cß ,A- --fl : Zijl&OCV-lft■?!-$■&& yt&UiäZvV / ■Xa,‘t&'kk ’ $ ■ v, Tekom leta 1924 so srbski demokrat je pod vodstvom f.jubomira Davidoviča zapustili fronto trdega centralizma, ki se v praksi javlja in deluje kot velesrbski hegemonizem (nadvladstvo), ter so se pridružili zastop- j mikom hrvatskoga in slovenskega naroda v borbi za j načelo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ter za reorganizacijo naše države na temelju te vodilne misli. Ta blok sporazuma, kojemu je ljudstvo [tri volitvah 8. februarja 1925 dalo večino glasov ter s tem apro-jbacijo (potrdilo) za njegove politične intencije (težnje) je po dosedanjem razvoju naših notranje-političnih raz mer riajprisjvavnejša konstelacija, ki more voditi do «uresničenja ideje sporazuma. Né rečem: edina konstelacija. Kot poznavalcu politične "zgodovine mi ne neznano, da so organizacijske oblike društvenih in državnih tvofb skoro povsod produkti kompromisov ter da so politične stranke, ki bi bile absolutno intrans igentne (nespravljive), prav za-prav le izjema. Po mojem mišljenju se je pri nas edinole samostaln o-demokratska stranka, ki se je pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča deklarirala kot fanatična nasprotnica sporazuma, popolnoma diskvalificirala (onesposobila) za uresničenje ideje sporazuma. S. Ali je obstoj bloka sporazuma vsled nastopa Pavla Radiča ogrožen? Ako je, zakaj? Nastop Pavla Radiča ne more že iz tega razloga po-tnenjati nevarnost za blok sporazuma, ker je bil ves njegov govor dne 27. marca samo velik plaidoyer (obrambni govor) za idejo sporazuma. Živahno odobravanje, ki ga je ta govor našel pri srbskih demokratih, Jtc potrjuje. Na hrvatski in slovenski strani je zadovoljstvo bilo dosti manjše, ker se je Pavel Radič v svojih izvajanjih odpovedal dosedanjemu strankinemu programu, na kojega mesto pa ni mogel postaviti nič pozitivnega. Posledica je bila, da je v svojem govoru sicer močno pov-darii to, kar je Srbom, Hrvatom in Slovencem skupno, ca posebne, docela utemeljene zahteve Slovencev in Hrvatov pa ni imel dovolj besed. Da je opozicija Radičev govor prav ocenila, doka-ssuje odmev, ki ga je ta govor našel v taboru centralistov. V taboru samostalnih demokratov je nastal velik Krik porogljive veselosti nad brezpogojno kapitulacij d hrvatskih poslancev, katero je treba staviti na račun železne pesti centralizma. Pametnejši radikali so umerili svojo radost ter so s ponudbo Pavla Radiča postopali dilatorično (odložilno) postavljajoč —1 kajpada ne v •poetični obliki — to le zahtevo: »Ihr aber soll’t es mit der Tat bewähren, Ob schön Reden schönes Tun gebären.« Torej čas poskušnje, nekak noviciat za stranko g. Radiča. Da je s tem nekoliko ogrožena akcija za sporazum, o tem se ne more dvomiti. 3. Ali smatrate, gospod poslanec, kombinacijo RR. kot močno in kot ovirao uresničenje ideje sporazuma? Odgovor na to vprašanje je deloma že obsežen v tem, kar sem ravno prej rekel. V ostalem pa spominjam na znano načelo: »Qui bene disiinguit, bene docet, (kdor dobro razlikuje, dobro pođučuje).« Ako bi kombinacija RR. (radikali in Radičeva stranka) nastala iz oportunističnih motivov — pri Radičevcih iz ozira na usodo strankinih voditeljev, ki so v ječi, in v svrho verifikacije vseh mandatov stranke, ki so že podvrženi anketi (preiskavi) —, kar se nikakor ne more smatrati kot absolutno nemogoče, bi se smelo soditi, da je to za. uresničenje idej sporazuma bolj ovirno nego pospeševalno. Ako pa bi omenovana kombinacija nastala na pro-gramatični osnovi, bi omenjena nevarnost bila odstranjena, ker bi poslanci Radičeve stranke za realiza- so še na dnevnem redu, so potisnjena daleč v ozadje m bodo čakala na svojo rešitev še. po sestanku narodne skupščine ali pa še dalje. Beograjska »Pravda« piše med drugim, da je Pašič odklonil misel na koncentracijsko vlado, na drugi strani pa hoče s svojo staro metodo pritiskanja in utrujevanja od Radičevcev še iztisniti vse mogoče koncesije. Na ta način se je začel nov boj; med Bašičem in Radičem in nova politična igra, v kateri Pašič noče še izigrati svojega zadnjega aduta, drži pa čvrsto vse politične postojanke. Sedaj se bo pokazalo, ali hoče Radič udariti zadnjikrat ali pa se pritajiti, kakor da je popolnoma premagan. Novi boj pa je samo igra dveh strank, in vprašanje je, če bo imela država od tega kakšno korist. Radikali in Radičevci. Po izjavah iz vodilnih krogov Radičeve stranke so se .razgovori medt. Pašičem in .Pavle Radičem vodili na sledeči podlagi: Da se sestavi koncentracijska vlada kot predhodna vlada, da se preneha z nasilji in vpostavi zakonito stanje, .nadalje naj bi se sprejeli najnujnejši zakoni potem bi pa sledile volitve. Pavle Radič je izjavil, da je o svojih korakih obvestil gospoda Davidoviča kot predstavnika biotica narodnega sporazuma. Hotel je obvestiti politične vesti. Stjepan Radič o zadnjih dogodkih v parlamentu. Urednik splitskega lista »Nova Doba« je obiskal v soboto Stjepana- Radiča v zaporu ter se z njim razgovar-jal v prisotnosti preiskovalnega sodnika dr. Körblerja in Pavla Radiča. Stjepan Radič je naročil uredniku, naj sporoči Dalmaciji njegove najlepše pozdrave, o položaju se je pa v glavnem izjavil takole: »Povejte vsem, da vse to, kar se je dogodilo, ni taktika, ampak politika. To ni kako varanje, ampak iskrena želja po sporazumu. Radi tega popolnoma odobravam vse, kar se je dogodilo.« — Radič je še s posebnim povdarkom dodal: Vi me razumete! — ter je potem napeljal pogovor na razmere v Daijflaci ji. Parlamentarna anketa za verifikacijo mandatov Radičeve stranke. Kakor znano, so bili ob priliki verifikacije verificirani mandati zajedručarjev in novih HRSS poslancev, drugi mandati Radičeve stranke pa so bili izročeni v pretres posebni parlamentarni anketi. Ta Skupščinska anketa še do. danes ni pričela z delom in ni zbrala proti neverificiranim mandatom prav nobenega materijala. V političnih krogih se trdi, da ta anketa sploh ne bo pričela z delom, doklej ne bo znana končnoveljavna odločitev glavnega odbora Radičeve stranke. Ako bo ta odbor sprejel govor Pavla Radiča, potem se anketa sploh ne bo bavila s preiskavo glede neverificiranih mandatov, ampak bedo ti vsi brez posvetovanja o njihovi veljavnosti potrjeni in priznani. Radikali in frankovci. Beograjske »Novosti« poročajo, da je spravil frankovce skupaj z radikali znani diplomat Spalajkovič. Spalajkovič je priporočil Paši-ču, naj za vsak slučaj pritegne k radikalni stranki frankovce, ki danes na Hrvatskem še sicer nimajo politične veljave, a jo lahko dosežejo. Ker je med frankovci dosti bivših uradnikov, menijo radikali, da bi bilo dobro to uradništvo reaktivirati ter uporabit v upravni službi mesto ljudi, ki so jih nastavljali samostojni demokrati. Frankovci v upravni službi bi delovali pomirljivo in pri tem tudi širili radikalno stranko. Ker Radičevci nimajo svojega uradniškega kadra, mislijo radikali, da bo vsem ustreženo, če frankovci, zasedejo uradna mesta. cijo programa sporazuma nujno potrebovali pomoč m sodelovanje sovjih dosedanjih zaveznikov v bloku sporazuma. Brez njih bi bili premoči radikalov izročeni na milost in nemilost. 4. Kakšen pomen pripisujete, gospod poslanec, obisku Radiča pri ministrskem predsedniku Pašiču? Obisk poslanca Radiča pri ministrskem predsedniku Pašiču je po lastni izpovedi obiskovalca bil namenjen protestu proti neprestanemu šikaniranju (nagajanju) njegove stranke, njenih voditeljev in pristašev, od strani državnih vlasti. Ali je preko tega bilo govora o kakšnih strankinih ofertili (ponudbah), za koalicijske tvorbe, o tem javnost ni bila obveščena, ne od g. Radiča, ne od g. Paši%t. V tem slučaju pa sem mišljenja, da bi se Schillerjeva beseda: »Was er weise •verschweigt, zeigt nur der Meister des • Stils,® ne dala uporabiti za g. Pavla Radiča. Bolj bi bila umestna in primerna za g. Pašiča, starega mojstra politike. potovala iz Beograda. Po izjavi g. P. Radiča stoji HS& vdeno v stiku z blokom narodnega sporazuma in ne želi začeti nobene akcije brez sporazuma z blokom. Izjavil je, da bo tudi vse bodoče delo BSS vodeno v skladu z bldkonr narodnega sporazuma in demokracije. Iz pisave glavnega radikulskecp glasila »Samouprave« je razvidno, da hočejo radikali na vsak način Radičevce odtrgati od bloka narodnega sporazuma in če bi bilo treba tudi od' hrvatskih zajedničarjev. Po radi-kalskih listih se mnogo piše, da hrvatski narod odobrava preokret Radičeve stranke, poleg tega se pa previdno in dobro premišljeno ščuje proti voditeljem Hrvatske zajednice. S tem je začel že Spalajkovič, 'ki je s pohvalo. Pavle Radiča in dr. Superine zvezal grajo dr. Trumbičai». Samostojni demokrati imajo velik strah pred bodočnostjo, a za sedaj nimajo drugega posla kot zaklinjanje in svarjenje radikalov pred neiskrenostjo Radičevcev. Po svojih listih iznašajo neresnične vesti, kako posamezni hrvatsici poslanci po vaseh še vedno agitirajo s starimi gesli ter označujejo svoj preokret kot taktično sredstvo, ali kot navadno prevaro. Radikali se za veliko vnemo svojih vladnih zaveznikov ne zmenijo in na tem, kar ho končno Pašič ukrenil, gotovo ne 'bo niti. trohice priznanja m zahvale z® samostojne demokrate. Mala antanta. Kot dnevni red sestanka Male antante se je najprej označevalo vprašanje priznanja Rusije, vstop Poljske v Malo antanto in pa vprašanje donavske državne zveze. Govorilo se je tudi o želji Grčije po sprejemu v Malo antanto ter se je konferenca na maj baje samo radi tega odgodila, da se proučijo neki grški predlogi. Te dni je pa priobčil beograjski »Trgovinski glasnik« o konferenci Male antante brzojav iz Bukarešte, ki pravi, 'da bo na sestanku naš vojni minister predložil obširno in zanimivo poročilo'o vojaških pro-» blemih, ki se tičejo Male antante. V tem poročilu bot posvečena posebna pozornost bolgarskim vojnim pri--pravam. — Kakor se je opazilo, je Bolgarska zopet pričela uvajati stalni kader, kar je proti mirovni pogodbi. List naglasa dalje v svoji brzojavki, da ostane Mala antanta pri svoji dosedanji politiki na prani sovjetski Rusiji in da bo imel vsak član Male antante napram. Ru siji popolnoma nevezane roke. Brzojavka naglasa dalje, da je zelo važen problem Male antante Madžarska in njena gospodarska obnova. Mala antanta je pripravljena podpirati gospodarski razvoj Madžarske, ne pa-, njenih vojaških ciljev, katerim se še ni odrekla. Sestanek Male antante se vrši v Bukarešti in ne v Sinaji, kakor se je prvotno poročalo. Invalidnega zakona menda sploh ne bomo doživeli. Skozi dobo 6 let se pri nas neprestano govori in piše o invalidnem zakonu. Doslej se je še vsaka vlada ukvarjala vsaj na videz s tem zakonom. Vsi mogoči načrti tega zakona so že romali skozi roke raznih strokovnjakov, zakon je že bil pod Davidovičevo vlado čisto pripravljen za potrditev od strani skupščine in celo podpisan od kralja, a sedaj javlja Pašič—Pr.bičevičeva vlada, da izdelujejo invalidni zakon razni strokovnjaki s pomočjo komisije za invalide v ministrstvu za socialna politiko. Ako človek zasleduje porod našega invalidskega zakona, potem mora priznati, da bo ta zakon najbrž sprejet in uzakonjen od naše narodne skupščine tedaj, ki bodo že vsi vojni invalidi pod grudo! Širite „Našo Stražo“! Politika praznikovania. tudi g. Korošca in g. Spaho, ki pa sta med tem že od- Po svetu. Značilna sodba o Hindenburgovi kandidaturi. Visok in vpliven nemški politik je podal te dni o Hinden-borgovi kandidaturi tole značilno sodbo: Postavitev Hindenburga kandidatom za predsedniško mesto, ko se Je sam prvotno branil, je zločin nad 78 letnim starcem. Njegovo dosedanje mirno povojno življenje ga je obvarovalo pred usodo Ludendorffa, in mu je osiguralo spoštovanje nemškega naroda daleč preko mej nacijo-nalistov, ki ga smatrajo v tem volilnem boju za predsedniško mesto kot svojo dedščino. Hindenburgova kandidatura je za njega samega osebno velika izguba: ali. bo v tem boju podlegel, potem se ga je po nepotrebnem potegnilo v strankarski boj in ga oropalo njegove dostojanstvene slave; in po padcu mu bodo obrnili vsi hrbet. Ali pa bo potem Hindenburga dosežen cilj monarhistov in v tem slučaju bo moral on priseči na ustavo, on Hindenburg, ki se čuti v svoji notranjosti še vedno vezanega po prisegi naj višjemu vojnemu gospodu Viljemu. Tisoče monarhistov bi v slučaju Hinden-burgove prisege na ustavo reklo: Te prisege on sam ne smatra kot nekaj resnega. Če bi Hindenburg v slučaju izvolitve nastopil predsedniško mesto in bi izbruhnila prva vladna kriza, bi jeji stal nasproti kot popolnoma neizkušen brez pomoči. Ali bi se Hindenburg kot predsednik upal zanikati krivdo Nemčije na svetovni vojni? Ako bi izvedel zahtevano razorožitev, potem bi izgubil pri vseh nemških patrijotih zaupanje. Ako bi razorožitev Nemčije odklonil, potem bo ostalo ozemlje krog Kolina zasedeno. Ali bi se Hindenburg mogel odreči Alzaciji in Loteringiji? Ostaneta mu dve možnosti: ali razbije vse, kar so dosedanje nemške vlade ustvarile za zopetno povzdigo Nemčije, ali pa bi sam uničil o sebi glas, da je junak po vzgledu Bismarcka. Kdor dviga vojaškega poveljnika na najvišje mesto, ta pripogiba kolena pred vojno, ki je nemškemu narodu utisnila nezasluženi žig. Staremu Hindenburgu kličem: Tvoji prijatelji te hočejo na večer življenja speljati v novo vojno v vojno proti — lastnemu ljudstvu! Sestava nove belgijske vlade. Mandat za sestavo nove belgijske vlade je dobil Vandervelde. Poskušal bo sestaviti koalicijsko vlado, če mu ne bo socia Idem okat-sika stranka zabranila, da sprejme ministrsko predsed-ništvo. Če Vandervelde mandat odkloni, bo poverjena sestava vlade kaki izvenstrankarski osebi. Kot ministrski predsednik se v tem slučaju imenuje bivši predsednik parlamenta Brunet. Demisija francoske vlade. Dne 10. t. m. je doživela j Herriotova vlada v senatu zopet poraz. Senat je razpravljal o zavoženi finančni politiki in izrekel z veči- j no 156 glasov vladi ostro grajo. Takoj po glasovanju v ! senatu je podal ministrski predsednik Herriot demisijo. ! Novi naslednik Herriota. Napake v notranji politiki, zlasti v finančnem in kulturnem pogledu, So po- j vzročile padec dosedanje francoske vlade. Z nepotreb- ' nini kulturnim bojem, z napadi na Vatikan, je Herriot ! samo olajšal boj opoziciji proti svoji vladi. Opozicija, ■ ki je že dolgo čakala, da si odkrije vlada ranljivo točko, je takoj porabila priliko, ko je Herriot ukinil po- j slaništvo pri Vatikanu; to je vladne pozicije znatno ■ oslabilo, popolnoma pa ji je izpodbilo tla vprašanje sa~ j Mali svef naših očetov. Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. Nekoliko uvoda o poz-orišču in pisatelju. Če se iz Gornje Italije iz Milana peljemo proti severa, imamo pred seboj t. zv. Luganske Alpe s tremi jezeri: Lago di Como (je na vzhodu), Lago Maggiore (na zapadu teh Alp), v sredi med njima je pa Lago Lugano. Lugansko jezero, na. čigar bregovih se vrši naš roman. To jezero ni tako pregledno, kakor n. pr. Blejsko, ampak se na treh krajih daleč zajeda med gorovje. Na severni obali stoji mestece Cressogno, v. njega bližini (ob jezeru), vila stare grajščakinje (markize) Uršule Maironi, skope vdove, kjer se odigrava velik del dejanja. Ne daleč od Cressogna se nahaja Castello in Valsolda, tudi važno mestece v naši povesti. Manjši kraji ob severni obali so še: Albogasio, Ca-sarico, Oria, Furia, Caravina, S. Mametta . . ., ki igrajo večjo ali manjšo vlogo v romanu. Jezero slovi zaradi milega podnebja in je sedaj priljubljeno letovišče. Največji kraj je Lugano (zapadno od Cressogna), ki pa nima z našim romanom nič opraviti, čez jezero gre meja med Italijo in Svieo. Lugano je v Švici. (Med svetovno vojno so poročila o bitkah Z Italijo prihajala v Avstrijo največ iz Lugana. Slovenci so o tistih poročilih trdili, da so bila iz-večine zlagana ali kakor so rekli — zlugana.) V kateri čas nas vodi naš roman? V 1. 1851., tri leta po viharnem letu 1848. Nad vsemi tistimi kraji, t. je. nad vso Gornjo Italijo, Lombardijo (razen Piemonta s Turinom) je vladala bivša Avstrija s svojim absolutizmom in nemškim centralizmom. Italijani v onih krajih so bili leta 1848 upali, da bodo rešeni avstrijskega jarma, toda za enkrat še ni bilo nič. In tako vidimo, da se osebe, ki v romanu nastopajo^ dele v dve stranki: ena (aristokrati, nekateri uradniki, tudi nekaj duhovščine) drži z Avstrijo, druga (mlajši), domoljubi, drže z Italijo in gledajo čez mejo v Piemont, v Turin, kjer je bila takrat prestolica vladarske rodbine Savojske. To je politično ozadje romana. V ospredju pa stoji zgodba mladega Franja Maironi, vnuka Uršulinega. Ker je zgodba par ljudi nekaj majhnega na pram zgodovini celega naroda, zato jo pisatelj imenuje »mali svet« ali »malo življenje«, in ker so bile tiste osebe’ leta 1896, ko je roman prišel na sve- S0000SSS0! □IODIO sa®®®®® V petek, 17. aprila L 1. zvečer ob pol osmih bo v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru koroški večer, ki ga priredi kot svoj III. prosvetni večer Prosvetna zveza v Mariboru. Predava profesor dr. K. Capuder iz Ljubljane. Krasne skioptične slike, koroške narodne pesmi, glasbene točke! ■ B a ■ ® ■ ■ ■ s ®l nacije francoskih financ. Že dolgo časa stoji Francija financijdno zelo slabo; boriti se mora zlasti za ravnotežje v proračunu, ker ima ogromne izdatke, dohodki pa niso z njimi v nikakem skladu. Bivše vlade so si pomagale z inflacijo, katero je na skrivaj pričela francoska državna 'banka. Ko je Herriot skušal inflacijo zavreti z novimi davki ter obtežiti industrijo in trgovino, je napel francoski kapital, ki 'ima v opoziciji dobrega zaščitnika, vse sile in posrečilo se mu je Herriola prisiliti k demisiji. Kot njegov naslednik se-sedaj imenuje ab Briand ali pa Painleve. Briand je že dolgo znan, 'kot »človek bodočnosti«, ker se je še skoro pri demisiji vsake povojne vlade Imenoval kot njen naslednik Briand! je republikanski socialist in bo moral vlado sestaviti zopet iz vrst sedanje vladne koalicije. Poleg radikalov in republikanskih socialistov bi vstopili v vlado tudi člani Loucherjeve grupe. Na ta način bi se Briand pomiril 's senatom, ki je bil dosedaj1 v boju proti Herri-otu tako neizprosen. Ristati bi moral na nov finančni program, dasi bi morala vlada na vsak način obdržati zvišanje davkov, ker drugače ne doseže ravnotežja v proračunu. Versko vprašanje bo morala bodoča vlada na vsak način pustiti na miru. Briand' je svojca s kot ministrski predsednik sam upostavil poslaništvo pri Vatikanu, zavedajoč se nevarnosti kulturnega boja. — Briand ni klerikalec, toda njegov argument je bik da predstavlja Vatikan silo. pred katero se ni mogoče izolirati in zato se je tidal. Tudi sedaj je vedno nasprotoval Herriotovim kultumobojnim načrtom' in nedavno je s svojim govorom o vatikanskem poslaništvu izzval v parlamentu pravo senzacijo. — Kriza bo v Franciji sigurno kmalu rešena, kajti če bodo nasprotovali Bri-andu socijalisti, pride na: vrsto Painleve, ki ho sestavil magari samo začasno vlado. Volitve v sov jetski Rusiji. Dne 7. t. m. so se vršile v Rusiji volitve v moskovske sovjete. Izvoljenih je 2554 komunistov in 1308 nadstrankarskih delegatov. Med izvoljenimi je 933 žen. V starem sovjetu je bilo nadstrankarskih delegatov samo 42 odstotkov, sedaj pa so na-raštli že na 34 odstotkov.: Iver število organiziranih komunistov vedno bolj nazaduje, bodo kmalu dobili tudi nekomunisti v sovjetih več vpliva, nego so ga imeli dosedaj. ! Železniška nesreča pri Barceloni. Na želzniški progi med Barcelono in Lorio v Španiji se je dogodila strahovita železniška nesreča. Pri vlaku, ki je vozil na progi s hitrostjo 110 km, so odpovedale zavore, ko je drvel po strmini, Vsled vebkanske hitrosti so tračnice popustile in celokupni vlak se je prevalil v globok jarek. Učinek katastrofe je bil strahovit. Vsi vagoni so se razbili kameli. Pod razbitimi vagoni je obležalo 26 mrtvih 'potnikov, 125 pa je bilo težko ranjenih. Večina mrtvecev je 1 zgorela. Vulkanski izbruhi v Mehiki. V okolici mesta Sombreta so začeli bruhati vulkani. Mesto šteje 10.000 prebivalcev. Vulkanski izbruh je mesto popolnoma uničil. Vulkani »o iz žrela metali kamenje in po hribu proti mestu se je valil mogočen tok lave. Ob izbruhu katastrofe je nastala v mestu velika panika. Hiše so postale mahoma žrtev silovitega požarja. V nekaj urah je postalo mesto popolna razvalina. Niti ena hiša ni ostala nepoškodovana. Sto in sto ljudi je lava zagrebla, drugi so našli smrt v silovitem požaru. Natančno število človeških žrtev ni znano. Tolika je gotovo, da se je od 10.800 prebivalcev rešilo le nekaj sto in še M so težko ranjeni. Ko je delovanje vulkanov nekoliko ponehalo, se je pričela rešila akcija iz bližnjih mest Duranga in Zacatekasa. Mesto, je bilo ustanovljeno leta 1570 in leži 2500 m nad morjem ob vznožju srebra bogate gore Cero-I sa. Mesto je popolnoma uničeno. Dnevne novice. Doslednost, ki je vredna samo dr. Plivka! Smo že beležili v našem listu, kako je dokazal g. Pivko že koj pri prvih nastopih v skupščini svojo nedoslednost s tem, ko je z ovaduštvom in že davno od staroliberalcev obglodano farovško gonjo nastopal proti verifikaciji šta-jer,skih SLS mandatov, a je pozneje v plenumu parlamenta glasoval — za! Druga — Pivka vredna nedoslednost je ta, da je v Beogradu za navdušenjem glasoval za dvanajstine ter nova davčna bremena, sedaj' pa sklicuje za belo nedeljo v Žalec protestni shod proti previsokemu — novemu obdavčenju slovenskih davkoplačevalcev. To je ravno ona, poleg nasilja najogabnej-ša policajdemokratska politika, da so v Beogradu iz klečeplaznosti predi Bašičem za popolno izmozgavanjc Slovenije, doma bi se pa radi kazali pred' javnostjo kot bojevniki proti temu, kar so ji naložili s svojim glasovanjem že oncmoglnenm slovenskemu davkoplačevalcu. Dr. Pivku je kol profesorju verjela njegovo earzansko laži junaštvo in delo za Jugoslavijo med Italijani samo’1 naivna šolska mladež* a njegovo glasovanje za novo davčno obremenitev vseh slojev v Sloveniji in njegov nastop proti tem bremenom doma med1 voliici 'bodo naivnosti odrasli Slovenci 'sprejeli malo drugače kakor pa njegovo càrzanstvò! G. Pivko ni več profesor, ko j» lahko farbu i pokorno d ec o z ba jkami, ampak poslanec in je kot lak tudi odgovoren za svoje proti! judsfco delovanje v narodni skupščini. » Radi službene potrebe. Proti koncu velikega tedna je dobil g. profesor Mlakar v Ptuju od prosvetnega ministra dekret, ki mu veleva, da mora takoj: zapustiti ptujsko gimnazijo in oditi odmah iz službene potrebe v Prokuplje (malenkostno mestece s 6 tisoč prebivalci — južno od Niša.) Profesor Mlakar je že tri leta defi- Mm - mmammmmmmmmmmmmmmmmmamammmmmmammaoimmmmmmmmmmmmmmmmmmä \ l j « i i ’ tlo, že zelo stare ali pa že mrtve, jo pisatelj zove »Mali svet naših očetov« (Il piccolo mondo antico). Kdo je bil Antonio Fogazzaro? Rojen je bil dne 25. marca 1842 v Vicenzi (na Beneškem). Njegov oče Mariano Fogazzaro, zelo izobražen mož, je bil italijanski domoljub in je leta 1S48. branil Vicenzo pred Avstrijci; mati pa je pripravljala Obveze za ranjence. Antonio, ki je bil takrat šestleten deček, je dobil iz tistega leta najmočnejše vtise’v svojo mlado dušo, ki jih ni več pozabil. Poleg ljubezni do Italije pa sta oče in mati dečku vcepila v nežnih letih tudi globoko vernost, veselje do prirode, glasbe in lepega slovstva-Prekrasno slika n. pr. v našem romanu prizore iz narave okrog jezera o raznih prilikah, ob viharjih kakor ob lepih solnčnih dnevih. Oče je sam bil kos pesnika. Blagodejen vpliv na dečka je imel tudi stric, duhovnik. Ko je leta 1859, Napoleon lil. Benečane, upajoče, da se združijo s Piemontom, z mirom v Villafranchi prevaral, |e je Mariano Fogazzaro z vso rodbino preselil v Turin, kjer se je mladi Antonio v družbi najboljših mož razvil v ognjevitega domoljuba. Pisateljevati je začel fogazzaro leta 1874, Njegov prvi roman je bil »Malombra«, ki ga je pisal šest let in obelodanil 1881. Zaslovel je potem drugi roman »Daniele Cortis«, v katerem so sodobniki spoznali avtoportret pisateljev. Za romanom, ki ga sedaj prinašamo v prevodu in ga je F. pisal deset let, je leta 1901 spisal »II piccolo: mondo moderno«. Kot člen trilogije je leta 1905 izšel »II Santo« (Svetnik), o katerem se je toliko pisalo. Zadnji njegov roman »Leila« je izšel leta 1910. Dve ideji prevevata njegove spise: ljubezen do domovine in do katoliške vere. To vidimo tudi na glavnem junaku našega romana: zaradi svoje globoke vernosti pride celo navzkriž s svojo ženo, ki je sicer plemenita ženska, a vsled vzgoje v verskem oziru svobodomiselka. Iz vsega pa vidimo, da pisatelj drži s Franjem. Ko je v letih 1880—1890 tudi v Italiji začel pihati duh francoskega naturalista E. Zole, ni šel Fogazzaro za njim, ampak je stopal po stopinjah največjega italijanskega pripovednika Aleksandra Manzoni-ja, ki je bil kot romantik odločen zagovornik katoliškega svetovnega nazora tudi v slovstvu. Za Manzoni-jem je pa vprav Fogazzaro drugi najslavnejši romanopisec Italije in pričujoči roman je njegovo najboljše delo. Antonio Fogazzaro je: umrl dne 7. marca 1911 v svojem roj st ve nem mestu Vicenzi. Škof Bonomelli, njegov ve- liki prijatelj, mu je podelil zadnjo tolažbo sv. vere, katerv 1 je pisatelj tako zelo ljubil. Ob njegovem odru ni žalovala samo Italija. Plemenite ideje njegovih romanov bodo goto- ( , vo še .dolgo dvigala naša srca kvišku k večnim vzorom, < Pripomba. Glede pisave lastnih imen hodimo neko » srednjo pot; mnogo imen smo ohranili kar v prvotni itali obliki, pripominjamo pa, da se it. c pred a, o, m in prej ! soglasniki izgovori kot naš k (Casarico, Carabelli, Cressog* * no, Caravina, monte Caprin ... se torej izgovori kot: Ka-zariko, Kar abeti, Kresonjo itd); gia se izgovori kot dža (Giacomo t. j. Jakob izg. Džakomo). Glavni junak se zove don Franco (izg. Franko) t. j. gospod Franc. PRVI DEL. Prvo poglavje. j Rižoto 2 goba ni i. Mrzel veter je pihal čez jezero, kakor bi hotel' S svojo besnostjo razgnati sive oblake, z vso težo viseč* nad temnimi gorskimi vrhovi. In res ni še deževalo, ko sta gospod in gospa Pasotti prispela z Zgornjega Alk»- : gas La v Casarico. Grmeč so butali valovi ob obrežje, pre- ! meta vali privezane čolne, tuintam so brizgnile bele pene celo na nasprotni 'strmi breg gore Doi. Tam na zapad« pa, na koncu jezera, se je zasvetilo, prvi znak, da bo i veter utihnil in se valovi umirili. Izza temne Mont* Caprine pa se je začelo kaditi od dežja. Gospod Pasotti | v črnem fraku, s svetlim cilindrom na glavi in z debelo 'bambusovo palico v roki, je nemirno stopical nà obrežju goriindoli, se oziral semintja, jezno tolkel s palico ob tla, klical bodarja, ki se nikakor ni hotel prikazati, ter ga zmerjal z oslom» Črna barčiča z rdečimi blazinami, z belo platneno streho, s povprek postavljenim premakljivim sedežem, rabljenim le v paradi, z vesloma, na krmi nataknjenima ■ in prekrižanima, se je borila z valovi, ki so jo preme-' • tavali med dvema velikima barkama, naloženima s premogom in se komaj zibajočima. »Pinčl« je vpil Pasotti, čimdalje bolj razjarjen. »PmČJ«....... ■v.i.tT-.p. yj . pitivpn, ima ženo in otroke, je izboren profesor im njegov edini greh je la, da je pristaš SLS. Kedo je izposloval Mlaikerjevo jpramestfiitev? 'Ptujski policaj demo-fcratje in dr. Pivko. Pivku se je Mlakar zameril radi tega, ker je bil po vladni odločitvi pri zadnjih volitvah Molilni komisar v Pivkovi domači občin, kjer je pričakoval carzanski junak 40 glasov, a jih je dobil samo 14. jSfaprani Mlakarju se je pokazal Pivko v luči pravega carzamca. Ubogi Mlakar je dobil dekret tik pred prazniki, kojih se veseli vsak krščanski družinski oče. Čez dobro 2 meseca hodu velike počitnice in tedaj bi bili lahko Mlakarja premestili iz službene potrebe, a ne seda) pred prazniki malo pred' sklepom šolskega leta in to rad i tega^ da bo maščevanje nad nedolžnim družin-j slum očetom pobarvano prav s pristno policajdemokrat-' »ko maščevalnostjo. Pivko se bo seve skušal oprati kriv-' de. za Mlakarjevo premestitev, a ne bo šlo, ker je kot beli dan vidno, da gre pri Mlakarju samo za maščevanje od strani Žerjavovcev, ki uganjajo vse protizakonitosti I ler nasilja pod] peklensko hudobnim izgovorom: iz službene potrebe. Pivko in njegova družba si naj dobro ! zapomni, da pride tudi za njo enkrat — službena potreba! Mariborska davčna oblast in čudno reševanje rekurzov. Davkoplačevalci, 'ki so proti previsoki dohodnini vložili priziv, dobivajo pozive na oblastvo. Ko pridejo tje, jih wadnika 'gg. À. in D. nagovarjata, naj rekurze umaknejo, j aker itak ne bo nič pomagalo.« Mnogi se dajo tako prego-! voliti. Znani so nam slučaji, da se tako postopa celo z ob-; dačenci, katerim je toča leta 1923 in 1924 ugonobila ve-■ cino pridelkov. Pavšalno se odstranjujejo rekurzi, četudi bi se jih moralo po natančnem študiju ugodno rešiti. Prizadeti so plačali koleke 20, oziroma 25 din. na rekurz in sedaj je še ta denar zavržen. Tako postopanje je proti zakonu. Rekurzi se naj rešujejo pravilno. Nihče nima pravice nagovarjati davkoplačevalce, da umaknejo priziv. Treba bo v tej zadevi informirati finančno delegacijo. Pozor pred ovaduhi! Pred mariborskim sodiščem je j padla te dni že druga kruta obsodba po § 93 Srbskega ka-genskega zakona (razžaljenje veličanstva) na — triletno J ječo. Tokrat je bil obsojen invalid Ludovik Čemelšek iz obče spoštovane 'hiše in rodbine na Pbijski gori. Ob volitvah se je dal zapeljati v neko politično debato in kar je na splošno rekel' o monarhih, je znani izzivač in razgrajač me-I dicinec Peče ovadil tako kot bi bilo izrečeno in mišljeno ! pravici.« T§sk~Tiskarne st. Cirila y Mariboru. Pero Vučkovič, minister prosvete: »Gospodje poslanci ne razumejo načina in vrste poezije. Zato---« »Kaj praviš? Mi, da ne razumemo, mii da ne bi vedeli, kako je bilo res v turških bojih!« — vpijejo poslanci nad ministrom in seja se med vikom in 'krikom zaključi. Na prihodnji seji povzame takole besedo poslanec Labud Petrovič: »Ali ve vlada, da se tu po mestu Matijo neki ljudje brez vsake dlake brk kakor ženske. Naj mi minister pojasni, kaki ljudje so to.« »To sem hotel tudi jaz vprašati«, pravi poslanec Vuko Jankov ter dostavlja: »Jaz sam sem zadnjič zvečer srečal dva taka golobradca: in na sramoto sem iz govorice spoznal, da so to celo naši ljudje. Bratje, ali ste sanjali kedaj o sramoti, da si bodo Črnogorci začeli briti brke do zadnje dlake? Drugi dan sem vprašal učitelja . Živfka in ta mi je povedal, da so golobradci neki glumci ali igralci, ki s svojimi igrami, in šalami narod oci-ganijo za denar. Koliko resnice je na tem, sicer ne vem, pa že radi sramote, da hodijo tako okrog, jih je treba nagnati iz Črne gore.« D j uro Drčemu: »Tudi jaz sem čul, da so glumci veliki potepuhi ter da tisoč Črnogorcev ponorijo s svojo igro, če se spravijo skupaj. Slišal sem, da se ob taki priliki lahko z nožem sunejo v prsa; a jim nič ni. Tak zlodej «e napravi, ko da je poginil pred tvojimi očmi, jutri pa zopet hedi po ulici ter napravi kako novo zgago ali pa hudobijo. Naj se te ljudi nažene iz Črne gore, pa hitro!« i: Novo Grujič: »Sedaj vam pa jaz nekaj povem o teh glumcih.« —- Vse poslane pozorno in Novu prigovarjajo s klici: »Povej no!« Večja partija zemljišča v severni Bosni, v izmeri 10 do 50 hai, se prodaja za ceno 6000 din. do 10.000 dim. za 1 ha po kakovosti. Oziroma se prodajo vse parcele skupno obenem z gospodarskimi poslopji. Pojasnila daje dr. Dioniz Valjavec, kr. javni notar. Zlatar. 168 Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska pietnogokopna družba z o. z. v L j ubij ani, W olf o va ulica št. I—l. 107 Dralbeni oklic. Miha Brenčič veleposestnik v Spuhlji, naznanjam, da sem od g .Do s tala kupil soslifno „Pri zamorcu“ v Ptuj , J j blizu sejmišča. Točim najboljša vina po zmerni ceni. Kg ! njo vodi moja soproga sama. Gostilno sem vabljivo uret 1 ter imam za družbe in sestanke vedno lepe lokale na ij j pol ago. 1 Priporočam s-e za obilen c bisk. Miha Brenčič. BV Brex konkurence ~3to| „SINGER* ŠIVALNI STROJ. Dobro blago je vedno po ceni. === Maribor, Šolska ulica št. 2. Kdor si hoče preskrbeti trpežen klobuk, naj ga kt samo pri Ivanu Bregar», ! Maribor, Gosposka ulica 16, kjer se dobijo močni klobuki najboljših svetovnih tvi po nizkih cenah. — Edenkratni poskus zadostuje. 124 Lastna delavnica za popravila. 5- i Na predlog dedičev po dne 17. decembra 1922 v Hudem Kotu pri Ribnici na 'Pohorju umrlem Filipu Streicher vršila se bo dne 24. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne in naslednje dni na licu mesta v Hudem Kctu prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih zemljišč vi. 8, 13, 17 in 97 zemljiška knjiga Hudi. Kot (Rečnikovo, K uh cinikovo in Planina) s pritiklinami in premičninami. Cenilna vrednost znaša: 411.502 din., 50/102 din., 50.368 din. in 4020 din.; najmanjši ponudek znaša dve tretjini. Cenilni zapisniki in dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega nerarja kot sodnega komisar ja. Marenberg, dne 10. aprila 1925. 173 Avgust Kolšek, notar, kot sodni (komisar. S Pti nanupu ze praznike dobi vsak, ki nakupi pr! meni srajce, kravate, klobuke, nogavice, rokavice za svoto D 450 — in več, 1 škatljo toaletnega mila kot dar. IGO BALOH Maribor, Gosposka ut 15 ■■HBaiBRBBSEfla« Popravila! Velika zaloga vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro-----menado.-------- (a gojzarci (hribovski čevlji) la zbiti sandali (popravilo kakor čevlji) 4* samo Merite, MM Lastne delavnice, najboljše ročno delo! Varstv. znamka Najpopolsiejši Stoswar šivalni stroj s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezenje ali šivanje. LJUDOVIK BARAGA, Ljubljana, SelenburgGva ulica 6/1. insci ebbi Mehanik Ivan Legat, Specialist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ulica 30. Telefon št 434. »Kisa» najboljše in najvarnejše Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru, Stolna ulica st. 6 r. z. z n. z., Stolna ulica št. 6 ki obrestuje hranilne vloge po ;% In 10% oziroma po dogovoru. r.N »V* V ki I Ca I Odgovorni urednik: Januš Gote, Izdaja konzorcij »Naše Strt#1