Spedislone tu si»«i*Mwiit« postale — PoSfniu« plačana t gotovini	Posamezna Številka cent 99
Leto XXIV.	Ljubljana, 24* decembra 1942-XXI	Stev. si
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
Upravnlštvo ln uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, • - •	, . ,	Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6,- L, polletno
Pucclnijeva ulica št. 5, IL nad., telefoni 31-22 do 31-26 1211313 VSSK 160611 12-~ L- celoletno 24.- L. - Posamezna številka Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10 711	*VWVM	60 cent.
^Stlif9 Cjudem na ternCji!*
četrtič praznujemo božič v sedanji vojni. Velik in težak je čas, v katerem nam je usojeno živeti. Ko se zbiramo pri jaslicah ali okrog božičnega drevesca, pozabljamo vse tegobe in srce nam topleje utripa v srečnem občutku božične blagovesti. Ena želja nas pri tem prešinja: Naj bi betlehemsko oznanilo kmalu spet prešinilo ves svet. Naj bi zavladal pravičen in pošten in dolgotrajen mir. Naj bi človeštvo blagoslovljeno uživalo plodove mirnega dela in ustvarjenjal
Sleherna vojna prizadene tudi civilno prebivalstvo. Neizbežne so odreke v posameznih potrebah in poželenjih. Toda če pravično denemo na tehtnico vse naše zadeve in jih primerjamo s trpljenjem vojakov na fronti, pa naj bo ta kjerkoli, tedaj moramo — roko na srce — odkrito priznati, da smo v primeri z njimi še vedno srečni Se nam je dan topel kot, še nas varuje streha nad glavo. A zamislimo se sredi zime v položaj vojščakov na frontah! Ni razlike, ali poteka fronta v pokrajinah, zasutih s snegom in Zamrlih v ledenem oklepu, ali pa se vije po nepregledni peščeni puščavi.
Tam v skrivnostnih stepah se enolično sivo. menjavata dan in noč. Vojaki so se zarili v okope kakor krti. Pripravili so se na trdo zimo, izgradili zavetišča in zaklonišča, rove in okope — toda to še ne more odvrniti vseh navalov zime. Ne morejo se premraženi udi mirno greti ob ognju, ker bi izdajalski dim razodeval sovražniku, kam naj usmerja svoje bombe ln granate. Trpke so zlasti ure na nočni straži, ko vse. poka od mraza in ko burja meče skeleče snežinke v obraz. Pri vsem tem ni počitka, ni tistega zimskega premirja, kakršno je bilo v navadi v prvi svetovni vojni. Sovražnik navaljuje in napada dan za dnem, vseh zvijač in ukan je poln, da bi prišel fronti za hrbet, jo omajal, vrgel vojake iz postojank in jih izročil pogibelji v trdem mrazu. Koliko žrtvovanja je treba, koliko samo-premagovanja, da vzdrži telo in da ne omagajo živci! Na vse to trpljenje pomislimo, ko praznujemo doma sveto noč.
Pa tja v Afriko poglejmo, v puščavo, ki se enolična širi, dokoder seže oko. Tam ne poznajo snega, podnevi se sonce upira s sinjega neba in izčrpava človeka, ki omaguje od potu in žeje. In kadar zatuli burja svojo pesem, se dvignejo peščeni vrtinci, ki se zajedo človeku skozi obleko v kožo, mu jemljejo vid in ovirajo kretanje živega bitja enako kakor stroja. Pa se zgodi, da ise vlije ploha. Puščava je tedaj spremenjena v blatno močvirje, po katerem se le mukoma gibljejo ljudje, živali, tanki, topovi, avtomobili, dovozne kolone.
Na širokih oceanih besnijo pozimi silni viharji. Valovi se dvigajo tako visoko kakor naše hiše. Toda mar je mornarju takih besov. Tam gor od severa dol do morja pod Afriko in Avstralijo, v Indijskem kakor v Tihem oceanu, še zlasti pa na Atlantiku in v Sredozemlju morajo neprestano križariti podmornice, da prežijo na sovražne prevoze. Obenem morajo oskrbovalne ladje biti venomer na preži pred sovražnimi napadalci. Skoraj na vsaki plovbi po morju je danes mornar izročen na milost Usodi. Kadarkoli odplove iz oporišča, ne vč, ali bo kdaj še stopil na domača tla.
Letalci v zraku morajo dandanes premeriti ogromne dolžine. Obvladati morajo orjaška letala, ki drve po zraku — naj je sonce, mraz ali vihar, dan ali noč — z nezaslišano brzino. In kjerkoli zagledajo svoj cilj, razsipajo pogubo in poplah. Pomislimo na žrtve nezaščitenih mest, o katerih smo ravno zadnji čas večkrat čitali kratka, a zato tembolj pretresljiva poročila. Po-
mislimo na ljudi, ki so še včeraj živeli morda v meščanskem udobju, danes pa so navezani na gostoljubje sočutnega človeka. Tisoče meščanov so našli zavetje pri dobrih ljudeh.
Težke so misli, ki nas obdajajo ob božičeva-nju v vojni, kakršna je današnja. Zavzela je, kakor je nedavno rekel Duce, kozmičen obseg. Tu gre za velikanski obračun dveh strogo ločenih svetov, ki se ne moreta sprijateljiti s polovičarskim kompromisom. V tej borbi mora sa-
Petnajst let sem davno pred sedanjo vojno živel v srcu Prlekije in se z veseljem spominjam tega kar sem doživel tamkaj. Lepe običaje imajo, vse polno jih je: prleško gostiivaje, filnkoštl, vti-zem, bratva, božič. Najlepše je bilo vedno o božiču.
Predbožični dan
Takrat je vse na delu, mlado in staro. Stari pripravljajo, mladi si nagajajo, najmlajši pa nagajajo vsem! Ze nekaj dni prej navadno pobelijo hiše in jim spodnji del okrasijo z rdečim ali modrim robom. Znotraj osnažijo hišo, da nt videti niti najmanjše smeti. Bog ne daj, da bi kdo kaj pomagal! To bi se hišna mati razpo-čila od jezel — Fantje gredo na predbožični dan v gozd in naberejo mahu ter natrgajo nekaj smrekovih vejic. Doma naredijo v kotu jaslice. Otrok v sobo, kjer pripravljajo, ne spustijo. Vse mora biti tiho, še pes mora ležati pod klopjo pri peči in mirovati. Ta dan, za ljudi najlepši, je menda zanj najbolj žalosten v letu, saj se živa duša ne zmeni zanj. — Pastirčke, ovčke, Jezu-ščke z Marijo in Jožefom naredijo prav spretno iz lesa, drugi pa nakupijo slik v trgovini ter jih postavijo pod jaslice. Dekleta pozlačujejo orehe, jih nabadajo na lesene klinčke ter privezujejo na smrekove vejice.
Ko se stemni, prižgejo luč; oče, mati, otroci in služinčad vstopijo v sobo, pokleknejo pod jaslice in molijo k novorojenemu Kristu, nato
pa zapojo: »Sveta noč, blažena noč!«----Na ta
večer pozabijo sovraštvo, odpuščajo drug drugemu in se vesele Kristovega rojstva. Darove dobijo le otroci premožnejših staršev, pri revnih le malokdaj. Na božični večer imajo post, meso ne sme priti na mizo. Po večerji gre vsa družina
mo eden zmagati in temu je ime: Red in Pravica!
Se bo treba žrtev, odrekanja in požrtvovalnosti. Toda zavedajmo se, da je vsaka žrtev vredna tiste veličine, s katero je škrlatno ožarjena naša doba. Vedimo: če ne nam, bo pa našim in daljnjim pokolenjem usojeno prav zaradi po-žrtvovanja današnjega rodu razodevati in uživati prekrasno geslo: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!«
(ta beseda pomeni v Prlekiji le hlapce in deklo, jaz jo uporabljam za vse!) za očetom, ki .kadi povsod, — po vseh kotih, tudi živini — za srečo in blagoslov. Raznih vraž — kakor na primer, da dekle gre k studencu na božični večer; če p®» gleda vonj, zagleda fanta v vodi. Ta ji je usojen, tega bo poročila! — v Prlekiji več ne najdemo. Imeli so mnogo najrazličnejših vraž, ki pa » polagoma pod vplivom kulture izginile.
Najveselejši del božičnega večera je polneč rilca. Vse hiti v cerkev, le bolni ljudje ostanejo do« ma in čuvajo hišo. Oh, to je klepatanja na poti v cerkev! Pripovedujejo si šale, ded pripoveduj« mladini pravljice o zakleti kraljični, o strahovih in čarovnicah, dokler ne dospejo v cerkev, čer« kev je slavnostno razsvetljena in okrašena in duhovnik poje v polnem ornatu pred velikimi oltarjem. Orgle bučijo in vsa cerkev poje ali celo joče v veselju. — Polnočnica je minila. v9f hiti na svoje domove!
Sveti dan
Bog, to bi bil greh, če bi ne šel vsak vsaj dvakrat k maši! Opoldne pa dajo mati na mizo vsega najboljšega: purana ali gosaka, »prolenka« ali kaj podobnega. Se najrevnejši se mastijo ra ta dan. Kaj zato, kar bo jutri! Danes je božič! Obiskov na ta dan ne delajo, vsi so doma, okrog peči, se pogovarjajo, čitajo in si pripovedujejo zgodbe!
Štefanovo
Dan veselja! Popoldne je v krčmi muzilca: harmonika in klarinet in skoraj zares »gostiivaje se služi!« Kdo ni vesel? Plešejo polke in valčke do pozne noči. Vroča telesa se gibljejo v gneči
Dragocena slovenska umetnina: Janeza S u b i c a oljnata slika »Mati in dete«, ki zdaj krasi
Narodno galerijo v Ljubljani
Stare božične šege
ln toliko jih je, da bi še miš ne našla, poti skozi! — Zal se zgodi, da se nekateri stepo prav do krvi in tako pokažejo svoje junaštvo.
Dan nedolžnih otročičev
Otroški praznik! Spominjam se, kako smo hodili po »pametivi«. Ze zjutraj ob šestih smo ro-govilili po vasi s »krboči«, trkali na sleherna vrata in želeli ljudem, opletajoči jih s šibami: »Bog daj friško! Dosta rec, pur, gosk, svij, ku-jov, krov, žita... pa dic6 tudi!« To smo znali, da nam je kar letelo iz ust, no kakor stare ženske litanije! Ljudje so nam dajali potic, jabolk, suhih sliv in kronic! Najrajši smo sprejeli krone; kako neki bi si drugače kupili sladkorčov?
»Pametiva« je trajala za deco le dopoldne. Dopoldne smo mi stare spametovali« s korobači, popoldne pa oni nas! Razlika je bila v tem, da smo mi dobili neprimeno več od njih kakor oni od nas. Kaj smo si hoteli! Večja in močnejša roka močneje udari kakor otroška!
Po dvanajstih so odrasli delali obiske po vsej vasi, želeli vsega mnogo in dobrega, vmes pa so pili iz lončenih vrčev in pri vinu modrovali. Le da je največkrat modrovalo vino in ne častitljivi očetje!
Silvestrovo
Je dan slovesa od starega leta. Saj mu tudi pravijo »Staro leto«. Zvečer ne ostane nihče doma. Hitro opravijo, kar morajo, nato se pražnje oblečejo in hajdi v krčmo! Se smrt bi jih komaj zadržala doma.
V krčmi je muzika in ples. Spet polka in val-
Stari Pirhar, ki Je pustil jamam hrastniškega premogokopa kakih štirideset dni ali menda že še več let, mi je nekega lepega dne pripovedoval zgodbo o Učakarju, kako je na sam sveti večer srečal kot jamski stražar samega perkmandeljca in kako ga je ta naposled kaznoval za neko pregreho, ki jo je bil Učakar storil svojemu rudarskemu stanu. Mhm — je dejal in pričel Pirhar.
Nekako takrat je najbrž bilo, ko smo tisti prvi štrajk zgubili, šlo se je za odpravo dvanajstih ur in za boljši zaslužek. Pa je bilo nič koliko pod-repnikov, ki so kar silili na šiht in, seveda, potlej je pač vzel vse hudič. Učakarja, saj ga poznaš — ni ga več, doli nekje na Ogrskem so ga kot stavkokaza zatučkali. Tudi pri nas je bil eden od tistih, ki se je spozabil, da je prvi špricnil lz naših vrst in je z žandarji hodil na šaht. Ko se je vračal iz jame, so ga pa spet čakali, da so ga spremili domov, sa.j drugače bi ga tudi pri nas nabuhali. Ampak, jaz sem že tedaj rekel, boste videli, Učakar bo še slabo izkupil. Res se je tako zgodilo. Da ne bom zašel! Bilo je kaki dve leti po tistem štrajku. Učakar je imel kamerada Bašeljna, tistega muzikanta. Pri nas je že bilo zmeraj tako, da se več ali manj pozabijo grehi. In tako je bil Učakar s kameradom Bašeljnom določen za sam sveti' večer za stražo pri ognju na Marijinem polju. Tam ti je bilo tisti krat ognja od samega hudirja ln tamkaj je tudi, če se ne motim, Caperlina zasulo, da so ga potem morali iskati in so našli eno samo prgišče zoglenelih kosti.
Kakopak, v jamo sta jo takole počasi ucvrla oba, Učakar in Bašelj, oba malce natrkana. To sta pa tudi vedela, da se na take dni ne gar& ln ■ ia bosta bolj poležavala kakor pa ogenj krotila. Pa ognja tiste dni tudi ni bilo bogve kako veliko. Pa sta jo drobila po lestvah skozi šaht in na drugem horicontu sta stopila v rov. In sta nla in šla po rovu, ki se je vlekel pol ure. Potem .sta krenila v drugi rov, pa tu gor in tam doli skozi šahttfljce. Nazadnje sta se ustavila. Sedla sta na križišče devete proge, češ, tukajle bova mela vse bolj na pregled, če bi le kaj preveč 'asmrdelo po ognju. Potegnila sta čutarico iz iepa.
»Ga boš, kamerad malo kljunil?« — se je ogla-?;il Bašelj in ponudil Učakarju svojevrstno špi-ntko, nakar sta izmenjala, kar sta imela s sabo
ter pričela natepavati in prilivati. Pa pila sta bolj ko jedla. Beseda d i besedo in moža sta načela pogovor o tem in r nem in na koncu takalega kramljanja sta prišla do perkmandeljcev.
»Ti,« povzame Učakar, »kaj praviš, ali je ali ga ni? Jaz pravim, da so čenče. Hahaaa! Veš, jaz nič ne verjamem, čeprav me strašijo zaradi onega punta, da sem izdajalec in pravijo, da bom že še svoje izvedel. Ti — kaj praviš ti, Bašelj, kamerad, baje se na sveti večer rado kaj zgodi in prikaže v jami?«
»Beži, beži!« pravi Bašelj. »To so fibule fabule. Ga ni, da bi me preplahtal! Naj se karkoli prikaže, rad bi le videl, kakšen je ta fičenk!«
In potem sta se dajala, ali je ali ga ni in nazadnje sta takole pod pezo dobrot, ki sta jih zvesto in pridno pospravila, onemogla. Posebno Bašelj. Potegnila in zložila sta se po tleh in zadremala. Je že taka navada, da se na sveti večer vse to spodobi in takole, kakor se temu pravi, popali. Pozneje je sam Učakar pravil: »Res da
ček! Vse je vročično, plešejo, znojne bluze se tesno oprijemajo života! Nečesa velikega pričakujejo. Polnoč! Mladega prašička spustijo v sobo in dimnikar, simbol sreče, vstopi. Vsi božajo prašička, da se ta kar cedi od ljubezni, in ne-voljno miga z glavo in kruli. In vsi se oprijemajo dimnikarja: »Sreča!« Nato se poljubljajo, sovražniki in prijatelji: »Srečno in veselo novo leto!« — Vročina puhti, plešejo, utrujeni si oti-rajo pot z obrazov. A ne mirujejo. Z geslom: »Danes vesel, vse leto vesel! Danes dosti denarja, vse leto dosti!« prehajajo v novo leto. —
Tudi pri nas doma so se ravnali po tem, saj sem se moral na samo Novo leto učiti; češ: »Potem se boš vse leto učil!« Pa sem spoznal, da to načelo ne drži! Čeprav sem se moral na ta dan učiti, se nisem vse leto, kar danes iz srca rad priznam! Danes si želim, da bi imel na Novo leto dosti v žepu! Pa, kakor vse izgleda, ne bo preveč hudega!...
Veseljačenje se nadaljuje ponekod do jutra. Iz gostilne gredo k maši, nato pa domov »počivat od napornega dela...« Zvečer gredo zopet v gostilno in spet je muzika in ples?— Denar se seli v krčmarjev žep. Drugi dan pa se tolčejo po utrujenih glavah in zrejo z velikimi očmi: »Skoda denarja!« Meseci so.težki, žepi prazni. A kaj zato: »Novo leto je bilo veselo!«
S tem so oficijelno božični prazniki končani. V resnici vlada božično razpoloženje še preko sv. Treh kraljev tja do Svečnice, ko razdrejo jaslice in se začnejo pripravljati na Pust, »Fa-šink«.	D. C.
sem malo zasmrdohal, ali čisto natančno se pa le še spominjam: Bašelj je zaspal kakor zaklan, jaz pa nisem mogel in nisem. Neprestano sem gruntal o vsem mogočem, kar lahko takale sveta noč doprinese in na koncu sem se — bilo je okoli poldvanajstlh — v kolikor vem, dodobra izkadil. Se me je mamila želja po fuzeljnu, še ga je bilo za en gotljaj — pa nisem. Vseeno me je pomalem skrbelo, kaj se kaj po etaži godi in posebno tam, kjer Je v resnici bilo nevarno, da se le kaj ne razpase. Z ognjem je pač tako: zdaj ga ni, čez čas ga pa imaš. Nu, in tako sem si mislil: Bašelj, ti si kar na mestu, jaz odgovarjam za tebe in za ta oddelek, pustil te bom in sam stopil na etažo in se malo ozrl naokrog, pa četudi sam ln brez kamerada. Po jami sicer ne smeš sam hoditi, posebno ne nocoj, ko ni žive duše blizu. Vendar sem šel. Grem, grem, grem — in kar nekam zmeraj bolj trezen postajam. Glej — tamle zagledam nekakšno luč! Naprej grem, zdaj po tem rovu, pa skozi onega, tista luč pa pred mano. Oči napenjam in vso svojo okajeno pamet zbiram ln skušam ugibati sam pri sebi, ali se me še fuzelj drži. Glej — luč! Luč? Ni mogoče. Najbrž posledica pijače? Vedel sem, da ni bilo razen naju s kameradom nikogar na tem oddelku, saj sva bila samo midva določena za Marijino polje — in zdaj glej pred mano: luč! Majhna zelena luč. Cisto blizu mene migota ... Nikjer živega človeka, saj Bašelj vendar spi in bo spal, dokler ga kdo ne zbudi. Kajpak, v glavo mi še ni šinila misel, če ne bo ta luč imela karkoli s perkmandeljcem opraviti. Jaz sem videl le luč ... In čisto blizu mene... Za trenutek obstanem. Dih zadržim in z očmi in usti zijam v tisto zeleno svetlobo. Pa kar mežikala je! Poslušam — in rečem ti, na mojo vero: spreletelo me je. Kar zagomazelo je v meni. Hočem naprej in že napravim dva, tri, pet korakov. Glej ga, iz tiste zelene svetlobe se prikaže nekakšno človeče — rečem ti, da mi je prišlo pred oči kakor na kaki podobi: okoli in okoli svetloba, v sredi pa nekakšen svetnik. Zdajci je tisto človeče stopilo iz svetlobe. Po životu me je oblila kurja polt. Ampak, rekel sem si takole na tihem in čisto za sebe: dedec, bodi korajžen! Čeprav bi se najrajši znašel tisti mah pri Birtiču, kjer vem, da je bila tale čas najbrž boljša družba zbrana ln si lahko svojo korajžo drugače onegavil, kakor pa tukajle pred to prikaznijo.
Gledam, in tista zelena luč s človekom ni bila čisto nič drugega kakor navadna leščerba na rips in našim svetilkam prav nič podobna. Glej ga, mislim sam pri sebi: odkod te je zlomek prinesel? Ampak ne črhnem nobene! Le neznansko strah me je postalo, kajti potem je bilo med nama komaj nekaj korakov, ali jaz sem si dejal: kdor si, si — in jaz se te ne bojim! Saj me poznaš, da nisem baba — in grem previdno naprej, mali zlodej pa pred mano! Dobro — si rečem, ne bojim se te ne, za tabo bom stopal, ali pri srcu me je pa le nekaj žgalo. Obhodim en del etaže in ta figura zmeraj pred mano, kakor da me vodi, in nobene ne pisne, jaz pa tudi ne! In tako on pred mano, jaz za njim .. . Pomisli, ta šment kakor da je moj vodnik in kakor da sem jaz novinec v jami in da ne vem za nobeno pot, tako natančno me vodi iz kraja v kraj -— vsepovsod tjakaj, koder je bil moj namen iti. Nekaj mi je velelo pri duši, naj ga pobaram, kdo da je in
Božična zvezda
Z neba je zvezda planila, hitela je čez svod, v puščavo daljno kanila — trem kraljem kaže pot.
Tri kralje ona vedla je pred mesto Betlehem, nad borni hlevek sedla je, da sveti vsem ljudem.
Ljubo se je razgledala, vzhiteia lahnih kril. v nebesa je povedala, »Bor Sin se je rodil!«
kam misliva, toda besede so se ml kar zakalale na jeziku.
Že sem oblajnal celo etažo in on tudi in še si nisva dala nobene besede. Le tu in tam, kjer sva obstala ln ponjuhala, če kaj smrdi po ognju, sva se takole neizrečeno nezaupljivo pogledala oči v oči. Nič drugega. Vračal sem se že po drugem rovu in si mislil: tamle nekje, kjer sva se sešla, se bova tudi razšla. Jaz k Bašeljnu, ti pa k; -mor koli! Ali kaj še! Naprej, naprej me vodi, v čisto neznano smer, v nekakšen zapuščen rov, 1: Je včasih služil za glavno vožnjo in je zdaj deh -ma porušen in je voda v njem. Tjakaj stopica, možic in mene je vleklo za njim. Na Bašeiji sem se spomnil, češ: da sva dva. bi že kar ko opravila s to živo prikazni-jo. Ali že naslednji tr« -nutek sem pomislil: kaj če ni to truplo sam pcr".:-mandeljc?
On naprej, jaz za njim. Potlej obstaneva ta^J. kakor da sva se vnaprej dogovorila. Prav tar. kjer smo tiste dni pred puntom vse potre1:: > opravili in se je potem tako žalostno konča Stojiva. Tiste njegove oči, na mojo dušo, da jih videl! Kako strupeno so me spreletavale! J ' pa si nisem vedel kaj in nekakšna strašna utr jenost se me je polotila. In potlej ne vem, kal;, sem napravil in kaj je bilo z mano. Vem le tc. da sem sedel in zaspal. Kam je zdaj odšel, ne vem. Ali šele nato se je pričelo najhujše,
Sanjal sem strašne reči: dva sva jo s pokveko ubrala po nekem komaj in komaj prehodnem rovu, on pred mano, jaz za njim. Jaz po trebuhu, ves krvav in brez svetilke, lačen in žejen, on pa pokonci kakor majčken je bil. Na hrbtu je pa nosil košek jedač, v levi roki pletenico vina, v desm pa svojo zeleno leščerbo. In me vodi, nobene ne reče in le kadar koli se ozre name in me predira z očmi. Takrat se vsujejo iz njegovih ust kletvice. In povrhu mi še doklicuje z enakim tenkim sikajočim glasom: »Učakar, Učakar, Učakar !' Hudir ga naj pocitra! Navsezadnje mi je začc'. še v nekakšnih verzih levite brati, češ:
»Poglej moj koš jedače,
boš, Učakar, mai' pijače?
Le požuri se in pokorajži za naprej,
tvoja pot naj bo krvava in brez mej!
Glej moj koš jedače,
boš, Učakar, mai' pijače?«
Strašno me je vse to bolelo, v hudih bolečinah sem se zvijal, roke iztegoval, proseč njegove milosti, toda moje besede so bile kakor navaden topot konjskih kopit, šment se ni zmerni in ko je prenehal z enim, me je pričel z drugim. In vse, kar je še ostalo v spominu, ml še danes ne gre ln ne gre iz glave.
Spominjam se le Kantužarjevega Nejčka, kateremu sem vso to stvar tiste svete noči pravil, da je bilo vse to nekako maščevanje perkman-deljčevo nad mojim grehom v puntu. Saj £i ga poznal — prav on mi je po tistem porazu zabrusil v obraz: »Boš že še videl zlodja.i
»Pirhar, stara kamerada sva si in jaz bi ne bil Učakar, da ti nisem tega povedal, kar se mi je pripetilo. Naj verjamem v perkmandeljca ali ne, ti pa prav gotovo lahko rečem, da si ne želiri tiste svete noči nikoli več. Pa nikomur ne pravi, kar mi je dejal!«
Stari Pirhar je končal, zakašljal je ln še dodal:
»Jaz pa pravim, da je bil to opomin, da perk-mandeljci so, da živijo in se, če je treba, rudarju prikažejo in tudi svojo spregovorijo.« F. C. Lin
Rudarjeva prikazen v sveti noči
%V
z
ENA
1 7
N O R A H L O F T S
v suženjstvu
»To priznam, gospod!« je zašepetal Sam. »Toda kako naj človek mirno prenaša, da ga imenujete tatu, ko nikdar v življenju ni ničesar ukradel?«
»Zdaj pa ste na cesti...« je dejal Enoh in se poslovil. Sam je pričakoval, da bo segel v žep, mu stisnil v roke zlatnik in odjezdil. Toda nič takega ni storil zastopnik lorda Lod-dona, marveč se je zamišljen zagledal predse. Zmeraj je rad imel mladega konjskega hlapca in občudoval spretnost, s katero je ravnal s konji. Niti za hip ni podvomil o Samovem zagotavljanju, da je nedolžen.
»Ali bi hoteli priti k nam v Newmarket?« je nenadoma vprašal »Pa se morate takoj odločiti, ker se slučajno pravkar ogledujem po možu, kakršen ste vi. Pogoj pa je, da takoj nastooite. Saj vam je znano, da imamo pri nas dirkalne konje. Potrebovali boste dan, dva, da se navadite vsega, kar mora vedeti vzgojevalec — med tem pa se bo tudi roka pocelila. Torej — kaj pravite? Sprejmete?«
Sam je bil srečen. »Seveda sprejmem, gospod ... z največjim veseljem. Bo prav, če pridem jutri?«
»Prav,« je prikimal Enoh. »Torej sva se domenila.«
»Ne vem. kako naj se vam zahvalim...» je zmedeno odvrnil Sam.
»Jaz se moram vam zahvaliti!« je dejal Enoh. »Ce ne bi bilo vašega ostrega očesa, bi me lahko vrgel konj s sedla. In zdaj zbogom!«
Zajahal je spet, prikimal v slovo in od-dirjal v skok. Sam se je namuznil. Od ure do ure se mu je izpreminjalo stanje.. Imel je torej spet službo, pa takšno, ki mu bo znabiti vrgla več, kakor bi kdaj koli mogel zaslužiti pri »Zlatem runu«. Govoril bo še s Heatero, da gre z njim. Sam je sanjal iste sanje kakor nekoč Ela. Povesti je hotel Hestero od tod, daleč odtod, novemu življenju naproti.
V takih prijetnih mislih se je napotil h »Trem hrastom«, se zleknil tam v mah in skoro zaspal. Solnce je že nizko stalo, ko se je prebudil. Dolgo ne bo treba več čakati, da nastopi Hesteri delopust.
Zagledal se je na divje očnice, ki so dvigale glavice iz mahovja. Planil je, da natrga cvetlic za Hestero. Pri tem nemoškem opravilu se mu je storilo nekam smešno, vendar pa ni prenehal zbirati šopka.
Ko je slednjič obstal ob robu lesja, od koder je utegnil zagiedati dekleta davno prej, preden ga je dosegla, je držal v rokah polno cvetja. In polno mu je bilo srce hrepenenja po Hesteri.
ČETRTO POGLAVJE
Če bi se bil Sam domislil, da je njegova odslovitev iz službe v zvezi z Hestero, bi bil gotovo zabičal Febi, naj izvrši naročilo le ob takem času, ko je Wainwright ne bo videl. — tako na ji ni dejal ničesar in ona je govorila z Hestero takoj, ko jo je videla. Bili sta v svinjskem hlevu, kjer je Hestera sipala v korita kuhinjske odpadke in ji je Feba pomagala. Tam je stal tudi Wain-wright. ki je strogo gledal, da niso dajali svinjam odpadkov, ki bi jih lahko še uporabili za kuho. "In Joh je prav tako dobro kakor Hestera slišal Febino sporočilo, da čaka Sam pri »Treh hrastih«. Hestero je mučila radovednost, kaj neki se je bilo zgodilo med njenim liubčkom in ?ospodarjem. »Hvala ti, Feba«. se ji je zahvalila, »takoj, ko opravim, pojdem tja.« Ni ji prišlo na mar. da bi utegnil gospodar braniti dekli, ki jo je zmeraj sovražil, sestanek s konjskim hlapcem.
Zvečer je bila Hestera vsa zbita od dela, toda hrepenenje po Samu je zmagalo njeno utrujenost. Razmišljajoč, katero izmed obeh svojih oblek naj si obleče, je stekla po stopnicah.
Na postrešju je zagledala mamico, ki je stala pred njeno sobo in čakala. »Gospod je
rekel, da dobiš drugo sobo«, ji je dejala. »Takoj moraš prenesti svoje stvari doli.«
»Kakšno sobo?«
»Tisto onkraj vežnih vrat.«
»Zdaj ne utegnem... mudi se mi... Saj mu lahko rečete, da me niste dobili, če vas bo kaj vprašal «
»Toda jaz sem te videla in če ne ubogaš, pripiši to sebi... meni to nič mar — ne maram nobenih sitnosti.«
»Saj je vendar docela vseeno, ali se preselim nocoj ali jutri zjutraj...«
»Gospod je dejal: Takoj!«
»Sploh pa — čemu naj se preselim v drugo sobo? Saj nobena izmed nas ne spi tam preko.« Nenadoma ji je prišlo na misel, da je tista soba pred Wainwrigtovim stanovanjem. Prestrašila se je misli, da bi morala poslej spati v njegovi bližini in bi jo utegnil slišati, kadar bi se pozno v noč vračala domov. Če bo dobil Sam službo kje v bližini — kakor je upala — tedaj se bo gotovo večkrat šele proti jutru vračala domov.
»Stori, kakor zahteva gospod, Hestera!« jo je svarila mamica in skušala govoriti zapovedujoče. Toda če je predpostavljena boječa stara ženica, podrejena pa neustrašeno mlado dekle, je težko vzdržati ugled.
»Jutri!« je odločno odvrnila Hestera in šla mimo majhne kuharice v sobo.
Hesterina neubogljivost in dejstvo, da zopet enkrat ni mogla uveljaviti gospodarjevega naročila, je raztogotilo mamico, da se je takoj podvizala k Wainwrightu in mu povedala, da kuhinjska dekla ne mara za njegov ukaz.
Med tem je Hestera že slekla delovno obleko, nalila je v škaf tople vode, ki jo je bila prinesla iz kuhinje in se začela umivati. Vsa zatopljena v misli ni slišala, da so se odprla vrata. Sele ko je začutila mrzel val zraka, je dvignila glavo. Pričakovala je, da bo zagledala svojo tovarišico, toda na pragu je stal Wainwright. Dvoje pohlepnih oči se mu je svetlikalo v zariplem obrazu. Hestera je vzkriknila, zgrabila obleko, ki si jo je bila pripravila in si zakrila telo. »Pojdite ven!« Je vpila
Wainwright se ni premaknil. »Govoriti moram s teboj.« je mrmral.
»Ne sedaj,« je jecljala Hestera. »Pojdite ven — takoj pridem za vami.«
Čim je bil Wainwright zunaj, se je Hestera naglo obrisala, s strahom oprezujoč proti vratom. Vsa njena notranjost se je upirala spoznanju, da nima niti toliko pravice, da bi se mogla zakleniti v svojo sobo.
Zunaj pred vrati je čakal WFunwright. Gledal je skozi okno v zahajajoče solnce, a ni videl rdečega neba, še vedno mu je stala pred očmi podoba lepo oblikovanega dekliške?« telesa, ki se mu je koža lesketala kakor slono-vina.
Ko je stopila Hestera iz sobe, si jo je tako poželel, da se ni mogel premagati, da je ne bi zgrabil za rame. A da bi prikril to. kar se je dogajalo v njem, se je grobo zadri nad njo.
»Ne maraš me ubogati? Drzneš se upirati moji volji?«
»Nisem se upirala«, ga je zavrnila Hestera. »Dejala sem le, da zdaj nimam časa.. . nekam še moram ...«
»Šla boš v svojo sobo. pobrala svoje stva-"i in jih odnesla doli.«
Hestpra mu ie iztrgala roko, se obrnila in nejevoljno pobrala svojo ropotijo. Nato je molče sledila Wainwrightu v sobo pred vež-nimi vrati. Položila je stvari na stol in hotela oditi.
»Počakaj!« je zaklical Wainwright. »Ali te ni še nihče naučil reda? Obleka spada v omaro, vse drugo v komodo.«
»To lahko tudi pozneje napravim ... tema je že, pa še nekam moram...«
»Vem, da te mika ven, pa ne bo nič iz tega. Ne bom te več gledal, da se pečaš s tem človekom, s tem tatinskim fantinom, ki sem ga spodil — ta ni zate! Dekle kot si ti, potrebuje človeka, ki ji bo kupoval lepe obleke... čevlje s srebrno zaponko ... fino perilo ... in vse to lahko dobiš od mene, č* boš le malo pametna ...«
Hesteri so se odprle oči, nenadoma je iz-pregledala vso nesramno igro, ki se je bila pričela s Samovo odslovitvijo in končala s tem, da jo je hotel krčmar spraviti izpred oči ostalih dekel in jo skriti sem, od koder ne bi mogel nihče slišati njenih klicev na pomoč. Jeza in gnus sta jo navdala. A ni se upala izdati. Slepomišiti mora in poskusiti doseči vrata. Samo z begom se lahko reši, sicer mu bo izročena na milost in nemilost. Med tem ko je navidez razmišljala o njegovem predlogu, se je korak za korakom pomikala proti vratom. Nenadoma se je obrnila, iztegnila je roko in pritisnila na kljuko — ki pa se je dvignila, mesto da bi šla navzdol — in teh nekaj sekund je zadostovalo, da je Wainwright planil k nji, jo dvignil in vrgel na posteljo.
»Kmalu te ukrotim, hudiček ti — če nočeš zlepa, bo šlo pa zgrda.«
In po Hesteri so padli udarci. Branila se je kakor divja mačka, suvala ga je z nogami in ga ugrizla v roko.
Wainwright se je smejal. Njen odpor ga je zabaval — to je bilo vendar vse kaj drugega kakor Martina večna podvrženost. To bitje pa se mu je zdelo kakor močno, ognjevito vino, ki človeka omami, in ki ga nikoli nimaš dovolj.
Neenaka borba se je kajpada morala končati tako, da je Hestera izčrpana in utrujena obležala pred njim. Zadovoljno se režeč jo je gledal. Zdaj se mu je zdelo da se je vdala v svojo usodo in da bo užival sad svoje zmage. Poprej pa se mora še pobrigati za svoje goste, poklepetati z njimi in popiti nekaj kozarcev. In potem ga čakajo še različni opravki, ki jih ne sme zanemariti: zakleniti mora klet in zapahniti vsa vrata v hiši.
»Mislim, da boš zdaj vedela, kdo ti je gospodar ...« je dejal in stopil skozi vrata, ki
jih je zaklenil za sabo.
»
Samovo razočaranje je doseglo vrhunec. Končno je spoznal, da bi bilo nesmiselno še naprej čakati na dogovorjenem kraju. Sklenil je, da se splazi v gostilniško dvorišče in pogleda, kaj je moglo zadržati Hestero. Ni ga presenetilo, da je našel vsa vrata zapahnjena. Splaziti se je hotel skozi prelomljeno desko v hlevskem zidu v kolarnico in od tam v notranje dvorišča, kjer se mu bo nemara posrečilo priti skozi odnrto okno v hišo.
Ko ie stal v hlevu, je zaslišal konje, ki so prskali in grebli po tleh. Na notranjem dvorišču ie bilo temno kakor v rogu. Tipal jp proti kuhinjski mvratom. Brez težave se je splazil skozi odprto okno v kuhinjo. Čez dpf-bro minuto je bil že na stopnicah, ki so vodila na podstrešje.
Feba je prestrašeno zakričala, ko je zaslišala. da so se odprla vrata. Za Sama je bula prava sreča, da se je Feba pogosto pritoževala nad hudimi sanjami in je kričala v spanju, kar je bilo znano vsem v hiši.
Trda od strahu je strmela v temo, iz katere je nenadoma zaslišjla šepetanje: »Spiš, Hestera? Jaz sem ... Sam.«
Feba se je oddahnila. »Sam ... Sam ...« je jecljala, »umrla bi kmalu od strahu — — Hestera ni tu — — sama sem.«
»Si ji povedala, da jo čakam? Bog — kar-ko je potem mogoče? Kako sva se mogla zgrešiti? Kdaj je odšla?« je obsul dekle z vprašanji.
»Gospod Wainwright, io je poslal pročj: je resnobno šepetala Feba. »Zdaj spi v so^i poleg njega . ..«
»To ni res--to ne more biti res!!!« Je
zaklical Sam. »Pomisli, Feba, — morda pa ge nisi dobro razumela — —«
Feba je sramežljivo molčala.
»Govori... Kaj si še slišala?« je silil Sam vanjo.
»John je dejal, da zdaj razume, zakaj si moral ti oditi.«
»Dobro«, je trudno odvrnil Sam. »Zaspi zdaj. Nihče ne sme vedeti, da sem bil tu.«
(Dalje.)
Siromak Luka
Nad deviškobeli sveti večer se je sklonila jasna, zlata, svatovska noč — božična noč. Na vaški cesti, rahlo se vijoči v dolino, je kristalno lesketal saninec. Ob cesti so mežikala rdeče zastrta okenca, kakor očesca razigranih detet.
—	Sveta noč, blažena noč, — z vonjem kadila je plavala pesem in se vijugala pod nebesni svod.
—	Sveta noč. blažena noč! — se je zasmejal Luka, zadnja leta občinski siromak, ki je samoten šel po cesti.
—	Blažena noč, noč miru in ljubezni, noč, ko se izgubljeni sin vrne k očetu, ko so dedje enaki vnukom, prevžitkarji gospodarjem, sladka noč sloge, ljubezni, prijateljstva, — noč, ko volkulja ovco doji in jastreb kakor pelikan žrtvuje svojo kri, ha, ha, ha! Ostro se je zarezal smeh v pokoj svete noči. Luka se je smejal. Globoko v sneg se mu je zadirala palica.
—Pa kam bom šel jaz nocoj, jaz, ki nimam ne sina ne hčere, ne strica ne brata? Mar k volkulji v brlog ali k jastrebu med skale? Ali naj grem k onim, kjer sem šestdeset let prega-ral in je trideset let delala moja mati? V ušesih mu je zazvenel sladki glas gospodinje, ki mu je rekla opoldne:
—	Luka, zvečer pa rajši ne hodi k nam. Mirko in Anica prideta iz mesta. Tvoja obleka pa tako smrdi po gnoju in sploh, — star si, roke se ti tresejo in si pri jedi neroden, to pa je težko gledati mestnim ljudem.
Drugje ga tudi niso vabili. Kdo bi tudi vabil
onemoglega starčka na družinski praznik, sveti večer? Kamor je potrkal, so ga odslovili, če ne s prijaznimi izgovori pa z ostrimi pogledi. Dobrodušen krčmar mu je poklonil osminko grenkega. Žganje ga je pogrelo in mu čudovito zbistrilo misli, — grenke misli, na blaženi sveti večer. •
—	Ha, ha, ha, ali naj grem k volkulji v brlog? K volkulji po plačilo za šestdeset krvavo pre-garanih let? Solza mu je zatrepetala na vekah. Nejevoljno si jo je obrisal in švedral dalje. Svetla. rdeča okenca so se mu smehljala — a ne ljubeznivo vabeče: pridi, vstopi, pogrej se, jej! V njihovem rožnatem odsvitu je videl samo pla-mensč posmeh, da je obstal in grozeče zamahnil s palico
Dospel je pred hišo, kjer ie ko je bil mlad, močan in zdrav, imel dom. V kamri poleg hleva topla postelja, pri jedi žlica, — to je bil ves njegov skromen, — a vendar dom. Sedaj so mu iz usmiljenja odkazali v hlevu na otepu slame kot in v glinasti skledici na zapečku žlico jedi, če je ostala, toda to vse skupaj se ni moglo več imenovati dom.
Skozi okno je zazvenel smeh.
—	Aha, gospodična Anica se smeji, gosposko, visoko, kakor mlad. ošaben petelinček. Po glasu jo je spoznal.
krenil je prot.i hlevu. V temi je zarožljala veriga. tonlo. mehko telo se mu je prijateljsko stisnilo k nogam.
—	Sultan, moj stari tovariš, tudi ti nocoj sarr., tudi ti? Saj imaš gospodarja in nocoj je praznik miru, bratstva, ljubezni. V izbi bi moral biti, v toplem zapečku ležati. Pa kaj, saj tebi je vse-
eno nocoj ali jutri. Za tebe ni svete noči, kaj ne Sultan?
Dotipal se je do hlevskih vrat. Zapahnjena. Dekla, ki se ji je mudilo domov v sosednjo vas, jih je v naglici zaklenila. Odkar so pred leti cigani ubili psa in ukradli junico, so hlev zaklepali. Zdaj, ko je v njem prenočeval Luka, ga navadno niso zapirali; čudno, da se je danes dekla zmotila. Morda je mislila, da bo nocoj, na sveto noč, prenočeval v hiši? Neumnica!
Kaj zdaj? Ali naj gre v hišo in poprosi za ključ? Nemogoče, vse bi jim pokvaril s svojo raztrgano, po hlevu smrdečo obleko. Torej bo moral nočevati zunaj. Naj bo!
Poiskal je stolico in jo postavil pod pristrešek tik hlevskih vrat. Skozi špranjo je prihajala iz hleva topla sopara. Cul je, kako se je krava nemirno prestopila in hlastno mlela s čeljustmi.
—	Hoj, Liska, nocoj mi bo pa Sultan namesto tebe drugoval. Mehko je pogladil psa, ki se mu je prijateljsko stisnil k nogam.
—	Tako, tako moj stari tovariš, ti sam, jaz sam, — ti nimaš žene in jaz je nimam, ti nimaš oirok in jaz iih nimam, ti nimaš toplega kotička in jaz ne. Da. jaz bi lahko imel vse troje: dom, ženo in otroke. Zal fant sem bil v mladosti in dekla Marička me je rada videla. Pa kaj. jaz nisem imel nič in ona prav tako nič. Gospodar je letos popravljal hišo, drugo leto zopet dokupil njivo, za posle mu je pa vedno zmanjkalo denarja. »Potrpi Luka«, me je tolažil, »saj ni izgubljeno! Ce bo skupaj, bo več.« in velike številke je sproti pisal v pratiko. Jaz pa, ki se na številke ne spoznam, sem delal zareze v hlevska vrata. Tekla so leta. Marička se je naveličala
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Oči svetovne javnosti so uprte na obe sedanji najvažnejši bojišči: v Severno Afriko in na vzhodno fronto.
Sedanje bitke nikakor ne popuščajo v silovitosti. Razglejmo se po obeh velikih bojiščih!
Italijansko vojno poročilo od 14. decembra je poročalo o spopadih patrol in živahnem topni- , kem streljanju v Cirenajki. Nemški lovci so se- ; : trelili brez lastnih izgub 9 raznih letal, tri na- i (laljnja letala pa so uničile tri letalske baterije. V Tunisu je letalstvo Osi ponavljalo svoje silovite napade podnevi in ponoči na središča sovražnega zbiranja.
Takoj naslednji dan je italijansko vojno poročilo javilo
hude boje v Cirenajki. Navzlic premoči na ljudeh in sredstvih je bil sovražnik zadržan po odporu italijanskih motoriziranih in oklopnih oddelkov '•r je pri ponovnih napadih izgubil 22 tankov. 'Pri naslednje dni so se italijanski in nemški motorizirani oddelki ostro borili na meji med < 'irenajko in Sirtiko proti močnejšim sovražnim lam. Poskusi sovražnika, da bi motil načrtna premikanja italijanskih in nemških edinic v Sirtiki, so se po silovitih bojih izjalovili. Od 18. t. m. se nadaljujejo borbe motoriziranih' sil v Slrtiki. Sovražni izpadi z lahkimi oklopnimi vozili, ki so se hotela spopasti z nemškimi in italijanskimi edinicami v premikanju proti zapadu, so bili zatrti.
V Tunisu se je medtem nadaljevalo živahno gibanje izvidniških oddelkov.
i_.etalske skupine so napadale sovražne motorizirane kolone in posamezna zbirališča angleških in ameriških čet. Sovražno letalstvo je ponovno priletelo nad Napoli, kjer je bombardiranje zahtevalo več žrtev med civilnim prebivalstvom. Prišlo pa je tudi do letalskega spopada nad italijanskim otokom Lampeduso. Tudi tu je bilo nekaj civilnih žrtev, a izgube sovražnega letalstva so bile prav znatne.
Na vzhodni fronti se razvijajo borbe na vseh odsekih. O italijanskih četah Je poročalo nemško vojno, poročilo 16. decembra, da so odbile sovražne napade ob Donu z velikimi izgubami za Sovjete. Pri Toropcu so bile obkoljene znatne sovražne sile. Sovjetska vojska Je pri tem izgubila več tisoč ujetnikov, 542 tankov, 447 topov, nad 1000 avtomobilov ter različno drugo vojno gradivo. V pol meseca je sovjetska Rusija izgubila na vzhodni fronti 441 letal, v osmih mesecih pa 12.821 letal.
Tudi na morju Se vojna nadaljuje z nezmanjšano vnemo.	_
Dne 17. decembra je javilo posebno nemško vojno poročilo, da so nemške podmornice potopile v severnem, južnem in srednjem Atlantskem oceanu ter na morskem področju okrog Kap-skega mesta 18 trgovskih ladij, s skupno 98.000 tonami ter en rušilec iz konvoja. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane. Med potopljenimi ladjami je bilo tudi več velikih petrolejskih ladij.
— Italijanski pomorščaki tudi ne mirujejo. V alžirskih vodah je neka podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Alberta Longhija napadla sovražno eskadro križark In rušilcev ter je z dvema torpedoma potopila neko ladjo. Neka druga podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Karla Feccie di Cossata je pa potopila dva angleška parnika.
Odkar so se pririnili v Severno Afriko, se skušajo Američani in Angleži po svojih načrtih vsiliti na vsem prostoru Bližnjega vzhoda.
Zlasti skušajo pripraviti Turčijo, da bi opustila nevtralnost in se zapletla v krvavi ples. Po tem naklepu se Angleži ln Američani nadejajo, da bi mogli tako uresničiti nekatere vojaške cilje, ki jih sicer ne bi mogli izvesti. Toda, kakor poroča dnevnik »Piccolo«, je turška vlada to igro spoznala in je budno na straži. Odločena je braniti svojo nevtralnost, če bo treba, tudi z orožjem.
O dramatičnem prizoru poročajo iz egiptovskega parlamenta.
Ko so 16. decembra v zbornici razpravljali o stanju prehrane v Egiptu, je poslanec Fakri ostro napadel predsednika egiptovske vlade, češ da Angleži povzročajo s svojo zasedbo mnoge težave. Tedaj so tudi drugi poslanci začeli vpiti proti vladi. Naenkrat je poslanec Fakri preble-del in se zgrudil pod klop. Prenesli so ga v sosednjo dvorano, kjer je izdihnil. Nagla smrt poslanca Fakrija je napravila na vso javnost globok vtis.
Dne 18. decembra je Adolf Hitler sprejel v svojem Glavnem stanu italijanskega
zunanjega ministra grofa Ciana, ki se je pripeljal na kratek obisk v Nemčijo v spremstvu šefa italijanskega Glavnega stana maršala Cavallera.
Dne 18. in 19. decembra se je Hitler razgovar-jal z grofom Cianom in maršalom Cavallerom o vseh vprašanjih v zvezi s skupnim vodstvom vojne Italije in Nemčije. Teh važnih političnih in vojaških razgovorov pri Hitlerju so se udeležili tudi maršal Goring, nemški zunanji minister von Ribbentropp in šef vrhovnega povelj-ništva nemških oboroženih sil maršal Keitel. Sprejet je bil tudi predsednik francoske vlade Laval, s katerim se je Hitler dolgo razgovarjal o sedanjih vprašanjih Francije. Ni dvoma, da bodo tem posvetovanjem v kratkem sledila važna nova dejanja. Poročila naglašajo, da je bila dosežena popolna soglasnost v vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali.
Duce je imenoval novi direktorij Fašistične stranke. Za pod tajnike Stranke so bili postavljeni štirje posebno ugledni in izkušeni fašisti. Obenem je bil objavljen Ducejev odlok, v katerem je Fašistična stranka z vsemi svojimi podrejenimi organizacijami mobilizirana za civilno službo, kakor to določa zakon, ki je bil sprejet leta 1940
Nemška poročila z vzhodne fronte govore o novih silnih obrambnih bojih.
Rusi so sprožili nov napad ob srednjem Donu. Nemci so se umaknili po vnaprej določenem načrtu na nove postojanke. Silni boji se nadaljujejo.
Ženski vestnik
AG veste, da so...
... ne smete nikdar mesa pustiti v papirju, ker papir vpija mesni sok. Meso, ki ga prinesete s trga, odvijte takoj in ga položite na porcelanast krožnik. Tudi na leseni deski dobi meso, ki ga pustite dalje časa na njej, duh po lesu.
...če hočete preprečiti kipenje makaronov, pridenite- majhen košček masla med kuho.
...preden zmeljete na mesnem stroju meso, zmeljite najprej suh košček kruha, ki vam odstrani s stroja neprijeten duh ali bodisi vlago in eventualno nesnago. Isto storite tudi potem, ko ste meso zmleli. Suha skorjica kruha vam požene iz mesnega stroja še zadnje ostanke zmletega mesa.
... noži izgube ostrino, ako jih nepazljivo med kuho polagate na vroč štedilnik ali pa če jih umivate s prevročo vodo. Prav tako izgube na ostrini, če jih vtikate v razbeljeno mast.
... mesa, ki ga hočete zmleti, ne smete umivati, ampak ga pred uporabo samo dobro zbrišite z vlažno čisto krpo,
.... če hočete hraniti milo pri pranju, dodenite vodi, ki jo točite iz vodovoda, nekoliko sode.
... jodove madeže odstranite z vodikovim pre-kisom (ki ga dobite v vsaki drogeriji za ma! denar), kateremu ste dodali nekoliko salmijaka.
če si kdo zlomi roko
V življenju se dostikrat zgodi, da je treba sočloveku pomagati, dokler ne pride zdravnik. V takih primerih mora tudi žena vedeti, kaj je treba takoj storiti in kako je treba to storiti.
Prav pogosto se primeri, da se otrok spotakne, pade in si zlomi ali pa samo nevarno poškoduje roko. To je tudi pri starejših ljudeh nekaj vsakdanjega, zlasti pozimi, ko so tla ledena. Pa-jnetna žena bo takoj poklicala zdravnika. Tako je prav. Vendar pa mora ona marsikaj sama storiti, preden pride zdravnnik. Če bi bolnika samo položila ha' posteljo in potem čakala zdravnika, bi to utegnilo postati za bolnika usodno.
Če ranjena roka krvavi, je treba roko takoj na cbeh straneh zravnati, izmiti rano v prekuhani vodi in jo namazati z jodom, pokriti z gazo in trdno prevezati.
Da bo roka mirovala, jo je treba položiti v vodoravno lego in deti obvezo. Vzeti ie treba navadno 1r:oglato belo ruto, ki jo čez hrbet zve-žemo, tretji ogel pa z zaponko pritrdimo tako, da leži roka m;rno in vodoravno. Takšna obveza je najbolj potrebna takrat, ksdar je roka zlomljena.
Ce vam zdravnik sporoči, da ne more priti, ali pa če ne morete spraviti bolnika takoj v bolnišnico. morate zdravnika vsaj začasno sami nadomestiti. Pri prelomu se kost navadno cremak-ne in roka okoli preloma močno zateče. Hilro morate najti tenko deščico. Potem ranjeno roko oorezno in nežno zravnajte in ovite s povojem.
naposled pa jo že denite v obvezo. Tako mora roka v miru ostati, dokler ne pride zdravnik.
Isto je treba tudi storiti, če se zlomi noga. Ranjenca položite na trda tla in mu zravnajte nogo. Na vsak način mora biti noga položena tako, da dobite ravno črto. Pod tako zravnano nogo denite deščico, da bo segla najmanj 5 centimetrov čez peto in 15 do 25 centimetrov čez podkoleno. Potem nogo skrbno za veži te, ranjenec pa naj mirno čaka zdravnika, ki mora čim
prej priti. Ce ranjencu ponehajo bolečine, ako ste mu lepo zravnali kost, da je taka kakor prej, naj vas to ne premoti, da ne bi vzlic temu poklicali zdravnika, ker se utegnejo pokazati posledice. Zdravnik vam bo s svojim strokovnim znanjem lahko povedal, kaj bo treba še vse storiti, da bo ranjenec ozdravel. Kakor je važna zdravnikova navzočnost pri takih ranjencih, prav tako važna je tudi mirnost in spretnost, preden pride zdravnik.
Nekaj prazničnih poslastic
Gotovo želi prav vsaka skrbna mamica pripraviti svoji dragi družinici, bolj kakor kdajkoli poprej, prijetne praznike, da bo vsaj tedaj v ljubečem, zbranem družinskem ozračju pozabila tegobe in skrbi, ki polnijo naše življenje. Hotela bo pripraviti kaj sladkega za pod zob, pa vem, da jo bo oviralo denarno vprašanje. Morda vam bo koristilo nekaj navodil, kako pripraviš zelo okusno a ceneno poslastico, s katero pa boš prijetno presenetila in razveselila.
Napravi novoletno torto takole: naredi testo iz 30 dkg enotne moke, 5 dkg masla, 1 jajca, li-monove lupinice, 1 Vanilina, 1 Pekina, 10 dkg sladkorja in skodelico vode, ki si ji primešala 2 žlici mleka v prahu. Nato testo razvaljaj in odreži 3 velike okrogle ploskve, položi jih na pekačo in speci v pečici. Medtem pa pripravi sledečo kremo: v V« litra vrele vode, ki si ji dodala 1 žličko kondenziranega mleka, zakuhaj vanilijev prašek za pripravo kreme, ki je zelo poceni in ga dobiš v vsaki večji specerijski trgovini, 1 žlico sladkorja, '/s žlice masla in prav malo limonove lupinice. Ko je testo pečeno in ohlajeno, ga namaži s kremo in položi ploščo na ploščo; tudi vrhnjo ploskev namaži s kremo, ostanku nadeva pa primešaj 1 žlico kakava, da izpremeni barvo, in z njim napiši prazniku primerno voščilo kot okrasek torti.
Ali pa naredi nadevane upognjence. Iz primerne količine enotne moke, 1 jajca, masla, limonove lupinice in sladkorja naredi testo, ki ga razvaljaš in razrežeš na primerne manjše kvadrate; položi jih na pekačo in speci v pečici. Brž pa pripravi sledeč nadev: v '/a litra vrele vode zakuhaj 1 žlico ostre moke in 3 žlice sladkorja; ko se zmes nekoliko zgosti, deni posodo v mrzlo vodo in tolči približno 3/t ure s stroj-čkom za sneg. Tako si izvrstno ponaredila sladko smetano, gotovo eno izmed najljubših otroških poslastic. Medtem pa vzemi iz pečice pečene kvadrate in jih še tople zvij s pomočjo ozkega kozarca. Ko pa so hladni, jih nadevaj s »sladko smetano«.
Če imaš nekoliko vina, pa pripravi vinsko slaščico po sledečem navodilu. V skledi zmešaj 5 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 5 dkg rozin ali vamperlov, 10 dkg zmletih orehov, lešnikov ali mandljev, 1 jajce, 1 Vanilin, 1 Pekin in 25 dkg moke. Zmes dobro premešaj s primerno količino vode, ki si ji pridala kondenziranega mleka, stresi v namazano pekačo in speci. Pečeno stresi na krožnik in polij s skodelico ri-bezljevega ali drugovrstnega vina, ali pa z močnim sadnim sokom in ohlajeno serviraj.
Tudi dvobarvna torta je zelo okusna. Mešaj penasto 10 dkg masla, 15 dkg sladkorja, 2 ru-
menjaka in 1 Vanilin. V to zmešaj 1h skodelice vode in 30 dkg enotne moke. Nato naredi iz dveh beljakov trd sneg in ga s pecilnim praškom rahlo primešaj. Testo razdeli na dva dela, k eni polovici pa primešaj 5 dkg kakavovega nadomestka. Oboje devaj menjaje po eno žlico v namazan in z moko potresen model in peci v srednje vroči pečici 1 uro. Ko je pečeno in ohlajeno, ga razreži na tanke rezine in jih lepo razvrščene na steklenem podstavku postavi na mizo.
Mrežaste rezine so zelo dobra slaščica in tudi jako poceni. Za pripravo testa potrebuješ: 40 dkg enotne ali koruzne moke, 10 dkg sladkorja, 8 dkg maščobe, 1 Vanilin, 1 Pekin in 1 jajce. Testo pa napraviš takole: moko stresi na desko, prideni sladkor, pecilni prašek,, limonovo lupi-nico, v moko pa razdrobi z nožem maslo. Z rokami naredi drobtinasto testo, ki mu nato dodaš še 5 žlic vode in celo jajce ter ga dobro pregneteš. Testo naj počiva pol ure, nato pa Vj testa razvaljaš v obliki pekače, položiš vanjo in nadevaš z narezanimi jabolki ali pa namažeš z marmelado, iz '/s testa pa narediš vrvice, ki jih v obliki mrežke položiš po vrhu in spečeš v: pečici.
Poskusi narediti enkrat krompirjeve pogačice.
Naredi zvečer testo z 25 dkg enotne moke, 25 dkg pretlačenega krompirja, 5 dkg sladkorja, 5 dkg masla, 1 jajca in 5 dkg vzhajanega kvasa, vmešanega z 2 žlicama vode in pusti čez noč na hladnem. Drugi dan testo zvaljaj, potrosi s cimetom in 8 dkg rožičeve moke ali pa z orehi; zavij in razreži v dva prsta dolge koščke, postavi jih na namazano pekačo prst narazen, pa pokrij. da vzhajajo. Potem jih speci v pečici in ie gorke daj na mizo.
Gotovo bodo dana navodila za pripravo cenenih in okusnih slaščic koristila sleherni gospodinji, ko bo premišljevala, s čim naj praznično postreže svojim najljubšim v nastopajočih praznikih.	M. K. « * «
Zelena riževa juha je prav okusna ln zdrava.
Zanjo potrebujem 3 dkg masla ali olja, sese-kano čebulo, sesekljan petršilj in druga aro-matična zelišča, sesekljano špinačo, paradižnik ali mezgo, Vs kg graha, kostno juho ali vodo in tri pesti riža. Na maslu ali olju prepražim čebulo, peteršilj, sesekljana aromatična zelišča, pozneje dodam še špinačo in paradižnik. Kadar imamo mlad grah, je zelo umesten. Ko je vse prepraženo, zalijem z 1V< litra vode, skuham do mehkega, nazadnje zakuham riž. Juho postavim na mizo s parmezanom ali brez njega.
čakati in se je poročila. Zareze na vratih so segale že cd vrha do tal, pa še vedno sem moral delati nove Ko me je naposled gospodar izplačal, ie bilo plačilo polovico manjše, kakor sem bil izračunal na zarezah. Molčal sem, denar pa zapil. Samo za pogreb sem ga shranil. Tu na prsih ga nosim v nogavici, vidiš, Sultan!
Udaril se je po prsih, da je pes radovedno dvignil glavo.
—	Tebi Sultan, pa ni treba hraniti za pogreb. Ko obnemoreš, te bodo ubili z ostrim kamnom ir. te pokopali na koncu njive.
V temnem dvoriščnem kotu je zašumelo. Sultan je dvignil ušesa in zarenčal. Luka ga je zadržal z roko.
—	Molči. Sultan, molči! Pravijo, da prihajajo duše umrlih nocoj. Morda je spomin moje matere. Ne preganjaj je, ubožice!
Pokorno mu je položil pes glavo v naročje. Starec pa je govoril sebi in psu in ko je čul svcfj glas, si je domišljal, da pripoveduje nekdo drugi, morda njegova mati sama iz onostranstva!
—	Bilo je pred oseminsedendesetimi leti, prav to noč, tukaj, v tem hlevu. Dekla Liza je pričakovala težki trenutek. Bila je lepa in domači sin, mestni študent, jo je bil soomladi zapeljal. Ošaben človek je bil ta fant. Ko je zvedel, da je postala mati, se je sramoval, da se je spečal z deklo in se nič več ni prikazal domov. Šel je v svet in izginil v njem. Liza se je bala, da bi jo zapodili, in je skrbno zakrivala svoje stanje. Na sveti večer jo je napadlo. Zbežala je v hlev in sinievka sivka ie edina čula vzkrike njenih muk Drobno je zajokalo ob niej. Otroki Zaradi njega jo bodo jutri vrgli iz hiše, vsa vas
jo bo zasramovala. Zlodej ji je začel šepetati... In vsa izmučena, slaba in zmedena je s poslednjimi močmi iztegnila roko in iskala otrokov vrat. Tedaj pa so na vasi zapeli zvonovi in velika, belo se blesteča zvezda je posijala skozi ozko okence v hlev in obsijala otroka. Materi je roka omahnila, — onesvestila se je. Zjutraj so jo našli vso slabo, nad otroka pa se je sklanjala Sivka in ga grela s svojim dihom.
—	Ker je rodila v sveti noči in ker so slutili, kdo je oče, je niso spodili, vendar je morala prestati mnogo trpkega. Tako mi je v sveti noči bela zvezda rešila življenje, kajti tisti otrok sem bil jaz, — dekla Liza je bila mati. Moja uboga dobra mati, kako je pozneje blagoslavljala tisto zvezdo, ki je preprečila, da ni storila greha, velikega greha!- Rada me je imela mati, — čuješ, Sultan?
Pes mu je z glavo v naročju zaspal. Dolgodlaki kožuh se mu je dvigal v enakomernem dihanju. Luka se je zazrl v nebo.
—	Tako sem se rodil v sveti noči, v hlevu, in zvezda je prišla k mojemu rojstvu, kakor nekoč v Betlehem. Samo treh kraljev ni pripeljala. Vsa dolga leta sem jih pričakoval. Morda pridejo nocoj, ko je sveta noč in gorijo na nebu milijoni svetlih zvezd? In mi prinesejo zlata, kadila, mire? Vse življenje še nisem imel v rokah zlata. Na gospodarjevih prsih sem ob nedeljah videl zlato verižico. Če bi Imel cekine, bi si lahko kupil dom, potreboval bi zlato. In kadilo? Z njim kadijo v cerkvi oltarje, in nocoj, na sveti večer, so gospodarji pokadili svoje domove in hleve. Ce bi imel dom, bi potreboval tudi kadilo, drugače pa ne. Mira? Pravijo, da
smrdim po gnoju in so me na sveti večer izgnali iz hiše. Da, mire bi potreboval mnogo, mnogo. Ves bi se odišavil z njo, kakor kak svetopisemski kralj, in potem bi šel v hišo in sedel v topli zapeček, — saj tu zunaj je čedalje bolj mraz, — huuš, mraz, mraz ...
Pogled se mu je bolj in bolj vpijal v nebo, kjer so se tako hladno blestele zvezde. Vaški zvon je zavabil k polnočnici. In tedaj se je Luki zazdelo, da se je največja izmed zvezd utrnila in da pada, velika sinjkasto bela naravnost proti njemu, za njo pa vihrajo v svetlem oblaku trije jezdeci v blestečih oblekah — trije kralji z zlatom, kadilom in mero ...
Luka je gledal, gledal in s prsti krčevito gre-bel po dolgi Sultanovi dlaki, da je pes v sanjah nejevoljno renčal. Starec pa je šepetal:
— Saj sem vedel, da pridejo, da ne bom sam na to sveto, blaženo noč. So že tu. Zvezda in trije kralji, ki sem tako dolgo čakal na nje. Zlato, kadilo, mira! Takoj se bom odišavil z njo in ogrnil v zlat kraljevski plašč, — takega me ne bodo podili iz hiše. Vso noč bom lahko sedel za pečjo, kier nocoj gori velik panj in bo topla do jutra. Ta-koj! Oj, kako velika in svetla je zvezda, moja zvez-da ...
Zjutraj so našli Luko mrtvega. Sedel je na stolici naslonjen na hlevna vrata. Na otrplih ustnah mu je kamenel čudovit nasmeh, ki ga nikoli v življenju niso videli pri njem. V mrtvih očeh sta se mu lesketali dve zvezdi. Sultan je še vedno sedel pri njem in mu z raskavim ie-! zikorn lizal roko.	L & j
DomaČe novice
Vsem naročnikom, čitateljem, prijateljem in prijateljicam želi blagoslovljene praznike
»DOMOVINA«
■ O 0 o
*	Obisk Visokega komisarja na živilskem trgu.
Pretekli petek zjutraj je Visoki komisar v spremstvu kvestorja in vodje urada za pregled cen obiskal ljubljanski živilski trg, kjer je pregledal dobavljanje in razdelitev blaga kakor tudi njegove cene. Pomudil se je v razgovorih z dobavitelji in prodajalci. Nato si je ogledal no- , ve ljubljanske tržnice in nekatere mlekarne. Bil j je povsod s spoštovanjem sprejet.
*	Glede fotografskih aparatov je Visoki komisar odredil, da ne sme nihče nositi aparata zunaj stanovanja ali ateljeja, če nima predhodne pooblastitve. Pooblastitev izdaja za vso Ljubljansko pokrajino Kraljeva Kvestura in sicer začasno ali trajno. Začasno jo lahko izda tudi okrajno načelstvo in velja samo na ozemlju zadevnega okraja. Kdor se proti tej odredbi pregreši, se takoj zapre in se kaznuje, če ni dejanje nje hujše kaznivo, z vojaško ječo do 1 leta. Aparat mu bo zaplenjen.
*	Znamenit koncert je bil pretekli petek zvečer v ljubljanski operi. Poleg uglednih domačih umetnikov sta nastopila dva sloveča italijanska pevca, tenorist Giorgio Sembri in baritonist Giu-seppe Tadei. Koncert so obiskali poleg številnih meščanov ugledni predstavniki oblastev z Visokim komisarjem na čelu. Prireditev je sijajno lupela, kar je hvale vredno, ker je bil čisti dobiček namenjen v pomoč Združenju gledaliških igralcev v Ljubljani.
*	Spremembe v občinski upravi. Z odloki Visokega komisarja sta bila razrešena dosedanja komisarja Marko Rudež za občino Ribnico in Franc Majcen za občino Mokronog. Za izrednega komisarja v Ribnici je bil imenovan fašist En-rico Asnaghi, za Mokronog pa fašist Mario Re-schigg. — Razpuščena je bila občinska uprava v Kostanjevici ter je bil za izrednega komisarja imenovan Josip Likar. Za župana občine Kočevje je bil postavljen Miloš Grabrijan, za komisarja občine Dobrave pa Alojz Jamnik.
*	Novi predpisi za tujce v Ljubljanski pokrajini. Visoki komisar je izdal nove važne odredbe o nadzorovanju gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini. Odredbe so prav obsežne in jih je objavilo »Jutro« v celoti 18. t m. Na to opozarjamo vse, ki se jih zadevne določbe tičejo.
*	Nov vozni red. Pretekli torek 15. t. m. so stopile v veljavo nekatere izpremembe na progah. Potnike pouči o njih strokovno sestavljeni novi vozni red, ki ga dobe v večjih trafikah in Knjigarnah za ceno ene lire.
*	Ustanovitev urada državne blagajne v Ljubljani. Pri Visokem komisarijatu za Ljubljansko pokrajino se ustanovi pokrajinski državni blagajniški urad. Enaka dva urada se ustanovita v Dalmaciji in v Fiumi.
*	Stoletnica rojstva Prešernove hčerke. Pretekli petek je poteklo 100 let, kar se je rodila Ernestina Jelovškova, hči našega pesnika-prvaka dr. Franceta Prešerna. Bila je drugi Prešernov nezakonski otrok. Ko ji je umrl oče, je štela komaj sedem let. Sirota je v življenju mnogo pretrpela.
*	Pomladno vreme okrog božiča imamo letos, da enakega ne pomnijo najstarejši ljudje. Na vsej črti je zavladal jug. Zdaj pa zdaj rosi in ob jutrih po navadi leži megla, toda ozračje je toplo, kakor da smo okrog Velike noči, ne pa v adventu. Zlasti tOpel je bil pretekli petek, ko smo zabeležili kar nad 12' C. Ni čudno, da so začele rastline na novo brsteti in utegne ob nenadnem nastopu mraza nastati občutna škoda. Kmetski rek pravi: »Kakršni so dnevi od Lucije do božiča, taki bodo meseci v prihodnjem letu.« Po takem bi se morali nadejati za prihodnje leto spet toplega, vremena. Nadaljnji kmečki reki pravijo: »Če je na Stefanje burja, trta prihodnje leto nič kaj ne obrodi.« »Dež na Stefanje obeta, da malo žita prihodnjega leta.« »Ce nedolžni otročiči so oblačni, ob letu ne bodo kruha lačni.«
*	Smrtna nesreča plemenitega visokošolca. 23-letni France Buh, sin trgovskega poslovodje iz Ljubljane, je študiral na medicinski fakulteti v Padovi. Bil je vseskoz odličnjak. Pred nekaj dnevi je opravil zelo važen izpit. Vesel je nato zasedel kolo in se v megli popeljal k svojemu tovarišu, da bi mu za slovo izročil nekaj denarja, kar mu ga je ostalo za hr-"o, in da bi tovariša spravil na hrano k tisti go .od in j i, pri kateri se je sam doslej hranil. Nesreča pa je hotela, da je s kolesom trežCil v neki avto in se ubiL Počila mu je lobanja. Prepeljan je bil v Ljubljano, kjer so ga v torek 13. t. m. pokopali pri Sv. Križa Smrt plemenitega visokošolca je zbudila
globoko sočustvovanje z bridko prizadeto družino.
*	Potres nas je obiskal. Pretekli četrtek 17. t m. ob 5.42 zjutraj je zbudil Ljubljančane precej močan potresni sunek. Valovanje je trajalo več sekund in se je zamajalo različno pohištvo. Potres je prišel v smeri od Krima. Čutili so ga tudi na Vrhniki, v Logatcu in v drugih notranjskih krajih. Ljudska sodba, da je potres v zvezi s sedanjim južnim vremenom, ni utemeljena. To je običajno sesedanje zemeljskih plasti, ki se ponavlja od časa do časa. Res pa je, da so novice o potresih letos prav pogoste, V Turčiji so ponovn! potresni sunki povzročili v zadnjih mesecih že mnogo strahu in so zahtevali tudi znatno število žrtev.
*	O nenavadni ljubezni v prirodi poročajo izpod
Savinjskih planin. Neka ovca, ki se je vse leto pasla na Korošici, je pri povratku s planine po-vrgla živahnega kozlička, ki z mnogimi znaki kaže, da je ovca imela grešno razmerje s gamsom. Kozliček ima gamsjo glavo ln tudi koža je podobna gamsovi. Rep je pa tak, kakršnega imajo ovce. Križanec ima mnogo občudovalcev.
* Knjige Vodnikove družbe (Vodnikova pratika 1943 in povest Janka Kača »Na novinah«) izidejo prvi teden decembra. Letošnja članarina znaša 16, z odpremnimi stroški vred 17 odn. 18 lir. Ker bo naklada omejena, prosimo vse dosedanje člane, da se čimprej prijavijo svojim poverjenikom, ali pa direktno pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), Tiskovni zadrugi, Selenburgova ul. 3, Učiteljski knjigarni in Šentjakobski knjižnici.
Spomin na Ivana Cankarja
Pred dnevi je poteklo štirinndvajset let, odkar so na pokopališču pri Sv. Križu sredi Ljubljanskega polja zagrebli posmrtne ostanke Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja, dra-matskega tvorca. Prav v tistih dneh, ko smo Cankarja spremljali na njegovem poslednjem romanju po ulicah našega mesta, se je snovala univerza in je meso postalo marsikatero izmed Cankarjevih vročih hrepenenj in želja. Ivan Cankar sam, ki je še takrat, ob zatonu leta 1918., tega mejnika po prvi svetovni vojni, v veliki meri ostal med nami nerazumljen, nepoznan in nepriznan, je v teh 24 letih postal lastnina naših najširših ljudskih plasti. In čeprav se svetovni nazori še zmerom borijo med sabo za osnovno idejo, iz katere in za katero je ustvarjal njegov umetniški genij, je Cankarjevo življenjsko delo vendar pri ljudstvu kot celoti že zdavnaj našlo svoje priznanje in odmev. Tudi na zunaj smo Slovenci našli priliko, da izkažemo hvaležnost njegovemu spominu, kakršna gre spominu na človeka, ki je samega sebe, vso svojo srčno kri in svojega duha žrtvoval narodu na oltar. Imamo izdajo njegovega zbranega dela, ki jo je pod uredništvom pisateljevega bratranca dr. Izidorja Cankarja oskrbela Nova založba. Spomenik so pokojniku postavili njegovi ožji rojaki Vrhničani. In ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti je bila vse hvalevredna gesta uprave našega Narodnega gledališča, ki se je odločila, da Ivanu Cankarju kot glavnemu slovenskemu dramatiku v spomin odkaže častno mesto v preddverju drame njegovemu poprsju (delo kiparja Nikolaja Pirnata), ki je dostojna umetnina in menda
najvernejša podoba Ivana Cankarja, kar smo jih doslej imeli.
Ce danes merimo Cankarjevo življenjsko delo, moramo priznati, da je našo literaturo v tolikšni meri, kakor sta jo samo Prešeren in Levstik pred njim, obogatil v dveh smereh. Naša lepa knjiga je do takrat predstavljala samo dejanje in nehanje izbranih plasti naše družbe. Ce odmislimo nekaj del naših starejših klasikov, prav za prav niti slovenski kmet, ki je začetek in konec vsega našega kulturnega in socialnega sožitja, ni do novejšega časa našel pravega obraza in izraza v našem slovstvu. V našo lepo knjiga je Cankar prvikrat s širokim zamahom uvedel življenje našega malega človeka, delavca in bajtarja, z vso njegovo idejno in moralno problematiko, z vsemi njegovimi zmagami in porazi. Slogovno je slovenski jezik izbrusil do dovršenosti, za katero se v plemeniti tekmi bore vsa mlajša pesniška pokolenja za njim, čeprav kajpak nihče izmed poznejših ni mogel doseči njegove popolnosti. Bolestna zagrenjenost, ki veja iz njegovega dela in ki je bila v desetletjih njegovega življenja nujen izraz osamljenosti, v katero je bil takrat svoboden duh na Slovenskem vklenjen, je že zdavnaj prešla. Mlajši rodovi pesnikov, pisateljev in umetnikov so v široki množici našli mnogo več toplega vzpodbudnega odmeva, kakor ga je našel on, — veličina njegove žrtve in stvaritve pa bo ostala do konca dni. Da, rod, ki ga bo popolnoma razumel, v resnici šele rase. Prav v tem je zgodovinska pomembnost Cankarjevega pisateljskega dela.
Križanka
Be*e<k> pomenijo: vodoravno: 1. krstno ime, 4. osebni zaimek, 5. površinska mera, 7. veznik, 9. koliba, 10. konica, 13. nikalnica, 14. kazalnl zaimek, 15. pritrdilnica, 16. okrajšava za »poste restante«, 18. nikalnica, 20. predlog, 21. okrajšava za »doktor«, 23. vzklik, 24. del voza, 25. domač izraz za očeta, 27. vrsta pesmi, 28. mestece v severni Italiji, 29. pomožni glagol, 31. okrajšava za »kraljčvi«, 32. mestece in kopališče v severni Italiji (ob morju); navpično: 1. pomožni glagol, 2. glasbeni pisemski znak, 3. predlog, 4. oblika pomožnega glagola, 6. grška črka, 7. žensko krstno ime, 8. veznik, 11. okrajšava za »starši«, 12. orožje, 15. del časa, 17. pokolenje, 19. žensko ime, 20. žuželka, 22. kos kopnega ob morju, 23. reka, 24. pijača (stara oznaka za pivo), 26. važna igralska karta, 28. površinska mera, 30. kraj blizu Ljubljane, 31. prislov časa, — V obeh magičnih kvadratih: a. žensko ime, b. del čaaa, c. žensko ime, d. moško ime, e. človeški organ, f. del cerkve.
Besednica
Iz črkovnih dvojic aj, at, ce, do, en, ev, la, il, ma, na, nt, ra, rk, st, st sestavi pet besed, ki pomenijo: 1. sadež, 2. zemljepisno knjigo, 3. veselje, 4. število, 5. svetišče. — Začetnice teh besed tvorijo ime meseca.
Pregovor
sak, os, sušica, gram, vid, obara, klet, lina, prid, hči, tip. (V vsaki besedi črtaj eno črko!)
REŠITEV UGANK IZ ZADNJE ŠTEVILKE Križanka. Vodoravno: 1. kos; 4. tabor; 6. Maribor; 7. otrok; 8. sto; 9. tat. Navpično: 1. karton; 2. Obir; 3. Sobota; 4. tast; 5. roka.
Mreža: Josip Stritar, Etna, Madagaskar, velikan. — Misli poprej, potem govori, dvakrat premisli, enkrat stori.
Posetnica. Pismonoša.
Mira, kadilo in balzam
Modri iz Jutrove dežele so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju in so mu prinesli v dar mire, kadila in zlata. Tako približno poroča Sveto pismo o posetu Treh kraljev o priliki Kristusovega rojstva.
Iz navedenega je razvidno, kako visoko ceno sta imela v starem veku mira in kadilo, ker sta stavljena v isto vrsto z zlatom fn sta služila kot
najdragocenejše darilo, ki se je poklanjalo kraljem.
Kadilo pozna vsak iz cerkve. O raznih balzamih pa čitamo lahko v vsakem časopisu kot o neprekosljivem sredstvu za rane in vobče za vse zunanje bolezni. Mira je manj znana in še to večinoma le po imenu.
BOGASTVO SABSKE KRALJICE
Vse tri drože, da jih imenujemo z lekarniškim imenom, so smole precej sorodnih dreves, oziroma grmov, štirje pisatelji govorijo o njih kot © nerazdružljivi troperesni deteljici, ki je predoče-vala vso trgovino starega veka z drožami. Vsem narodom starega veka so bile prvotno te drože svete in so jih rabili v glavnem le v počaščenje bogov. Cena teh drož je bila neverjetna visoka, saj je stal funt kadila 6 zlatnikov.
Mira, kadilo in balzam so bili tisti činitelji, ki so po vsem takrat znanem svetu razširili glas o bajnem bogastvu jugozapadne Arabije, današnjega Jemena. Ta pokrajina je bila v starem veku znana pod imenom »kraljevina Saba«. Rimljani pa so jo nazivali »Felix (srečna) Arabia«. Pisatelja Diodor in Strabo govorita o ogromnem bogastvu te dežele, kjer je vse pohištvo iz čistega zlata. Vse bogastvo Sabe je baje izviralo v glavnem od trgovine z omenjenimi drožami. Sveto pismo starega veka poroča o kraljici iz Sabe, ki je prišla poklonit se modremu judovskemu kralju Salomonu in mu prinesla ogromne množine zlata, dragih kamnov, mire, kadila in tako dalje.
Zanimiv dogodek je doživela kraljica iz Sabe na jeruzalemskem kraljevskem dvoru. Salomon je bil, kakor znano, velik prijatelj in oboževatelj nežnega spola. Zagledal se je tudi v lepo arabsko kraljico. Dolgo jo je brezuspešno nadlegoval s svojo ljubeznijo. Slednjič mu je obljubila, da postane njegova, če ga poprosi za kako reč na njegovem dvoru. Nekoč se je spozabila in ga prosila vode. Takoj jo je Salomon spomnil njene obljube. In postala je njegova trajna ljubezen. Rodila mu je sina.
STROGO NADZOROVANI DELAVCI
Visoko ceno drož v starem veku dokazuje tudi poročilo, da so delavcem, ki so delali v skladiščih teh drož, zapečatili obleko in jih vsak večer do nagega slekli in preiskali. Prebivalci Sabe so imeli trgovski monopol s temi drožami. Ni sicer popoldnoma gotovo, ali so vse te rastline gojili v svoji lastni deželi, ali pa so jih dobivali iz Indije in od drugod. Znanq pa je, da je niirino drevo uspevalo v Sabi in Etiopiji, kadilov grm sploh v Arabiji in v Perziji, balzamovo drevo so pa gojili posebno v Siriji in v Palestini.
O nabiranju kadila in drugih drož so širili Sa-bejci nalašč in namenoma tajinstvene pripovedke, da bi vsaj deloma opravičili njihove visoke cene.
Vse tri rastline nastopajo kot grmi ali pa nizka drevesa in spadajo v vrsto terpentinskih dreves. Njihovi pridelki so navadna drevesna smola. Nato se izdela mešanica smole, eteričnih olj, aromatič-nih kislin, gumija, raznih soli in ekstraktov. Smola se nabira navadno dvakrat na leto; deloma priteka sama — tako pri miri in pri kadilovem grmu — deloma pa priteče šele po zarezah v lubje.
BALZAM NEKDAJ IN DANES
Najimenitnejši med temi drožami je balzam. Stari Rimljani so ga natančneje spoznali šele za časa cesarja Vespazijana. Poznali so sicer balzam kot drože, ne pa njegovega drevesa. Uspeval je najbrž tudi v Arabiji in v Egiptu, gojili so ga posebno v Siriji in v Palestini. Zgodovina nam poroča o krvavem boju, ki se je vnel v judovski vojni izza časa Vespazijana in Tita in sicer za balzamove nasade v Palestini. Judje so hoteli vsaj preprečiti, da bi dobili Rimljani v svoje roke kako neposekano deblo. Zmagali so Rimljani in preprečili popolno uničenje balzamovih nasadov, ki so jih Judje posekavali. Skrbno so gojili Rimljani to, kar se je ohranilo in kmalu je padla cena balzama na polovico prejšnje cene. Prej so zahtevali Judje za enojno težo balzama dvojno težo srebra.
Balzam se je pridobival takole: narahlo so ranili lubje s steklenim ali kamnitim nožkom. Drobne kapljice balzama, ki so prilezle na dan, so otrinjali z volno in jih nabirali v školjke. V začetku je balzam brezbarvna, prijetno dišeča oljnata tekočina, ki se polagoma strdi in dobi rdečo barvo. Slabejši balzam so pa pridobivali iz odrezanih vejic s pomočjo prekuhavanja.
V poznejši dobi so bili Turki znani kot skoraj edini gojitelji balzamovih dreves. Imeli so take nasade v Kairi, Meki in v Palestini. Ves pridelek
balzama so odpošiljali na sultanov dvor. Zasebnik ga vobče ni mogel dobiti za noben denar, le evropske vladarje je časih sultan osrečil z originalno svinčeno stekleničico balzama. Vonj tega turškega balzama je zavzemal nekako sredino med citrono, rožmarinom in zdravilno kaduljo (žajbelj). V glavnem so rabili balzam za podkajevanje, pa tudi kot zdravila in pri balzamiranju trupel.
Dandanes razumemo pod balzamom razne naravne mešanice smol, eteričnih olj in aromatičnlh kislin, ki pritekajo iz debel in vej nekaterih iglastih dreves. Posebno znan je balzam kanadske smreke in libanonski ali karpatski balzam, ki se dobiva od cimbre. To je neke vrste bor, ki raste bolj poredkoma v Alpah in Karpatih. Dobiva se pa balzam tudi od raznih drugih dreves. Balzame so nadalje imenovali in Imenujejo še dandanes razne maže in mazila, ki niso niti približno v sorodu s prvim orientalskim balzamom, a navadno niti ne z nazadnje omenjenima. Seveda je tudi njihova zdravilna moč zelo različna in časih naravnost dvomljiva. Prava orientalska balzamova rastlina je grm ali nizko drevo iz podvrste Bal-samodendron.
PRAVLJICA O KRAL7IČNI MYRRHI
Mira (myrrha) je dišeča smola drevesa, ki spada tudi k vrsti Balsamodendron. Drevo je precej podobno balzamovemu grmu, toda je trnjevo. Raste v Indiji, Jemenu in v Vzhodni Afriki. Njegova smola je prvotno tekoča, se polagoma strdi in postane rdeča ali temnorjava. Rabi se dandanes v drogeriji kot dodatek k zobnim praškom in milom, nadalje kot mazilo proti gnilobi v ustih in kot kadilo. Mira boljše vrste prihaja na trg v obliki drobnih, temnorjavih prosojnih kapljic. Slabejša indijska je debelejša, neprosojna in skoraj črna. Mnogo mire ponarejajo iz arabskega gumija, znanega izbornega lepila.
V starem veku so ločili tri vrste mire, namreč etijopsko, arabsko in indijsko. Rabila se je naj-
V Milanu so nedavno imeli razstavo z imenom »Lionardo da Vinci kot iznajditelj«. Razstava je nudila priliko, da spoznajo ljudje enega najbistroumnejših in vsestransko darovitih mož, kar jih je sploh kdaj živelo na svetu. Lionardo je znan zlasti po svoji slavni sliki »Mona Liza« in pa po »Zadnji večerji«. Na razstavi je bilo videti več ko 200 iznajditeljevih modelov, ki pričajo, da ta velikan duha ni bil samo mojster barv, marveč tudi prerok moderne tehnike, čgar drzne misli so daleč presegale njegovo dobo in so za več stoletij pohitele v bodočnost.
Velikan umetnosti in učenosti
Da moremo presoditi veličino Lionarda da Vincija, ki je bil pač najčudovitejši človek svoje dobe, je treba vedeti, da ni bil samo slikar, kipar in stavbenik, marveč tudi prirodoslovec, tehnik in medicinec, torej tako imenovani univerzalni genij, kakršnih je bilo le malo na svetu. Ce presojamo 420 let po njegovi smrti modele njegovih iznajdb, se nam dozdeva komaj mogoče, da je ta velikan živel v 15. stoletju. Med številnim mehaničnim orodjem, pripravami in stroji, ki jih je tehnik Lionardo zamislil, in ki so vidni kot modeli ali risbe na razstavi, si oglejmo samo najvažnejše.
Lionardo je skonstruiral črpalko, dvigalo za zvonove, stiskalnico, žerjav z jamborom, priži-galno ogledalo, stružnico, navor, sekačo. Iznašel je tako imenovani difercncalni pogon, ki tvori zdaj sestavni del vsakršnega avtomobila, skonstruiral je plavalni pas, potapljaški zvon, ki je prvi predhodnik sedanjega modernega potapljaškega zvona; dalje letalo, čigar krila more pilot z nogami premikati, da celo padalo je v rokah tega duhovitega moža že v 15. stoletju zagledalo beli dan! Ce človek pomisli, da je ista roka, ki je pričarala zagonetni smehljaj »Mone Lize« na platno, zgradila padalo in letalo in vojaško jako zanimive utrdbe, šele dobi malo vpogleda v vsestranske zmožnosti Lionardove.
Prerok moderne tehnike
Pa to niso bile kake neizgotovljene igračke ali risbe za kratek čas. Vse njegove iznajdbe so na podlagi nenavadno globokega poznanja pri-rodnih zakonov. Ker je Lionardo, na primer, spoznal prožnost zraka, si je pravilno razlagal učinek plavalnega pasu, potapljaškega zvona in padala. — Lionardo je bil tisti, ki je dognal — za tisto dobo — naravnost nemogoče prirodo-slovne resnice. Semkaj spada predvsem pravilno pojmovanje sil na poševni ravnini, kakor tudi spoznanje, da je perpetuum mobile nemogoča stvar, dalje opazovanje valov in ptičjega letanja, o čemer je Lionardo napisal posebno knjigo.
Čudovito je bilo znanje velikega umetnika na
več kot kadilo. Znana je bila tudi pijača lz mire, ki je zmanjševala bolečine. Tako mirino tekočino so primešali tudi pijači, ki so jo dali piti Kristu na križu. Egipčani so se posluževali mire pri balzamiranju trupel. Vonj mire puhti še dandanes lz egiptskih mumij.
Cena mire je bila ravno tako visoka ko cena kadila. V visokih čislih je bila mira tudi pri Grkih, kar nam dokazuje mična pripovedka o postanku mirinega drevesa. Boginja ljubezni in lepote, Afrodita, je sovražila vsako lepo žensko, tako tudi Myrrho, lepo hčer asirskega kralja Theia. Vzbudila je v njej iz maščevalnost nenaravno ljubezen do lastnega očeta. Ko je ta zaradi tega razsrjen preganjal svojo hčer z golim mečem, so jo bogovi spremenili v mirino drevo. Myrrha, spremenjena v drevo, obžaluje svojo zmoto ter pretaka grenke solze, ki tečejo iz drevesa v obliki solz kot drevesna smola. Pa tudi Afrodita je bila za svojo zlobo kaznovana. Iz Myrrhinega drevesa se je rodil lepi Adonis, v katerega se je smrtno zaljubila Afrodita, toda Adonis je zavračal njeno ljubezen. Ko ga je na lovu raztrgal merjasec, se Afrodita ni mogla potolažiti.
Kadilni grm je lahko tudi nizko drevo. Soroden je balzamovemu drevesu in spada k podvrsti Boswella. Raste v Arabiji, v Abesiniji in v Indiji. Svoje dni so najbolj cenili arabsko kadilo, a dandanes ga pošilja k nam večinoma Indija, Na trg prihaja v okroglih zrnih, v velikosti od graha do oreha, ali pa nečist tudi v večjih kosih. Sestavljajo ga skoraj iste snovi kakor miro in balzam.
Kakor svoje dni, se rabi tudi dandanes kadilo skoraj pri vseh cerkvenih obredih, nadalje kot pridatek k mazilom in lakom. Od visoke slave in cene, ki jo je imelo nekoč kadilo, mu je ostala edino še slava, da se rabi še vedno pri obredih vseh različnih veroizpovedanj. Ista množina kadila, ki je stala nekoč šest zlatnikov, se dobi danes približno za dvakrat toliko lir. Tudi pri navedenih drožah se je uresničil stari pregovor: »Vse je minljivo, tudi slava.«
področju optike in akustike. A tudi zdravilstvo
je Lionardo proučeval, zakaj na stotine anatomskih risb in črtežev, ki so v njegovi zapuščini, so postale važen predmet nazornega materiala za zdravniško vedo.
Seveda se je Lionardo predvsem imenoval slikarja, in dasi je malo slik, ki jih je lastnoročno izgotovil, so vendar prav slike proslavile njegovo ime. Mogoče je lepa »Mona Liza«, ki krasi zdaj pariški Louvre, zato v taki tesni zvezi z umetnikom, ker je imela podoba soproge florentinskega plemenitaša, ki jo je mojster tri leta slikal in ie sliko nato kot »nedokončano« postavil v kot, imela takšno romantično in pustolovsko zgodbo. Kakor znano, je bila slika iz I,ouvra že ukradena in se je šele po dolgem romanju vrnila na svoje mesto.
Življenjski roman levičarja
Lionardo je bil, kakor mnogo slavnih ljudi, levičar. On je celo pisal z levico — od desne proti levi, in njegovo pisavo je moči brati le z ogledalom. Lionardo, ki je bil sin preprostega kmečkega dekleta, je živel več let na dvoru Lu-dovika Sforza v Milanu. Sele, ko so vdrli Francozi v te kraje in je izgubil oblast ta vojvodski mecen Lionarda, se je leta 1499 Lionardo izselil iz Milana in šel v Florenco, kjer je nastala njegova »Mona Liza«.
Svoja poslednja leta je Lionardo preživel kot gost kralja Franca I. na francoskem gradu Cloux pri Amboisu. — Stoletja so minila, preden so se uresničila tehniška videnja tega mojstra. Dandanašnji so padalo in letalo, kakor tudi žerjav in diferencialni pogon nekaj vsakdanjega. Zato smo na tehnika in iznajditelja, tudi pozabili, in prav malo ljudi je, ki bi vedeli, da je vprav Lionardo sestavil prvi potapljaški zvon, čigar pomen je zlasti v teh dneh, o priliki nedavnih hudih nezgod podmornic, znan vsemu svetu.
X Čudovito jezero leži blizu Murmanskega obrežja na otoku Kildenu v severni Rusiji. Najgloblje mesto je 17 m, voda se loči v tri pole: Do 5 m sega sladka plast z običajnim rastjem in živalstvom kakor po zemskih jezerih. Spodaj se razteza kakih 10 m debel slan sloj, vsebujoč morske ribe, ki ne uhajajo v gornjo lego, še manj pa v dolenjo, zakaj ta je istinito zastrupljena. Tu so nekake žveplene toplice, vsekakor nastale iz takšnih vrelcev. Ob meji med najnižjim in srednjim skladom mrgoli škrlatnih glivic, ki se naslajajo z žveplenovodično kislino ter tako ščitijo višjo postat kakor tudi njeno živalstvo. Spričo znanstvenega pomena, ki ga nudi ta kotlina, je bil že davno pred sedanjo vojno dostop vanjo občinstvu prepovedan.
Umetnik in učenjak ogromnega znanja
X Poljube je zapisoval. V Londonu je umrl odvetnik, ki je zapustil zanimivo statistiko. Skrbno je zabeleževal namreč vsak poljub, Id ga je dobil od žene v teku dvajsetih let. V prvem letu so dosegli ti ljubezenski dokazi število 30.000, torej okrog 100 poljubov na dan. V drugem letu so se zmanjšali na polovico, v tretjem letu pa jih je prišlo komaj na 10 na dan. Po petih letih je štel le še po dva poljuba dnevno, zjutraj in zvečer To število je ostalo neizpremenjeno do petnajstega zakonskega leta. Pozneje je sledil le tu pa tam kak poljub, končno pa ni bilo nobenega več Mož je na koncu zapisal: »Tako se spreminjajo časi in mi ž njimi.«
X Mesto na kolih. Ornans, postavljen na stebrih ob reki Loue, ki se izliva v Doubs, je gotovo edini trg svoje vrste na Francoskem. Vse hiše stoje na pilotih. Zato se sme naselba po pravici imenovati »male francoske Benetke« — kakor se dalmatinsko Vranje pri Solinu imenuje »mala Venecija«.
X Zgodovina lasulj. Za časa francoskega kralja Ludovika XIII. je zavladala lasulja. Ta vladar je namreč proti svojemu 30. letu oplešil ter Uvedel modo barok, ki je docela zmagala za Ludovika XIV. »Sončni kralj«, kakor se je ta imenoval, je v svojem 35. letu privzel lasuljo. Imel je sicer krasne lase. Zato so zanj izdelovali lasulje z luknjicami, skozi katere so moleli šopi njegovih kodrov Poslej se je razmahnila trgovina z ostrižki Prodajalci na debelo so imeli svoje ostrižke, ki so križarili po Normandiji, Flamskem, Nizozemskem. Strižetina toplih krajev se ni cenila, pač pa s severa. Najbolj so sloveli normanski, nazvani »domači lasje«. Za funt las so vaščani dobivali po 4 do 50 tolarjev. Najdražji so bili plavi in beli. Proti koncu vladavine »sončnega kralja« so bili lasje že tako redka stvar, da so se morale navadne lasulje izdelovati z žimo. Za Ludvika XV. so se lasulje ločile na tri čope: obe »kadaneti« ali zalizka ob straneh (nazvani po plemiču De Cadenetu) in »rep« odzad. Med francosko revolucijo so izginile. Zaradi lasulj se je udomačila šega, da smo v družbi razoglavi. Poprej so se odkrivali skoraj le za pozdrav. Ko pa je imel vsakdo celo sračje gnezdo tujih las na temenu, je bilo pretežko. držati ves čas pokrivalo na glavi. Zategadelj se trorog (tricorne) XVIII. stoletja često naziva »ročni klobuk«. Običajno so ga tiščali v roki. Do francoske revolucije pa je vljudnost zahtevala, da si moral biti za mizo zmeraj pokrit.
X Karavana severnih jelenov. Med največjimi čredami udomačenih živali, ki jih je človek preselil iz kraja v kraj, je treba omeniti 3000 severnih jelenov. Pred leti so odgnali to krdelo iz zapadne Aljaske proti ustju reke Mackenzie. Priprave za pohod so trpele cele mesece. Jelene je od kanadske vlade kupila newyorška družba, ki je nato udomačila te živali, namenjene Eskimom na severnozapadnem kanadskem ozemlju. S tem, da se uvedejo te črede k preprostim ljudstvom, upajo razviti pri Eskimih obrt, ki jim bo omogočal živeti še od česa drugega kakor od samega lova in ribarstva. Načelnik karavane je bil Laponec Andrew Bahr, najboljši poznavalec severnih jelenov. Prvi jih je uvajal v Aljasko na željo Američanov, ki so jih kupovali na La-ponskem. Trije drugi Laponci in šest Eskimov je spremljalo karavano, ki je poleg črede gnala še 53 sani z jelenjo vprego.
X Kako pes najde sled. V nekem nemškem Časopisu je izšla razprava Rudolfa in Rudolfine Menzel, ki obravnava vprašanje: v čem tiči zmožnost psov, da najdejo sled. Težko je reči, ali se psi pri iskanju ravnajo po onem posebnem vonju, ki je lasten vsakemu človeku, ali ne. Nekateri sodijo, da vonj, ki je pri vsakem človeku drugačen, psom pri iskanju prav nič ne koristi, marveč da slede samo duhu pohojenih rastlin in zemlje. To domnevo potrjujejo tudi poizkusi, ki so pokazali, da psi lahko slede celo umetno odtisnjenim stopinjam, kjer o kakem posebnem človeškem vonju ne more biti govora. Vendar pa slednji ni popolnoma brez pomena, marveč igra v nekih okoliščinah zelo važno vlogo.
X Katere živali ležejo jajca. Jajce znači v fiziologiji oplojeno gmoto, ki jo znes6 neke živali in ki se izvali po daljši valitvi. Razen rib in ptic sodijo sem: lupinarji (raki, jastogi), mehkužci v morju in na kopnem (kamenice ali ostrige, polži), večina žuželk (čebele, metulji, kobilice, pajki itd.), določeni plazilci (želve, kuščarice, kače itd.), žabe in krastače. Pri mnogih teh vrstah mora jajce skozi različne pretvorbe, preden zadobl dokončno obliko.
Mi bi radi učakali sto let?
To je tajnost, ki jo izkuša marsikdo razrešiti, ne zaveda se pa, da je njeni razrešitvi veliko bliže, kakor si misli. Zakaj dolgost življenja se je v preteklih desetletjih v vseh kulturnih državah močno povečala. V Nemčiji se je povečala verjetnostna starost za novorojenčka od leta 1870. do danes od 36 na 56 let, torej za 20 let. Tudi v drugih državah je zelo tako. V Združenih državah Severne Amerike se je poprečna starost izza 16. stoletja celo podvojila. Seveda veljajo ta izvajanja za mirno dobo, ne pa za sedanji prehodni vojni čas.
Učenjaki pričakujejo na to stran še nadaljnjega razvoja, in sicer v dobrem zmislu. Angleški zdravstveni komisar Sagage upa, da ne bo dolgo, ko bodo ljudje dosegli poprečno starost 100 let On misli tudi, da ti stoletniki takrat ne bodo preživljali svoje starosti v trpljenju, hiranju in bolezni, ampak da bodo še zdravi in močni, kakor so dandanes ljudje v svojem 50. do 60. letu. Če bodo že od mladih nog pravilno ravnali s svojim telesom in če bodo način življenja malo izboljšali, bodo Evropci najlaže in najhitreje dosegli ta cilj.
Vzrok tega podaljšanja tiči zlasti v velikih odkritjih, ki jih je napravilo moderno zdravstvo zadnja desetletja. Vodovod in kalanizacija sta poglavitna pobornika in borca proti nalezljivim boleznim. Nakopičevanje ljudi po velikih mestih je bila najboljša osnova za hitro razšir-jevanje kužnih bolezni. Dobra preskrba z vodo in odtok odpadkov in drugih fekalij pa sta to slabo stran velemest skoraj izravnala. Neglede na strašne epidemije kolere in kuge, pomislimo samo, koliko žrtev je n. pr. zahteval svoj čas že samo tifus in kako vidno se je število teh žrtev zmanjšalo takoj, ko so se izboljšale vodovodne razmere po velikih mestih in tudi na kmetih. Odločilno pri tem je tudi dejstvo, da ta izboljšanja zdaj niso več v korist samo imovitejširh slojem, ampak vsem slojev brez izjeme. Vsakdo, ki skrbi za čistost in red v hišah in na ulicah, utrjuje temelje ljudskemu zdravju.
Nazadovanje umrljivosti dojenčkov gre poleg izboljšanja v prehrani dojenčkov zlasti na rovaš izboljšanja splošnih higienskih razmer. Z izboljšano prehrano v zvezi je posebno vidno nazadovanje tuberkuloze (jetike). Ce opazujemo po tuberkulozi zlasti ogrožene neimovite sloje, je sorazmerno dandanes prehrana — dasi bo to ta marsikoga, ki vidi samo dandanašnje razmere, neumljivo — precej boljša kakor je bila n. pr. še pred nekaj desetletji. Če pa na drugi strani rastejo bolezni starostne dobe, zlasti rak in arterioskleroza (poapnjevanje žil), je to neposredno zvezano s splošnim in poprečnim podaljšanjem človeškega življenja: čim starejši postajajo ljudje, tem laže in prej dobijo to ali ono bolezen, ki je znak starosti. Moški, ki ga je svoj čas starega 28 let ugrabila kolera ali pa starega 38 let pobrala jetika, dočaka dandanes 58 let, in v tej starosti veliko laže in prej oboli na raku ali arteriosklerozi. Tudi uspehi medicine pri posameznih boleznih prispevajo k podaljšanju življenja, dasi je ta točka zdravstva manj odločujoča kakor pa napredek higiene.
Koliko pa zdaj vsakdo sam lahko pomore k podaljšanju svojega življenja? Individualna obramba naj služi zlasti v ta namen, da si vsakdo ohrani življenje, ki mu je bilo s pomočjo splošne higiene podaljšano, zdravo in elastično, ne samo da dočaka večjo starost, ampak da ostane tudi dalje časa mlad. Moderne metode pomlajevanja ne morejo dejansko podaljšati življenja. Pri tej stvari bomo že morali kreniti po drugih potih, in čim prej bomo to storili, tem večje uspehe bomo pri tem dosegli. Pametno in zmerno življenje je tako zdaj, kakor je bilo že prej, glavni pogoj za dosego zdravega in mladostnega življenja.
Moderne težnje za dosego vitkosti kažejo pravo pot. Te težnje zahtevajo pa hkrati tudi primerno prehrano. Požrešnost je veliko več pomo-gla ljudem k postaranju kakor pa lakota. To se pa ne nanaša samo na množino hrane. Zdravniki nasprotujejo prevelikemu uživanju beljakovin. V prehrano uvrščajo brezbel j ako vinske dneve, pa tudi mešanje kuhane hrane s sirovo prinaša brez dvoma posebne prednosti: ojači se delovanje črevesja, po drugi strani se pa zmanjša dotok beljakovin. Kdor hoče ostati zdrav in mlad, mora paziti zlasti na črevesje, ki mora v redu delovati, če se hočemo ogniti različnim boleznim in neprijetnostim.
Na drugi strani zahtevajo težnje po lepem telesu izdatno gibanje telesa. Najrazličnejše panoge dela in športa nudijo vsakomur priložnost, da si izbere zanj najprimernejšo in najzanimivejšo telovadbo. Nezadostno spanje je gotova pot k skrajšanju življenja. Pred sedanjo vojno je priredil neki velik časopis razpravljanje o vprašanju: kako ste ostali lepi in mladi? Neka nadarjena in lepa igralka je odgovorila: »Samo ta-
ko, da mnogo spim.« Človek, ki ne spi ali ne utegne spati toliko, kolikor njegova narava zahteva, se začne hitro starati. Snaga telesa in nega kože bistveno pomagata pri ohranitvi mladosti in svežostL
Življenje v velikih mestih, ki je bilo dolgo izročeno na milost in nemilost vsem različnim demonom, zavzema zdaj nove oblike, ki dajejo velike nade za bodočnost Zveza meščana z naravo je vedno tesnejša, k čemur ne prispeva samo njegova težnja, da prebije konec tedna v mili naravi, ampak tudi to, da se lahko popelje z avtom ali pa z motornim ali navadnim kolesom iz mesta. Tudi smotrna in prijazna ureditev stanovanj veliko pomaga k telesnemu in duševnemu zdravju.
Duševnim razburjenjem in zmedam se ni mogoče ogniti. Smotrna in zavestna vzgoja volje pa odstrani vso nevarnost od teh dveh nadlog. S posameznimi nasveti, kakor n. pr. po sedemkrat na dan izpirati usta, samo vegetarično živeti, vsako jed začiniti s čebulo itd. s takimi modrostmi vprašanja o podaljšanju življenja ne bomo rešili.
Imenitno sredstvo in zdravilo za podaljšanje življenja, ki ga pri nas veliko premalo upoštevamo, je smeh. Duševna razposajenost in smeh sta pomlajajoči zdravili, in sicer izmed tistih redkih zdravil, kjer nI treba določati najvišjih množin, ki se smejo zaužiti. Marsikomu pa se zdita ti dve zdravili silo grenki. Pa tudi ta bi se moral odločiti, da se nanj i navadi, in sicer z lastno vzgojo. Veseli ljudje dosežejo daljšo starost kakor pa čemerni, ki jim je na lice zapisan »črni žolč«, melanholija, otožnost
smešnice
ŠE NISO VSEGA IZUMILI
»Budilko bi rad kupil, aH tako, ki zbudi deklo, ne da bi zbudila hkrati vso hišo.«
»Obžalujem, gospod, toda imamo samo budilke,
ki zbude vso hišo, ne da bi se hkrati tudi dekla zbudila.«
USLUŽNA PRODAJALKA
Gospod zahteva v prodajalnici par ženskih nogavic. Prodajalka ga vpraša:
—	Ali bodo nogavice za vašo gospo ali želite boljše ?
DOBER SLIKAR
—	Prinašam vam vašo sUko, gospod Brglez... Upam, da boste zadovoljni...
—• Mojo sliko ? Stojte, prosim vas ... To je pa imenitna slika ... Res je, da ni meni čisto nič podobna, ampak vi ste na vsak način zaslužili svoj denar, ker reg nimam nobene slike svojec" pokojnega deda.
MED LJUDOŽRCI
—	Nobenega plena nI, kaj ne ?
—	Ni ga. že leto dni se nisem najedel človeškega mesa.
—	Hm, kaj bi se storilo?
—	Nič, potrpeti bo malo treba. Dal sem oglas v evropske novine, da je pri nas imeniten lov: levi, sloni, zebre, opice in druge zveri... Na ta način pridemo gotovo do denarja in do belega mesa.
PRI ZDRAVNIKU
»Gospod doktor, moji živci so spet popolnoma proč.«
»Ne, zdi se ml, da imate prav jeklene živce.«
»Zakaj mislite...?«
»Ker hodite že tretje leto v ordinacijo ne da bi mi plačali honorar.«
RAZLOG
—	Naš prijatelj Kočišek ne bo po svoji avtomobilski nezgodi tako hitro zapustU bolnišnice.
—	Mar si govoril s zdravnikom?
—	Nisem, ampak govoril sem s prelepo usmi-ljenko, ki mu streže.
OTROŠKA PAMET
Na majhni železniški postaji čaka oče s svojima otrokoma, dečkom in deklico, na vlak. Medtem pridrvi skozi postajo ekspresnl vlak. Deklica vpraša očeta:
—	Kaj pa je to? Zakaj se pa ta ne ustavi?
Deček se oglasi:
_ Gotovo je strojevodja kaj hud na načelnika
postaje...
Izdaja za konzorcij »Domovine«; Josip Reisner
Urejuje; Davorin Ravljen
Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jera«