p« preJeiuM T«lj*: Z» oelo leto predplučan 15 rld za pol leta 8 gld*, la četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ BdBlnlitraelJl prejeman Telji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t (M., za en meeec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Rareinine prejema epravniitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. ITaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Bokopiel se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob * ,6. ari popoladne. ^tev. lor. v Ljubljani, v soboto K), maja 1890. Letnilt Zalivala slovenskim državnim poslancem. Slovenski državni poslanci so se vedno zavedali skupnosti celega slovenskega naroda ter se potegovali ne le za pravice in potrebe svojih dežel, ampak za pravice vseh Slovencev sploh, in posebno še za svoje slovenske sorojake bivajoče ob mejah. S tem svojim v resnici slovenskim programom pridobili so si priznanje in hvaležnost vseh Slovencev, katero so jim pri raznih prilikah tudi javno razodevali. Lani in predlanskem smo omenjali zahvale, katero so jim bili poslali naši rojaki s Koroškega in letos imamo nekaj enacega poročati ne samo s Koroškega ampak tudi s Primorskega. Katoliško politično in gospodarsko društvo v Celovcu je pri svojem prvem občnem zboru, katerega se je vdeležilo nad 150 najveljavnejših kmetov iz vseh pokrajin slovenskega Korotana, enoglasno sklenilo resolucijo, katero je poslalo te dni načelniku zadruge slovenskih poslancev, dr. Poklukarju s prošnjo, da naj jo da na znanje vsem slovenskim poslancem, ki se ne utrudijo, ko se možato potegujejo za koroške Slovence. Ta resolucija se glasi: .Velezaslužni, preblagorodni gospodje slovenski državni poslanci! V prvič zbrano »Katoliško-politično iu gospodarsko društvo" za Slovence na Koroškem porablja to priliko, da izreka svojo toplo zahvalo slovenskim državnim poslancem, ki se že več let ne utrudijo možato potegovati se za nas koroške Slovence in braniti naše politične in narodne pravice. Prosimo jih, naj pri tem plemenitem delu ne odnehajo, ampak visoko vlado čedalje glasneje opominjajo, da je na Koroškem, Štajarskem in Primorskem sprava med narodi še bolj potrebna, kakor je bila na Češkem že pred spravo. Vlada naj ne pozabi, da notranji boji v Avstriji ne bodo preje ponehali, dokler se no doseže resnična in odkritosrčna sprava med narodi na podlagi popolne ravnopravnosti. V Celovcu, dne 17. aprila 1890." Enako zahvalo sklenil je odbor »Edinosti", slovenskega političnega društva za Primorsko, ter dne 3. maja 1890 državnemu poslancu Ivanu Nabergoju poslal naslednje pismo: »Odločno Vaše iu drugih slovenskih poslancev postopanje ob priliki ravnokar vršeče se proračunske debate na korist naroda slovenskega v obče in tržaških Slovanov posebej, zbudilo je mej našimi rodoljubi prisrčno zadovoljstvo. Tržaške Slovane pre-šinja čut iskrene hvaležnosti do dotičnih gospodov. Slovenstvu daj Bog tako odločnih zastopnikov pri vsakej priliki, in zmaga svete naše stvari je zagotovljena ! Odbor političnega društva »Edinost" čuti se dolžnega in poklicanega, da izreče v imenu vsega primorskega Slovanstva iskreno čutjeno zahvalo Vam, velespoštovani gospod poslanec, kakor tudi gospodom poslancem dr. Ferjančiču, dr. Viteziču, Klunu, Šukljeju, dr. Gregorcu in dr. vitezu Tonkliju na odločnem, rodoljubjem navdahnjenem delovanju. Bog plati stoterokrat, kar storite na korist milega nam naroda slovenskega! Vas pa, velespoštovani gospod poslanec, prosimo najudaneje, da prijavite to našo zahvalo dotičnim gospodom poslancem. V Trstu, dne 3. maja, 1890." Ti prisrčni glasovi iz uboge Koroške in tužne Primorske je nov dokaz, da slovenski narod stoji za svojimi poslanci in da so neosnovane in neopravičene trditve njih, ki našim poslancem tako radi oponašajo, da nimajo nobenega vzroka vtikati se v zadeve drugih dežel in da zlasti koroški Slovenci ne marajo za njih zahteve, in da so s svojimi sedanjimi razmerami prav zadovoljni. Vendar smemo trditi, da bodo v dvorani koroškega deželnega zbora zopet odmevale te stare fraze. Državni zbor. z Dunaja, 9. maja. Pomenljiva seja. Sinočna seja bila je za deželo Kranjsko in Štajarsko velikega pomena; mi smo dobili tolikanj pričakovano dolenjsko železnico, Štajarska pa postavo, katera ji dovoljuje oprostitev ko-leka in pristojbin za onih 10 milijonov goldinarjev, ki jih hoče za železnične namene vzeti na posodo. Razen tega je bil za deželo Kranjsko in Istro sprejet še načrt zakona, ki oproščuje kolekov in pristojbin pisma in pogodbe, ki se utegnejo delati v prospeh pogozdovanja Krasa. Vsi ti sklepi so za razvoj naših dežel, za narodno gospodarstvo in za zboljšanje gmotnega stanja velike važnosti, zato smemo biti s sinočnjo sejo poslaniške zbornice v resnici zadovoljni. In kar še posebno povzdiguje to zadovoljnost, je zavest, da naše pravične zahteve niso našle nobenega nasprotovanja, ampak da so vse stranke na desni in na levi priznavale potrebo dolenjske železnice in čestitale našim poslancem, da se jim je po tolikem čakanji spolnila ena najiskrenejših želja. Seja sama vršila se je jako mirno, rekel bi, po zgledu gosposke zbornice, katera brez posebnih težav navadno v nekaterih minutah rešuje najvažnejše predloge. Pred dnevnim redom pritrdila je zbornica predlogu poslanca Fiegelna, da se vladni predlog gled^ zemljiškega davka pri vinogradih, ki LISTEK. Kritiška pisma. XXII. so časi v Slovencih, ko smo se vnemali za^^samo pravcato liriko in osobito za domovinsko .erotiko". In ta doba je bila brez dvoma naša takozvana „zlata", ali pa vsaj najbolj rodovitna. Za prvo majnikovo idealno ljubeznijo, kakor je sploh utemeljeno v naravi, prišlo je vroče poletje, in v tej vročini se je pozabila naša prejšnja skupna delavnost in poprijeli smo se na svojo žalost iu tujo radost vsi brez izjeme epike, katere vsebina je in mora biti boj, — ne boj, temveč brutalno-mesarsko klanje. Zaradi tega je naravno, da se navdušujejo uaši sedanji častihlepni »mladi" v najnovejši bojevni dobi za kvedraste čevlje iu »strme stopnjice" v svoji epiki, ki jim ovenča prej ali pozneje s pelinom iu koprivami junaško čelo. Najbolje se počutijo v sedanji soparni epiški dobi brez dvoma naši „nadepolni" ali pa že gra-duani mojstri-pevci; kajti kadar divja najhuje naš strankarski boj, promovujejo naši bojevniki »sub auspiciis hbertatis" pevca t »črni suknji", akoravno se sicer križajo pred poslednjo. Na tak način in ob taki priliki je zabliščal '.poeta caesareus laureatus Goriciensis", da se je prestrašil sam lastne bliščobe in odkrižal po dolgem trudu s svojim za njegove častilce pomenljivim molkom. Na vzvišeno mesto liričnega svojega s slavo mučenega tovariša zalesketal je v dunajski Sloveniji »najnovejši mučeniški epik", kateremu prisrčno čestitamo na njegovi zasluženi časti ter ob jednem želimo, da se mu prihrani molčeči beg pred prijateljskimi čestilci. Sicer moramo izjaviti, da se vrstite pri nas lirična in epična doba nekako hitreje, kakor nekdanja kamenita in železna doba; a vendar upamo, da si bodo shranili naši pozni potomci naše epiške zanimivosti v svojih muzejih in arhivih, kajti vsaj začasno gospoduje pri nas vse, kar leze in gre; ali bolje rečeno, kar si domišljuje, da ima najboljša sredstva, osrečiti ali pa vsaj osmešiti naš premili narod. ...Montes requieseunt euncti, Vertices inteseunt juneti," ali če govorimo z izvirnimi Gothe-jevimi granesi teh latinskih stihov: »Ueber allon Gipfeln ist Kuh', In allen Wipfeln spurst du —" mir, hoteli smo pristaviti nekdaj v svojem optimizmu pri »Oanossi" v minolem deželnem zboru. Motili smo se. »Moli ventis discordiae" in svoje slepe strasti razglašajo svetu zopet naši mladi v svojih neumrljivih delih slovensko solidarnost, ali pa vsaj v nemški tabor, — da more životariti dalje, in sicer jedino le še ob naši slovanski neslogi. »De odoribus non est disputandum", ali če smemo govoriti s Horaci-jem: »Laudat venales, — qui vult extrudere, merces." Zato se smemo tolažiti, ako ostanemo zvesti svoji sedanji epiški dobi, da bodo tekmovali posamezni spevi naše sedaiije brusijade brez dvoma s Homerijevo Ilijado, kajti ta je doživela v desetletnem boju le štiriindvajset spevov, dočim se ponašamo mi le v dvajsetletnem mejsobnem boju s tisoči in tisoči svojih narodnih listov, ki opevajo otožne naše boje. Slavni Tolstoj je vedel, zakaj je krstil svoj največji roman, rusko Ilijado: „Boj iu mir", kajti boj in zopet le boj prija slovanskemu imenu, in beseda »mir" vzraste — nad našimi grobovi. Slovenski narod ima poleg drugih slavnih svojih lastnostij še posebno zanimivost. Dočim so slavni Grki in Rimljani razpravljali politična vprašanja na javnem prostoru in na vzvišenih sedežih, kamor so sedali le zaslužni in veliki narodovi možje, vodi pri nas politiko vsaka obskurna in katilinarična eksistenca ter brska na radost jednakih eksistenc po lastnem gnojišču. Potem naj pa še toži kdo, da ne vlada pri nas najvišja osobna in politična svoboda. Rojaki! Molimo vsak dan, da nas reši milostna in krepka roka naše sedanje osobne politične svobode in nam pošlje kadila, da prezračimo ž njim javen Augijev hlev, koder prekidujejo naši slavni možje podedovane grehe slovanstva. Psevdonim. Političen list za slovenski narod. 80 bili od trtne aii uničeni, izroči gospodarslcemu od«eku, ki naj fi aemaČdiat viame t pretres iii o njem poroča, nri da bi bito treba čakati lit tiskanp poročilo. Dr. Fuss pa jI že ? drugo ali Iritje tirjal, da naj zbornica pred rtl^hodom reSi Se iepotrjede volitve, kar mu je predsednik obljilbil, ito ikor je to odvisno od njega. Prya točlii dnevnega reda bil je naSrt zakona glede piHe snpie'i|tov-voj2&ov za slučaj, če bi bil8 treba dejanjsko služiti pri vojaštvu. Dr. Beer je priznaval, da je prav takim suplentom pustiti njih plačo, ali izpodtikal se je ob tem, da postanejo te dobrote deležni samo priseženi siiplenti, da je pa na srednjih šolah veliko tudi nepriseženih učiteljev. Minister je odgovarjal, da je to res, da bodo pa odslej v prisego jemali vse suplente, ki bodo saj za eno polletje nastavljeni. Govoril je še Kaiser in poročevalec Fanderlik, potem je obveljal dotični zakon v drugem in tretjem branji. Nekoliko obširnejši bil je razgovor o eskomp-tiranji varantov po avstrijsko-ogerski banki. Poslanec Neuwirth je namreč trdil, da varanti, to so namreč založna pisma v javnih skladiščih shranjenega blaga, niso menjice, da torej nikakor ne gre jim pri banki, ki izdaja bankovce, dajati enako veljavo kakor me-njicam, pa vladni zastopnik sekcijski načelnik Nie-bauer in poljski poslanec Kozlovski, kakor tudi poročevalec Bilinski so mu odločno ugovarjali, in zakon je obveljal po načrtu gospodarskega odseka. Ker je brez vsakatere potrebe k resoluciji, ki jo je ob enem priporočal odsek, govoril poslanec Neuber in je bila ura že skoraj deset, slišali so se klici: konec, konec, in dr. Menger je predlagal, da naj se seja sklece, ker so poslanci že tako utrujeni, da ne morejo več paziti na obravnave. Ali predsednik je poudarjal, da so na dnevnem redu stoječe točke jako važne in nujne, in da jih zbornica tem laglje reši še danes, ker se ni nadejati nobenih ugovorov. Pri glasovanji o Mengerjevem predlogu je res desnica in velik del levice potegnil s predsednikom ter sklenil nadaljevati sejo. Menger in nekateri tovariši so se vsled tega tako usrdili, da so odšli iz zbornice. Na vrsto je prišla železnica iz Schrambacha preko Marije Celjske v Kernhof in Neuberg. Poslanec Pirko je porabil to priliko, da je priporočal še neko drugo železnico. Predsednik baron Chlu-mecky ni shšal, kaj govori, zato ga sicer ni posvaril, da naj ostane pri stvari, pač pa je videl, da celi govor čita, zato ga je opominjal, da to po opravilnem redu ne gre. Pirko je po tem opominu nehal govoriti, dal je pa svoj govor steno-grafojn, da ga sprejmo v stenografični zapisnik. To bi bil lahko storil že prej in nihče bi mu ne bil tega zameril. Predlog sam je potem obveljal v drugem in tretjem branji. Pravo je storil poslanec Šuklje, ki je kot poročevalec o dolenjski železnici za njim prišel na vrsto in le opomnil, da imajo gospodje poročilo v rokah in da naj prestopijo v posebno razpravo. To se zgodi, in ker ni bilo od nobene strani nikakega ugovora, bil je načrt postave, s katero se dovoljuje zgradba dolenjske železnice, v drugem in tretjem branji sprejet v dveh minutah. Ravno tako hitro so bile potrjene naslednje točke dnevnega reda: oprostitev ustanov za učne in dobrodelne namene o priliki poroke nadvojvodinje Valerije kolkov in pristojbin; enaka oprostitev za železniški dolg 10 milijonov gld., ki ga je najela dežela Štajarska, in za pisma in pogodbe vsled pogozdovanja Krasa na Kranjskem in v Istri. Pri predlogu gospodarskega odseka, s katerim se vlada pooblaščuje vsaj do 31. decembra 1890 začasno vravnati trgovske razmere s Turčijo, Bolgarijo in pjgiptom in o katerem je poročal baron Švegel j, govoril je poslanec Openheimerin poudarjal važnost trgovine z vzhodnimi deželami. Omenjal je velike škode, ki jo je bila prizadejala razveza trgovinske pogodbe z Rumunijo, in priporočal, da bi bilo v korist trgovine, v tesnejšo zvezo stopiti z Rumunijo, v korist kmetijstva pa, da bi se ravno isto zgodilo glede Nemčije. Ko je bila ta reč v smislu gospodarskega odseka rešena, bilo je že čez '/^11. uro. Zato predsednik naznanja, da hoče sejo skleniti in nerešeno točko, namreč po-lajšave pri hišnem davku, postaviti na dnevni red eue prihodnjih sej, katera se mu bode v ta namen zdela primerna. Kakor izvem, pride ta vzlasti za planinske dežele važna reč kot prva točka na dnevni red večerne seje, v kateri se bodo volile delegacije, jO ki bo najbrže še-le v torek zvečer, ker predsed- ništvu dozdaj še ni došel vladni dopis, s katerim se mu nSznibja pričetel delll|acij. I)ne4ni red za vejlfllo sejo ji bil torej ilovolj obilen, ih vendar je hote( dr. HI tb s t dS koncu dnlvne seje, naj bi še bita na dnevni red večerne llje in sicer kot prva točka postavila tudi postava S mitnieah. Baron Ohlumeckj je odgdtarjal, da tega predloga zaradi tegi ni postavil tis dnevni red, ker bo o tej zadevi telilo besedovad)8, tn ker je bilo z najveljavnejšiini voditelji soglasno dogovorjeno, da naj pride ta reč na dnevni red še-le potem, ko bode dovršeno posvetovanje o državnem prorsčtinu. Steinwenderju in tovarišem njegovim se je Jkl^o za malo zdelo, da k dotičnim obravnavam kdo izmed njih ni bil povabljen, zato so ropotali in klicali: Kdo 80 merodajni voditelji? Povejte imena! To so privatni razgovori, ki niso nič vredni! itd. Prišlo je do glasovanja, pri katerem je bil predlog Herb-stov zavržen s 95 glasovi proti 60. Z desnico so glasovali tudi ožji tovariši iu prijatelji Chlumeckega, ki ga niso hoteli pustiti na cedilu. Dr. Herbst pa se je iz zbornice gredoč hudoval nad predsednikom, češ, to je perfiduo; še tega ne obljubi, da pride na dnevni red prve seje po državnem proračunu kot prva točka, ampak le pravi, da pride na dnevni red, torej prej pride še gališki dolg itd.!! Ubogi Chlumeckj, ki sedaj že svojim najzvestejšim privržencem ne more več ustrezati! Budgetna razprava. (21. dan.) Danes so bile ravno o poldne rešene ostale točke trgovinskega ministerstva, pri katerih so govorili še Habermann, Turk in Herbst. Potrebščina za državne železnice je bila potrjena z 78,817.530 gl., zaklada pa v znesku 81,566.739 gld. Ministerstvo poljedelstva utegne biti v dveh dneh rešeno. Prvi govornik je bil glasoviti Vergani, ki je prišel po pravdi z dr. Pattai-jem danes prvikrat v zbornico, za njim pa je dr. Poklukar v mirnem in stvarnem govoru razpravljal gospodarske razmere na Kranjskem, zahvaljeval se za to, kar se je v povzdigo blagostanja storilo, zlasti za dolenjsko železnico, ter prosil vlado, naj prej ko mogoče, vsaj na jesen, predloži načrt postave zastran osuševanja ljubljanskega barja. V govoru se je oziral ua vse kmetijske in gospodarske razmere na Kranjskem in pri vsaki omenjal, kako bi se dala zboljšati. Za njim je zlasti o vinoreji govoril poslanec Richter, kateremu sledi Poljak Levakovski. Potem bo konec debate in se volita glavna govornika. Na desni pride najbrže na vrsto dr. Vitezič, ki hoče predlagati, naj se kmetijska družba v Istri po vzgledu deželnt!ga kulturnega sveta na Češkem razdeli v dva oddelka, v italijanskega in slovanskega. Jutri utegne zbornica dovršiti to ministerstvo, za katerim ima rešiti le še justično ministerstvo, najvišji računski urad, pokojnine, podpore in državni dolg. Legitimacijski odsek je v seji dne 7. maja rešil volitev dalmatinskega poslanca Šupuka ter z 9 glasovi proti 7 sklenil priporočati jo v potrditev. Levičarji so oporekali in bodo v zbornici zahtevali, naj se zavrže. V ravno tej seji odložil je levičarski poslanec baron Som-moruga poročilo o izvolitvi i.sterskega poslanca Dafranceschia, katero se je potem izročilo slovenskemu poslancu dr. Fe r j an či č u. To se nam je zdelo potrebno omenjati zaradi tega, da se ne bo našemu poslancu očitalo, kakor da bi bil on zavlačeval poročilo o tej volitvi. Predsedniku dr. Smolki se je že tako zboljšalo, da zdravniki od danes naprej ne bodo več razglašali pcročil o njegovi bolezni. Dolenjska železnica. Železniški odsek državnega zbora je predložil svoje poročilo o dolenjski železnici; odsekov poročevalec je bil poslanec Auklje. Kakor smo včeraj poročali, potrdila je zbornica v četrtek večer brez ugovora postavni načrt. Dotično poročilo pa sl6ve: Gradnja železnice, ki ima namen. Dolenjsko zvezati z Ljubljano, je že desetletja gorka želja prebivalstva na Dolenjskem; potrebo in opravičenje te železnice so deželni zbor in drugi avtonomni zastopi dežele vedno priznavali in podpirali. Že leta 1864 je kranjska trgovska in obrtniška zbornica poslala C. kr. trgovinskemu ministerstvu priporoči o, v katerem je naglašala pottfebd želettjffil bd f^llbljane do Karlbvca. Deželni zbot kranj« je leil) 1666 v iem snllilu sklenil resolttisljo ter jo ponovil 1: 1868. tudi vlada je temu prittii la. V postavnrftt liačrtu o spopolilitvi avstrijske že eznične tttfelg, katerega je vlada dne 15. marca 1869 predlbžila državnemu zboru, dtlrala se je tudi iia takozvlno doleUjiko že-lezničo (ljubljfcha-Karlovec). Ker je bilo t^daj že blizu konca zasedanju, umaknila je vlada ta načrt, vendar pa je tedanji trgovinski minister sporočil kranjskemu deželnemu odboru z dopisom dne 8. junija 1869, št. 9251, da ostane pri svojem programu in načrtu imenovane železnice. Pomenljivo je, da je med vsemi, v oni vladni predlogi navedenimi železničnimi načrti dolenjska železnica edina, ki še do danes, torej celih 21 let, ni dovršena. Nesrečna kriza 1. 1873 je ustavila to vprašanje in navzlic vsemu trudu prebivalstva in kranjskega deželnega zbora ni stvar prišla v pravi tir, akoravno je načelno priznana važnost te železnice in se je tehniško-vojaški ogled raznih črt vršil dne 8. julija 1873 in naslednje dni. Leta 1883 se je stvar obrnila na bolje. Doslej se je nameravala železnica prve vrste od Ljubljane, oziroma od cesarjeviča Rudolfa železnice skozi Dolenjsko do neke črte hrvatskih železnic. Zdaj pa so se ozirali na razmere, skušali zadostiti krajevnim razmeram ter na jedni strani zvezati z železnico glavno mesto Dolenjske z Ljubljano, na drugi strani pa odpreti na gozdih in premogu bogate kraje ribniške in kočevske, prepuščajoč prihodnjosti, da se prva črta tekom časa podaljša do hrvatskih železnic. Na tem stališči je bil deželni zbor kranjski, ko je v seji dne 17. oktobra 1883 pooblastil deželni odbor, da sostavi odbor, ki naj prične pripravljevalna dela. Za ta dela se je prihodnje leto sostavil konsorcij, kateremu je dežela v ta namen 5000 gld. dala na razpolaganje. Ta konsorcij je izdatno podpiralo trgovinsko ministerstvo, ki je radovoljno prepustilo svoje tehnične organe, da so naredili glavni načrt. L. 1886 je komisija pregledala črto. Deželni zbor kranjski je v seji 19. oktobra 1888 sklenil, da bode podpiral graditev dolenjske železnice ter je določil 500.000 gld. v obrokih za nakup glavniških delnic. Ker so dalje interesentje obljubili precejšnje svote iu s tem dokazali potrebo imenovane železnice, mogel je konsorcij vladi predložiti konkretne nasvete. Ti so podlaga vladni predlogi z dne 28. aprila državnemu zboru. Obe dolenjski železnici bili bi dolgi 131-5 ilm. in sicer glavna črta Ljubljana-Grosuplje-Trebnje-Novomesto-Straža 82-5 klm., stranska črta Grosuplje-Ribnica-Kočevje pa 49 klm. Omeniti je treba, da se nameravani železnični črti razlikujete po splošnjem značaji. Stranska črta Grosuplje-Koeevje bila bi vsled sekundarne važnosti le normalnotirna lokalna železnica in bi imela torej vse olajšave, ki se dovoljujejo takim železnicam, nasprotno pa bi proga Ljubljana-Novomesto-Straža z ozirom na nadaljevanje do hrvatskih železnic bila zgrajena za mogočo tranzitno črto. Na ta moment se je oziralo pri tej črti, akoravno se je tudi tukaj z ozirom na začasni pomen gledalo na največje olajšave. Nameravana dolenjska železnica se br nri-čela v Ljubljani, na vzhodni strani tamošnjega kolodvora južne železnice, ter izpeljala kot nerazdeljena črta do Grosuplja (22'5 Mm.). Pri Grosuplji se razdeli. Glavna črta se obrne čez Višnjo Goro, Teme-niško dolino, Trebnje in Mirno Peč do Beršljina, kjer bode postaja za Novo Mesto, ker se iz tehniških vzrokov ne dA bližje zgraditi. Ob levem bregu Krke se obrne nazaj do Gor. Straže. Črta na Kočevje se odcepi na Grosupljem ter obrne skozi Dobrepolje na Vel. Lašče, Ribnico in Staro Cerkev na Kočevje. Omeniti moramo tudi vzrokov, ki so odločevali za črto skozi Temeniško dolino. Od mnogih odličnih strani se je nasvetovalo, naj bi šla železnica skozi Krško dolino čez Zagradec, Žužemperk, Sotesko do Novega Mesta. Priznamo, da ima ta misel veliko podlage. Gorenji del Krke ima velikansko vodno moč. Voda je močna in enakomerna, to moč zvišujejo mnogi naravni slapovi; že sedaj porabljajo to vodno moč raznotera industrijska podjetja, osobito tovarna kneza Auersperga na Dvoru. Ko bi se po železnici odprla ta dolina, gotovo bi se povzdignila industrija. Dalje so širni gozdje ob desnem bregu (Dalje v prilogi.) Priloga 107. štev. ..Slovenca" dii6 lO. maja 1890. Krke; tudi to bi pomnožilo promet. Toda proti tem prednostim so mnogi važni pomisleki. Pred vsem bi se obe žoleznični črti, glavna skozi Krško dolino in ona stranska do Kočevja, preveč zbližali, ker bi ju ločila le Suha Krajina, znana revna in malo-rodovitna pokrajina med novomeško in kočevsko pokrajino. Dalje govori za temeniško črto tudi to, da je ozka gorenja Krška dolina le slabo obljudena in malo pripravna za poljedelstvo, nasprotno pa so kraji v Temeniški dolini najrodovitnejši v deželi, gosteje obljudeni in imovitejši. Tudi koristne rudnine so v teh krajih. Tako je veliko rude pri Trebnjem in Mirni Peči, pri Mirni premog; in akoravno bi se ta rujavi premog morda ne izvažal, vendar bi bil poraben za lokalno industrijo. Ako dostavimo, da ima nadaljevanje železnice od Novega Mesta do Straže namen, ustreči tudi prometu iz gorenje Krške doline je s tem utemeljeno, da so se 1. 1886. pri ogledu poleg zastopnikov c. in kr. vojnega ministerstva tudi drugi faktorji odločili za črto skozi Trebnje in da se je tudi vlada odločila v tem smislu. O narodnogospodarskem pomenu dolenjskih železnic omenimo naslednje: Kranjska dežela ima sploh med vsemi v državi najmanj železnic, poleg tega pa so sedanje železnice izpeljane le na severu in zapadu dežele. Najboljši del dežele, vzhod in jug pa sta ločena od vsake direktne železnične zveze, zato ravno ta del dežele hitro propada že leta v vedno rastočo bedo. Z gospodarskega stališča bi torej ta železnica zabranila skoraj že neznosne razmere ter pospešila poljedelstvo in gospodarstvo. Po pravici naglaša že vladna predloga, da so preveč oddaljeni od večjih tržišč dolenjski kraji, ki kaj izdelujejo in pridelujejo za izvoz. Vožnja je draga, in vsled tega se pridelki in izdelki v sedanjih razmerah ne morejo spraviti v denar. To velja osobito o bogatih gozdih in velikih skladih premoga pri Kočevji, katerega le doma rabijo za kurjavo. Dalje bi tudi poljedelstvo, sadjereja in dobra živinoreja, ki že v sedanjih neugodnih razmerah mnogo izvaža iz dežele, dajala večji dobiček; istotako bi se povzdignila vinoreja, s katero se prebivalstvo v mnogih okrajih vspešno peča. Ker je v teh krajih veliko dobre železne rude, povzdignila bi se tudi železna industrija, ki zdaj ne more zmagovati dragih voznih troškov. Nastali in razvili bi se tudi drugi obrti, ker kurjava je po ceni, vode dovolj, ljudstvo pa je marljivo in sposobno za delo. To bi koristilo tudi trgovini in prometu s Trstom. Posebno bi nameravana železnica koristila tako-zvani »kočevski deželici". Ta je hribovita in nerodovitna. Kočevsko prebivalstvo, ki se ne more pre-živiti s poljedelstvom, peča se s krošnjarstvom. Ker pa se čujejo vedno močnejši glasovi proti krošnjar-stvu, mora kočevsko prebivalstvo propasti, ako mu ob pravem času ne odpremo vira novih dohodkov. Dolenjska železnica bi bila tudi za vojaško upravo velikega pomena, ako se pozneje zveže s hrvatskimi. Zvezala bi Ljubljano s Karlovcem, Si-skom in Belgradom in tako južno-zapadno državo s Srbijo in Balkanom. Dalje našteva to poročilo proračunjene dohodke železnice in način, kako se bodo pokrili troški za graditev; vse to smo nedavno priobčili po vladni predlogi._ Politični preg-ied. Li u M,i aii i, 9. maja. 3fotran)e detel«. Volitve v moravski deielnt zbor. Kakor se poroča iz Brna dne 8. t m., čuje se v ta-mošnjih krogih moravskih deželnih poslancev, da se bodo vršile volitve v moravski deželni zbor še-le meseca septembra. Tretje zasedanje ogerskega driavnega »bora sklenilo se bode bržkone še daues s kraljevskim reskriptom in tako| na to pričelo četrto. Zadnje dni je reševala zbornica mnogo gospodar-stvenih predlogov, mej temi one o kupčijski pogodbi 8 Turčijo. Ko se sostavi zbornica za četrto zasedanje, vršila se bode volitev za delegacije in razprava o pregledu domovinskega zakona. Načrt o pregledu predložila je skrajna levica. Na to bodo odložili državni zbor do jeseni. TmaiU« drtaTc. Italija, Kakor piše »Esercito Italiano", drži ee italijanska vlada v vojaškem proračunu določene varčnosti vkljobg vednemu oboroževanju dragih evropskih držav. Na drogi strani se pa ne boji onib troškov, kateri jamčijo varnost države. Rim. Katoliškim listom se poroča ie Rima latinski odgovor sv. očeta Leona Xin. ua adreso nemških romarjev. Mei dragim pravi sv. oče v odgovoru tudi to-le: Različni razlogi nam dajejo upanje, da se izpolnijo naše želje; in sicer prvič: vzvišeni nazori in pravičnost prevzvišenega cesarja; drugič : stanovitnost mož, kateri se bojujejo že dolgo za cerkveno pravico in sicer pred vsem v postavo-dajnem zboru in tretjič: sloga vseh nemških katolikov. Izvirni dopisi. Iz stare Loke, dne 8. maja. Kakor strela z jasnega došla nam je v sicer tako mirno vas vest o podlem dopisu, katerega je izbruhnil iz svojega skladišča prepira nikdar siti list »Slovenski Narod" doe 2. maja t. I. V njem hoče najprej smešiti našo vsestransko, spoštovanja vredno duhovščino, oziroma prečastnega gosp. dekana. Potem pa navaja in na dolgo in široko opisuje s katilinsko zlobnostjo neki dogodek, ki se je bojda vršil ua groblji in pod lopo naše ffne cerkve ob slovesnem opravilu na Jurijevo nedeljo. Ta popis pa je tako žareč samih sumničenj, podtikanj, surovostij in zlobnostij naših vaščanov, kakor da je Stara Loka prava pravcata jama razbojnikov. Popraševali smo, pozvedovali po potokih krvi, ki so bojda tekli po pokopališči, skruneč tiho počivališče pokojnih; — nihče o tem ne ve povedati. Torej vse zlobno podtakneno, vse izmišljeno . . . . A kaj naj opisujem dalje: pri najboljšej volji niti tendence omenjenega dopisa ne morem razumeti. Zakaj se je to pisalo? Iz osebnega maščevanja? Tako zlobnega človeka pač menda ni v loškem okraji, ki bi zaradi osebnosti ogrdil celo občino pred svetom. Ali zakaj se je to poslalo med svet? Morda zato, da bi se pospešila obravnavanja zaradi novega pokopališča v Škofji Loki? Prepričan sem, da ga ni v naši župniji, ki bi taki želji meščanov nasprotoval. In kaj bi tu nasprotovanje pomagalo 1 Zakaj torej se je poslala v »Narodno Tiskarno" tista animozna brutalnost v podobi napominanega dopisa iz Škofje Loke? Naj li pospešuje odcepljenje staroloških otrok iz mestne štirirazrednice? Vprašamo: Kaj bode to mestu koristilo? In kdo je zgradil sedanje šolsko poslopje? Doslej so naši otroci radi in z veseljem hodili v mestno šolo, poslej, upamo, godilo se bode istotako. Zakaj tedaj se je zverižil tisti dopis? Na v.sa premišljevanja — in naše lokalne razmere dobro poznamo — ne moremo si dati povoljnega odgovora. Ne moremo si drugače misliti, nego da je dopis skovala, narekovala in pisala prava pravcata strupena kača zlobnosti. In dasi se nam je čudno zdelo, zakaj je takoj po objavljenji dotičnega dopisa moledoval neki gospod iz Loke po naši vasi podpisov na »carta bianca"; dasi se moramo čuditi, kako so dopisniku čudovito znane razmere pri ljubljanskem ordinari-jatu: dasi hoče mimogrede švigniti z bodečo nežo svojega peresa tudi po našem rojaku čast. gospodu Kalanu, kateri je doslej le čast delal svoji rodni župniji; dasi ne bi bilo težko na sled priti zlobniku, ki z nečuveno srditostjo udriha po poštenem slovesu sosedne občine, ne bodemo in tudi nočemo dalje vpraševati, zakaj in kdo je to pisal, ker dobro vemo, da se v vsaki občini najde prepira lačnih kreatur, ki bi se rade debelile ob poštenji svojega bližnjega. Pač pa moramo z vso resnobo vprašati: Zakaj se je to sprejelo v predale »Slovenskega Naroda"? Omeniti moramo, da je dopis provzročil v mestu in naši vasi silno razburjenost. Kako tudi ne? Hipoma Vam je treščilo med vaščane, češ, da smo surova tolpa, ki niti do pokopališča u:ma spoštovanja; ki se strelja, napada pri belem dnevu, celo pri krstnem kamenu. Kdo bi ta.^a očitanja mirno prenašal? Čujem, da bode župan v imenu svojih vaščanov vso stvar zavrnil z dejanjskim popravkom v »Slov. Narodu". Ali recimo, da je bila vse to tudi resnica, kar je poročal dopisnik iz Škofie Loke, vprašamo: Kakšni so nasledki takih dopisov? Nič druzega ne, nego mržnja, sovraštvo in želja po maščevanji med posameznimi občinarji. Taki dopisi nimajo nikdar boljšega vspeha, nego prepir, ali pa še kaj hujšega. In, — nimamo povoda, kaj prikrivati, — gosp6da, ki imate prvo in zadnjo besedo pri vreduištvu »Slovenskega Naroda", dobro si zapomnit«, s takimi dopisi sejete veter prepira med ljudstvo, ki si utegne kasneje v viharjih zloboejših strastij duška dati. Iu to že danes črtamo na Vaš rovaš. Nikakor si pa ne moremo domnevati, da bi se tako moralno gnili dopisi vjemali z Vašim programom omike in svobode. Videatis consules! Mi pa bodemo v bodoče, ako nas bodete traktirali po svojem organu s takimi pikantnostmi, vselej in po pravici klicali: »Kje je policija?"..... Še jeden nasledek. Tako rado se nam očita, da smo Slovenci narod v povojih, ki se stoprav zaveda svojega bitja . .. .; tako radi nam nasprotniki očitajo neotesanost, surovost in marsikaj jednacega. Vselej, ko sem bral take napade v nasprotnih listih, zgrozilo se mi je srce.....Z omenjenim dopisom pa kar naravnost orožje stiskate v roko našim nasprotnikom, ki bodo s slastjo zastavili pero in zapisali: Taki so ti Slovenci, brez plemenitih čuvstev, brez vsake oliice; e merilnim orožjem se napadajo in pobijajo pred cerkvenim pragom! .... Gospoda pri »Slovenskem Narodu", je li to Vaša taktika? Je li to dokaz, da ljubite svoj narod čez vse? Take dopise sprejemati v list - dnevnik, ki roma širom sveta, pravi se: Slovence grditi, črniti, uničevati. In če tudi smo prepričani, da te besede ne bodo odmevale v ušesih vredništva »Narodovega", — zakaj ne, si lahko mislite, — vendar upamo, da »chef d' oeuvre", gosp. dr. Ivan Tavčar, jih ne bode prezrl. Mi prisojamo odgovornost njemu, ne njegovim težakom v vredniški pisarni. In če je on s tako taktiko svojega hsta zadovoljen, potem bode tudi zadovoljen, ko bode nekega lepega dnš ljudstvo samo sedlo na sodnji stol zoper takega poslanca. Iz Celja, dne 7. maja. (Vmeščenje preč. g. opata O gradi j a.) Gosp. vrednik! Mi li veste povedati, kdo da je naše telegrafično poročilo o slovesnem vmeščenji našega novega opata, mil. gosp. Ogradija tako popačil? Po Vašem cenj. listu od 5. t. m. štev. 102 sta naš premil. gosp. knezo-škof Mihael in mil. gosp. opat Ogradi brezštevilnih dokazov neomejenih simpatij obeh narodnostij še-le »zagotovljena", med tem, ko boste iz sledečih vrst se prav lahko prepričali, da sta oba ta p. n. cerkvena dostojanstvenika že »prejela" te dni brezštevilnih dokazov neomejene udanosti od vseh dobromislečih prebivalcev nemške, kakor slovenske narodnosti. Le berite! Ko so naš premil. knezoškof gosp. dr. Mihael Napotnik v nedeljo popoldne dne 4. t. m. z brzovlakom se pripeljali iz Maribora, pričakovali so jih na čelu brezštevilne množice ljudstva ne le naš novi gosp. opat Ogradi, ampak tudi p. n. načelniki skoraj vseh oes. in avtonomnih poHtičnih, sodnijskih in šolskih oblastev in uradov. Videl si tadi še mnogo najodličnejšega občinstva ua kolodvoru zbranega. Ko so naš premil. gosp. knezoškof, spremljani od svojega stolnega dekana, preč. gosp. Orožna in svojega konzistorijalnega tajnika g. Majcena, zapustili železnični voz, objeli so vpričo zbrane množice našega novega gospoda opata ter jih prav prisrčno poljubili. Nista se namreč videla od tistega dne, odkar so bili premil. gosp. knezoškof odromali v Rim. Ravno tako iskreno pozdravili so premil. naš vladika preč. gosp. prošta Modrinjaka, ki so bili došli že predpoldne zavoljo te svečanosti v Celje. Takoj predstavili so mil. gosp. opat Ogradi premil. knezo-škofu Mihaelu najpoprej e. kr. okr. komisarja g. dr. Tirka, kot zastopnika službeno zadržanega C. kr. okrajnega glavarja dr. Wagnerj8, potem C. kr. dvornega svetovalca g. Heinricherja, predsednika južno-štajarskemu sodnemu dvoru, nato gosp. ces svetovalca dr. Neckermanna, župana celjskega, ki je vsled občinskega sklepa pripeljal posebno odposlaništvo občinskega sveta na kolodvor, daje premil. knezo-škofa v imenu avtonomnega mesta celjskega pozdravil s prisrčnimi besedami pri njihovem prvem prihodu v to mesto. Bili so premil. knezo-škofa predstavljeni še gosp. e. kr. minist. svetovalec Wassitsch, čegar prekrasna uradna oprava, okinčana s tolikimi odlikovanji, je vseh oči posebno na-se obračala, potem g. dr. Galle, c. kr. državni pravdnik, gg. dr. Srnec, notar Baš in dr. Dečko kot odposlanci okrajnega odbora celjskega, c. kr. gimnazijski ravnatelj g. Končnik in še drugi od-i ličnjaki. Za slehernega imeli so premil. knezo-škof ; par prijaznih besedi, katere so ž njim spregovorili, i medtem ko so vsakemu smehljaje v roko segli ali desnico prav krepko potresli. Kar je odličen narodnjak pred meseci prero* koral, dopolnilo se je*do pičiee. Komaj so premi!, knezo-škof Mihael prro stopinjo svojo postavili t rojstno mesto svojega prevzviSenega prednika, nepozabnega knezo-škofa T. M. Stepišnika, podedovali 80 todi njihove priljabljenosti, če bi bilo mogoče, še v veči meri. Zginila je v tem trenutka ona megla hladne nezaupljivosti, katero je dotlej umetno gojila neka malo pomenljiva, a tembolj vrešeča stranka v mestu. Srea Celjanov obeh narodnostij odprla so se novemu našemu knezo škofu vse hitreje, kakor se odoirajo čašice cvetlic jutrajšujemu soinca. Množica, zbrana pred kolodvorom, se je komaj zdržala, da ni na ves glas irražala veselja, ki jej je pri tem pogleda v očeh igralo. Najodličnejši meščani postavili so bili svoje praznične vozove pred kolodvor, da so se premil. knezo-škof in njih spremstvo prepeljali s kolodvora k Marijini (nemški) cerkvi, kjer so ravno ob tej uri vsako nedeljo večernice. Naj-odličnejše gospe iz mesta čakale so že od sredi-popoldne na premil. knezo škofa t cerkvenih klopeh, dobro vedoč, da kasneje ne bi bilo moč v cerkev priti. Dve dolgi alici, kolodvorska namreč in ,ro-tovžka" bili ste polni vernega ljudstva, ki je spodobno poklekuvaje prejemalo škofji blagoslov. Pri cerkvenih vratih čakala je na premil. knezo-škofa lepa vrsta čč. gg. duhovnikov, ki so svojega višjega pastirja z največim spoštovanjem pozdravili ter spremljali k velikemu altarju. Tam so v škofovi navzočnosti opravljali večernice z obilno asistenco mil. gosp. opat Ogradi, ki so to nedeljo zjutraj dvakrat zaporedoma pridigovali. Pri zarani božji službi predstavili so se slovenskim svojim faranom v mestni farni cerkvi s slovensko pridigo, a ob 8. uri potem nagovorili so nemške ovčice svoje nove črede v Marijini cerkvi v nemškem jeziku. Na vse poslušalce napravila sta oba govora najugodnejši vtis, ker nihče po teh prepričevalnih besedah ne more dvomiti, da bodo novi gospod opat, kolikor je v njihovih močeh, si resno prizadevali, po narodnostnem prepiru pod-pihano razburjenost potolažiti ter povrniti mestu toliko potrebni in blagodejni mir. Po večernicah peljali so se premil. knezo-škof v opatijo, kjer so do večera brez vsakega oddihljeja sprejemali po-klone in reševali razne jim prednašane prošnje. (Dalje sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval 100 gld. za popravo cerkvice v Kočevji, župnije dobrepoljske. — Za kapelico v bolnišnici usmiljenih sester v Gorici je daroval 300 gld. (Dolenjska železnica.) Poroča se nam: Včeraj so poslali Trebanjci gosp. poslancu Šukljeju naslednji telegram: „Živeli priboritelji dolenjske železnice!" — Iz Kočevja pa so mu poslali telegram: „Zastopništvo mestne občine kočevske šteje si v dolžnost, da Vašemu blagorodju izreče najtoplejšo zahvalo za krepko, odločno in z najlepšim vspehom venčano delovanje za dolenjsko železnico." (Lokajlna železnica iz Ljubljane v Kamnik.) Poroča se liam: Graditev te železnice vidno napreduje. Več stotin zidarskih, tesarskih in drugih delavcev je na delu. Pretečenega meseca pričele so se visoke zgradbe na bodočih postajah; sezidalo se je tudi veliko število prelazov pri Črnučah. Na ljubljanskem kolodvoru državne železnice, kakor tudi v jarkih na levem savskem bregu pri Črnučah je vse živahno in nasipi vidno rasto. Na savskem mostu je tudi železna zgradba sestavljena. Pri tem marljivem delu se bode železnica gotovo še na jesen 1.1. prometu izročila, sosebno ako o prašanju gled^ kolodvora v Kamniku in o raznih še tekočih stavbenih načrtih še pravočasno odloči politična oblast in se ne delajo napredovanju stavbe administrativne težave, kakor se je to n. pr. zgodilo pred kratkim, ko se je vsled ovadbe noke občine po pomoti na neki točki železnice od orožnikov ustavilo delo, za katero se je stavbeno dovoljenje že koncem novembra I. I. podelilo. — Dno 17. aprila konstituiralo se je delniško društvo na Dunaji; pri tej priliki izkazali so koncesijonarji, da se je vplačala, kakor pravila zahtevajo, svota .360.000 gld.; tudi podpisovalci delnic povabili so se po določbah družbenih pravil, da do dne li). majnika drugih 20% odštejejo na Dunaji pri društveni blagajni. Da se ohrani jednotno dosedanje vodstvo tega podjetja, imenoval se je prejšnji koncesijonar Oskar baron Laza rini pooblaščencem delniškega društva, kojega namestnik uraduje v Ljubljani na Dunajski cesti št. SI. Cnjemo nadalje tudi, da se bode že prve dni meseca julija in sicer od Ljubljane naprej pričelo polaganje tira. Slehrnemu je znano, s kakimi težavami se je moralo že več ko eno desetletje bojevati, predno se je uresničil načrt lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. Gospodu Alojziju Prašnikar-ju v Kamniku gre brez dvoma zasluga, da je prvi bil se spomnil tega železničnega načrta ter se trdno in neomahljivo držal svoje ideje. Uresničil se je načrt pa še le od tedaj, ko se je g. Prašnikar združil z gospodom baronom Lazarinijem. Oskar baron Lazarini je avto-rizovani civilni inžener v Gradci; gradil je vže več železnic na Gor. Avstrijskem in na Ceskem in tako je zaslovelo njegovo ime pri vladi, kakor tudi v tehničnih in industrijskih krogih. Tehnično jako izobražen in železne volje deluje z veliko požrtvovalnostjo v svoji stroki in pri vsakem mu izročenem podjetju. Z zadoščenjem moremo konstatovati, da je Oskar baron Lazarini naš rojak rodom s Kranjskega, kar ni tako obče znano. Kakor smo slišali, snuje sedaj g. baron Lazarini več zgradbenih načrtov, med njimi neke lokalne železnice na Češkem, dolenjske železnice, tržiško-kranjsko oziroma tržiško-podnartske in loško-divaike železnice. Nikakor ne dvomimo, da bode z ozirom na njegovo obče priznano sposobnost imel odličen delež pri zgradbah kranjskih železnic, in upamo, da ga obdržimo trajno v svoji sredini. (Umrl) je včeraj g. Vojteh H a v I i č e k, bogo-slovec ljubljanskega semenišča 4. leta, pri svojih stariših v Bili Hurki pri Vodnanu na Češkem. Jako marljivi mladenič obolel je bil že pred dvema letoma, pa spet toliko ozdravel, da je letos prvo polletje dobro zvršil. Nato ga je bolezen zopet resneje prijela in prisilila v domovino. N. v m. p.! — V Dolenji Vasi pri Ribnici je umrl nagle smrti dne 6. t. m. Marka Zaje, brat rajnega akad. podobarja J. Zajca. Tndi pokojnik je bil po deželi sploh znan kot dober podobar. (Vravnava koroSkih rek.) Ta mesec se zopet prične delo pri vravnavauju vodnih strug in dotokov Drave na Koroškem ob Gor. Dravbergu blizu tirolske meje. Danes sta se odpeljala tje tudi dva oddelka kaznjencev z ljubljanskega Grada, kateri so se že zadnja leta spretne pokazali za taka dela. (Podpornemn drnštvn za slovenske velikoSolce na Dnnaji) so vnovič darovali: g. Fran Miklavčič, višji nadzornik sev. zahodne železnice 5 gld., gosp. dr. Krisper, odvetniški kandidat 5 gld., g. Pran Tomšič, inžener 5 gld. — vsi na Dnnaji in neimenovan rodoljub iz Ljubljane 5 gld. Srčna bodi hvala! iMatice slovenske odbor) je sklenil izdajati znanstven list „Slovenska Beseda, kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega književnega jezika ter določiti in utrditi njegov pravopis. Slovenska književnost zadnjih let nam kaže pri raznih pisateljih v pisavi vedno večjo različnost, celo znanstvene preiskave so izvedle različne zaključke. Ta pravopisna nedostatnost dela velike težave pisateljem samim, še večjo pa učiteljem ljudskih in srednjih šol. Da bi se pa v tem oziru dosegla je-dinost, povabila bode ^Slovenska Beseda" vse slovenske jezikoslovce k skupnemu delovanju, da bi z znanstvenimi razpravami in z mirno kritiko sedanje pisave določilo prave oblike, odločno pa izpodbijali krive nazore; marsikaj se bode dalo le s samim po-razumljenjem uvesti. Razpravljala se bodo torej v „SI o venski Besedi" vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnjena; pri tem se bode določilo, koliko se je ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode pač odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, vendar le v toliki meri, kolikor je potreba za rečeni namen. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in kadar se bode na podlagi teh beležkov mogla izdati slovenska pravopisna knjižica, tedaj bode ,Slovenska Beseda" završila svojo glavno nalogo. .Slovenska Beseda" bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala k temu pripomoči, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se bode strokovno nazivoslovje (terminologija) razvijalo po svojstvu in pravilih slovenskega jezika, in da se bode jezik bogatil iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znane, ali imajo v različnih krajih različen pomen. Najpripravnejši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih mej, sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenskih kojig z ozirom na njih jecik. Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera vodi polagoma k spoznanja resnice, bode .Slovenska Beseda na razpolaganje; a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči vredništvo, kateremu je glede tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom. Časopisa bode vsako leto na svetlo prišlo blizu dvanajst pdl v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec. To podjetje je pa le tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi list podpirali z rednimi spisi. Vrednik listu bode gimn. paof. A. Bartel v Ljubljani, kojemu naj se dotični dopisi poiiljajo. (Kranjsko tebnisko društvo) priredi jutri popoldne ob 2. uri izlet k rimski cesti pri Babni Gorici, katero je na društvene troške dal odkopati g. kustos Mflilner. Cesta, ki je bila pokrita s šoto in mahom, vidi se sedaj v celi svoji širjavi in visočini. Povabljeni so k temu izletu tudi nestrokovnjaki, katere bode stvar gotovo zanimala. (Vzgledna požrtvovalnost.) Pri zadnjem koncertu na korist podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu so znesla darila 160 gld. 60 kr. Čistega dohodka je povsem ostalo: 507 gld. 21 kr. (Najden denar.) V Bledu je našel blizu Rikli-jevega zdravišča dn6 15. aprila poštenjak 310 gld. Kdor pogreša to svoto, zglasi naj se v zmislu § 390. obč. zak. pri okr. glavarstvu v Radovljici. (Goriške mestne volitve.) Minolo sredo so volilci III. razreda pustili na cedilu kandidata, katera je priporočila liberalna .Corrierejeva" stranka, ter izvolili dva konservativna moža. Izvoljena sta P. Laščak s 178 in A. Poli s 176 glasovi; v manjšini sta ostala dr Marani, predsednik „Pro patriae" in J. Bombig. Začetek je dober, želimo tudi dober zvršetak. ! (Imenovanje.) C. g. Fr. Tomsig, župnik v ; Vili Vincentini, je od pravosodnega ministra imenovan dušnim pastirjem v kaznilnici v Gradišči. (Podražnica sv. Cirila in Metoda) za Pribloves in okolico imela bode v nedeljo dne 11. maja t. I. ob 3. uri popoldne v Kazazah svoj prvi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. Volitev stalnega odbora. — 3. Slavnostni govor. — 4. Petje. — 5. Vsprejemanje novih udov. — 6. Slučajni nasveti. — 7. Prosta zabava. — Petje izvrševali bodo vrli loški pevci. Vdeležiti se smejo tega zbora le zavedni Slovenci, t. j. udje družbe sv. Cirila in Metoda in po tistih vpeljani gostje, katere odbor pozna. Odbor. (Vojaška godba) bode svirala jutri pri lepem vremenu od '/,12. do V«l- »re v Zvezdi. Raznoterosti. — Velik, toda — prazen. Kdo še ni slišal o heidelberškem sodu? Manj znnn pa je veliki sod v gradu Ludwigsburg, in vendar ni le starejši in lepši, temveč tudi večji. Mnogo tujcev pride v krasne prostore omenjenega gradii, a vendar še sanja se jim ne, da je pod njih nogami v grajski kleti največji sod na svetu. Narediti ga je dal Eberhard III. leta 1719, in 1720. leta je bil zgotovljen. Les za sod je dalo pet hrastov, pet gabrov in jedna hruška. Sod drži 300 virtemberških veder ali 900 hektolitrov. Zadnjič je bil napolnjen leta 1847.. a še takrat le z moštom. Odsihdob je pa prazen. Izdelan je baje kaj umeteljno; krase ga lepe izbuknene cvetlice. Heidelberški sod pa ni bil še nikoli poln, kakor se namreč poroča. Vanj gr4 le 245 virtemberških vedrov, in izdelan je še-le 1751. I. Omislil si ga je bil knez Karol Teodor. Ta sod je stal baje 80.000 eld., dočim je veljal ludwiKsburški, kakor je razvidno iz listin, le 1108 gld. 43 kr. — Zlato. Iz Novega Jorka se je poročalo 26. t. m.: Od vseh stranij vro ljudje na obrežje reke Kolorado. Tamošnji preiskovalec. Stanton, pravi, da je zasledil zlato rudo štiristo milj daleč. Iz obrežja moli zlata ruda, in kaker kamenje leži tam. Tel«8:rami. Dunaj. 1). maja. Pogoj češkega kluba, da zastopnik mladočeški v delegacijah ne bode nasprotoval ostalim češkim delegatom, so Mladočehi odklonili. Mladočehi torej ne bodo zastopani v delegacijah. Dunaj, 10. maja. Uradni list je objavil postavo o porabi državne odškodnine povodom prevzetja propinacijske pravice, katero je prevzela Galicija. Dunaj. 10. maja. Grof Taaffe z dopisom poživlja zbornico, naj izvoli delegate. Volitev se bode vi^šila v večerni seji prihodnji torek. Odbor za poljedelsko in gospodarsko razstavo naznanja, da jo bode otvoril cesar sam dne 14. maja ob 11. uri. Povabljeni so k tej slavnosti vsi državni poslanci. Bruselj, 9. maja. Protisuženjski kongres je sprejel vse točke proti kupčiji s sužnji v Afriki. Peterburg, 9. maja. Več srbskih častnikov in inženerjev je v Tuli, da si z dovoljenjem ruske vlade ogledajo taraošnjo tovarno za puške. London, 10 maja. Kraljica je bolehna in ne gre iz sobe^_ Umrli Mo: 8. maja. Jožef Kraiovic, uradnega sluge sin, 3 mesece, 87. Jakoba trg 8, katar t crevih V bolnišnici: 1. maja. Marija Hrovat, delavka, 37 let, febris puerpe-ralis. _ Tremeanko iiporo^llo. Cas opazovanja -?-— Stanje S-- Veter Vreme J zrakoman toplom«™ ^ v mm 1» C«l»ijil * g "T2T(5 14 0 si. jzacT oblaino 726 2 14 0 sr. jzapad del. jasn. 0 00 728 9 14 0 jzapad m. oblač. 7. u. zjut. 2. o po|^. 9. u. zvec. Srednja temperatur* 15 7" za 3.1" nad normalom ]>una|i4ka borza. (Telegrafično porodilo.) 10. maja. Papirna renta 5 po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 45 kr. Srebrna „ .5>,, „ 100 „ „ 16 * „ 89 „ 85 5% avBtr. zlata renta, davka prosta . . .110 Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......948 Kreditne akcije..........299 London ..........118 Srebro .............— Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini...........5 Nemške marke ... .....58 10 60 75 15 40 56 Tržne cciie v Ljubljani dne 10. maja. I@5L Ittl Itr. Pšenica, hktl. ... 7| 15 Speh povojen, kgr. . — 68 1 Rež, „ ... 5 36 Surovo maslo, „ . — 80 Ječmen, „ ... 4 87 .Tajce, jedno „ . — 2; I Oves, „ ... 3 57 Mleko, liter .... — 8! I Ajda. „ ... I 5 40 Goveje meso, kgr. . — 58 Proso, „ ... 4 87 Telečje „ . . - .56 ! Koruza.....4 .^6 Svinjsko „ „ . — 60 I Krompir...... 3 57 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča.....10 — Pišanec.....— 4fa I Grah, „ ... 14 — Golob .....— 20, I Fižol.....I 8 - Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo. ker. . - 95 Slama, „ „ . . 2 12 I Mast, „ . — 68 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40; I Špeh svež. . — 60 „ mehka, „ , 4 20i I I Stanje aTstro-ogerske banke dne 7. maja 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 395,320.000 (— 5,020.000) Kovinski zaklad , 241,984.000 (— 65.000) Listnica » 145,870.000 (— 2,669.000) Lombard , 23,198.000 (-f- 632.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 48,658.000 (-f 4,704.000( Povabilo na shod 'katol. političnega društva' ki .se bode vršil V nedeljo, dn6 11. maja 1890 ob 7. uri zvečer v redutni dvorani. DNEVNI RED: 1. Nedeljski počitek. 2. Prvi majnik. 3. Političen razgled. K temu shodu uljiidno vabi ude in i)rijateljc društva, katero vpeljejo udje _ODBOR. IVa> pi:*odf\j je dobro ohranjen VOZ za bolnike ali hrome (Kranken - Fahratnhl). Voz ima bla/.ine in je na peresih, da se v njem lahko sedi ali leži. — Več se izvč na Opekarski oestl it. 33 v Ljubljani. (3-1) Stanley-jevo noTo delo izide koncem maja pod naslovom: Im dunkelsten Afrika. Najdba, rešitev in vrnitev Emina Paše. Spisal Henry M. Stanley. Knjiga izide v 40. snopičih po 30 kr. — Vse delo mehko vezano v dveh zvezkih gld. 12'—, trdo vezano gld. 13*20 se dobiva vže zdaj. Naročila na v.so knjigo, kakor tudi na posamezne snopiče prejema J. GlONTINI, (3-1) knjigotržec v Ljubljani. fnSe blagorodje ! Čast mi je, priporočati moj ogerski liptavfiki deneHni nir (pravi karpatski ovčji sir) r žganih posodah in naj-1 boljšim pakovanjem s stanijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, ta 4 gld. 80 kr. proti poštnemu povzetju, franco, za celo .Avstro-1 Ogersko in Nemčijo. Prosim, naj se moj liptavski karpatski sir ne 2a-l menja s sličnim dunajskim, monakovskimalimajnškim I pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira. I (1) Velespoštovanjem Gustav Petrovickij v Miskolczu, Ogersko {Kasinczgutcza br. 18.) Originalni lijitavski sir najbolfUe kvalitete prodaje r posodah po 5 in 15 kilogramov Sir kilo »a 00 kr. Ou-itav I'etrovicky, (1) r Miskolczu, Ogersko Kazinczy- utcza 18 Na Rožniku pri „13i-oiiiUii" otvorjena je (3—1) lir gostilna. "VDI Dobi se vino, pivo, kava, mleko in mrzle Jedi. Bl^ Uhod na Drenikovo jc torej prost. 'Vv ( Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo t>oj{:at,o zaloje^o klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne depice po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nm^e baže čeitice za itožarne hrambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna ter shranjujem koinhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobniar in krznar, Kongresni trg St. 8, v Ljubljani. iJ^ Gg. dilakom dovoljujem prednostne cene. (15-11) Tujci. 8. maja. Pri .flii/it^Ji : Polidal, Mayer, Graf in Schwank, trgovci, z Dunaja. — Puttik, za »ebnik, iz Planine. — Jelovšek, pesestnik, iz Vrhnike. — Abeles, trgovec z vinom, iz Trsta. Ksterl iz Kočevja. — Arko iz Ribnice. — Lang, tovarnar, Wuntsch in Calvi iz Trsta. S^rt i o bt »"^T — a O) C 3 > i i ? e a Cd £ B 1^1= iMM g i« o J.«-® ol-Jo^oo « tS a B «.5 .E-5 a® C ^3.2 % —~ a H « o e a §> g i o g sa —^ a> a> S a " J* 2 S s — .2 »1 » S •• C 01 e _ " S » 2 _ O) 2 S to a 1 ■lis a a. a o- I! C«"« Št. 8349. Razglas. (3-1) V torek (i. dan t. m. jc pri tukajšnjem konjaču neki domači njemu v opazovanje poslani pes poginil in sekoija Je dokazala, da je bil stekel. Vsled tega se na podlagi postave z dne feJjruarja 1880. leta, drž. zak. št. 85, od današnjega dne počenši tri mesečni pasji kontumac za oelo mesto vpelje, in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi, ki ))odo prosto brez torbe okoli letali, bodo se polovili in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah. Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolo mesta vpeljalo c. kr. okrajno glavarstvo. Mestni magistrat Ijnbljanski, dnč"8. maja 1890. Razpis službe. v ŠkoQi Loki bo s sv. iVlIlielom izpraznjena služba iiieNtno-žiipiiijNkega in Lepo stanovanje v posebni hiši, gotove plače okoli 500 gld. — Prosilci naj se skažejo, da so popolnoma zmožni za orgVj&^j® in pelje. Ožeujeni prosilci imajo [)ri enakih zmožnostih prednost. Želi se. da vroče prosilci svoje prošnje podpisanemu osebno. J. mestni župnik. (3-1) Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkiczyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkčczjfja, „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113. Nepresegljivo za zobe je I. sallciliia nslna voila aronutična. vpliva okrepčevajočs. zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna ve ika steklenica 60 kr. .saiicinooiiiii splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, k 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnoirn zahvalnih pisem, ima vedno tveli v zalogi cbna MiEzj zraven rotovža v Ljubljani. """■j.: Lefc«^"; pl TrnkiczrJa. „pri zlatem levu", Zunanja naročila \ IIL, Josefstadterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk4czyit. ,pri Radeckiju", «« " f>OgQ izvr^u- III., Radetzk.vplatz št. 17. (IC) jejO. Stiškte zazelenopičoinžir Bluntov patent, za ohranjsvanje raznih pič, iladkih in zelenih, detelje, turilce, repnih peres itd. so odlična iznajdba nove dobe, clokaznno. s prakso, ter velika kwitt>|e kmetijstvu , (lokuKUiio je s tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-iMtnij in kmetijskih prvakov. tekom enega leta smo 700 irtr" Ne pozabiti ohraniti si posebno kajti zadnjeletni poskusi so lokazali, da so repna peresa izvrstna komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje nji- Z i m B k ft hovo korist in važ- _ _____ nost. I Jsrma. Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko. tH. ICATFARTH & Comp., •"»"».Jj;'''*''"' Dunaj, n., Taborstrasse 76. (lo-io) Frankobrod ob M. in Berolin N. edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostoino in nepretrgano delujočim navornim pritiskom, patent Blunt. Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti, . Kdor mora tudi težke komisije opravljati, hoče blago kupiti, prodati ali oddati, kdor bi rad kupil boljše reči na obroke, Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hoče, da se mu dolžue zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi Icomisijski l>Tir*eaii na Dunaji Mariahilferstrasse 12. VaJcnp bUga, ki daje dobldek, in blago v oddelkUi na avoj radon. „Avstrijski fh6nix" ha Dunaju. Vplačan« delnice in drui^a jamstva družbe snaiajo skup«j 6ez ■a ■■ «II Ilir proti Škodi po toči___ na Kranfsketn, Stajavskem in Korošlceni. Pogoji so dokaj ugodni in uvedene najnii^e stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako bi zavarovanec ne mogel zavarovalnine takoj plačati, počaka se celo do žetve. — Škode se hitro in poiteno cenijo in precej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, obrne naj se na glavno zastopstvo v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa na glavno zastopstvo v Ljiihljani (zastopnik Josip Perliaiic) ^elenl^iirg-ove ulice štev. 3. (3-1) Podpisanec usoja si p. n. občinstvu dostojno naznanjati, da je prevzel gostilnico št. 39 y Poljskih ulicah (poprej TopoloTec). Zagotavljajoč najboljšo postrežbo, kar se tiCe jedil in pijače, zna-muje se s spoštovanjem Karol Pitsch. II. I. vipavska zadruga registrovana zadruga z omejenim poroštvom in sedežem 11 a Klapii razpošilja: vse vrste zgodnjeg.4 sadja, sniokev, namiznega sadja i zelenjadi v najfinejsej kakovosti presno, takoj z drevesa tekom sadu primernega časa. — Po-šilia vsak dan na vse tu- in inozemske kraje čajne po .5 in 10 ilo 12 klgr. proti poštnemu povzetju. Cene bodo ves čas jako nizke, JijV nižje ko povsod drugod. "VCi — Oajne računajo se po kupnej eeni. Zadruga omogoči s tem vsem hoteloui. gostilničarjem, kopeliiu, zdraviščem, kakor tudi cenjenim privainiiu d.užinam in posameznikom vsakdanje dobivanje finega,na drevju dozorelega in ob enem najcenejšega sadja naravnost od pridelovalca. (3—3) Za p. n. s.idne kupee znižajo se eene po dogovoru in vedno toliko, da je vspešna in varna kupčija zagotovljena. "VS Cene veljajo loco Slap ter se bodo od tedna do tedna naznanjale po listih it^ Čajne jemlje zadruga frankovane za isto ceno nazaj. Naslov za telegrame: ^ntli-iig:« — "Vii>nvti Kr«nJmIco. Mestoa Imica liiiata pir daje po^iojila "Vi na zemljišča, potem občinam, posojilnicam, za-dmg^am itd. po 4^/„ proti vračilu v oitrokili. Pi'evzenia pa tudi varno uknjižene terjatve, pri Icaterih se poslužuje zalcona z dnč li. marea 188f, .štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in piistojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za jiosojila sj>rejemajo se navadno v uradnih urah. ^6-5) Havnateljstvo. Usojamo si s tem p. n. hišnim posestnikom v LJubljani uljudno naznanjati, da smo za vpeljavo novega mestnega vodovoda v hiie osnovali vodovodni instalacijski zavod. ]Saše zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za izvedenje instalacijskih del naročili le spretne in skušene monteurje, omogo-čujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom najsolidnejšo in najcenejSo iz-vrSitev del. Naša glavna zaloga in initalacljaka delavnica je pri gosp. M. Skrabecu, Kongresni trg (nova nunska hiša); poleg te smo osnovali pri gosp. Fran laovon, Hilšerjeve ulice št. 12, nzorčno zalogo. Za mnogobrojna naročila se priporoča (6—3) z velespoštovanjem konzorcij za vodovodno instalacijo J/. ^KliABEC, FR. LEVC, JUL. NO WOTNY. Opazka. Napominani dunajski installateur vpeljal je vodovode na Dunaji, v Olomueu, Lincu, mestu Steyeru, Moskvi in Petrogradu. Trgovina z železnino % Mili O, C v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 prii)oroča svojo bogato zbirko nadgrobnih križev, pristno pozlačenili tudi surovih. in najliiiej.še izdelanih, ali K (12-6) X Dalje se priporoča v iztlelovanje grobnih in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd. g Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sera koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnfga »ti-oUovnJjiUa. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom'na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem FRA]¥€ PIliKO, Btavblaskl kljndarskl mojster, Marije Terezije oesta itev. 4 (12) T Ljubljani. o. kr. priv. sav&roTalnlo« .ASSICURAZIONI GENERALI' 40,758.238-42 227,37l.83l-43 116,904.648-39 23,544.05322 (Občno zavaroralno druStTo t Trsta.) {Vstanorljeno I. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško {Ivljenje v vseh mogoiih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Obilnam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20° „ odpust normalne premije. .3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, lac ije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih iit po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvam! vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 6. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». ff^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) potic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska lo.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravnil^. vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradnikih ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje jo popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (11) Glavni zastop v Ljubljani: G. Tagliapietra, Gradišče ši. 4. J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. ITaj'večja, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega Poletensko eekisto silio, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širo-kosti za celo obleko 6-6 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, pre-priJa se, kako izvrstno se di prati in kako trdno je. se razpošiljajo po čudovito nizKi ceni in sicer: po gl. 3-75 m. za celo obleko. po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo obleko, po gl. 8-50 3-10 m. za (ino oiileko, po gl. 6 — 2 lOiu. za ogrtač, frano. piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za talarje za prei^ast. I duhovš^nodudi za poletne suknje) 1-20 m. široko, meter . . . . gl. 1*50 ^^rni pcruviennes in doskina za salonsko oblek« po 3 2.5 ni. od gl. IO'— naprej. .blodno bla^o za jj:ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. sir. za ponočne suknje in otroška obla-čil!>, 10 m. . . gl^2;M. Joupon in trožlčno blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'50, druge Vrste . . . . gl. 2 80. Kupi se o priliki I Žetir-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le.....^ gl. 3 50 Brokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vsfh mo-gočih barv, 10 m. gl 3-60 D oris. najno^še karTrano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10, se-daj le .... gl. 6-50. Nervjr, 90 cm. sir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le.....gl. 4-50. K ašm!r,dvojna širjava, črno in barvano. 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna širjava, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m.....gl 6-50. IVI odrotitkan metrov . in . . krelon, lU . gl 2-50 . gl. 3-20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospoda in gospi. o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—9) kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice §t. 9, fllijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstneJSIh po najnovejših načrtih pruv lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih Hpomeuikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri lijem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred ' Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od knjnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen il^ M i> <> m o n i , katerega prodd po primerno Jaiio nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna Stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (12—8) Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po. najnižjih cenah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št."6, v Tonniesovi hiši. X (2) Andr. Dru^kovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma i>o zelo iiizlii oeiii okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, saniokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Itoman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei>o in narejena Štedilna ognjišča im 3ttf I& pog^mema lele« Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi Je mogoče v malih urah iii majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne «evi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi la leseiiG eovi mesingaste tronihe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiim timirom. sveži dovski mavec (Lengenfelder Gi/psJ za gnojenje polja. i e^gantne solnfinike navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po čudovito dobro poznata Trpežno \iii\m dežnike in najeleg-ant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrcika i te; 3 a fe, 1^5 JVIestiii ti-ft v Ljubljani 3J[estiii trg: Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja so^dnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnej.še in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in i7A'ršujejo se točno proti povzetju. Razprodajaicem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. Izdelovatelj cerkvene posode in orodja leopoldTratnik, 27 sv. Petra cesta 27 V LJUBLJANI. Prečastite} (fn/iovščinl ^^^^^ cerkvenim iJredsfojuištvonU Priporočam uljudno in oposarjam prev. duhovščino na svojo iui Kranjskem največjo in najstarejšo delalnico cerkvene posode in orodja, katero sem povečal zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s B^**(IJam2)fbctrieb), katero mi omogočuje izvrševati naročila iz najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje izgotoviti, nego katera si bodi tu- ali inozemska tvrdka. Povabim preč. duhovščino in gg. cerkvene predstojnike, da si ogledajo mojo t^eliko izborno zalogo vsakovrstnega cerkvenega orodja in posode v najraznovrstuejših zlogih, vse fino, natančno izdelano; prav posebej so še ogleda vredni najrazličnejši lestenci, svečniki, monstrance, kelihi in razno drugo orodje v najrazličnejši izberi. Prav rad vsakemu pokažem način izdelovanja, kako se pošteno in nepošteno dela, in kako se snažijo brez šJcode cerkvene posode in orodja. Vsaktero naročilo izvršim po poslanem uzorcu (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere na željo pošljem na ogled. Tudi vže izgotovljene reči imšljem brezplačno mi ogled. Staro blago prenovim, pozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki uže prepričani. delavnice ne treba tekom ^rii-lOLOae aesetih let dati prezlatiti. Plačilni pogoji so ugodni. (4) Prečastite gg. naročnike ojioznijam, da nimam v službi nikakega potovalnega agentu, ter prosim, naj se vsakatera naročila vrše nepo- | sredno osebno ali pismeno. "VB Premija na svetovni razstavi v Londonu 18S2, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo .snloiiNki kriliiNti klavir, pianine (52-6) iz tovarne svetovno znane Ivrdl«; (Gottfried Cramer) — Wilh. I Mayer na Dunaji ;za 880 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., .').')() gld., 600 gld., 65(J gld., pianine za 3.% gld. do fiOO gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji. 'VCi Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThieiteIder, Dunaj, VII., BurggassBTl. % ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvoučke vsake velikosti in vsakovrstneua glasii. Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in^z lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenje Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plač Ino pogodbo. L. 1838. u.stanovljena tovarna je jirodala že 47IOzvo-^ nov, ki so tehtali 1,272.800/.-j. Odlike: Zlati križec ' za zasluge s krono 1. 18S7., „dve svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1H73. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dminjski ohrtnijski razstavi 18nO. I, in ča.itnc diplome na obrtnijski razstavi l^if-!). I. v liudejevicah (IStidiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—7) Lepoglasne zvončkulje s »tiriiui zvon'ki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 )|tld : od medi (mesinga) s štirimi zvon ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ceniki se pušiljojo brezplačno. "VS IFraii Jsilar fijiibljsiiia 'i Tržaška cesta štev. 29 II : priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu !j lepo, ukusno in solidno izde-!i lane salonske iu navadne lou-četie, belo, rujavo. zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnike po.iiljam na željo franko. Zastopništvo pri (40-5) Vidic & Comp. Slonove ulice. Detta leta mh v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih iu že z go-zdravil in specijalitet, Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih iu sicer. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revma-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. is 1 gld. Ruska maia za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8—10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski prašek, znano idiavilo proti kašlju Cena škatljiei 25 kr. Cvet za protin in revmatizem, najvspešnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, bol-znim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos;ranski glavobol. — Ceaa škatljiei z 10 praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti i/padanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici 60 kr. Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr.. 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči. nekaj kapljic na sladoru ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 36 iir. Cvet za guso proti guši in napetemu vra'u, za utiranje. — Stekl. velja 20 kr. Olje iz repja je najreelnejše sred.'v vv W ▼ ▼ ▼ Trgovina z železnino Albiii-a C. Ahčin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po najnižji ^ ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih g^nojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., Sin za kolesa, podkev, Hv cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-11) staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.