273. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. novembra 1898. XXXI. leto. Izhtja ««ak dan Bvetor, iti nafti nedelje in prr mike, ter velja po pofiti prejeman en h v «tr o-operak | dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 pld„ za Četrt leta 4 f.)d., Rieden >m računa se po . 0 kr, ozira. • - i ..... ..... , ... večkrat tiska. Dopiai naj te -v>Ab frpnkovati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in opravniitvo je na Kongresnem trgu fct. 12. Opravniltva naj ev blagovolijo poiiljati naročnine, rekle«nacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ( Telefon 6t, i7-,pja ««aa nan meer, itinfti nedelje in prr-mke, ter vetja po pošti prejeman ca a vttro-ogerak e dežele ta vse leto 15 piti., za pol leta 8 pld., za Četrt U masne \ yld. 40 kr. — Za Ljubljano bret pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., ta četrt leta H gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom na mesec, no 80 kr. aa Četrt leta. - Zatnjedetele toliko več, kolikor poštnina cna&a. — Na naroćbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se nt Za oananila plačnje se od stiiit'opne petit-vrate po 6 kr., če se oznsnilo jedenkrat tiska, po 5 kr. >e te dvakrat, in po 4 kr. te se trikrat ali vi-'kr Položaj. Na Dunaju, 27. novembra. V soboto je imel ministeraki svet sejo, v ka teri ee je posvetoval o parlamentarnem položaja, kateri ee je zadnje dni nekoliko premenil. Vlada je upala, da konča nagodbeni odsek po svetovanja o trgovinski in carinski pogodbi vsaj do cesarjevega jubileja, tako da bi mogla priti ta pred -logu takoj v prvi seji meseca decembra v plenumu na raspravo in bi mogla biti še pravočasno rešena, kar bi bilo za vlado velik moralen uspeh. To upanje se ni izpolnilo. Posvetovanja v odseku kar ne morejo naprej, ker jih nemška opoz cija sadržnje z dolgimi govori. Tiha obitrukcija funkci-jonira izborno. Kako, se je pokazalo v zadnji od tekovi seji. V tej je baron Schvvrgel razpravljal o reji prešičev v Šleziji tako obširno, tako vsestransko in temeljito, da bi njegov govor rabil lahko kot učna knjiga na kmetijski visoki Šoli, dočim je poslanec Peschka razpravljal o bedi kmetijstva in premlel vse to, kar se je tekom zadnjih desetih let o tej stvari povedalo, povrh pa ponovil skoro dobesedno svoj lastni govor, kateri je imel predlanskim v zbornici in kateri je zabeležen v stenografičnem zapisniku. V tem, ko se tako na jedni strani zavlačujejo razprave v nagodbenem odseku in sicer z očitnim namenom, preprečiti, da bi prišla nagodba pravočasno v zbornico, se delajo na drugi strani priprave sa obnovitev očitne obstrukcije. Kdaj se zopet začne še ni gotovo, a da se začne, o tem ni dvoma. Nemški nacijonalci so povsem formalno sklenili, da se zopet lotijo obstrnkcije in so o tem obvestili tudi droge nemške stranke. Nemški nacijonalci hočejo samo dopustiti, da se dožene razprava o regulaciji plač državnih slog, o trgovinski pogodbi z Japonsko in k večjemu še o lokalnih železnicah, razen tega pa nečejo dopustiti nobene razprave, absolutno nobene, zlasti pa hočejo, kakor je povedal poslanec Prade svojim liberškim volilcem, nemudoma začeti najbrezobzirnejšo obstrukcijo, ako bi prišla katera nagodbena predloga v zbornico. Za povod in opravičenje obnovljene obstrnkcije hočejo Nemci porabiti češke postulate, ker menda uvidevajo, da bi bilo vendar nekam čudno, ako bi le radi jezikovnih naredb zopet začeli prejšnjo ra dikalno taktiko, in so v ta namen tudi vložili po dr. Hocbenburgerju posebno interpelacijo, češ, ako vlada nanjo ne odgovori, bo to vzrok vznemirjenju in obstrukciji, če pa odgovori, bodo radi odgovora vznemirjeni in začno obstrukcijo. Obstrukcija je torej na vsak način zagotovljena, ker na to pač ni misliti, da bi nemški nacijonalci svoj Rklep preklicali, a gotovo je tudi, da ne bo dolgo trajala. Obziri, katere je vlada d slej zaradi cesarjevega jubileja imela, odpadejo sedaj in vlada se bo morala odločiti na energičen in brezobziren korak proti obstrukcijonistom ali pa pred njo kapitulirati. Notranjepolitična kr za, ki traja zdaj celo leto, se mora že jedenkrat rediti, saj e'lijo vse razmere u a to, da ee položaj definitivno razbistri in je prav radi tega gotovo, da bodo cesarjevemu vladarskemu jubileju sledeči duovi velike val not ti Učiteljsko gmotno stanje na Goriškem. S Tolminskega. Mnogo let so nas odlašali zarad slabih letin, potem se nas je mamilo in motilo ve! let s zemljiško • obveznim- ali zemljiško • odkupnim davkom, češ ta davek 8° 0 odpade deželi leta 189$. in isti se obrne na izboljšanje učiteljskih plač. To bo povdarjali in nas zagotavljali na naše prošnje, spomenice in deputacije gg. poslanci izza časa vodstva g. viteza dr. Josipa Tonklija. Večkrat smo učitelji vprašali in prosili za izboljšanje tudi na političnih shodili, a večkrat nam je g vitez zagotavljal, da 89 nam bodo leta 1805. plače prav gotovo izboljšale, ker se v ta namen obrne onih 8° 0 zemljiško-od-kupnega davka, da ne bode dežela tako nič občutila. Tega mamila so se poprijeti tudi novoizvoljeni gg. poslanci. Zemljiško-odkupni davek je dežela res poplačala leta 1895., a o izboljšanju učiteljskih plač ni hotel nobeden nič več slišati! Slo je leto 1895. že davno v večnost, pustivši nas reveže na cedilu. Molčali in trpeli smo pomanjkanja zarad posebnega spoštovanja, udanosti in ljubezni do naših LISTEK. Knjige družbe ev. Mohorja. (Konec.) „Slovenske večernice", 51. zvezek prinašajo tudi mnogo zanimivega Čtiva za priprosto ljudstvo, kateremu so posebno namenjene. Na čelu jim je životopis dr. Jožefa MurSeca, kateri se je veliko trudil za svoj narod in njegovo zavest in sicer kakor pisatelj in izboren dnini pastir. Životopisu sled« pesem .0 Bog. o Bog, kak' srečen sem I", katero je zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. leto. .Strašen božični v e č e r", spisal Žaljski, je spletk polna povest, nad katero se bode nad kmet vsekakor naslajal. Pisana je v lepi, gladki slovenščini. .Blaga src a", povest iz duhovniškega življenja, spisal Anton Medved v vezani besedi, je čedno delce. Preverjeni smo, da bo narodu ugajala. »Tema in luč", spisal F. S. Š e g n I a. Povest iz časov Kristusovih. Boj mej pogansko nevero, židovstvom in pravo vero Kristusovo, pomilovanja vredno stanje gobovcev, Čudovito zaupanje gobove matere in hčer« v Kristusa, kateri vsled svoje trdne vire ozdravit«, jo vsebina te povesti, katera bode našemu vernemu ljudstvu brez dvojbe najbolj ugajala. Milieu je zares prav zanimiv. Končno naj se še pohvalno izrečemo o Kodrovi kratki, priprooti poveže« BNa Vrhov ju*. Večernice zaključuje narodna pripovedka .Stekleni most", zapisal J. Krenčnik. »Poljedelstvo*. Slovenskim gospodarjem v pouk, spisal Viljem Ko hr man. II. del tega koristnega dela obsega temeljito razlago o rastlinskem življenju, kako je nastala zemlja, iz česa je sestavljena itd. Nadaljn nas pisatelj poučuje o podnebju, t j. o toploti, svetlobi, vodi in vetrovih. Tudi izvemo tu, kako je obdelovati, izboljšati in gnojiti zemljo, kako in kdaj je sejati ter kako treba oskrbovati rastline. Končno izvemo de mnogo do brega o žetvi in shranitvi poljskih pridelkov. Knjiga obsega tudi mnogo slik, kmetijskega orodja, rastlin itd., katere slržijo v razlago povedanega. Brez dvojbe bode ta knjiga vsakemu kmetovalcu prav dobro došla. „Z godbe svetega pisma". Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. — Peti snopič svetega pisma obaeza saue psalme. Knjigo diči tudi precej lepih slik. Jezik je vseskozi krasen. Zdi fce nam pa, da „Zgodbe" prepočasi izhajajo. Bolje bi bilo, da bi nam bila podala družba poleg novoizvoljen h gg poslancev. A že tri leta traja stara pesem Mami in slepiti nas bi hotela cenjena „Soča" trdeč in povdarjajoč, da so gg poslanci zapustili dež. zbor zaradi deželnega šolskega zalog?, in zaradi šolskega zaloga so se razbila zadnja pogajanja itd. Se ve, tako kate zdaj povdarjati nasproti učiteljskemu gibanju za eksistenco. Ah meni cenjena „Soča", da smo učitelji v žaklju, da ne vidimo in ne slišimo ničesar, a i m s'i. da ne opazujemo in ne sledimo dogodkom v deželi ? Mi nočemo s cer nobemmu nič očitati, navajamo le postavo, številke, citate in fakta in taku bi lahko naveli cele strani cenj. „Soče" iz prejšnega leta, zakaj so zapustili gg. poslanci deželni zber in do seduj ni še povedala, zakaj so se prav za prav razbila zadnja pogajanja v celem obsegu. Mi radi verujemo, da mej drugimi točkami in zahtevami, bil je tudi deželni šoltki zalog, a v kakošnem cbBegu in s kako gorečnostjo in očetovsko skrbjo za bedno uiiteljstvo se je za ta zalog delalo, pove nam cenj. „Soča" rekoč: wAli man menijo ti zabavljači (učitelji), da slovenski deželni poslanci sploh nimajo drugega posla nego le z vprašanjem o učiteljskih plačah?" la zopet: dobivši deželni šolski zalog, ja izboljšanje učiteljskih plač le še vprašanje čaaa. llo, ho I Saj sem rekel, stara pesem Hvala lepa na odkritosrčni izpovedi! Ali naj ima učitelj še koje upanje, še kojo nado ? Naša obupnost in pomanjkanje se razteza daleč — je brez konca in kraja. Sinovi in hčere večinoma nbožnih starišev, podali smo se v šole. Prestopi vsi na učiteljišče, navezani smo bili samo na državne štipendije, koje smo pa dobivali šele konec prvega ali v sade tka druzega semestra. Jedii smo le jedenkrat, največkrat dvakrat na dan, a še takrat je stala gospodinja in gospodar nad nami, zahtevajoč plačilo, sicer ne dobimo jesti. In to je trajalo celi prvi semester. V takih mukah in t^žavab, od doma nobene podpore dobivajoč, hodili smo lačni in potrti v Kopru na molo pričakovat g. viteza Klodiča, da ram pove, kdaj pridejo Štipendije. A štipendij le ni bilo. O kako mučno in težavno smo podpore pričakovali! Hodili smo popraševat. ravnatelja gosp. Revelanteja, a podpore le ni bilo dolgih 4 do 5 j pealmov še kaj druzega iz svetega pisma ter zato I opustila ali skrajšala kako drugo knjigo. „Veliki katekizem ali krščanski nauk". Na novo prirejeni Kani zijev katekizem, katerega so 9. aprila 1894. leta zbrani avstrijski Škofje potrdili, se nam tu podaja v slovenskem prevodu. Velike vrednosti je katekizem zato, ker je poraben tudi kot šolska knjiga, in sicer za prve razrede meščanskih in srednjih šol. Vprašanja in odgovori brez zvezdic so za prvo stopnjo, za drugo stopnjo se pridenejo vprašanja in odgovori z jedno zvezdico; za tretjo stopnjo je pa ves katekizem. Reči moramo torej, da je družba sv. Mohorja i letos častno rešila svojo nalogo ; odbor se je resno trudil, da povsem ustreže svojim čitateljem. Pričakovati in upati je, da bodo poverjeniki dobivali od leta do leta več členov tej dični družbi, ki naj širi in dviga kulturo Slovencev ! Želeli bi pa tudi, da poskrbi odbor v bodočo i take spise, ki obravnavajo v poljudni obliki tudi najaktuvalnejša svetovna, socijalno-politična, narodno-gospodarska in kulturna vprašanja, ki bude v členih odločno narodno zavest ter širijo poznanje teženj in vseh različnih pridobitev bratskih slovanskih narodov. a mesecev. To so bile make, koje se ne dajo popisati, koje ne more Človek povedati, le oni, kdor skuša, čuti in ve, kaj se pravi ptnj kruh jesti, pomanjkanje trpeti in stradati. Že takrat na učiteljišča je več mladeničev opešalo, obnemoglo tako, da so dobili kal bolezni in vsled hiranja kmalo potem, ko so stopili v službo, umrli. Takih slučajev je mnogo. In ko je učiteljišlnik dovršivši svoje študije stopil na Goriškem v javno službo kot podučitelj a 300 gld. plače, b>lo mu je malo pomagano. Zopet je moral trpeti pomanjkanja in stradanja. In nič bolje se baje ne godi našim slov. kandidatinjam. In tako trpi učitelj pomanjkanja brez konca in kraja. Ali smo učitelji jice obsojeui za večno pomanjkanje trpeti! Ali ne pride nikdar rešitve dan? Pomanjkanje ž'veža. mučaa skrb v tem oziru za družino, šolanje otrck, vsestransko zadolžecje itd. jemlje učiteljstvu pri ljudstvu potrebni ugled in ga dela za šolo nesposobnega. ^Učiteljstvo je polno težav in skrbi j za eksistenco in ljudstvo dobro ve, da človek velja, kar plača. Žito pa nima in ne more imeti do učitelja potrebnega spoštovanja. V i šoli tarejo in mučijo učiteljstvo vsakovrstne skrbi J in zaman se trudi jih odstraniti, da bi bil {.ouk za- t nimejAi in u-pešnejši. Učitelj so sicer bori na dve •hrani, a učenje ni zanimivo in zato ni tudi dovolj- j nega uspeha. In teh neuspobov so krive pre- 1 pičle plače. Koliko več bi naredil učitelj v *oli vesel in zadovoljen in ponosen na svoj vzvišen stan, ako bi bil prost mučnih skrbi j za sebe in ljubo mu dru-I'no ter dnge mu otročiče! Koliko več bi naredil zunaj šele v prid in pov2cligo ljudstva ! Saj še zdaj pri vsej revščiai vidimo učitelja delujočega pri vseh i društvih, pri vseh narodnih podvzetjih, v privatnem \ poučevanju mladine za srednje šole itd. itd. KIo poučuje cerkveno in naroduo petja, kdo j poučuje tamburaše in godb) sploh? Ni h učitelj pri i vsakovrstnih trgovskih, kmetijskih, mlekarskih in đfllgih gospodarskih amdragah delujoča moč? On žrtvuje čas in sv je borne grošo v prid in napredek ljudstva. In zato ga ue bode to sicer ubogo, a po- j šttco in pra\ično ljudstvo nikdar zapustilo, nego delilo bode ž njim dobre in aiab~< letine, manjše in i večje davke, veselja in žalost, trpljenje in radost. Koliko bolj bi se učitelj nadaijno iibraževal, j ako bi imel za to potrebna sredstva. Koliko bi j lah o za šolo in ljudstvo potrebnega in koristnega pital, ako bi bil le deloma mučnih hkrbij prost. Učitelj je unet za delo v šoli in zunaj šole, a rev- j šina in pomanjkanje ga rruči in tare, da ne more j storiti, kar želi, jrj bi rad za drago ljudstvo, za < D}Hi narod storii. Pomanjkanje in revščina otrpne, j umori < loveka-U(it<-lja, otrpne in umori vzgojitelja, i umeri ga tembolj, ko vuii. ia ni nobenega upanja na kako zboljšanje. Posledica temu je skrajni obup učiteljstva in nepovoljni napah v šoli in zunaj šole. Gmotno p< manjkanje in revš'ina ne škoduje le učiteljsku, nego tuli šolstvu in ljuditvu sploh. In zdaj pride šo nekoje cenj. časopisje, ki udriha po nas z gnrjačo, zmerja in psuje nas z rogovileži, izdajicami, vinilnimi agitatori itJ. itd. Zakaj ste pa upletli v prvi vr*ti cenj. So-čani n.iše priprosto in naravno potezanje učiteljstva za zboljšanje svojega siromašnega gmotnega stanja in i-to zanesli v politiko na najvišji klin? Ali morebiti zaradi par v ogonVncati izrečenih besed, ki so utekle dverra dopisnikoma (jeden baje iz Istre in diugi iz Vipa-ake^ai gg. deželnim poslancem? Ali meni d/t čno cenj. časopisje, da je naredilo gg. poslancem uslugo? Mi menimo, da ne. Veliko bolje bi bilo, da bi ee istih par besed prezrlo, vsled kojih ne bi mogel in ne bi smel biti užaljeu skušan značaj — mož — poslanec. Lahko in brez skrbi bi vsi »kupaj delali učitelji, gg. poslanci in cenj. časopisja, da bi se ugodno rešilo v najkrajšem času pereče učiteljsko gmotno atanje na Goriškem. Bati se ni treba niti gg. poslancem niti cenj. časopisju, da bi učiteljstvo koga izdajalo ali dolžiio. Nasprotno. Pojasniti hočemo na višjih mestih stvari, kakoršne so in njih uzroke. Mi se ne bojimo povedati tudi na višali mestih onega, ki je največ kriv uboštva ljudstva in nčiteljbtva na Goriškem. Lahko in brez skrki bi tedaj delali vsi skupaj za ugodno rešitev učiteljske bede. Ako je nastala vsled našega naravnega gibanja za zboljšanje gmetnega stanja v prid in korist btdnemu učiteljstvu, v prid in v korist Šolstvu, v prid in napredek milemu našemu narodu, koja napaka, katera nauskrižoos , provzro'ila je isto v prvi vrsti cenj. „Soča". Mi odvračamo v tem oziru od očno veo krivdo in vsa očitanja cd sebe. O p o m n j a: Prosim čč. gg. tovariše na napadati in žaliti nikogar, nego navajati fakta. Saj so fakta zadosti občutljiva in britka. Niso vsi naši občutki in privatni razgovori za javnost. Nasprotno pa svarim vse čč. gg. tovariše, ki mislijo in piiejo, kakor znani tovariš prijatelj v cenj. „Soči* Št. 89. „ Razbremenite kmete, pomagajte učiteljem*. Neobhodno potrebno je, da začnemo v prvi vrati skrbeti za-se in svoj stan toliko bolj, ker je zboljšanje učiteljskih plač predpogoj in v soglasju ter v najtesnejši zvezi z oživljeniem in napredkom šolskega pouka in omike, z napredkom našsga ljudstva in milega naroda. Bodimo možje, učitelji, vzgojitelji vedno in povsod ter vravnajmo svoje postopanje tako, da nam bode v čast in korist! — c. V 1 Jiihljttifti, 23. novembra. K položaja pi3e dunajski „Dautscbes Volks-blatt" : V parlamentu zopet straši odgoditev parlamenta. Vlada je že opustila misel, da se carinika in trgovinska zveza dožene parlamentarnim potom, torej ni jasno, čemu sploh parlamenta takoj ne zaključi, ko je nagođbenJ provizorij mej vladama že Hklenjena stvar. Tor^j počitnice d o marca ! — Katoliški klerus v Reicheubergu je izrekel svoje nezaupanje katoliški narodni stranki radi njihove zveze s Čehi. Avstrijski ministri gredo te dni zopet v Budimpešto, da se dogovore z ogerskimi ministri radi nagodbe ia gle le političnega položaja, ki se čim dlje poostruj". Novo leto se bliža, a radi nagodbe še ni dognanega ničesar. Vladi skleneta zato bržčas status quo, podaljšanje sedanjega razmerja. Provizorij je neuogibeu in ogerska vlada ima sedaj veliko skrb, kako ga sklene z Avstrijo, dasi nima § 14. na porabo in dasi je Basffy obljubil, da provizorija ne skleae več. V parlame itn se obstrukcija nadaljuje, dasi je postala mirnejša in doitojnejša. Dogodki pred parlamentom in žaljenja njk.iterib po sJancev, katerih policija ni poznala, so snov brezkončnim interpelacijam in napadom. Posl. Pu!szky je v petek dve uri pobijal obstrukcijo ter branil vlado, ud, opozicijonalci so se mu rogali na ves glas. Proti korupciji pri italijanskih volitvah. P*-llonxovo ministerstvo je predložilo zbornici nov volilni red, ki določa, da izgibi poslanec, kateremu se dokale pri volitvah korupcija, za 3 leta pasivno volilno pravico Ako bo vzlic temu izvoljen, je njegova izvolitev neveljavna. Ta določba ugaja b lje vsetn strankam. Ustavljajo pa se določbi, da izgubi okraj, v katerem se je pri velitvah 2krat zapored eleparilo, za 3 leta zastopnika, čjš, da je ta določba protiu stavna. Afera Dreyfus N lcijonali stični poslanci hočejo predlagati, naj se oni prefisorji in državni uradniki, ki so izdali protest proti sodnemu preganjanju Picqaarta, kaznujejo. Stavila pa se bo tudi interpelacija, zakaj prde P:cquart pred vojno sod šče, ?e pred no je kavcijski dvor dovrši! revizijo Drey-fusove obsodbe. Sena'or Delpech bo predlagal, naj se pridenejo vojaškim sodiščem tudi civilni sodniki, ker se je prav v Oreyfisovi aferi dokazala nezanesljivost — vojaških sodnikov. Predlagala pa se bo tudi izprernembi vojaškega kazenskega zakonika. Leva skupina senata je pri ministerskem predsed n ku, pri vojnem in justičnem ministru posredovala, naj se obravnava gledo Picrjnarta odgodi dotlej, da se dovrši pred kasac:jskim dvorom preiskava o pravilnosti Drfjfusove obsodbe. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 novembra — (.Naša straža*.) Po prvem občnem zboru „Naše straže* je .Slovenec* slovesno izjavil, da radi tega društva ne mara prepira in da se bo iz ogibal vsemu, kar bi moglo prouzročiti polemiko. In kakor navadno, ostal je tudi v tem slučaju mož beseda cel teden, do sobote. Dlje pa seveda svoje obljube ni mogel držati in je priobčil podlistek, kateri ima najbrž na vesti kako prismukneno farČe. Listek naj bo humorističen, v resnici pa je tak, da se je zjokati nad pisateljevo neslanostjo. Očitno je, da bi .Slovenec* rad izzval polemiko in isti namen ima tudi odbornik „Naže straže" in neodgovorni urednik „Slov. Lista*, ki se ni sramoval, zapisati mej drugim tudi to le: „ Razburjenost dra. Tavčarja Ije pač umevna, saj se bliža 2. december. Tudi drugi, ne samo on, so razburjeni, a ne nosijo razburjenosti mej ljudstvo. Prišlo bo, prišlo, če tudi ne baronstvo, pa kaj dražega — vse, kar je zaslužil * Iavratnol Boljše bi aa aa .Našo atraio" na moglo delati reklame, kakor je đalata „Slovenac" in „Slovenski List". — (Klio po odpomoči) Ia pazniških krogov prisilne d elavnice ae nam piše: Pazniki amo uboge para. Služba je težka, plača pa tako majhna, da pri aedanji draginji, ko so jajca po 3—4 kr., ni več izhajati. Povrh pa moramo še prenašati vsake vrste očitanja od strani občinstva, posebno zavoljo velike aurovosti prisiljencev. Res je, da prisiljenci pri delu včasih tako grdo preklinjajo, da je strah, pa naši opomini nič ne pomagajo. Treba bi bilo, da jih duhovni gospod v roko vzame. Podivjanost je taka, da je že ni več prenašati. Pa kaj bi ne bila, ko 80 mej prisiljenci taki, ki še očenaša ne znajo, celo taki so vmes, ki še križa ne znajo narediti. Prejšnji gospod so 8e veliko bolj brigali za prisiljence, so jih vsaj naučili moliti, sedanjega gospoda pa n koli ti doma. če kdo zanj vpraša, se sliši suiirom, gospod so v gostilni svojega svaka, kjer je tudi kancelija »Slovenskega lista", če pa gre kdo h gospodu in kaj reče zavoljo tega, ker nekateri prisiljenci ne znajo moliti, drugi pa še križa ne znajo narediti, potem ga gospod oštejejo. Piejšnji gospod so bili veliko več doma, kakor sedanji. Slišimo, da je visokočastiti deželni odbor gospoda kurata nekaj i preganjal zavoljo ^Slovenskega lista". Saj ni bilo ! tr- bi. Visokočastiti deželni rdbor naj le prisili gospoda kurata, da bo v delavnici in da bo svojo službo tako opravljal, kakor se spodobi, pa ne bo iorel časa, v Gradišah stprateljne" jesti in za „Slovenski list* pisati. Če morajo gospodje uradniki natančno opravljati službo in Če jo moramo mi pazniki, zakaj bi jo pa gospod knrat ne? Pazniki dobro čutimo, na kaj bi se pri prisiljencih moralo gledati v prvi vrsti, pa cd nas se ne more zahtevati, da bi krščanski nauk podučevali. Kdor je torej ; zavoljo obnašanja in preklinjanja prisiljencev neje-; voljen, n .j ne misli, da smo tega mi krvi, ki imam) j že tako zelo težavno službo, pa smo zelo slabo ! plačani! — (Gostovanja gospe Ljerke pl. Šramove,) ! ki nastopi jutri v slavni Shakespearovi veseioigri i „Kako se krote ženske", obljublja slovenskemu občinstvu izvanreden, pa tudi prekrasen Uti-tek. Gospa Ljerka pl. Šramova Slovencem ni neznana, kajti vsem je še v naj prijetnejšem spominu izza I. IS!) L, ko je nastopila na slovenskem oiru kot gost tri ve<*ere zapored ter je ?e!a takrat priznanje publike in Časopisja v toliki meri kakor menda nobena druga jugoslovanska dramatska umetnica. Gospa Ljerka pl. Šraruova je sijajen talent, kakoršni se le redkoma porajajo. Pred desetimi leti, 1. 1888. je nastopila kot mlado dekletce prvič na zagrebškem odru ter postala že v nekaterih letih odlična umetnica, s katero se po pravici ponaša hrvatsko gledališče. Kot hči ugledne rodovi ne — oče gospe pl. Šramove je bil deželnozborski podpredsednik, drž. poslanec in jeden prvih odvetnikov v Zagreba — ni bila v/gojena za umetniško karijero, izvolila pa si jo je iz poklica sama, in danes — komaj 24 let stara — je mej prvimi igralkami na slovanskem jugu, čislana in velepriljubljena v Zagrebu, Spletu, v Belemgradu, pa tudi v Ljubljani. Gospa pl. Sra-mova je s jajna gledališka prikazen, krasotica v celem pomenu besede, temperamentna in gorko čuteča, plemenita umetnica največje inteligence. Ta izvrstna igralka — katere ahki sta razstavljeni v izložbi Schvventnerjeve knjigotržnice — nastopi jutri, v torek, in naše občinstvo jo pozdravi kot ljubo znanko naj* prisrčcejše ! — (Odvatniika zbornica) ima v petek dne 2. decembra povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice v porotniški dvorani slavnostno plenarno sejo. — (Slovensko gledališče.) Tretjikrat v tekoči sezoni so peli v soboto .Marto" in to prav dobro. Odlikovali sta se v igri in petja zopet zlasti gospici S t as t. na in Radkievricz, vso pohvalo zaslužijo gospodje Raskovi«':, N o 111 in Fe d y c z k o w sk i. Vse te je občinstvo večkrat odlikovalo skupno in posebe z glasnim ploskanjem, kar ao tudi v polni meri zaslužili. Pohvaliti moramo tudi zbor, ki je pel, razen malenkostne netočnosti v prvem dejanju, prav dobro in tndi živahno igral. —a — — (Dražbi sv- Cirila in Metoda) na ljubo so se sošle v četrtek, 17. t. m., v ljubljanskem „Narodnem domu* sledeče čč. odbornice ljubljanskih žeuskih podružin. Od senklavško frančiškanske gg.: Franja dr. Tavčarjeva (prvomestnica), Ana Lanova (podpredsednica), Franja dr. Gregoričeva, Julija dr. Frjančičeva, Berta Kušarjeva, Manja dr. Zupančeva; od šentpeterske gg.: Marija Trčekova (podpredsednica), Mar j a Grošeljeva, Josipa Furla dot«, Marij* Sajavčava, Marija Vrančićeva, — go* apice: Helena Bavdekova, Juni pa Porenta, Marija Pintarjeva, Marija Stupce va; od šentjakobsko tr novake gg.: Ivana Zupančičeva (prvomeatnica), Marija dr. Kušarjeva (podpredsednica), Županja Milica Hribarjeva, Josipa Vidmarjeva, Gabrijela Žužekova, — goepice: Jelica Lozarjeva, Brigita Souvanova, Lea Trtnikova Kot odposlanki litijskih Slovenk se mate strašile poti za rodoljubne namene in ste tndi prihiteli : gospa Terezina Ssetčeva in gospica Ljudmila •joblekova. Pri seji je bil navzoč družbin prvo-mestnik g. Tomo Zupan. — Sklenile so imenovanke v tem dosti dolgotrajnem posvetovanju veliko do moljubnega, česar se potrudijo izpoolovati vnuka po svoji moči. Večino svojih nkrepov izroči družbineniu odboru, naj bi je sčasoma oživotvonl. (ilede bliža joče se d6bH opozarjajo tu zbrane Slovenke že s^daj — naj bi oui, ki še pišejo, ob novoletnih vošči ib rabili le samo teh domačih razglednic, ki SO izdane družbi v korist. Ah naj se pa z denarjem, družbi darovan m, sploh odkopujejo voščil. — To zasedanje je jasno zopet pokaralo, kje da je družbi sv. C nI t in Metoda glavna opora. — Naše trndoljubive Slovenke naj pa Bog poživi! — (.Urania - Vortriige in Laibach") pod tem naslovom pr>imša „Laib. Z itung" od 2G. t. m. dolgo reklamo za nekega potovalnega učitelja Muderju. Kdor ve, kake krasne predstave da jo uprizarjala „Urania", na Dunajski razstavi in preje j žo v mnogih tujih velikih mestih, ta pričakuje i nekaj izvai.reduega od gt>sp. Jurja Miila-rja. Če je i je prečita) vel.ko notico „Laib. Žige.-, ee mora v I Hvojeni domuH.anju fitttiti ia podkrepljenega^ ZlasM, ker je citirana ceio ocena nekega protenorja, kipeče hvale polna. Ravno tako reklamo je zbijal guspcd Miiiier tudi v Gradcu in dosegel razprodane podstave in — hvaležno publ ko. To je pa b bogatih, ki j zavzemljo v bankah in na borzah odlična mesta, j Rothaohtlda imetje se ceni na več md,ard. Poleg I njega moramo imenovati ša Heineja, Foulda Dr y j fusa, Sobnapperja, Hi»ša, Krlanserja, Kdnigsv/aterji, Camonda, Ephrnsmja, II berja, nunzburga itd. Vsi ti delajo tudi \ehke kupčije v inozemstva, celo v Rusiji m v Južui Ameriki. Rjtliseb.il 1 je na Francoskem najbog*t-jši posestnik zemljišč in vinogradov. Vsa njegova zemlja meri nad 180 000 ha. V Parizu samem je največ his njegovih O-tt.alih 2 do 300 izrael-kih druŠin, ki so tndi zelo b gate, se peča z večine z cbrtnmi podjetji vsake vrste, tudi s knjigotržtvom in tiskom. Kupčija z dijamanti, s starimi ali novimi umetninami je skoraj vsa v židovskih rokah. 3 do 400 Židov je Častnikov in uradnikov, mnogo je zdravnikov, zemljemercew, profesorjev, pisateljev, glasbenikov, gledaliških igralcev. Od omenjenih 5 do 000 najoogatejsih židovskih družin jih j« prav malo, kat«-re ne bi imele v ro-dovini kriatljaoov. Štiri ali pet žensk iz Rotbschil-dove družine je krščenih in so o.nožene s krishjam. V najmanj tridesetih ali štiridesetih rodovmah so vse hčere krščene in omoiens s kristjani. Več bogatih rodovin se je popolnoma pokristijanilo. Francosko plemstvo in imenitnejše meščanstvo je že stopilo v sva^tvo z židovskimi rodovinami. Slično je tudi pri drugih Židih do najrevnejšega. Darila, i I. izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani Občina: Vrhnika 200 gld., Črnomelj 20 gld., Novo mesto 100 gld.. Žlice pri Sv. Vidu 20 gld., Vodiče 20 gld , Metlika 100 gld., Rakek .r>0 gld., Vipava 25 gld , Idrija nO gld., D. M. v Polju 50 gld., Kranj 300 gld, Rudnik 40 gld. Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: „Veseli škrjančki" 10 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 28. novembra. Cesar se je včeraj zjutraj vrnil iz Eudimpešte sem in se odpelje v četrtek zjutraj v Wallsee. Dunaj 28. novembra. Ogtrski domobranski minister baron Fejervarv proglaša go-; vorico, da je svojo znano izjavo v egerskem I državnem zboru storil vsled pritiska od zgoraj, 1 kot popolnoma neosnovano. Dunaj 28. novembra. Včeraj zjutraj se je na raznih mestih tako v Kirchbergu, v Kirchwaogu ob Severniku primeril precej močan potres. Praga 28. novembra. Nemška dijaška .Lesehalle" je včeraj praznovala svoj jubilej, na kateri je prišlo jako mnogo buršev iz Nemčije, kateri so si dovolili predrzne provokacije. Zlasti na komersu so se primerile čudne reči. Mej govorom zastopnika berolinskih buršev so dijaki kričali: „Heil Alldeutschl&nd", vsled »'esar je vladni zastopnik — zagrozil z razpustom. Slavnostni govor je imel Funke, ki je zdai na stara leta postal še — pangerman. Zatrjeval je, da N^mci ne pozabijo, da so po -jeziku, po zgodovini in po kulturi z brati v Nemčiji jedini, dasi se je i« 36 državic ustanovila jedna velika Nemčija, v kateri ni Avstrije, ter potem deklumoval, dd Nemci nimajo 32, ne 20, ne 24 postulatev, nego da zahtevajo Bamo svoje pravo Policiiski komisar je Funkeju moral dvakrat poseči v govor, ker se je preveč z%letel v pHi:gtriuanske;n smislu. Mej sviranjom avstrijske Mmne s> dijaki začtli prepevati — „Deut^ch-)and nber čtlbs". Policijski komisar je vsled te impertioentne demonstracije komers razpustil, a ni dal i/praznit; dvorane po policiji, k-rso se dijaki izgovarjali, da so demonstrovali tovariši iz Nemčija, ki niso vedeli, da so s prepevanjem „Deutschland iiber Alles" uprizorili demonstracijo, Postopanje nemških bnrŠev na s'ovanski tleh se smatra za skrajno predrzno provokacijo, poseboo pa se je čuditi postopanju vladnih organov. Povodom shoda časnikarjev je slada Nse drugačne postopala, sicer pa je g'of Thuu svoj čas v nWiener Abetid post" iaz^l&Fil komunike, v katerem je političnim agentom iz Nemčije grozil z s dgonoin, na kur pa se je sedaj p poJnonaa pozabilo. Prag- so šli demoustrantje v Toplice, kjer sa zopet rogov.lili s prtiigermanst.om. Trst 28 novembra. Jug je včeraj p**o u/.roči' v mi sf u poTodenf, kakršne že vfliko let ni bilo. 31 rje se ]e vlilo p.i ulicah in je » stalo ponekod do 1 m visoko Muo^o klet;j in I skladišč je bilo preplavi.enih. Šiv da je velika. Tram-ajski promet se je moral ustaviti. Cesta v Mira mar se je na jedne m kraju udrla. Rek*i 28. novembra. R čica narašča rapidno. Mina Lena z in Bavič sta že preplavljena, papirnica je v veliki nevarnost;, ker so vsi k*nali mej papirnic) in Bičičevim mlinom samašeni. Redarji in gasilci so bili vso noč ni straži. Danes je morje mirnejše. Gradec 28. novembra. Tod vodstvom barona U kitanskega stoječa kmetska stranka je iriula včeraj shod, na katerem se je izrekla za ustanovitev jedne velike nemške stranke ter za preprečenje parlamentne rešitve ingodbe, če trebi i obstmkcijo. Na shodu so posebno obtro napadali nemško kat ljudsko stranko. Gradec 28. novembra. Na pokopališčih pri Sv Lenartu m pii Sv. Tetru, kjer sta poki pani žrtvi lanskih noremberških izgredov so včeraj s cijalni demokratje priredili malo demonstracijo. Položil< so s primernimi govori vence na groba. Inomost 28. novembra. Tukajšni nacijo« nalci so vCtraj priredili paug^rmansko demonstracijo v obliki B.smarckove sl»vnosti, na kateri se je posebno viharno pritrjevalo klicem „Proč od ltima^. Slavnost se je zaključila z „Wacht am Khein". Marodno-go8podiir8k9 stvan — C kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovinski in obrtniški zbornici, da se boste vršili javni licitaciji za dobavo 1000 platnenih vreč za žito in 1000 platnenih posod za napajanje konj dna 30. novembra t. 1. ob 10. uri dopoluiue in za dobavo 200 rogov za pehoto in 150 kavaleri;skih trompet, dne IG. decembra t. 1. ob 10. uri dopo-ludne v poslopji kr. romunskega ministerstva (in-tendančni oddelek). Podrobnosti se lahko upogledajo vsak torek in vsako soboto od 9. do 12. ure do-poludne pri imenovanem miniateratvu. — Kakor poroča c kr. trgovinsko ministerstvo trgovski in obrtniški zbornici, objavila je .Gaceta de Madrid" dne 18. novembra kraljevski dekret z dne 17. novembra t. I., s katerim se potrjuje zvezek s pogoji za neko še ne določeno ponudbeno razpravo v avrho dobiva decimalnih tehtnic (vasculas) za carinske urade španskega polotoka in balearskih otokov. 6t*v. 29. Oižilno iMaMičt i Uubliinl. dt.Pr.«9i. V torek, dne 20. novembra Gostovanje hrv. umetnico gospe L jarke pl Šramovs. Kako se krote ženske. Veseloigra v B dejanjih. Spisal \VilIian Shakespeare. Poslovenil Režiser g. Itndolf Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri. ZaJetek ob '/»*• nr'« 'Konec ob 10. ori. Pri predstavi sodclnje orkester v. in kr. pešpolka St. 27, Prihodnja predstava bo v petek, dn6 B< decembra. Umrli so ▼ ttjnoljanl: Dne 24. novembra: Terezija Klopfar, krčmarjeva hči. 3 mes. Poljanska resta St. 1.1, črevesni katar. Dne 25. novembra: Cecilija Dranič, nžitninskega z.'kupa nradnikova vdova, 8f» let., Marijo Terezijo cesta štev. 5, o _S5 _ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. I* 6 5 čl 3 Vetrovi Nebo lili j ^e 2«. S+. 7.vefter 72f» 7 90 sr. jzah. I dež 27. 7. rjutrni 721 0 12 1 moč. jznh. dež 24 9 • 2. dodoI 784 l 130 p. m. jzah. pol obl. n 28. • 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. t. r>-f> 729-0 729 0 10 o 72 123 Br. jzah si. svzh. si jzah. oblačno dež del. jasno 90 Srednja temperatura sobote in nedelje 100° in 1W, 8 7' in 1 •>' nad normalom. H)ULXX£^j£33s:© borze dn« 28. novembra 1898 Bknpni državni dolg v aotab..... 101 *3d 20 kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 « — n Avstrijska zlata renta . , . . . . . 119 Avstrijska kronska renta 4°...... 101 Ogerska zlata renta 4"/,....... 119 Ogeraka kronska renta 4 ..... 97 Avstro-ogerske bančne delnice .... 909 Kreditne delnice......... 359 London vista........... 120 Nemški dri. bankovci za 100 mark ... 58 90 mark............ 11 80 frankov........... 9 Italijanski bankovci.....: . . 44 C. kr. cekini........... 5 95 45 7* 30 45 95 79 55' 68»/, . «9 ■V Za jubilejno razsvitljavo priporočajo se stearinove sveče ■ il o venskimi napisi po 30, 33, 35 in 38 kr. zavitek pri M Fakič-u, Pogac'arjf-v (sadni) trg; V. K. Rohr-mann-u (Strzelba), Sv. ivtra cesta in Frano Jančar-jli, Sv Jakoba trg. (I8i0— 1) Koncipijenta začetnika vzprejmem takoj ali po novem letu. (i8C6-2j Dr- Papež. Čopi sazastave CFahnenquasten) (1842—2j se dobivajo v trgovini J. S. BENEDIKT. Gospodske ulice št. 3, I. nadstr. Govoriti se more od 11. —12. in od 1—2. nre in se tudi vzpr^fmajo učenci in poučuje vsak dan do 9. ure zvečer. Fosebni tečaji za dijake, otroke in odrasle (začetnike). Vadbeni tečaji za izurj ene in zasobni pouk. Za posebni tečaj ob sobotih in nedeljah od 8\1.—3/48 ure zvečer, ki «e začne v kratkem, se UJ6e še nekaj distmguiranih parov cdraeilh začetnikov. (1847—1) Kotar na deželi lice stalnega uradnika z lepo pisavo Pevci imajo prednost. — Naslov pri upravniAtvn „S'.ov. Naroda". (1841—2) Za jubilejsko razsvetljavo oddajata (1828—3) steaiiiLske sveče prve kakovosti in najvišje svetlobe po originalni tovarniški cent Kavčič & Lilleg Prodajo svojega nadaljujem v hiši slašćićarije g. Kirbischa na Kongresnem trgu vhod na gleiluliški stolbi (poleg „Tonhallo") in prodajam zaradi znanih okolfiftin po jako nizkih cenah in za vsako ceno. (1836—•) Franc Siampfl. Za razsvetljavo povodom vladarskega jubileja Nj Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 1. decembra t. 1. imam na razpolaganje z belim, čistim lojem napolnena stekla čaii-e). ki gore po Štiri ure, kuuiml po 5 kr. proti svoje Časni vrnitvi chsic; za vsako ubito Cnšico zaračuna se posebej po 3\, kr. (1840 - 2) §)?Za&<>o iDcScvc c, finančni fionceptni pza&tifiant čTcnčifici 3)cScvc ^ Shtfafi . pc iz cz na. Hgaa=C . <1848) Jdlu Gfjct- na. cFCa tnnifi. priporoma Narodna "Tiskarna. .ar. .v. *Wt* •M* *JK* ♦!»* *1K< »m* *ŠS* *»v ♦av *jK? *av > zaloga igrač in galanterijskega blaga Ljubljana, Prešernova ulice št. 10—14 po&ilja za cesarsko jubilejsko slavnost po poStnem povzetju brez »troskov avctilnlc, kJ gore & do O tir, cciiji 8 gl«l. AW it it ti 11 it tt ti ii * 11 (1812—1) Brez držal 1 gld. cenej Si. Izber mnogovrstnih daril za Miklavža in Božič. 4 •4a ■H« aaajj^jaajaaajajaaaa^ V:> •^t g fjt U. .W X ^. .'. U. i. X 4. «k m nt «• «j* «• tem l[dano podpisani javljamo, da se nahaja mesnica tv*t& J van J-agrer od dne 30. i. m. v novosezidani palači meščansko-bolniškega zaklada $a vodo e^r- in se k nada/jnemu mnogobrojnemu obisku uljudno priporočamo. Velaštovan/em Jvcrn Jagrrovi dediči. (184«—1) -4$ . ■'• . . . . •>» * • aX» «><» « • «X* »rin *X* f r T 1* T T T T T T "** T *" «•» »V. ... . . ./« «<• •-"» « % t r t ■♦* t ^ *^ t *<• t ' f * t ^ Izdajatelj in odgovorni urednik: J o «i p N o 11 j LHHtuina i m tisk .NarodriH Tiskarne". D4+2:+.++^^ 235957953