežele, potem ga more tudi gospod državni pravdnik, ki mora vendar na vrhuncu izobraženih ljudij v deželi biti, raz-nmeti; ali pa je članek bralcem iu državnemu pravdniku nerazumljiv, potem pa ne more javnega miru kaliti/' Zastopnik tiskarnice Armić navaja, da je vse, kar postava od njega terja izpolnil. Za časnik pa se ima sam urednik pečati. Ko bi mu bil on rekel, da je kaka izpre-memba, bil bi jo gotovo naznanil. Kakor uže povedano izpoznal je sodnik vsled te obravnave oba zatoženca za nekriva. Ali državni pravduik je pritožbo vložil in imeli bodemo zarad tega še novo obravnavanje pri de žel ne j sodniji pred več sodniki. Politični razgled« M o ti* sanj« dež* I* V Tutabljani 17. decembra. V fir-tttru-iH ^htti»t je poslanec Weigl grajal davkarske uradnike, kateri neusmiljeno davke izterjavajo in rubijo. Pflfigl je govoril, naj se vendar kmetu s o 1 ceneje prodaje, namesto, da se v vodo meče. Poslanec Roser je ostro vlado infer-peliral, zakaj nij še časnikarskega štemplja odpravila, da-si je zbornica v tem smislu uže lani naredila resolucijo. Zakaj zbornične resolucije vlada v papirni koš meče ? 0 starem Schmeri»trt/tt. ki se zdaj v javnost sili in za ministra ponuja, piše praška „Politik" od srede oster Članek, v katerem pravi: „To je tist Schmerling, kateri je leta 1865 s splošno nevoljo kot živo nezmožnost, birokratično samovoljo s kurulič-nega stola padel. Tist Schmerling, ki ga sodimo v Pragi po ducatih čeških v ječah za-piranih urednikov, in zdaj pride mej žurna-iiste ! Iu ti žurnalisti se pred tem pregan- m konča na tak žalosten način svoje življenje. Bilo je to 10. julija 1850. Njegovih rokopisov prijatelj njegov, Nemec, nij razumel, razprodal je papir trgovca domačemu, ta ga je porabil za ometanje sala, slanine in sira, in tako smo prišli zopet ob dragocen zaklad slovenskega slovstva. Gatmanov: „Novi vedež" je prav za prav nemšku-tarske in uže precej ponemčene prebivalce Slovenskih goric, slovenski brati učil. Ko se je zazvedelo, kako je št. JakobČanom zasolil, je vse po knjižici seglo, in daleč okrog so sosedje iz glave znali bodeče za-bavljicc, iu so št. JakopČanom uagajevali. V drugem uatisu so izpuščeni vsi osobni napadi, prvega uže redko kje najdeš, uek uže mrtvi dekan jih je kupil 300, drug kinetsk ve.ikaš sto, in Bta izrekla svoj „auto da fe" črez hudega „Vedeža,u ki je tako neprezirno resnico godci. x-y. jalcem novinarstva npogibajo! To je res It na Dunaji mogoče. Tadi to mu „Politik" v zlo šteje, da misli še sedaj po leta 1873 na politično zvezo z Nemčijo. Nekdaj je namreč zastopal velikonemško idejo: Avstrija na Čelu Nemcev in Nemčije. Nasledek je bil Kraljevi Gradec. Iz Pešte se poroča, da je cesar 16. t. m. sprejel //rr« tskcrjn bana Mažu ranit'-*, kateri baje hoče dr. Račkega narediti za senjskega škofa in Mirko Hrvata za načelnika pravosodnega oddelka pri deželnej vladi. Vnu^Je «Irža%ve. Tu* iijtt objavlja, da je pripravljena, sledeče „reforme" ali poboljške v Bosni in Hercegovini narediti: Vsi podložuiki brez razločka volijo sodoike sami; civilni sodniki sodijo o pravdah mej Tarči in krščani; nihče se ne drži več v zapora brez obsodbe, davek se bo zlajšal, robot se odpravi, vera je slobodna, testamenti kristija-nov so veljavni (Še „N. Fr. Pr." se Čudi, kako da dozdaj nijso bili). Ali vse to «o le lepe obljube, turške obljube, katerim ari-stijanje nič več ne verjetno, ker so bili dostikrat goljufani. Na Fmncnskont do tega hipa nijso volitve iz skupščine v prihodnji senat še končaue, vendar je zopet 15 republikancev voljenih in 3 desničarji. Sedaj se pokazuje, da so vzlasti orleanski monarhisti in konservativci mej soboj prej dogovore imeli in popolnem sklenili, gotovo v sporazumljenji z Mac-Mahonom, republiko uničiti, kraljestvo zopet vzpostaviti, volivši same monarhiste v senat in le 13 republikancev. Da se jim je štrena zmešala, je tem veselejše. Skrajni desničarji so se samo nad orleanci maščevali, republiki pa je na korist. fmrikn zbornica je sklenila še na dalje imeti pri vnanjih državah poslaništva. simerikanska zastopniška zbornica v Wachiogtocu je z 232 glasovi proti 18 izrekla bo proti temu, da bi bi) Grant še tretje leto predsednik republiki. Dopisi. Iz Ijun«- 14. dec. [Izv. dop.] Zadnji uvodni članek „Laib. Schulzeitange", pisan od Kočevarja Linharta, se jezi, da deželni šolski svet kranjski še nij zaukazal kranjskemu učlteljstva, da naj se no udeležuje pri narodnih društvih, enako kakor je tirolska šolska oblast prepovedala ondotnemu učiteljstvu gledć — klerikalnih društev. — O ti bore Linhart! Kaj misliš, da vaši možje nijso vseb dovoljenih sredstev poslužili se, da bi učitelje v nemčurski tabor privabili? Malo številce so jih začasno ujeli v svoje mreže, a večina stoji trdno. Učitelj kranjski ima tudi nekaj omike in razuma uže, vsakega ne vodi sama sebičnost ne, a slovenska kri tudi nij voda. Pravi na dalje ta „Kočevar", da so učitelji kranjski „verfassungsgeguer" in neprijazni novim Šolskim postavam. Kaj še! Skrbite, da se „verfassunga" in nove šolske postave pravično izpeljejo, pa je bodemo tndi mi hvalili. Navedli bi pa več slučajev zopet, da se te postave ne izpeljujejo posebno, ali se bojimo, da bi bil „Slov. Narod" potem zaradi nas koi.li-.drau. Prišli budo pa ti slučaji ob pravem času gotovo še na dan. Glede nemčurskega vodstva je ta Linhart dosta slabši od Gariboldija, zaradi tega se temu društvu baje konec približuje, ako mu višja roka še posebno pod pazduho ne seže. Pa kaj bi taki častilačni tajerodci naše kranjsko nčiteljstvo vodili! Še nekaj. To nemškatarsko učiteljsko društvo je lani auovalo po deželi filijale. — Po vsej deželi se nij nijedna taka podružnica osnovala. — Samo krški Gašper se v ,Scbulz.u balia, da ima ob Savi filijalo in se v dopisih iz Dolenjskega mogočno kot „Obman/!1' podpisuje. Vprašanje je idaj : Kdo se lažeV Učitelji krškega okraja po vsem t vetu pripovedujejo, da nemaj o filijale, da se brez vseh pravil društvenih v zborih shajajo in da Gašperja nikoli za načelnika volili nijso, ali Gašper se pa ven dar kot načelnik obnaša? Domače stvari. — (Denes je slovenska gledališču« predstava) prihodnja in zadnja tega leta pak v torek 28. decembra. — (Narodna čitalnica novome-8 k a) ima v nedeljo 19. t. m. ob ' 5. uri po polu dne v dvorani „narodnoga doma" občni zbor, pri katerem se bo volil nov odbor za prihodnje društveno leto. Zvečer ob 7. uri je glediščnapredstava: 1. Zakonske nadloge, veseloigra v enem dejanji. 2. Gradiček ali Prekanjeni, šaloigra v enem dejanji. K obilnemu udeleževanju volitve in predstave uljudno vabi Odbor. — (Slavjanska Čitalnica v Trstu) (Via St. Francesco Št. 4), ima v nedeljo 19. decembra 1875 „Hesedo" v korist pribeglim iz Hercegovine in Bosne. Sodelovala bode blagovoljno gospodičina pl. N eu ge b a u er-jeva. Program je: 1. Zaje: „U boj," zbor. 2, „Sarafau," Ruski narodni dvospev za sopran in bariton, poje gospodičina pl. Neu-gebauerjeva in gosp. Hajdrih. 3. „Narodna pecsn," iveteroBpev. 4. Aria iz opere „Faust,u poje gospodičina pl. JNeugebauerjeva. 5. nNa straži," zbor. Po „Besedi je društvena zabava. Milodare se bo nabiralo pri vhodu. Začne se ob 7' , zvečer. — (Utopljenec.) Pred včeraj šn jem so našli truplo utopljenca v cesarskem grabnu pod Golovcem. Šrangarji so prej to noč slišali nekoga z Železnega mosta v vodo skočiti. Po obleki soditi je delavec. — (Železnico L oko-Trs t) je tržaški mestni zbor zopet sprožiti in zahtevati sklenil v seji 10 t. m. najbrž za to, ker je zopet malo upanja, da bi predelska železnica v državnem zboru prodrla, kljubu tema da jo predlaga ministerstvo. — (Stekel pes) je na Korinu pri Bazovici in okrog po krajnih vaseh črez hribe pritepel se 9. t. m. in je mnogo psov ogrizel katere so morali svoji gospodarji ustreliti. Tndi je jednega človeka ugriznil , iu jedno kravo, ki je uže na crkanji. Cnje se, da je jako mnogo psov mimogredoč po vaseh poškodoval. Zdaj je strogo postopanje napram psom od strani okrajnega konjederca, katerega na cesti vidiš vsacega psa ustreliti, ki ga dobi. jPONlUUO. V pismu b. t. m. ponudi mi nek ljub Ijan^k trgovec žganje v nakup. Pismo, ka-teregn lmnlov v pravilni slovenščini pisan iu v.akonu lepopisja dobro nstreza, došlo mi je še le denes po polu dne v roke. Kako pa je mogoče, da potrebuje pismo iz Ljubljane v Borovnico, v kraj, kateri k Ljubljftnitkej okolici spada, in jo, kar se prometu tiče, važna železniška jostsja celih 5 d ni j ? Treba je slovenskega jezika, nezmožnih Isdatelj in urednik Josip~ J u rč i C. poštnih uradnikov, da pismo v Trst in na Dnnaj pošiljajo, da prepotuje pismo, poprej celih 157 milj preden dojde v le 2 milji oddaljeni kraj od Ljubljane, kar dotični pečatni natisi pošt na zavitku pisma dokazujejo. • Mej potovanjem pisma po širocem svetu prišel je k meni drug trgovec in mi ponndil žganje ter sem ga tudi kupil od njega. Ljubljančan je s svojim „ofertomu na cedilu ostal, in tudi jaz sem morda škodovan, a kdo povrne škodo? — Nobeden! — Torej živela trgovina in obrtnija. Z odličnim spoštovanjem Josip Košir, krčmar. V Borovnici 10. decembra 1875. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in o z stroškov po izvrstni ReTalesciere h Banj 1' fiOSf/ONN. 30 let aže je nij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna tirana, pri odraščouih i otrocih brez rjedicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlozr i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopro bavljenje, zaprtje, prehlajcnje, nespanje, slabosti, zlato Žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, Ši"nunje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih otožnost, diabet, trganje, shujšaiijo, bledičico in pre Hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBuke medicine, uiej njimi spričevala protesorju Dr. "VVurzerja, g. I. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. AngclBtuina, Dr. Shorelanda, Mr. Campoella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofiiije Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ae razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz lz 80.000 spričevalov. Spričevalo St. 73.670. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo jo uže sedem mes-eov, ml ur som bil v brezupnem stanji. Trpel aom vslod prsni!) iiču-. ničnih bolečinah, iu sicer tako, da h m od dne do dno \ i-lno ,g nil, in to zsproftilo jo dolgo čis« moje študijo. Cul sem od Vaše čudapolno Kevalesciere pričel sem jo rabiti in vagotovim Vas, da se ćutim po mesečnem užitku Vio tečne in okunnn Kova letciere popomm zdrav, tako, da brez imjmaclega tresenja morem zopot pisati. Zaradi tega priporočani vsem bolnim to pimenio prav cer.6 m okusno hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš udani Oabrlel Toschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markizo do Brohan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo mojo stanje hujšaiua iu bolučin \sako vrsto sodem let som strašno. Nijsom mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnico na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespaujo, ter som trpola vedno na razdražonji čutnic, katero me je sem tor tja preganjalo in me ne jodni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila Bcm melanholična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnuj obupnosti poskusila som Vašo Rcvalosciore in Budaj, ko jo uživam tri musocu, zahvaljujem so bogu. Kevaloscioro zasluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in m« stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolite gospod, sagOtOV jenja moje prisrčne hvaležnosti iu popolnega spoštovanja. Markizo do Brohan. Žt. 76,87?« Flor. Kollurja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varal din. na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščauji v prsih. Št. 05.715. Gospodični do Montlouis na nepro bavljonji, nrspunji in hujŠanji. Revaleaciere Je 1 krat tečne)la, nogo meso, tel se pri odraščenili iu otrocih prihrani 50 krat voč n* 0 jih, ko pri zdravilih. V plehaatih »afioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. (ki lir., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 fnntov 20 gold., 24 funtov 36 gold — Roi-aloLi.io:o-lii6ciuton v puiicah in tabletah n 13 ta« l gold. I ., li taa 8 gold, to> kr., 4s uu j gold. 50kr., v prahu it ISO ta. 10 sjold. Prodaje D u Barry & C o ji p. na l>u ».'*}!. WnM.*«ob> gnmuo i*ev. P, kakOf v vbo'i mestih pri dobrih )><*"'-jih ir *p ler^akih '-govorni tudi raapoiUJa da- uajnkii hi*.- "ia v»o kraje po poštnih r.akaicooah ali p?VKotjiK V KijBRlUanl Ed - *hr, J. Svoboda, »okar pri „zlatem orlu", v HvUi pri lukarju J. 1'to damu, v teluveu \ni lekarju Birn uaehorj u, * Kpljotu pri LekarjU Alj inoviču, v Trstu pri lekarju Jakobu Bemvallo pri drogeriatu P. Kocua iu J. Ilir nebu, v Za.lru pri A ud rov it u. (2H4> Akcije narodne banke 922 ■ ■». Kreditna akcije 204 . 30 , London ... . . 113 . 60 i Napol. . . 0. k. cekini . . . . . 9 . 11 . . r> , M Srebro . . . . io«; . 15 Dpn*J;MUi DOTO* 17 decembra. (lavirao telegrafiond potonilo./ Euutai .i-i. »ij'1« v bi.ui-.ovoih • 69 tfld. 35 Snov.! :! d...,; v s.rci . , 73 , 75 1860 dr*_ posolilo . 111 80 Deželno gledališče v Ljubljani. V soboto 18. decembra 1875. Prvikrat: Ogenj nij igrača. Veseloigra v 3 dejanjih, spisal Gustav Putlitz. poslovonij Josip C i in po rman. Odgovorni vodja g. J. Kocčlj. Osobe: ltadoslav Zlatarič, odvutuik — g, Scluuidt. Koza, njegova soproga — — — gdč. Lodarjeva. Bogomir Brodnik, njen brat, pomorščak — — <---— g. Jeločnik. Doktor Bežanec —---— g. Kocčlj. Anica, njegova soproga, Kozina tota —----— gdč. Namretova. Minka, njena hči---— gdč. Vrtnikova. Alico pl. Moldon, varovanka Kadoslavova —--— — gdč. Podkrajškova. Prosenec, Kadosluva pisar — — g. Jokovoc. Godi so v nokem provincijalnom mesti. Pri predstavi svira c. ki. godba 4 gramov trikrat na tlau ali po ziiuuuiškein predpisu. Cona jedno stcklcaicc 1 gld. av. velj. tmtm Ha se pou.uejenju i/.u^ne, vti-siieiio bode moje Ime na Vsakoj steklenici. IflBBBE Lastnina m Lisa nMurouue n.-ii^uie".