žoa \ciiav,iu LJUBLJANA JULIJ 1C S Bonaventura 16 6 Karmelska M.B. 17 P Aleksij + 18 S Kamil_© 19 N 7. pobink. 20 P Hieronim 21 T Praksed 22 S Maria Mapfd. 23 (s Apolinar 24 P Kristina K 25 3 Jakob, a post. 26 N 8. pobink. g 27 P KriStof, muč. 28 T Victor 29 S Marta Amerika lovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z* vero i« narod — ta pravico in resnico ~ od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA Y AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. , (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 140. CHICAGO, ILL., ČČTRTEK, 16. JULIJA — THURSDAY, JULY 16, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Razna mnenja, iz kakih povodov se je sklenila zveza med . Nemčijo in Avstrijo. — Govorice o evropskem bloku proti Franciji in Rusiji. — Možnost, da se Hitler in / Mussolini med seboj izigravata. — Vera v Hitlerjevo miroljubnost. VIŠJA CENA MLEKU cilj, Berlin. Nemčija. — Dosti je ugibanja v tukajšnjih krogih, kakor tudi v tujezemskih državah, o tem, kaj je bil pravzaprav glavni nagib, da je Hitler sklenil prijateljski pakt z Avstrijo, in kaki so Hitlerjevi nadaljnji načrti glede Nemčije. Od nekaterih strani se izraža mnenje, da je zveza z Avstrijo in iz tega izvirajoči sporazum z Italijo prvi korak k ustanovitvi protifrancoskega bloka v Evropi, ki bi obstojal iz Nemčije, Italije, Avstrije, Ogrske, Bolgarije in morebiti še Poljske. Istočasno, kakoi proti Franciji bi bil ta blok naperjen tudi prati sovjetski Rusiji. Iz raznih izjav, ki jih je podal Hitler zadnje.čase. se namreč razvidi, da ni njegov srd proti komunistični Rusiji nič manjši kakor je bil pred par leti, ko je Hitler spisal svojo knjigo "Mein Kampf." V tej knjigi kaže Hitler vso svojo besnost proti boljševizmu in pravi, da je boj proti njemu nekaka sveta dolžnost Nemčije, ter končno dostavi še mnenje, da je volja bogov, da mora biti Rusija vladana od Nemčije. Omenjeni blok bi imel nekako zagospodovati celi Evropi. Francoski vpliv v vzhodni in jugovzhodni Evropi bi se uničil, ali s prigovarjanjem. ali pa s silo. Čehoslova-ško bi si ti zavezniki enostavno med seboj razdelili, kajti ne mogli bi prenašati, da bi se ta država zajedala v njih osrčje. Nasprotno pa bi Jugoslaviji in Rumuniji dali na razpolago, da se ali združite z zavezniki, ali pa ju čaka enaka usoda kakor Čehoslovaško. Vendar pa so glede te zveze nekateri krogi precej skeptični. Glavni osebnosti v njej, Mussolini in Hitler, ste namreč obe gospodujoči in kadar bi šlo za prestiž ene ali druge države, bi gotovo niti prvi, niti drugi ne popustil. Poleg tega pa Mussolini tudi ni dosti interesiran, da bi skušal uničiti komunistični vpliv, napram Franciji pa bi si celo še manj Želel, stopiti v odkrito nasprotje, kajti nič se ne ve, ali je ne bo še kdaj potreboval. Drugo mnenje glede sedanje poteze v Avstriji in nem-sko4talijanskega zavezništva Pa gre za tem, da ni to nič drugega kakor medsebojno Izigravanje med Mussolinijem in Hitlerjem. Pravijo, da Mussolini ljubimkuje s Hitlerjem le zato, da s tem vzbudi ljubosumnost pri Franciji in Angliji ter ju s tem bolj priveže na se in izsili iz njih več koncesij. Ravno isto igro pa vodi Hitler z ozirom na Anglijo. Končno pa se oglašajo tudi tretji, ki resno verujejo Hitlerjevim besedam, da ne želi nič drugega kakor mir in prijateljstvo, in da se je le iz te-vzroka pobotal z Avstrijo. ^ tem smislu piše tudi nazij- PROSLAVE . V ITALIJI Razobesili zastave na dan raz-veljavljenja sankcij. Rim, Italija. — To sredo, 15. julija, so stopile iz veljave sankcije, naložene proti Italiji. Mussolini je odredil, naj se ta dan po celi državi slovesno proslavi in naj se s hiš razobesijo zastave. Kakor znano, so bile sankcije naložene od Lige narodov 18. novembra 1935 zaradi italijanskega vpada v Abesinijo. Sankcije niso dosegle svojega cilja in je Italija kljub njim zasedla Abesinijo. Liga je nato na svojem zborovanju pred nedavnim sankcije razveljavila, češ, da so postale brezpomembne. -o- t TOWNSEND V DVOMU GLEDE LEMKEJA Chicago, 111. — Predsedniški kandidat tretje stranke, Wm. Lemke, je imel pretekli ponedeljek konferenco z dr. Townsendom, voditeljem gibanja za $200 na mesec pokojnine. Po konferenci se je Town-send izrazil, da je Lemke skušal dobiti podporo njegove skupine. Townsend sam pa nasprotno zanj ni preveč navdušen, češ, da Lemke ni v polnem obsegu pristaš njegovega programa. Dejal pa je. da bo glede te zadeve odločila konvencija, ki se vrši ta teden v Clevelandu. -o- VLAK ŠEL PREKO NJEGA Omaha, Nebr. — 46 letni Chas. E. Harvey, železniški uslužbenec, je imel posebno srečo. Celi vlak je namreč šel preko njega, toda prizadejal mu je le poškodbe, ki so sicer resne, vendar ne usodne. Mož pripoveduje, da ni imel niti najmanj upanja, da bi si ohranil življenje, toda, kakor hitro je šla lokomotiva preko njega, je vedel, da je rešen. KORZET REŠIL ŽENSKI ! ŽIVLJENJE i Quincy, Mass, — Med tem, ko je ob nevihti sedela Mrs. M. Johnson na porču pred hišo, je udarila v njo strela, vsled česar je ženska na levo stran .»hromela. Zdravnik pa se je izrazil, da je srečna, da je ostala pri življenju, in zahvaliti se mora za to svojemu gumijastemu modrcu, ki je ustavil strelo. -o—— ŽRTEV SUROVEGA MOŽA Chicago, Tli. — Poškodbam, ki jih ji je zadal njen mož, ko jo je pretepel pretekli petek, je v ponedeljek podlegla 50 letna Mrs. Mary Ward. Mož je skozi celi teden popival in v takem stanju se je vrnil domov, na kar je sledil irsodni pretep. Farmerji dobe 53 centov za sto funtov mleka. vec Chicago, III. — Po dolgi konferenci med tukajšnjimi mlekarnami in okoliškimi mlekarskimi farmarji, ki se je vršila v ponedeljek zvečer, se je dosegel sporazum, da se zviša cena, ki jo dobivajo farmarji za mleko. To je bil že drugi povišek tekom enega tedna. Povzročila ga je velika suša, ki je že grozila, da bo vsled nje nastopilo pomanjkanje mleka'. S poviškom bo farmarjem omogočeno, da bodo lažje nabavili krmo za živino. Po novi pogodbi bodo dobili farmerji po $2.08 za sto funtov -(4.47 centov za kvart.) dočim so dobili v juniju po $1.55. USODNA VROČINA Detroit, Mich. — Celi teden trajajoča vročina nad 100 stopinj katastrofalno vpliva na tukajšnje prebivalstvo. Vse bolnišnice so prenapolnjene in zdravniki in strežnice morajo opravljati čezurno delo, da oskrbujejo pacijente, katerih pripeljejo onemogle od vročine, vsak dan v velikem številu. Smrtnih slučajev vsled vročine se je pripetilo tekom šestih dni 81. Mestni mrliški nadzornik, dr. Ryan, se je izrazil, da take umrljivosti še ni doživel v celi svoji 16 letni praksi. KRIŽEMJVETA — Madrid, Španija. — J. C. Sotelo, eden glavnih voditeljev španskih. moriarhistov, jte postal smrtna žrtev napada od Lewis toliko ponižati, da bi nekih neznanih oseb. Aretira- prišel na zagovor pred zboru- IGNORIRAL ZBOROVANJE Odborniki del. federacije bi utegnili popustiti, ako bi Lewis stopil na zagovor pred nje. Washington, D. C. — Kakor je bilo že poročano, so imeli razni posredovalci kaj malo fispeha, da bi pripravili do sporazuma med odborom delavske federacije in "upornikom" Lewisom. Kakor so se v torek izražale trditve, je skoraj gotova stvar, da bo odbor izključil 12 unij, ki stoje na Lewisovi strani. Povdarjalo pa se je istočasno, da je bilo odboru skrajno neljubo, razpravljati 0 izklju-, čitvi, in pregovoriti bi se dal ni obetala nič dobrega. Okoli pol kaj lahko, ako bi se le hotel 4 se je začelo od zapada oblačiti Iz Jugoslavije. — Strašno divjanje nevihte nad Rajhenburgom in okolico, ki je napravila pravo opustošenje. — Dva moža ubila električna žica ki je padla na tla. — Smrtna kosa. — Razne druge novice in nesreče. j Opustošenje po neurju Rajhenburg, 20. junija. — Silno neurje je zadnjo soboto za-divjalo nad tukajšnjo pokrajino. Prišlo je popolnoma nepričakovano in zato je bilo tem strašnej-še, da je ljudi napolnjevalo z grozo. Jasno nebo in precej hladno ozračje sta obetala, da se bo vreme vsakodnevnega deževja izboljšalo in ustalilo. Na več krajih so že pričeli s košnjo v u-panju, da bodo mogli seno lepo spraviti. Že okoli poldne pa je nastopila sumljiva soparica, ki -o- ŽENSKA V OBRAVNAVI GLEDE UMORA Chicago, 111. — Pred porotnim sodiščem se je v ponedeljek otvorila obravnava proti 40 letni Mrs. Mildred M. Bolton, obdolženi, da je umorila svojega moža, Josepha, in sicer v njegovem uradu na 166 Jackson blvd. 15. junija. V za-govoru trdi ženska, da se je med ravsanjem revolver po nesreči sprožil in strel zadel moža. Ta trditev je neverjetna, ker ie bil mož trikrat ustreljen, dvakrat v hrbet in enkrat v prsa. Poleg tega državni pravnik tudi dokazuje, da je ženska odpravila iz urada moževo tajnico, da bi na ta način lahko nemoteno izvršila svoj čin. Slišala je nato tajnica pet strelov ter povrhu še tri udarce petelina na izpraznjen revolver. Obtožen-ka je očividno sigurna, da je ne bo zadela ostra sodba, kai-ti med obravnavo se ie smejala in šalila s svojim zagovornikom. Baje se je ženska tudi izrazila, da sodišča v Cook nih je bilo 17 policistov v svrho zasliševanja, ki so bili menda v bližini, ko se je napad izvršil. — Rio de Janeiro, Brazilija. • Cela brazilska maja je skrbno zastražena, da prepreči dohod v deželo Bela Kunu, bivšemu komjimističnemu diktatorju na Ogrskem. Bela Kun je baje namenjen v Brazilijo na propagando. — Šangaj, Kitajska.— Nan-kingšlca vlada je pretekli ponedeljek končnovel javno odbila ponudbo južne, kantonske vlade za napoved vojne Japonski. Pričakuje se, da bo to izzvalo novo kampanjo kantonske vlade proti Nankingu. -o- OTROK Z VIDNIM SRCEM Edmonton, Alta. — V čudnem stanju se je pretekli ponedeljek rodil otrok neki Mrs. Pred Sadonek in zdravniki so ugibali, ali jim bo mogoče rešiti potom operacije življenje novorojenčka. Otroku namreč manjka del prsne stene, da se na ta način lahko vidi njegovo srce. Zdravniki domneva- in v par minutah je bilo nebo prevlečeno s temnimi oblaki, v katerih so se strahotno užigali bliski, bobneče grmenje je pa naznanjalo nevihto. Par udarov strele in kratka.ploha, pa se je že zdelo, da se svetli in nevihta ponehava. Medtem je pa potegnil severovzhodnik, viharji v zraku šo povzročili divji vrtinec obla- joče uradnike. Lewis pa je nasprotno zborovanje glavnega )dbora takorekoč popolnoma gnoriral in enako tudi voditelji drugih unij v njegovi skupini. To preziranje je uradnike predvsem razdražilo. Cuje se, da so se tudi med Greenovo skupino oglašali kov, ki so se na več mestih utr številno glasovi, naj se razkol (gali, iz njih je pa lila neizmerna ijanski prepreči, kajti s tem bi fede- j množina vode, ki je široko po-racija izgubila eno tretjino jvzročila pravo pustošenje. Strele Svojega članstva in vsak me- 'so udarjale, kakor da je sodni sec oki-og $10,000 na prispev- dan, iz neba je pa lilo, kakor da in ga vrgel ob tla. Reševalci so si pod vodstvom dveh zdravnikov dve uri zaman prizadevali, da bi ponesrečenca obudili k življenju. Trupli obeh so nato prepeljali v mrtvašnico na Po-b rež je. -o-- V prepad je padel France Markež, Polrabni-karjev iz Srednje vasi pri Bohinju je šel nekega dne sekat palice. Ko je sekal, se je preveč sklonil na rob prepada, pod katerim drvi hudournik Ribnica. Spodrsnilo mu je in odletel je v globino nad 300 čevljev globoko. Bil je edini sin Porabnikarjeve družine. Nezgoda Martin Piki, 35 letni delavec iz Tržiča, zaposlen pri nekem podjetniku v Trbovljah, se je težko ponesrečil. Pri razkladanju drv so se vsu* la nanj drva in mu polomila vec m reber. Zdravi se v bolnici. -o- ljub- Gad pičil otroka V Podlipi pri Vrhniki je na neki njivi gad pičil 3 letnega kih. Poleg tega je pa tudi ver-jje vesoljni potop. Te razdivjane jmizarjevega sinčka Ivana Ma-jetno, da bo čimdalje več unij .množine vode so odnašale vse s i0Vašiča. uhajalo v Lewisovo skupino', [seboj. Spodkopavale so drevesa, _o----[odnašale težke hlode, podirale zidovje in škarpe, s pokošenih ROOSEVELTU PRIPRAVLJAJO SLOVESEN SPREJEM Quebec, Kanada. — Ko bo predsednik Roosevelt obiskal 31. julija tukajšnje mesto, mu bo pripravljen pravi kraljev- Konj ga je udaril Na kirurški oddelek ljub-travnikov seno, z njiv in vrtov jijanske bolnice je bil pripeljan so pa odnesle dobesedno vse kul-, 12 letni Janez Cerar od Dev. ture, tako da je na mnogih kra- |M. v Polju, ki je šel z očetom jih popolno opustošenje. Po trav- na travnik in ga je pri tem nikih in njivah so bila cela jeze- eden izmed konjev tako silo-ra in česar ni uničila voda, je u- Jvito udaril s kopitom v sence, Ski sprejem Njemu v čast bo |ni«la toča, tako da ljudje s stra- da je fantovo življenje' v ne-oddanih 21 strelov iz topa in ,hom i" obupom gledajo v prihod- varnosti. jo, da bi se mogla vdelati otro-okraju sploh ne obsodijo žensk ku umetna prsna stena in ga zaradi umora moža. tako rešiti. Spi-emljal ga bo vojaška častna straža. Predsednik bo pa nasprotno imel nagovor na kanadsko prebivalstvo. -n--— Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" vročina tzsttšii.a farme ler v nezmanjšani meri želi mirno poravnavo vseh sporov ®ko časopisje in trdi, da Hit-'med evropskimi državami. njost. Nevihta je bila tako grozovita, da so ljudje onemeli, živali po stajah so pa tulile in rjovele Smrtna kosa V Ljubljani je umrl dr. Jo- od strahu. Nevihta je trajala sip Fon, zelo priljubljen in skoraj dve uri. Škoda je ogrom- spoštovan mladi zdravnik, sin na, ki je na hitro ni mogoče pre- (gimnazijskega profesorja dr. ceniti, gre pa v stotisoče. Take Fona, star 33 let. Zadela ga nevihte ne pomnijo v tem kraju je kap. ko se je nekega veče-niti najstarejši ljudje. Sreča je ra vračal domov. — V celjski v tem, da strela, ki je na več me- bolnici je umrl Andrej Ponde-stih udarila v poslopja, ni užga-.lak, občinski revež iz Šmarja la. Cujemo pa, da so v oddalje- pri Jelšah star 79 let. nejših krajih bili tudi požari. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Frančiška Leveč, vdova po cestnem nadzorniku. — V Mariboru je umrla Klotilda Kristan, vdova po okrožnem zdravniku, stara 66 let. — V Rad van ju je umrla Neža Anderle, vdova po strojevodji, stara 83 let. -q- Pogled na neko farmo v bližin i Pierre, So. Dak., kjer je vladala dolgotrajna saša in tekom zadnjih dni pritiska še neznosna vročina. Na sliki se lahko vidi izžgana zemlja. Uničena je vsa trava in edino rastlinje, ki kljubuje suši, je osat, s katerim se mora hraniti gladna živina. Dve žrtvi elektrike Maribor, 30. junija. — V Jez-darski ulici se je pripetila nocoj huda nesreča. 58-letni hišnik Franc Drathschneider je hotel ; sneti zastavo, ki je bila izobešena za Slomškovo proslavo. Zaradi deževja je bila zastava mokra ter se je zapletla v električni vod. Zato je Drathschneider močno potegnil,-žica električnega voda pa se je utrgala ter padla na zemljo. Prav takrat je prišel mimo 31-letni brezposelni strojni ključavničar Andrej Vrahl, ki se je šele pred par dnevi vrnil iz Avstrije. Nič hudega sluteč je hotel pobrati na zemlji ležečo žico, čim pa se je je dotaknil, se je zgrudil na zemljo. Drathschneider, ki je med tem prišel na ulico, ga je hotel rešiti, postopal pa je tako neprevidno, da je tudi njega zadel električni tok Obvisel je na žici Pri plezanju čez z bodečo žico zavarovani plot je zadela huda nesreča 17 letnega Karla iz Maribora. Obvisel je na oviri, s katere so ga mimoidoči le s težavo rešili. Radi hudih poškodb, ki jih je pri tem dobil, so ga morali oddati v bolnico. -o- Vlom v cerkev Neznani storilci so vlomili v limbuško župno cerkev kjer so razbili puščice in pokradli iz njih denar. r GSfaaO AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 16. julija 1936 ^.MERIKANSKI Sl-OVENEC ticvi m najstarejši slovenski list v Ameriki. ^u. Uitanovljen leta Itfilt 7' Izhaja vtak dan razuo n«del], pone-|el bo naš in farmarski bila kronana za kraljico žup- ltrud zaman. _ V cerkvi nije sv. Jožefa in Miss Vidmar za njeno nadomestnico. Vsa hvala in čast zavednima mladenkama, >kakor tudi njunim staršem in Bog j:h živi še mnogo let. Na društvenem polju se tudi še dobro gibljemo. Tako imamo vsako nedeljo kako prireditev ali piknik. Tako je prav. Kaj pa čemo drugega početi v tej vročini, kot da se v senci kosilih dreves snidemo skupaj, malo pokramljamo pri kozarcu hladne pijače in za trenutek pozabimo na vsakdanje težave in skrbi. V nedeljo 19. julija bo društvo sv. Petra in Pavla št. (>6, JSKJ. obhajalo 30 letnico Srca Jezusovega v Granville, smo dobili pred kratkim nova okna, kar je zares nekaj krasnega za to hišo božjo. Kmalu potem je prišla prelepa slika Srca Marije, katero smo naročili v spomin pokojnemu župniku Rev. Peter Delo, ki bo v spomin vsem faranom omenjene cerkve. Obiske smo tudi imeli. Tako sta prišla k nam Mr. in Mrs. Alojz in Alojzija Lam-berger iz West Allis, Wis., ki sta bila na ženitovanjskem potovanju. Poročena sta bila v cerkvi Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu. S seboj sta vzela tudi pri hčerke Franka in Frances Imperl (omenjeni jejo za prijaznost in postrežbo omenjenima družinama Frank in Frances Imperl in Alojz in Alojzija Lamberger ter njihovi materi, kakor tudi Mr. in Mrs. Lipoglavšek. Prav lepa hvala in Bog plačaj. — Posebej še zahvala tebi Lojze, ki si se potrudil in nas popeljal na božjo pot k Materi božji na Holy Hill. Tam je zares krasna in lepa božja pot. — Pa naj za enkrat zadostuje. Bom že drugič še kaj poročal. — Prav lep pozdrav vsem bralcem tega lista, listu pa veliko novih naročnikov. Joseph Breerar, zast. -0- VOLITVE NA GILBERTU IN DRUGO Gilbert, Minn. Moram se malo oglasiti v našem priljubljenem listu Amerikanski Slovenec, da povem naročnikom in čitateljem, da imamo tukaj pri nas veliko vročino in ob enem tudi hudo sušo. Kakor je poprej v zimskih mesecih na nas pritiskal mraz, tako sedaj v poletju neusmiljeno na nas pritiska vročina, zato, če imamo le priliko, se skrijemo pred pripeka-jočimi sončnimi žarki v hlad-jno senco košatih dreves, prav , podobno, kakor smo se pozimi j stiskali k toplim pečem. Kar dobro je, da imamo tako pripomočke za mraz, kakor tudi proti vročini. Važno kar vam imam sedaj povedati dragi rojaki in rojakinje je to, da so pred nami volitve za šolske nadzornike. Premislite, kam boste oddali svoje glasove, da bodo kaj veljali in nam vsem koristili. Torej ne pozabite na volitve in pa na našega kandidata slovenskega 1'cjaka John Ocepek ter njegovega tovariša Ejlmer Jarvala, ki bosta skupaj delovala nam v prid. John Ocepek je za nas Slovence že veliko storil, kakor tudi za tujerodce, ne samo z besedo, ampak t,udi z dejanjem je pomagal vsakemu, kateri je zaprosil za pomoč, če je le mogel. Zato ga tudi mi ne smemo pozabiti na dan volitev dne 18. julija, kakor tudi ne njegovega tovari- SIROM JUGOSLAVIJE Napaden Hlapec Albin Planinšek iz Luc v celjskem okraju, je v prepiru zabodel 29 letnega poseKtnikovega sina ' Albina Robnika iz Luč in ga nevarno poškodoval. Zaradi bede Ker ima prehudo ženo. —- Mož se je izprehajal mirno , 'po ulici. Kar naenkrat je stasia pred njim neka ženska, ki rje bila zelo podobna njegovi Zagorski orožniki so prijeli 'ženi. Mož je pljunil pred žen-brezposelnega rudarja Ivana 'sko, ki ga pa je dala takoj Kobilška iz Lok pri Zagorju, laretirati. Na policiji so ga za-ker je v zagorski mlekarni jpisali in vprašali: "Zakaj ste menjal 20 dinarski novec, ka- to storili?" — Mož: "Tista terega so spoznali za ponare-ga. Pri njemu so našli model za vlivanje ter še dva falsifi-kata po 20 dinarjev. Kobilšek se pred sodiščem zagovarja, da ga je do tega pripravila beda in brezposelnost. -o- Obsojen Na tri leta robije je bil pred mariboa'skim sodiščem obsojen 22 letni Franc Ilešič iz Zasadov pri Ptuju, ker je že meseca marca udaril večkrat s toporiščem motike Janeza Ma-rinčiča po trebuhu, da mu je zmečkal vranico in je Marin-šek umrl v ptujski bolnišnici. --o-- Zanimive najdbe Na predzgodovinskem grobišču v Rifniku pri Št. Juriju je A. Oset na svojem posestvu odkopal predzgodovinske grobove. Najdbe predstavljajo deloma glinaste posode, katere so dajali predrimski Kel-toiliri z jedili v grobno žaro, deloma 'pa grobne žare. Od nakita so se ohranili le bronasti predmeti, ostalo je uničil zob časa. ia, ako hc|čemo imeti dobre društvenega obstanka v Rivals je brat moje soproge,) za kar Parku. Ker je to društvo edi- jima prav iepa hvala, kakor no v Jolietu, ki spada pod JSKJ. in ker skoro bi rekel, da smo vsi člani tega društva člani tudi drugih društev spa-dajočih k drugim jednotam in organizacijam, bi prosil in vabil vse naše rojake, Slovence in Hrvate, tako tukaj iz .Jo-lieta, Rockdale, Chicago, Waukegana in iz vseh bližnjih naselbin da bi se udeležili v tudi za to, da so se potrudili in nas obiskali. Pa, saj jim to ni bilo kdo ve kako težko, ker omenjeni Lojze ima novega "konjička," ki drvi s hitrostjo 80 do 90 milj na uro. če je treba. — Moja žena in moja dva sinova Wiljem in Vincenc Bregar, kateri so bili 4. in 5. julija na West Allisu na obisku, se prav lepo zahvalju- šolske odbornike. Mar ni ponos za nas Slovence, imeti v šolskem odboru kar dva slovenska rojaka? Zato pa moramo gledati, da ju ponovno izvolimo. Ker omenjam, da sta dva rojaka v šolskem odboru, moram tukaj omeniti Johna Drešarja, ki .je bil izvoljen jlansko leto in so ljudje z njim zadovoljni. Ponovno apeliram na vas dragi rojaki, naj bo naše geslo, da izvolimo v odbor omenjena kandidata Johna Ocepka in Elmerja Jarvala. Imam še drugih novic iz naše naselbine, toda o teh bomo poročali enkrat pozneje. Vse pride še na dan. — Pozdrav čitateljem tega lista. Poročevalec —0- List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev \ Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ame-1 riki. Avto ga je povozil Ko se je 28 letni splavar France Zinrajh iz Brezna pri Mariboru vračal proti domu, ga je na poti podrl tovorni avto in mu zadal nevarne poškodbe. Sumijo, da ima počeno lobanjo. -o- Dve nesreči Hudo sta se ponesrečila 30 letni delavec August Lesjak iz Slovenje vasi pri Ptuju m 13 letna Marica Vrabl, hči posestnika iz Ilogoznice. Padla sta s češnje več metrov globoko. Lesjak je dobil nevarne poškodbe na glavi, Vrablova si je pa zlomila levo roko. Oba se zdravita v ptujski bolnici. -o- Izprijena mladina Iz Ptuja poročajo, o razburljivem dogodku, ki se je dogodil v nedeljo 14. junija v cerkvi pri Sv. Vidu. Med verniki, ki so prisostvovali službi božji sta bila tudi 2 obrtna pomočnika, ki sta se med službo božjo obnašala kot bi bila v kaki vaški krčmi. Pogovarjala sta se na ves glas, se smi-jala in kadila cigarete, da so se vsi pričujoči zgražali. Nazadnje se je vendar domačemu župniku p. Konstantinu posrečilo, da je z energičnim nastopom oba neote-sanca spravil iz cerkve. — Za stvar se bo pozanimalo tudi sodišče. ženska je tako podobna moji ženi in jaz se nisem mogel premagati!" Kdo fco hujši? — Mesar in pek sta se norčevala med seboj na ulici. Pek: "Od kod prideš?" — Mesar: "Od tebe. Kupil sem si štruco za 15c!" — Pek: "A kje pa j0 imaš?" — Mesar: "Tu-le v žepu v telovnika." — Pek ie bil jezen in mu je sklenil ob prvi priliki vrniti. Ko sta se drugič srečala, je vprašal mesar: "Od kod prihajaš?" — Pek: "Iz tvoje mesnice." — Mesar: "Kaj pa si kupil?" — Pek: "Telečjo glavo!" — Mesar: "A kje pa jo imaš?" — Pek: "Tu-le pod klobukom!" •!< ^ ^ Dovolj ima. — Učitelj pri računski uri: "Jožek, če ti da mama 6 knedlov in ata 6 knedlcv, koliko jih imaš potem?" — Jožek; "O potem jih imam pa čisto dovolj!" * * * Nesporazum. — Dva gospoda sta na ulici butnila vkup. Prvi se je opravičil in pristavil: "Pardon! Moj ime je Ogel! — Drugi pa je bil jezen, mu je pa odgovoril: "Kaj mi to pravite, saj nisem nikak pes!" - Na TTEtpiS* Potujoči umetnik. vratih skopuha je bil' da je beračenje prepovedano. Pa je prišel berač in je potrkal. Sluga ga ni pustil v hišo. Berač pa je dejai, da ga naj le spusti, ker je on potuioči umetnik in mora z gospodom govoriti. Sluga ga je spustil v hišo in berač je pri skopuhu prosil milodara. Ta pa ga je nahrulil: "Vi nesramen berač in še lažnjivec poleg! Vi ste se vendar prijavili kct potujoči umetnik!" — Berač: "In to tudi sem! Prosim, ali ni to umetnost, z 2 dolarjema v žepu potovati iz New Yorka v Chicago?" bandit jo oropal PRIhrankov Chicago, 111. — 50 letna Miss Julia Harrington, 7026 Vemon ave., je pretekli petek sporočila policiji rop, katerega žrtev jo bila. Neki moški, ki se je mimo nje pripeljal s trukorri brez licenčnih tablic, ji je iztrgal iz roke torbico, v kateri je imela $980, kar je bilo vse, kar si je ženska v življenju prihranila. --o- Katoliška društva, naročajte svoje tiskovine od katoliške tiskarne "A. S." (Metropolitan Newspaper Servicfej Napisal: Edgar RlCC BlUTOUghS Garetta je nemiren opazcival ta prizor. Radoveden 'in začuden je zrl m Tarzana, o katerem jo vedel da je njegov zakleti sovražnik, obenem .ie pa ravnotako zvesto opazoval vsak najmanjši giblje j Arabca. In ko je videl, kako mu prsti trepetajo, je v trenutku ko j« Arabec sprožil strel, udaril^ no njegovi roki. . i Strel namenjen Tarzanu ni zadel Tarzana, pač pa zletel visoko nad kolibo. Začuden se je Nazir ozrl v Borisa Garetto in protestiral proti temu, češ ta je vendar mož od opic, katerega treba itttičiti. "On je bogat," reče Garetto. "Živega moramo prijeti in zanj prav gotovo dobimo še zelo visoko odkupnino," Medtem, ko sta se Garetto in Arabec Nazir prepirala o Tarzanovi usodi, je ta mirno stal na vratih kolibe in poslušal njune besede. Pri tem pa pazil na trenutek, ko ga bodo tudi ostali izpustili iz oči in odmaknili svoje orožje od njega. Na ta način bi se mu bilo kaj lahko rešiti iz tega neprijetnega položaja. Nazadnje, tako se je zdelo Tarzanu, je prišel zaželjeni trenutek. Ko se mu je zdelo da nanj najmanj pazijo, je za-p.nal strašen divji krik, ki je napolnjeval z grozo ljudi in živali. Tudi sedaj ni bjl ta krik brez učinka. Toda prestrašeni po tem kriku, so se le prekmalu zopet znašli v svojem položaju: Četrtek, 16. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Sfran S. POLET V STRATOSFERO Stanje visoke atmosfere je še šanje kisika in prerodil atmo-kaj slabo raziskano. Medtem ko'sfero. Prvi krat se je Piccard so sestavine ozračja v troposferi,' dvignil 27. maja 1931 iz Augs-to je v spodnjem sloju ozračja, burga v družbi asistenta Kipfer-zaradi stalnih navpičnih struj jja. Letalca sta dosegla višino 15 enakomerne, so v stratosferi, to km, rekordno \Jišino do tistega je v višjem zračnem sloju, težki. dne, Temperatura v gondoli je plini kakor azot, kisik, argon, j znašala 7 stopinj nad Celzijem, ogljikov dušik, vse redkejši in medtem ko je bil zunaj silen njihovo mesto zavzemajo lahki mraz 50 stopinj pod Celzijem, plini kakorv helij, vodik in geo-j Zaradi večje odpornosti zoper povoden! med sušo koronij (hipotetični plin). V splošnem domnevajo, da so sestavine ozračja v višini 100 km popolnoma druge. Ker v zračnih plasteh visoke atmosfere ni mnogo valovnega menjavanja, kažejo tamkajšnje sestavine plinov razne svoje posebnosti, ki se javljajo na akustičnem, optičnem in elektromagnetičnem polju. O fizičnih lastnostih visoke atmosfere se da sklepali samo na osnovi opazovanja meteoritov, ki se morejo vneti samo v zadosti gostih plasteh (doslej še v višini 300 sončno pripeko, je Piccard gondolo na zunanji belo, na znotraj pa zaradi počasnejšega ohlajevanja v primeru velikega mraza, črno prepleskal. Priprava za reguliranje temperature pa se mu je pri spuščanju pokvarila, in ker so nastale še razne druge ovire, sta letalca trpela od silno vročine. Azbestova prevleka se je od prehude vročine začela drobiti in v gondolo je uhajal zrak. Razen tega se jim je vrvica, s katero se je odpirala ba-lonova zaklopka, zamotala v vrv- i verjetno ,visoko težo tega plina razlaga prof. Kuiper z njegovo oilno vročino. Ta plin namreč žari. Na površini zvezde znaša njegova temperatura 28.000 stopinj. rr PO NEUMNEM IZGUBIL ŽIVLJENJE STROŠKI NATURALIZACIJE Ta }e 13. izmed vrste člankov o naturalizaciji in državljanstvu. ■ ■,„ -r, u- +„ !di tega odloka in bržkone bo vlo-Chicago, 111. — Da bi se posta- « * ______. . „ ., , , km). Polarni svit sq opazili v vi- je ter onemogočila reguliranje šini 1000 km. Nedvomno morajo; plinov. Letalca sta bila tako rekoč od ozračja zasužnjena. Šele okoli 5 popoldne se je začel plin v balonu shlajevati in zrakoplov je jel polagoma padati. Ob osmih je bil še 9 km visoko. Nato je hitrost padanja naraščala in okoli pol 11 ponoči sta mogla letalca v višini 5 km odpreti okna in kmalu sta srečno pristala v bližini Ober Gurla na Tirolskem, 2800 m nad morjem. biti v tej višini še sledovi zemeljske atmosfere. Visoke plasti ozračja so zapeli proučevati že v sredini 18. stoletja. Najprej so jih skušali meriti z visokih gorskih vrhuncev, potem pa so jeli spuščati v višave razne ptice in papirne zmaje, opremljene s termometri. Pravo raziskovanje se je začelo šele z iznajdbo zrakoplova. Prve poskuse je delal izumitelj balona Med tem, ko se velik del Amerike praži v suši in vročini, je pa mesto Gonzales, Tex., zadela ravno nasprotn a nadloga, namreč povodenj. Farme daleč naokoli so bile poplavljene. Izgu bilo je življenje 25 oseb in utonilo je tudi na tisoče glav živine. 19 km in posadka je bila izbor- [kozmetičnih žarkov. Balon je do-no razpoložena. Nad to višino so skgel višino 19 km. Zelo skrbno letalci izgubili radijsko zvezo z i je bil izdelan velikanski balon, s vil pred skupino svojih prijate ijev, je 34 letni Louis Giza, 6115 So. Peoria st., zlezel pretekli petek zvečer na obcestni svetilni drog, da privije nazaj žarnico, ki jo je prej odstranil. Prišel pa je pri tem v stih s tokom in tre- j Ta prvi polet razen dragoce-Francoz J. Charles, za njim pa nih izkušenj ni rodil posebnih mnogi drugi kakor , Blanchard, znanstvenih rezultatov. Zato se Jeffrie, Biot, Gay'Lussac, Com-;je Piccard kmalu pripravil na te, Glaisher in drugi. Tragično drugi polet. Izboljšal je gondolo, se je končal polet balona "Zenit" vso je belo prevlekel, popravil za-1. 1875, pri katerem sta dva zra- klopko in se s tovarišem Cosyn-koplovca Sivel in Groce-Spinelli som dvigni na drugo zračno pot. zaradi pomanjkanja kisika v vi- Tokrat sta dosegla višino 16.500 sold višini izgubila življenje. Ra- metrov. Zdaj je bila temperatu-di tega so začeli nato graditi sa- ra v gondoli razmeroma nizka, moletne balone. Ti so bili izde- jokoli 15 stopinj pod Celzijem, lani iz gumija, napolnjeni z vo-jŠtartala sta v Ziirichu v Švici in diskom in opremljeni z meteoro- pristala v bližini Gardskega je-loškimi samopisalniki. Ko tak balon pride do svoje maksimalne višine, se razpoči in samozapi-sujoča naprava pade s posebnim zera v gornji Italiji. Tovariš Cosyns se je v avgustu leta 1934 še enkrat dvignil in dosegel višino 16 km, medtem ko se Pic- padalom na tla. Prve take balo-'card na čelu številnih učenjaških ne sta spustila v zrak 1. 1892 krogov pripravlja na nove, mno-Hermite in Besancon. Baloni so zemljo. V višini 19.5 km-je balon začel pluti vodoravno. Da bi dosegli še večjo višino, so letalci pometali iz balona del prtljage in dosegli višino 20.5 km. Ko so vrgli še nekaj tovora iz balona, se je dvignil do višine 22 km. Ob 3 popoldne je začel balon pada- ti. Da so hoteli v teh razmerah srečno pristati, bi bili morali letalci imeti več priprav pri roki. Te pa so bili na žalost že zdavnaj pometali na zemljo. Balon je zatorej s hitrostjo 15 m na sekundo padal in z veliko silo treščil na tla. Vsi trije letalci so bili na mestu mrtvi. Žalostna u-soda tega balona je dovedla sovjetske učenjake s prof. Molčano-vim na čelu do tega, da so sklenili skonstruirati avtomatične stratostate, ki naj bi pošiljali iz višav beležke po radijskih postajah. Taki avtomatični stratosta-ti so dosegli rekordno višino 44 km. Sovjeti so nato napravili še dva poleta v stratosfero, leta 1935 so dosegli višino 17 km, prof. Verige pa leta 1935 višino 16 km. Sovjetski letalci poudarjajo velik pomen stratosferičnih poletov, zlasti na vojaškopolitič-nem polju. Za sovjeti so začeli na veliko katerim sta se dvignila ameriška letalca major Kepner in kape-tan Stevens. Balon, ki je imel 25.000 kubič. m prostornine, je stal 60.000 dolarjev in za njegovo prevleko so-porabili 10.000 kubič. m z gumo impregnirane svile. V prostorni gondoli so imeli kakih 50 raznih instrumentov, ki so jih bile podarile razne ameriške in evropske tvrdke. Za svojo bazo sta si izbrala kotlino pri Rapid City v državi Dakoti. V višini 18 km pa je balonova prevleka počila in balon je začel naglo padati. V višini 1500 m sta letalca pometala s padali svoje priprave, nato pa se še sama spustila na tla. Del aparatov je ostal nepoškodovan, drugi del pa je bil uničen. Rešene beležke so zelo važne, zlasti opazovanja o delovanju kozmičnih žarkov. SREDSTVO PROTI FOTOGRAFSKEMU VOHUNSTVU V Nemčiji so pričeli uporabljati preprosto sredstvo proti fotografskemu vohunstvu, ki je razvito zlasti po industrijskih g. obratih. Fotografske plošče so občutljive tudi za druge vrste žarkov razen svetlobnih, n. pr. za radijeve in Roentgenove. Ce se zdi obratnemu vodstvu kakšen obisk kedaj sumljiv, a mu tega nočejo naravnost pokazati, ga povedejo neopazno mimo aparature, ki oddaja radijeve ali Roentgenove žarke in ki ji tega značaja na zunaj ni videti. Aparatura uniči eventualne fotografske posnetke, ne da bi udeleženci to vedeli. -o- PRIPOVEDUJEJO.. T da je. sloviti dunajski psihiater Nedavno je neki federalni sod- prošnjo, treba plačati končno nik v državi Louisiana odbil pro-; pristojbino, ki znaša $5.00. šnje za državljanstvo štirih ino-! Pristojbine, plačane vladi, ni-zemcev, ker so bili na "relifu".'so seveda edini' stroški, spojeni Mnogi ljudje so bili ogorčani ra-|z naturalizacijo. Povrh teh pristojbin so tudi postranski stroški. Treba priložiti po dve sliki toliko za "prvi papir", kolikor za "drugi". To tudi nekaj stane. Potem je zamuda časa. V splošnem ni treba zgubiti mnogo časa za "prvi papir", ali polovica delavnega dne in tudi še več se izgublja, ko treba iti pred na-turalizacijskega izpraševatelja. Pa je tudi vprašanje prič, ki jih dostikrat treba nagraditi za izgubljeni zaslužek. Mnogi inozemci se zatekajo k pravniku ali izvedencu,, da jim izpolni prošnje za naturalizacij-ske papirje. Dočim je res, da treba biti jako natančen pri od- žen priziv proti istemu. Ako kdo ne bi maral delati in tako izpolnjevati svoje dolžnosti napram družini in družbi, bi bil ta odlok popolnoma na mestu. Odreči pa državljanstvo inozemcu dobrega značaja, ki želi delati, samo zato, ie pri xem v sun s ioKom in tre- i - v. ... , vv., . , , . ... , ker po nesreči ne more najti de- scil je na tlak ter si razbil glavo. !1VC .... . , ,. , la in je zato prisiljen iskati pod- pore, je povsem druga stvar. Tako zanikanje povsem krivično predpostavlja, da je poedinec odgovoren za sedanje pomanjkanje dela mesto celotne družbe. Kar se tiče stroškov, spojenih z naturalizacijo, se dostikrat sliši s strani kakega inozemca, da bi rad postal državljan, ali da si jgovarjanju na razna vprašanja ne more to privoščiti radi str o-j v tiskovinah, ni ta dodatni stro škov. Dostikrat bi bilo bolj u-mestno reči, da si ne more privoščiti ne biti državljan, kajti kajti državljanstvo utegne pomen j at i zaslužek ali starostno pokojnino. Ni dvoma, da je v sedanjih razmerah za mnoge jako težko plačati zahtevane pristojbine. Ali ako je-državljanstvo TO IN ONO dosegli višino 15 km. Sčasoma so jih izboljšali in namesto termo-grafov,- barografov in hydrogra-fov so dobili baloni zelo občutljive meteorografe, ki na skupnem valjku, ki se obrača s- pomočjo posebnega mehanizma, beležijo pritisk, temperaturo in vlažnost ozračja. Rezultati so bili presenetljivi. Najprej so ti poskusi ovrgli, dotedanje naziranje, da temperatura v višini stalno pada. To po najnovejših dognanjih velja samo do višine 12 km. Nad to višino pa vlada stalnost temperature, takozvana izother-mija, a opaža se celo porast tkzv. inverzija temperature. To dejstvo je dalo francoskemu meteorologu Teisserantu de Borgu povod, da je vso atmosfero razdelil na dve plasti: na nižjo troposfero in višjo stratosfero. Potem se je najviše dvignil Berson, ki je leta 1894 dosegel višino 'pravami za preiskovanje kozmič-9150 m v družbi s Sfiringom pa nih žarkov, imela je tudi oddaj- te Združene države. Prvi po- Chicagu. Poveljnik balona je bil častnik vojne mornarce Settle. Zaradi nekih okvar pri balono-vi zaklopki pa se je ta prvi polet ponesrečil. Boljšo srečo je imel Settle na drugem poletu sept. meseca istega leta. Dvignil se je z letališča Century of Pro- go obetajoče polete. Doslej je edina njegova pozitivna zasluga zgraditev hermetično zaprte j skusni let se je vršil leta 1933 gondole. Ta iznajdba je dala po-; budo sovjetom in Združenim državam, da so začeli z veliko vnemo graditi ne samo balone, marveč tudi stratosferična letala. Že dobro leto dni po Piccardovem poletu dne 30. septembra 1933 se je dvignila z letališča v Moskvi sovjetska znanstvena ekspe-dicija v kateri sta bila pod poveljstvom Prokopjeva, pilot Birnbaum in inženjer Godunov. Njihov balon je imel 25.000 kubičnih m prostornine. Prevleka je bila iz impregniranega platna, ki so ga pri temperatura 70 stopinj pod ničlo preizkusili z ultravijoličnimi žarki, da bi se prepričali, ali ne prepušča plinov. Opremljena je bila z zelo popolnimi instrumenti, kakor z meteorografi, variometri in pri- L NAJMANJŠA STALNICA Zvezdama na Mountu Wilso-nu je odkrila doslej najmanjšo stalnico, kar jih poznamo, pravo pritlikavko s komaj 6400 km |po Rimu kakor jaz po Dunaju in premera. Naša zemlja ima premer okrog 13.000 km, najmanj- prof. Wagner-Jauregg pred leti, ko je za svoje izsledke v medicini prejel Nobelovo nagrado in čital, da je dobila Nobelovo nagrado za književnost italijanska pisateljica Gradia Deledda, stopil v prvo knjigarno na poti in zahteval kakršnokoli delo te pisateljice. Rekli so mu, da nimajo nobene knjige iz njenega peresa. Z istiih odgovorom so mu postregli tudi v drugi in tretji knjigarni. Zato vobče ni šel naprej v četrto, ampak si je mislil: Ce leta zdaj Grazia Deledda zdaj šek večinoma potreben. Skoraj v vseh ameriških mestih so ustanove, ki rade pomagajo inozemcu izpolniti te prošnje. Ako se je inozemec odločil postati ameriški državljan, naj se nikar ne ustraši stroškov spojenih z naturalizacijo. Z malo previdnosti, more omejiti stroške na plačilo pristojbin in nekaj po- kaj vredno, inozemec mora biti pripravljen kaj žrtvovati za isto. i stranskih stroškov. Tudi če je začasno na "relifu", F.L.I.S. naj si prištedi ali izposodi denar, Čitatelj more najti podrobne potreben za pristojbino. informacije o stroSTvih naturali- Nekdaj je ves strošek za na-Jzacije in o drugih vprašanjih, ki turalizacijo znašal le $5.00. Kas-;se tičejo iste, v brošuri "How to i išče moje knjige, jih tudi ne bo [ -la — ker nisem nobene na- organizirati stratosferične pole- ša stalnica je torej res majhna. . jdobil pisal. Toda njene ostale lastnosti se ze- lo razlikujejo od zemeljskih. Predvsem je tako gosta, da tehta kubični palec njene snovi nič manj nega 620 ton, njena privlačnost je 3,400.000 kr^t večja od zemeljske in ozračje okrog nje je visoko samo 4 m. Astronom dr. G. P. Kuiper, ki je pritlikavko prvi opazil, pravi, da gress. Prevleka balona je bila iz gre za eno zelo redkih "belih pri-svile, ki je bila z gumo impregni- jtlikavk" ki jih z mogočnim terana. Balon je imel 38 m širine leskopom te zvezdarne, ta čas in je bil opremljen z najmodernejšimi pripravami za proučevanje kozmetičnih žarkov. Znanstveno stran tega poleta sta vodila učenjaka Comton in Milli- največjim na svetu vidijo le štiri ali pet. ■ Novinka sestoji iz plina, ki je dosti težji nego kakršna koli snov na zemlji. Teniška žoga, ki kan. V gondoli sta imela muhe, jbi jo napolnili s tem plinom, bi na katerih sta študirala ' vpliv tehtala več nego tisoč ton. Ne- n.tegov apel os tal brezuspešen celo 10.500 m. Nadaljno pobudo za razkrivanje visoke atmosfere je dalo odkritje raznih kozmičnih žarkov, ki imajo neznansko proniklost. Nekateri izmed njih morejo prodreti skozi meter debel? svinčeno ploskev. Pronikljivost teh je dvajsetkrat večja od najbolj pronikljivih žarkov, ki jih izžarevajo radioaktivna telesa. Iz dosedanjih dognanj o teh žarkih Vemo, da prihajajo do nas iz koz-mičnega prostora in so korpus-kularne narave, to je delci materije, ki imajo silno energijo. Velik del teh kozmičnih žarkov zaustavlja zemeljska atmosfera. Da bi njihov izvor in švojstva Podrobneje raziskal, je učenjak Piccard po dolgem prizadevanju 2gi*adji hermetično zaprto gondolo'in s tem premagal težavo, ki So Jo bili do tedaj imeli letalci v stratosferi. Dragerjev stroj, ki se no in sprejemno radio postajo itd. Brezzračne cevj v gondoli za preizkuševanje zraka .v raznih i višinah upravljajo električne naprave same. Pritisk na majhen gumb stavi v gibanje kladvice, ki odpre cevko, da se napolni z zrakom. Nato miniaturni električni ogrevalec vršek cevke tako segreje, da se samogibno začini in ujeti zrak ostane hermetično zaprt v cevi. Prekopjev je dosegel rekordno višino 19 km in je srečno pristal na bregu reke Volge blizu mesta Kolumne. Pogled iz balona je bil veličasten. Videli so približno milijon štirjaških kilometrov zemeljske površine in natanko razločili posamezne predmete pod seboj. Drugi sovjetski balon Osoavia-himi I., na" katerem so bili poveljnik Fedosjejenko, konstruk-ter Vasjenko in učenjak Usys-kin, se je dvignil dne 30. janu- Je tako po vol j nega izkazal vutrja 1934 iz Kunceva pod Mos IZREDNA NADARJENOST Madžarska znanstvena kroge zanima 25 letni zidarski pomočnik Martin Kunkuthy, ki je pravi matematični fenomen. Med delom se je pečal z matematičnimi nalogami in si pisal, na zid matematične formule. Zanj se je začel zanimati gradbeni inženjer in zvedel je, da ima fant samo šest razredov ljudske šole. Iz lastne pobude se je pa začel pe^ čati z matematiko in dosegel je presenetljive uspehe. Med drugim je določil s kotomerom razdaljo lune od zemlje in zmotil se je samo za 5000 km. neje so pristojbino povišali na štirikrat toliko, na $20. L. 1934 je Kongres vsled protestov proti visokim pristojbinam, ki za mnoge onemogočuje naturalizacijo, znižal pristojbine za vse postopanje na polovico, t. j. na $10. Dandanes znaša torej ves strošek za pristojbine — razun v posebnih slučajih — le $10. Pa ta znesek ni plačljiv na enkrat, marveč v treh obrokih tekom dobe vsaj dveh let. Ko inozemec zaprosi za svoj prvi papir", t. j. ko izjavi svo-i jo namero, da hoče postati državljan, mora plačati $2.50 za svoje spričevalo o prihodu — uradno potrdilo, da je bil zako- Beeonje a Citizen of the United States", obsegajoči 64 strani, ki jo izdaja Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. Knjižica stane 25 centov. -o- DOBIČKANOSNA TATVINA Navadno vrže tatvina dobiček tatu, ne pa okradenemu. . A ni pravila brez izjeme, o čemer se je prepričal krznar Emile Sau-drona v Parizu. Zvečer se je vrnil iz trdovine domov in našel vlomljena vrata. V sobah je bilo vse razmetano. Obupni krznar je takoj pričel pregledovati svoje imetje. Kmalu pa se je oddahnil, ker je videl, da ni niče- uracmo pouunu, JC - ^ gar izgubil. Ne samo t marveč mto pripuscen v Združene cliza- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" ve za stalno bivanje. Oni, ki so prišli pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo spričevala o prihodu in dosledno nimajo plačati ničesar, ko vlagajo svojo prošnjo za "prvi papir". Ko je naturalizarijska oblast našla iz priseljeniških zapiskov, da je bil prosilec zakonito pripu-ščen v Združene države za stalno bivanje, ga obvesti, naj pride, da izjavi namero, in ko dobi "prvi papir" mora zopet plačati $2.50. Potem je treba čakati vsaj dve leti ali še več, ako ne stanuje že pet let v Združenih državah, predno more inozemec storiti drugi korak. t. j. vložiti prošnjo za naturalizacijo. Ko vloži to Abesmski kralj kraljev, llaile Selassie, ko je nedavno bral levite diplomatom, zbranim v Ligi narodov, in jih naravnost obdolžil, da so ga izdali. . , « 1 i * matom, ZDramm v J^igi naruuov, m jiri imihvhusi uvuuiau, ua. so g. podmorski plovbi, je rešil vpra- (kvo. V eni uri SO dosegli višino 'Liga je kljub temu potegnila z Italijo in odpravila sankcije proti njej i»iM«iEinmviMiMriiiiiriniHMinii7«iuMa PRIJATELJI IN ZNANCI V CHICAGI iskreno vabljeni, da nas obiščejo prih. soboto, 18. julija ko bomo v našem lokalu na 2501 SO. CLIFTON PARK AVE. obhajali Prvo obletnico otvoritve gostilne Za postrežbo in zabavo udeležencev bo izvrstno poskrbljeno. Dobra godba — Prost prigrizek. Vljudno se priporočava MR. in MRS. ZORKO. je pod posteljo našel celo zavojček z dragulji v vrednosti 200 tisoč frankov. Menda je nekdo prepodil tatove, pa so v naglici pozabili dobiček prejšnjega izdatnejšega vloma. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95 ............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite____$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEP.ICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 Wesf Cerraak Road, CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpi^uje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradrve ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Btmn t AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 16. julija 1936 .... uZa srečo" POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSKI POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: ' "Ali ima oče pravico delati tako s svojim otrokom? Ali so le dolžnosti otrok do staršev in ne tudi dolžnosti staršev do otrok? . . . Kje je zapisano to, da mora otrok zatreti svoje najglobokejše čute tudi tedaj staršem na ljubo, ako zahtevajo to iz gole samopašnosti?" Te misli, katerim se gotovo ni dalo oporekati, jo navdajo s takim pogumom, da bi se ne bila nič bala, naravnost očitati očetu, da zahteva od nje več, nego sme zahtevati po božjih in človeških zapovedih1 Toda prirojena rahločutnost ji ni dopuščala, da bi bila govorila z očetom tako. Ubrala je nasprotno milejše strune in z jokajočim glasom je rekla: "Oh oče, ali se vam ne zdi greh, da prodajate tako svoj hčer za tisto slabo žganje, ki vam ga daje Komar?" Toda te besede so Grila razjarile še bolj. Baš ker so bile izgovorjene tako milo, so mu vzbujale vest. Njih ostrost je tičala v tem, da so bile resnične. Tresoč se na vsem životu in peneč se od jeze, skoči Gril pred hčer ter jame na vso moč kričati: "Kdo te prodaja ...? Kdo ... kdo ... kdo? Ali na ta način misliš, da me vza-meš v strah? Ne boš!... Prodala bi se ti nemara rada onemu, ki se je izgubil v Ameriki! Toda tudi, če bi se vrnil kdaj, njegova ne boš nikdar, to ti rečem! Rajši ti zasadim nož v srce in ugonobim potem še sebe, nego da bi bila ti žena onega potepina ! Zapomni si to!" To, da ji je očital oče take stvari, in pa da je dajal Francetu tako grde priimke, je tudi njo razsrdilo tako, da je vzkliknila: "Če je France potepin, kaj je pa potem Komar? Tat je, slepar in še kaj hujšega ! Ali ni spravil mar on v nesrečo tiste, ki so šli z njim? Ali jim ni mar denarja pobral? Če še tega ne veste, povem vam jaz! Sram vas je lahko, sram, da hočete prodati svojo hčer takemu človeku, in to, kakor sem že rekla, za tisto ponarejeno, smrdljivo žganje!" Gril ostrmi nekoliko časa. Po vsem životu se ga loti neko krčevito zgibanje in nekoliko trenutkov ni vedel kaj bi storil. Potem pa se vrže kakor razdražena zver na hčer, jo zgrabi z obema rokama za rami ter jo stresa tako, da se je skoro onesvestila. "Ti boš Ko-mar-jev-a že-na, in če se podere svet!" je kričal kakor besen ter poudarjal vsak zlog posebej. "Čakaj, čakaj, jaz te naučim! . . Izrekši te besede, poseže v kot, kjer je ležala daljša vrv, jo zgane nekolikokrat in zamahne po hčeri. Lojzika je zaječala pod neusmiljenim udarcem. Ni bila prvikrat tepena od očeta, a na ta način še nikoli ! Pač pa je padala ona vrv že po hrbtu njene uboge rajne matere. Na to se je spomnila zdaj in se je na glas razjokala, ne toliko radi udarca, ki jo je skelel na životu, nego iz usmiljenja, ki ga je še zdaj čutila do svoje ljubljene, tako zgodaj umrle matere. Saj je baš zdaj še le prav poj-mila, koliko je trpela revica, ki vendar nič drugega zakrivila ni, nego da je opominjala tega njenega očeta, ga odvračevala od pijančevanja ter ga izkušala pripraviti na pravo pot... Solze hčerine so omehčale Grila toliko, da ni zamahnil še enkrat. A kričal je neprenehoma: "To imaš zdaj! To imaš zdaj! Zdaj boš vsaj vedela, kdo sem jaz!" Gril še ni bil odložil vrvi, in Lojzika je še jokala, ko se odpro vrata in stopi v sobo Komar. "Ho-ho . . . Kaj pa to, Gril?" vpraša. "Ali je mogoče? Lojzika tepena? . . . Pa zakaj ? Ho-ho, Gril, to pa ni lepo, prav zares ni lepo. Tega pa jaz ne pustim!" Tisto njegovo krohotanje se je čudno ujemalo z njegovimi besedami. Vedelo se ni, hoče li res izraziti pomilovanje, ali pa ga to, kar je videl, tako veseli, da se ne more vzdržati smeha. Lojzika bi bila rajši imela, da bi jo bil kdorkoli videl jokajočo, nego da jo je Komar. Hitro se skloni po koncu in si obriše solze. In ko se ji Komar približa in jo hoče tolažiti, ga zavrne osorno, rekoč: "Ne mešajte se v stvari, ki vam niso nič mari!" "No, ali vidiš, ali vidiš?" vzkipi zopet Gril in znova se hoče lotiti hčere. Toda Komar ga prime za roko in mu reče: "Nikar, Gril, nikar! Saj ni rekla nič hudega! če je človek tepen, je slabe volje, in težko je spraviti takrat dobro besedo iz njego. Midva se že še sprijazniva, ho-ho-ho, kaj ne, Lojzika?" Komarjevim besedam se je poznalo, da so govorjene brez čuta, in Lojziki se ni zdelo vredno, da bi mu bila kaj odgovorila na nje. Ko pa Komar vidi, da ne dobi odgovora, reče Grilu: "Pojdiva midva zdaj, pojdiva! Ravnokar so mi pripeljali domu pijačo, kakor-šne še nisem imel. Ho-ho-ho. Pojdiva pokušat! Boste videli, Gril, kaka kapljica je to! Ho-ho, ta vas pogreje!" In šla sta. Ko pa sta bila že tik njegove prodajalnice, reče Komar: "Kaj pa, če bi šla prej na vino k Majhnu, kaj? Žganje se bo potem še le prav prileglo, ho-ho-ho, kaj ?" "Kakor hočeš!" odgovoril Gril s priliznjeno sladkim glasom. "Meni je vse prav; kakor ti hočeš, tako naj bo!" Obraz se mu je bil popolnoma izpreme-nil, in kdor bi ga bil videl zdaj in ga ni poznal natančneje, bi ne bil mogel verjeti, da je sploh zmožen, divjati tako, kakor je divjal ravnokar nad hčerjo. Oštir Majhen ju je sprejel prijazno, kakor je že bila njegova navada, sprejemati goste. "Kaj bosta, kaj bosta?" je izpra-ševal. "Morda kar skupaj en litrček, ali kaj?" "Ho-ho, ali ga hočeva začeti kar po litru?" vpraša Komar Grila. "I—le, če hočeš ravno!" pritrdi ponižno Gril ter nagne glavo od desne na levo stran. "Ho-ho, pa naj bo cel liter," reče Komar. "Kaj pa je to za taka dva korenjaka, kakor sva midva, kaj ne, Gril? . .." Gril se nasmeje, oštir Majhen pa gre natakat. Ko pa se ta zopet vrne in postavi vino pred njiju, se opre z obema rokama ob mizo, pomolči nekoliko, potem pa vpraša: (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............. 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ..............-................................ 50« CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c črtice, spisal Fran Ksaver 160 strani ...................................... 75c Meško, trdo vezana knjiga z DUŠICA, spisala B. Orczy. Ro-jnan v treh delih, vsak del broširan zase in "so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj .....................................'$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .........................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ....................,........... 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 gospodarica sveta, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 gozdarjev SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi iri drugi, del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..................................i...........$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita- ljica za mladino ........................... 30c JAROMIL, češka narodna prav- jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ............................................... 75c V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč ia pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako Je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ...........-...........-...........$1-00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Božura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J- London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raž-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, - vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. , 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO sem se JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................— 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI. A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .-.......................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 PISANO POLJE J. M. Trunk Je, pa ni. Protestantizem je zavrgel cerkveno avtoriteto v verskih zadevah in odprl vrata, sub-jektivizmu, osebnemu udej-stvovanju. Posledica je, da rine eden na to, drugi na ono stran. Odtod toliko verskih sekt in raznih skupin. Ali naj se vse zavrže, ko je pač pri vsem toliko krivih in napačnih potov. Filozofu je neki dvom precej nekega dokaza za obstoječo resnico, ker brez resnice bi bil dvom nemogoč. Vsaka verska sekta najmanj išče. Smelo lahko trdimo, da objektivno grejo vse verske sekte in skupine v stran, so na napačnih potih, ampak zopet imaAao ravno v sektah neki dokaP, da mora biti, obstajati tudi prava pot, ker brez vsake take poti bi bilo — iskanje nemogoče. Prav iz tega razloga ne gre, da bi kdo prešel na dnevni red preko vseh zmot na verskem polju, ker tak bi bil enako v zmoti, ko bi pač prezrl dejstvo — iskanja. V taki zmoti je ateizem, ki razglasi vse za strup. Ker živimo med sektami in vidimo ta in oni pokret, je tjirdi nam treba pravega ume-vanja, da s sektami vred ne zaidemo v še hujšo zmoto, v verski nihilizem. Naših Slovencev morda kako gibanje ne bo doseglo. Smo verniki katoliške cerkve, mlač-neži ali pa verski nihilisti, med sektirovce ne zahajamo. Poznati jih pa le tudi moramo, da ne krenemo na pot nihilizm^. Zdaj je v nekih krogih vse polno nekega gibanja, ki se širi po označbi 'bukmanizem,' po nekem luteranskem pričar-ju, ki je nastopil pred kakimi 15 leti. Mrs. Henry Ford se zelo zanima za gibanje, Ford sam' stoji ob strani, aktiven pa je v gibanju Fordpv prijatelj, Harvey Firestone, in gibanje je zajelo mnoge izmed "višjih krogov." Gibanje na sebi toraj jasno kaže, da med mnogimi krogi ne vlada, kakor, žal, med mnogimi Slovenci, neki nihilizem, da nikakor ne smatrajo ti krogi vsako vero za strup. Poroča se, da je neki kanadski policist prišel na smučih kar 300 milj daleč od svoje osamljene postaje, da se udeleži bukmanistovske prireditve. -To je iskanje, da malo takih. Bistvo gibanja vsebuje neko zdravo jedro. Neke vrste "očitna spoved" naj bi privedla človeka bliže Stvarniku. To je dobro jedro. Drugo pa je — zmota, fadeza, in ker je pač le fadeza, pravi veri lahko mnogo škoduje, ker '.radi fadeze lahko kdo vrže jvso vero v stran, in se poda v jverski nihilizem. To je, da pišem. ' Kar ima gibanje na sebi dobrega in resničnega, to je udejstvovano v veliko boljši in pravi meri v 'duhovnih vajah' v katoliški cerkvi, toraj ni ničesar novega, vsi priveski pa so zmota, in prav radi teh zmot gibanje ne more nikomur resnično hasniti, lahko pa ga še bolj zmoti, zato se mora vsak katoličan gibanja ogibati, ker' ima v katoliški cerkvi v veliko bolj popolni meri to, kar je na gibanju resničnega in dobrega, zmotne fadeze pa komprimitirajo gibanje in vsakega, ki se gibanju pridruži. Nekaj morda najde, veliko več pa bo vsekako izgubil. Resnično ostane le — iskanje, in pravo iskanje, resno in vestno iskanje bo končno vsakega privedlo do popolne resnice, ki je Ie v katoliški cerkvi. Tudi vsaka resnična psihologija je v katoliški cerkvi uresniče-na. ANEKDOTA NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naše rojake nardčnike po .apadni Pennsylvaniji obve-čamo, da jih bo te dni obiskal laš potovalni zastopnik za Pennsylvanijo in vzhodno )hio Mr. Michael Tomšič, iz loustona, Penna., ki je po-blaščen sprejemati za list 'Amer. Slovenec" naročnino, glase, prodajati knjige naše tnjigarne in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Tsem rojakom, ga najtopleje »riporočamo, da mu gredo na oko in mul pomagajo pri p!e-nenitem delu za razširjeva-lje katoliškega tiska. Uprava "Amer. Slovenca." Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Knjigarna Amerikanski Slovenec Znani francoski komik Al-phonse Karr je imel na svojem podeželskem posestvu za soseda nekega italijanskega grofa, čigar bogata knjižnica je slovela daleč naokrog. Nekega dne je poslal Karr svojega služabnika k grofu s prošnjo, da bi mu posodil to in to knjigo. Grof je odgovoril: "Načeloma ne dajem knjig iz svoje hiše. Gospod Karr pa naj izvoli priti v mojo knjižnico, ki mu je ves dan na razpolago." Nekoliko dni pozneje se je zgodilo, da je grof potreboval škropilnico. Poslal je svojega služabnika h Karru Ta je odgovoril: "Recite g. grofu, da načeloma ne posojam škropilnice iz svoje hiše. Ce pa^hoče g. grof škropiti pri meni, mu bo tu ves dan na razpolago." -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am. Slovenec!" Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: ■ w v Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,