li Posamezne Stevflket N avadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak datL raxv«a nedelje in praznikov, oh 18. «ri s datumom naslednjega da« Ur stane mesečno po poiti D 10-—, sa ino* lemstvo O 18*—, dostavljen na dom D 11*—p na ntkasniae D10*—-maerati po dogovoru. Naroea s« pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica itev*A Cena dasiašsile š4@w. 75 para. TABOR Posamezne Številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1'-% UREDNIŠTVO m ubija * Mirt-boru, Jurčičeva «1. it* A L «>*<*“ etropje- Telefon intcrurb. at. 276. UPRAVA se nahaja • Jurčičevi alici it« A pritličje desno. Telo* fon ib 24. SHS postoočekovol račun etev* 11 -787. Na naročila brca denarja se na mir*. — Rokopisi as a« vračam 7» Naslov J. Tit. Kr • JXX Maribor, petek 21. avgusta 1925. i žjax ca £> j u h ja Lesno tržišče. LJUBLJANA. 20. avg. Desfke, 25, 30, 0 mini', obmejna postaja, denar 500. Parketne deščice iz hrastovega lesa, 4.50—8 mi široke, 20—50 cm dolge, obmejna po-..taja, denar 42. Bvukov les, 1 m dolg, nakladna postaja denar in blago 17.50. Radič govori srbskim kmetom. Nagovor na seljake v beograjski okolici. —. Vladni tisk hvali njegove sposobnosti. Razprave o programu za sedanja Društva narodov. , BEOGRAD. 21. avgusta. Beograjski n»lj prinaša izčrpna poročila o Radiče-la1 bivanju v Beogradu. Nuprasn čas-mkarjem je Stjepan Radi £ jako rezer-iran .i^ ne mara dati niikaikih izjav o "Maljiaih nalogah vladne večine. Zanimivo je, da je že sikušal priti med fcmete. Odpeljal se je v okolico “Ograda in je imel v neki vasi nagovor ja,kmete in vaška dekleta. V govoru je mod drugim: 1.‘Beseda Radič pomeni ves svet 1 ju-? (rad imeti), pomeni pa tudi delati; .češkem jeziku pomeni Radič biti mo-,1 r; Moj program je sedaj: ljubiti, de-L in biti moder!« j Bal jo je naglasa!, da sporazum med C Pašla bo sredi septembra v Beogradu. Spremljal bo kralja v Črno goro. BEOURAD, 20. avgusta. Ministrski jpredsednik Paši d je obvestil parlamentarni klub radikalne stranke, dia se bo Vrnil še pred 15. septembrom' v Beograd. 'Rad bi spremljal 'kralja na njegovem moranju po Črtni gori in bo tudi na-®o8 pry slavnostnem1 prenosu Njegoše-kosti na Lovčeu dne 21. septembra. Rudarska kriza v Bosni še ni rešena. °KaJanJa so prekinjena. — 25 milijo-0v več izdatkov, če se ugodi predlogu Odarjev. — Apel na rudarje v Sloveniji. BEOGRAD, 20. avg. Po vesteh iz Sa-aJeva so se desetdnevna pogajanja med a?topni'ki delavstva iin rudniške direk-S?6. Prekinila. Rudarji so zahtevali po-tsanje mezd po 10—12 Din dnevno za fryo kategorijo in 6—9 Din za drugo jStegorijo. Zastopniki rudarske direkci-4H/V90 Bili pripravljeni na zvišanje Din .50—-5 v p^j p)jn 7,50—3 v drugi k,a- er^iV ,Be'fra Predloga pa rudarji niso Badi tega so ee pogajanja for-1*0 Prekinila, Ako bo sprejet pred-"hf rudarjev ee bodo povečali izdatki rudarke direkcije za 25 milijonov. Vendar ni pričalkovati stavke, ker so bosanski rudarji slabo organizirani. Kakor Poroča. so sklenili, da bodo apelirali rudarje v Sloveniji. delavsko gibanje na Češkem. Se trajajo^ kriza v tekstilni industriji. -BRADA, 2o. avgusta. Kakor poroča * i. v°*> 80 se vršila v vseh krajih ototestna zborovanja staVkujočih de- avoev. BredVčerajšnjim eo sklenili v rragi delavski zaupniki praških tovarn, «ai bodo ustavij/i ^ g, urj popoldne delo ^ se podali na protestni shod v Bubenj ,-wvstyo je poslalo vladi oster protest, ?®r sobd-e dirigirane v stavku joče kra- v močne orožnisike čete. francoski uspehi v Maroku. etapa francoske ofenzive izvoje-vana. s RABAB, 20. avg. Ozemlje Tsul je sc-paJ Popolnoma očiščeno sovražnikov. — ‘JfNka večina tega plemena se je broz-^gojuo predala. kvarni poskusi na Kitajskem. Angleška vlada se pripravlja. j. IJOCNDON, 19. avg. Reuterjev urad J^&Sa: Angleška vlada smatra akcijo , “Utonsiko vlade glede prometa angl oš-ladij v kitajskih lukah kot kršitev cjodnarodne x>agodlbe. Tozadevno je že ^tala svojemu poslaniku tajna navo-Ba bo pripravljen, če bi se zadeva raafflteta!«, Hrvati in Srbi obsega vse dežele od Splita do Skopi ja. Napovedal je za jesen važne politične dogodke. Vladni tisk prinaša danes uvodnike o Radiču s karakteristiko Radiča kot človeka in politika. Podčrtava njegove publicistične, novinarske, govorniške in tudi diplomatske sposobnosti. Nekateri diplomatski krogi pričakujejo, da bo imel Radič v Ženevi lepe uspehe. Dane« ob '10. uri dopoldne .se je vršila v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom dr. Ninčiča dve uri trajajoča konferenca. Razpravljalo so je.o programu septemiberskega zasedanja Društva narodov. BORZA ZAGREB, (Avala) 20. avgusta. Pariz 262.48—266.48. Zorih 108114—108914,' London 270.72—272.72, Berlin 132544—1335 t4, Dunaj 7.81—7.91, Praga 164.80—166.80, Milan 200.78—203,13.' Newyork 55.33 >4—56.13 Bmisel 25414—25844. CURIH, (Avala) 20. avgusta. (Tzv.) Sklepni tečaji. Pariz 24.20, Beograd 9.22 'A London 25.0344, Berlin 122.65, Praga 15.27 Milan 1.8.5744, Newyork 515.50, Dunaj 72.55 Briiflsel 28.50, Budimpešta 0.007255, V arom v a 92.50, Sofija 3.75. Bukarešta 2.65 Dnevna kronika. — Nov zdravnik na Pohorju. V Ribnici na Pohorju se je naselil kot zdravnik g. dr. Pavle Voušek. z. — Kadar pride g. Stjepan Radič v Beograd, ni nikoli dolg čas. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je prišel včeraj dopoldne drugič v našo p res tol i-eo, dia se udeleži posvetovanj jiugoslov. delegacije za Društvo niarodov, s katero se bo podal v Ženevo. Zagrebški listi so prinesli podroben oepi« Radičevega prihoda, iz katerega posnamemo nekaj zanimivih drobtinic. Na beograjskem ko-prinesli podroben opis. Radičevega prihoda par politikov in množica novinarjev in fotografov. Ko Radič izstopi s soprogo in sinem ter ostalim spremstvom, pozdravlja vsepovprek: »Zdravo, kako stel« (pristen srbski pozdrav) in vneto poljublja najožje prijatelje, s katerimi se je sicer ločil šele pred nekaj dnevi. Fotografi se skriva jo za črna pokrivala, časnikarji vihte svinčnike iln zvijajo bloke: evo, to je nekaj za suhe dni! Obsipljejo ga s vprašanji, on odgovarja, pojasnjuje, — seda na avto — in izgine. V hotelu »Pariz« ga čaka nova skupin,a novinarjev in množi,ca radovednežev. Jedva odpravi revež toaleto, že se mora pokazati; nekdo mu postavi 'stolee, da se povzpne nanj in razodene »vsemu narodu*. Medtem' • deli gospa Mafeuika resnemu dopisniku »Politike« visoko političen interview, raddkalsiki prijatelji pa zakaj kašljajo, _ stopicajo nervozno somi n tja. — vražja popularnost! jim kljuje po glavi. Čaršija začenja Radiča uvaževati! —Ko pride Radič v kako ministrstvo: vse uredništvo na okna! Vsi ga hočejo videti! Novinarji pa vztrajno za njim. In vedno eno in teto: »Kedaj pojdete v Krušcvac?« Ves Beograd nam-reč ve, da si uajroerodajnejša stran« ne voli Radičevih »putešestvij« po notranji Srbiji. Radič na toj »Pa pride Ljuba Živkovič v Beograd, če izve, da sem' tukaj!« In da novinarji ne odidejo kar tako brez vsega, proglasi Ljubo Zivkoviča za nadaljineiga patrijarha sporazuma— Patri j,arh sporazuma, to jd epiteihon onnau.s, prosim1, da malo takih ... Potlej Pa zopet, na avto, novinarji še vedno ne diadovnviru in Radič se odreže; »Naj se nngleški novinarji sikrijejo: prvi novinarji sveta so tu v Beogradu ...« In nato pot v zunanjo ministrstvo, tam zopet podobni prizori in tako naprej. Skratka: kadar pride Radič v Beograd, je zmerom veliko »heca«. _ v —ob. — »Samoupravine« želje. V članku »Zagrebačke manifestacije — dobra škoda« piše glavno vladno glasilo »Samouprava« med drugim: »Našim bratom Slovencem in našim bratom muslimanske vere v Bosni sta lahko današnji Zagreb in današnji Beograd dober vzgled. Duh, ki prevladuje v njima, naj jih vzbudi, predrami in podžge k čelu in akciji, ki jo pričakujemo od njih. Zakaj ta duh bolj nego karkoli, bolj ko beseda, bolj ko izkušnje, bolj ko znabitnd jutrišnji kes izpričuje, da je politika Meh. Spahe in popa Korošca laž in usodna varka im da bi ta dva renegata, ki sta s svojimi perverznimi nagoni in pod vplivom naših sovražnikov' in tujcev, ki so desetletja in stoletja lomili rebra našemu narodu, vodila tako politiko, veliko lažje triumfi rala. Zapeljanim bratom ne preostane nič drugega kakor da sc vprašajo: ali je res treba, da še dalje nosijo težko soodgovornost pred zgodovino, ali pa da zavržejo svoje krive preroke in Skupaj z ostalimi brati pristopijo v kolo ....« To so želje radikaiskega glavnega organa. Korošec in Spako sta ee že nekajkrat »ubvatila u kolo«, pa se je pokazalo, da ga ne znata plesati. Prepričani smo. da imata tudi sedaj veselje do kola, toda — Radič ga pleše s tako virtuoznostjo, da je osramotil i Korošca i Spaho i da že radikale postaja strah — radi pretesnega kola in' pregorečega bratstva. Zato so »Samioupraviine« želje malo preveč — pikantne. -—ob. Naši državni vredrostni papirji gredo v inozemstvo. Gospodarski strokovnjak nas je ■opozoril na značilen pojav, da tujci v zadnjem' oai-u zelo kupujejo naše vrednostne papirje. Zlasti obveznice »ratne štete«, ki se dobro obrestujejo in so i; velikem številu v inozemstvu. Vse to pa zhog tega, ker je pri nas za to premalo zanimanja. Psihološko je zanimanje širših krogov za državne vrednostne papirje kolikor toliko umljivo, ker so imeli ljudje v zadnjih letih slabe izkušnjo, na pr. z vojnimi posojili in tudi že po prevratu z znanimi boni. Vendar pa je danes situacija že znatno trdnejša in je nalaganje prihranjenega. denarja v državnih vrednostnih papirjih popolnoma, varno Najboljši dokaz je pač to. dia jih v tako o-bilni meri kupujejo inozemci. —ob. — Beograjska površnost. Neki beograjski list pri naša vest, da je general Z. odpotoval z družino v Rojič. Če bi kdo iskal ta kraj na kateremkoli zemljevidu Jugoslavije, bi zaman izgubljal čas: ne bi ga, našel. In vendar je kraj v Jugoslaviji. Torej je general odpotoval v kako zakotno vas, ki jo sploh ni na zemljevidu? Nemogoče! Treba je vprašati povprečno Zagrebčanko: »Alii ste že bili letos na letovišču?« — »Seveda, v Rojču«, bo odgovorila. No, v Zagrebu so bili vajeni zahajati v Rohifsch Sauerbrunn, da Pa imajo v Beogradu rajši Rojič nego Rogaško Slatino, temu se čudimo, ko so vendar to letovišče iin kopališče spoznali šele v Jugoslaviji, ko Rohitscba več ni bilo. No, pa da se znal —ob, — Nekulturni hrvatski Jezik? V polemiki, ki se je razvila v zagrebških listih radi nemškega pozdrava zagrebške županje pri sprejemu kralja in kraljice, je ugotovil neki radičevski list, da pozdrav ni bil nemški, vendar pa, se je »kasneje govorilo v kulturnih jezikih«. Namreč v francoščini, nemščini in angleščini. To je seveda razumljivo in temu nihče ne ugovarja, sramotno pa je, da je mogel zagrebški list potegniti črto mod kulturnimi in nekulturnimi jeziki in sicer tako, da hrvaščine ni med kulturnimi. Pa se ponašajo s samohrvat-skim nacionalizmom! —ob. — Naše narodne tožbe In obtožbe. Prijatelj lista nam piše: Predstavi mi nekdo -v vlaku sina. kojega oče je d‘o preobrata nadučiteljeval nekje v dravski dolini, bil član nemškega učiteljskega, društva in so ga zato pozne:ie premestili nekam' v koz jaški okraj. Sin je trgovski uslužbenec v neki trgovini z želez jem v Celju. Ko ga vprašam po očetu, kje da je sedaj, me mož nemo gleda liki mutec. Tz zadrege mi pomaga mož, ki mi je »nemega« predstavil, češ, ne znn dobro slovenski. Jaz se začudim rekoč, kako pa potem, izhajate v Celju v Leto: VI. — Številka: 188. trgovini? Nemi mož skomigne z ramo in pripomni nemški: že gre. In »menni mož« je obiskoval »slovensko« šolo pri svojem! očetu... Tako je bilo pri nas; skrajni čas je bil, da se^je potujčevalna pest odtegnila; tako pa je še sedaj, da smejo službovati »nemi možje« med nami in ■nas »buliti«, ko jih slovenski nagovorimo! — Kongres pravoslavnih duhovnikof na Cetinju. 2. in 3. septembra bo na C» tinju vsakoletni duhovniški kongres, ka» terega se bo udeležilo okoli 700 pravo-sLavnih duhovnikov, KL — Črnilo »Jadranke straže«. Od Jadranske straže smo prejeli: kor se bliža pričetek novega šolskega leta. priporočamo vsem šolam, njihovim ravnateljem in učiteljem, da nabavljajo črnilo »Jadranske straže«, katero izdeluje znana tvornica Vjenceslava Peeha v Zagrebu (Uica 191). Črnilo jeizborno. Z uporabo tega črnila se gmotno podpira naša pa-triotična organizacija. KI. — Učiteljski ročnf katalog. Pravkar je izšel Učiteljski ročni kitalo«, ki bo učiteljstvu posebno dobro služil pri izračunavanju plače, povišic, peuzije i. t. d. Obsega vse obrazce in navodila, kako je opremiti prošn je za služben a mesta. Podrobno in natančno je poučilo O draginjskih dokladah za aktivne in u-pokojene učitelje, s posebnimi tabelami. Pregleden je izčrpek o voz. udobnostih na železnici. Natančna so vsa navodila za vojaško službo učiteljstva. V zapisniku so dalje vsi obrazci in navodila za prošnje za upokojitev. Vdove in sirote dobe vsa navodila, kako jim1 je postopati, da dobe udovnipo in koliko jim pripade. Kdor se službeno seli, dobi vsa navodila za sestavo selitvenega računa v katalogu. Dalje vsebuje katalog točna navodila o davkih, ki jih mora plačevati učiteljstvo in zelo praktičen Izčrpek vseh' šolskih in osebnih taks (kolekoviina). s katerimi ima.lo opraviti učitelji. Ob sklepu je pregled, statistika vsega osnovnega šolstva v naši državi. Zapisnik je nujno potreben za vse osnovnošolsko učiteljstvo, otroške vrtnarice, ker ima tudi predpise za nje, učiteljice ženskih ročnih del iu meščnnekošolske učiteljic«, keT je za uje petsebei tudi zadaj katalog za re-dovauje za posamezne predmete. *~z. — Zakon o civilnih uradnikih In ostalih državnih uslužbencev. II. natis, pregledan in skazaioirn izoopolnjetn. VLjuh-Ijami 1925. Založila Tiskovna zadruga. V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. Izdaji ie pri dejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orijeutaoijo v zakonu. Poleg tega je pridelana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev iu n ustavljen cev. Naroča se pri Ttekovnj zadrugi v Ljubljani, nasproti glavne pošte. — Našim izseljencem! Kakor nam sporoča izseljeniški komiearijat v Zagrebu, se je položaj v ameriških rudnikih zelo poslabšal. Rudarske organizacije računajo že s stavko, V enako slabem položaju se nahaja pekovska obrt, v kateri je samo 400 organiziranih pekov brez posla, KI. * — Komunistični Izpadi proti Poljakom. V Minsku so priredili komunisti v protest zoper justifikacijo komunista Bottvina v J.wowu veliko proti-poljsko demonstracijo. Govorniki so pozivali množico, da naj bo pripravljena na vojno rdeče Rusije proti Poljski. Med cestno demonstracijo je množica napadla dva poljska dijaka In ju na mestu u-smrtila. —ob Iz zvodniškega procesa v Zagrebu. »Nedolžne« zvodnice, »pasivne« javn« hiše, »preizkušena« dekleta. ZAGREB, 20. avg. Danes se je nadaljevala razprava proti trgovcem * dekleti. Tri zvodnice, ki so bile danes zaslišane, so izjavile, da so povsem uedo!-žme in da je obtožnica neutemeljen«. — Zaslišana sta bila tudi dva lastnika jasr* rnrmt »Tl K O T?« W Har!5o5F5; (Tine' 7T. n ih hiš. Lastnik javne hiše iz Bjelovara je izjavil, da je njegova hiša pasivna in an komisarjem) fin. kontrole. KL ml Smrtna žrtev opoldanske nevihte. Danes oh pol emiih popoldne so se nena-domta pripodili iz gornjo dravsko doline črni in težki ob laika, iki ®o se kmailu razgrnili nadl mestom. [Visledl sopari ec ud §Ho tanogo dežju, temveč so meri silnim! gnonienjoni1 v tora>t)kih presledkih ndar-jade številne strele.. Medi drugim) je udarili« strela. v! drevo v Magidialenelkem! par-Ikn in utbila-Pavlo Rozman 2&lotno delavčevo ženo iz Dan jkove utMoe 8, 'ki je ve-idrila' pod' drevesomL Pokojna Romanova rje, biila že močno v bliagoslovlljenom sta-tnega zasebnega u-raxMk)a, nastavljeinea nekega društva, iki. je izvabljal v pisarno mHakle dečke ftntjj&tti spolno zlarahUjaf!, fVsi trije že ti-®Jjjo ^..sodnih zaporih in čaka .jo kazni za moj«>;perverzna: dejanja. V ta Iz obrtniških krogov natr* pišejo: jSnBteMi odbor obrtno nadaljevalne šole v (Marihortt neštetokrat poziva) v časopis-30, TOtj,;se -vajemčii in vajenke vpišejo v lobrtmo^vdaljevalno solo, Iker mOra ime-(ti-Jdo i-Keptembra' vse tozadevne poriat-I^ SraBnotno se neimizidi, da se je -od 3000 L JL ‘meisi pniglasilo rioadlaj-čele 130, klub (dtat^je vsafei' mojster invajen ec proda 'je dbislk te šole neizogiben. ... ntodbmiimSšl jeinjn je vzrok v tem', da joafetaHkov m«' čSita vsaik mojster in vatfe-kWC trndi,"ne. Poglavitni: vzrok je pa v ifeta, da himlaJjo mojstri dovolj' časa, feSjo^ tenta, da-se sioer zavedajo svoje 5iofcostL iVsafc nJoljister pa) je čla/n-obrt-me£ zadruge an plača precejšni letni zne-£0k: ^(jaz-pfečam ma pr., 1'40 Dftn na leto), jsttto,. da zadruga oprarvflja zanj, skupne* preile. .-Pravtaaprav pa od zad rug n imamo' jkrioiser kakihi srtvamih .'koristi. Zate. mle-mjimi, ujai bi se zadruga čisto mirno lahko gafta za vpis svojih1 vaijlenoev v Djiovalno Sold. Zadruga iimte-plačane tajmiilfee, a-vsi! vajenci so pri* zadrugi. Mislimi tedaj, da ne bi težko opraviti! tega mojstru včasih Brarttežnega posla. Zarituga bi' tudi na K» TračSir -morate mojbtre prisil rti, da hi’1 (POffiliaHffmajence^h poduku, odibom obrt.-Imsdailijev. ;šoile pa si me bi bilo treba dle-ttasti efciibdis seatnanflomi šoUsfcih ohvezam-jcev. Obrtnik. m Dobava j.prtroleja in karbida. In-jtefrMtterrtura Dravske divizijske oblasti rrazpi«wja ustno licitacijo za dobavo 5000 |pg petroleja ireistieor za 1 juhl janisko gar-arlzijo 1600, aa mlarilborsiko 5000. in za icekjsfko garnizijo 200 kg., ter 600 kg. kar-jBfda to to za Ljubljano in Maribor po |900 kig. Ufcatarfo® sO vrši dne 27. avgusta -pb lt. urir v dmtenriainiuri Dravske dwi-irijsk« oblasti v Ljubi jtuni. Kavcija za nu-'ie državljane 5% za Inozemce 10% posta jene vrednerti. Natančnejši podatki ■po rta vpogledi pri' trgovskem gremiju v Maribora. m Z mariborskega trga. Cene živilom na mlaribor.sltemttpgu so ostale v zadnjih Štirinajstih dneli vočiirtoma noizpretuen-■ jene. Padle so edino cene piščancem', ko-ipoštan' in racanni, raznemu sadju, kakor jabOllcajn im slivam ter krompirju. 1 kg |*avcjega mesa Din 10—19, tel etiirne Din 3250—10, svanjetime Din 15—23.50; piščanec mlajhen Din 1750—20 za’ 'komad, večji 'Din 20—27.50 m komad!, raca Din 1750—-67.50 za kom1.. 1 it imleka Din 2.50—3, jajce Din 1—1.25 za kom.; jabolka Din 2—6 za kg, slive Din 2.50—12 za kg, breskve Din 16—20 za kff, hruške Din 4—10 za kg; 1 kg sladkorja v kristalu Din 14—14.50, 1 kg sladkorja v kockah Din 16—16.50; 1 kg pšenične moke Din 6—6.50, koruzne moke Din 4—5, ajdove moke Dim, 8; sala-ta zgodnja Din 0.25—1 za kom'., glavnata Din 0.25—1 za komi, endivija Din 0.25—1 za komad, zgodnje zelje Din 0.50—3 za 1 glavo, kumare Din 0.25—1 za komiad, grah v oetročju Din 1 za kupček; 1 kg čebule Din 1.50—3, 1 kg česna Din 5 8, 1 kg krompirja zgodnjega Din 050—1. KI. m S se jmišča. Na svin jski sejem: dne 14. t. m. se je pripeljalo 119 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari''komad 56—100 Din, 7—9 tednov stari 100—150 Din, 3—4 mesece stari 175—330 Din, 5—7 mesecev stari 350—400, 8—10 mesecev štari' 450—550 Din, 1 leto stari: 600—800 Din, 1 kg žive teže 13—14 Din, 1 kg mrtve teže 15 17.25 Din. Prodalo se je 74 komadov. mt Harold Lloyd v Grajskem kinu. Od danes naprej do vključno nedelje bo v Grajsikeml kini1 zabaval mariborsko publiko Harold Lloyd v .komediji »Harold Lloyd na nebotičniku« v 7. činih. Harold Lloyd», sedaj nedosegljivega ameriškega ikomilka majveejii, najboljši in najnovejši film!! KI. ml Opozarjamo na! oglas Dioničkega društva za promet s špiritom) aiz Zagreba, !ki išče v Mariboru' svojega zastopnika za razprodajo špirita pod najugodnejšimi pogoji. _ KI. m KluB-bar. Dnevno Koncert Pepo Winterhalter. Kavarniške eene! 1603 /pori. : Pokalna tekma Hakoah-Rapid 5:4. Včeraj se je vršite na Dunaju pokalna tekma, v kateri je po ostrem) boju zmagala Haikoah. Nekaj igralčevi j« bilo ranjenih. Mariborski radio. Radio koncertni salon, Slovenska ni. 12. Ob 20. uri zvečer pastaja Rim: »•Faust«, opera Camla Gounod®. Po obrtni razstavi v Ljutomeru. Maribor, 17. avg. OLjutomler, prestaliča lepe Prlekije, je (bil jnfoole dni torišče velepomembnih-dogodkov, ki globoko segajo v naše narodnogospodarsko življenje. Ode 9. do 16.1 mu je billa odprta obrtna razstava, skroontna po obsegu, lopa po svoji vsebi-•mS, j>o kakovosti razstavljenih paredlmie-tov. Razsltavni odbor z g. Jankom) Hor-vatoonl, slikarskim) mio jetrom v Ljutomeru, na čelu si je dwhko polno avest, da je zmatno pripomogel k probuji stanovske zavednosti' na eni strani in uspoznavanju solidnega in stvarnega stremljenja našegiai obrtništva po izpopolnitvi na drngii- strani. [V otamJih sobaih 'Ijutemerske jneščamske šole je razstavilo svoje izdelke 56 mojstrov Srt izven njih še nekaj vajencev. Sikroirion obseg, kakor smo že rekli. Ter da namen razstavnega odbora tudi ni Mi, da priredi kaj obsežnega, in da *• vseh vetrov sveta zbobna razstavljavce, amipak da predvsem pokaže izdelke olbtrt-ndkov iz svojega domačega sreza. In v resnici ste videli razum par izjemi naz-.stavljajloe ižkl jučno iz sreza Ljutomer. 'Edino niasllednji so bili izven sreza: v sohi 7 je bfiS« mted' vajeniškimi izdelki lepa šahovska mizioa1 h šahom', izdelek miz. vajenca Rud!. Ran tč-a iz Središča. V sobi 1 je imel 'kovač Štefan R ižn a r iz Ivamjlkovec par svojih solidnih izdelkov, in v. ravno isti sobi ste vidleli izdelke vtrdlke Karl U ssa.r in Marko Čuti č iz Maribora, znane že z mariborskih razstav, prva,' s tehtnicamfi, druga s kotla irskimi' izdelki. Istotam' je razstavil tudi lončar i-n pečar Fr. Brumen iz Savoev nekaj sobnih1 peči. Solidno delo. V sobi št. 2 smo našli jermen je im. torbe sedlarja Jak. Majcena ir Ormoža in neke izdelke sedlarja Sohonvet.e-r a iz Jastreb cev, lep voz kol ar j.a S t a j n k a iz KI jučarovlcev pri Ormožu ter voz kovača Fi'l. Hrovata iz Ormloža'. Iz Gančanov v Prekmurju je razstavil sodar Al. Tratnjek. Bilo jih je torej izmed 56 razstavi jalcev 10 izven okraja. Med razstavijalnimi predmeti so zlasti vzbujale pozornost v sobi 8 ročna dela v perilu (Cirila M d lave, Josipina Painhart, Viljelmina Fabian, vse iz L.irttomera). Dalje v teti «obi preproge, ki sta jih izdelali Mariča Vilar in Jos. Po g r u je iz Ljutomera. V istem oddelku smo imeli' tudi priliko opazovati okusno izdelane kostime in obleke, moške in ženske (šivilje Cirila Mi 1 a v c, Marica Riž n a r, Grete Š m' a v c iz Ljutomera. ter Mimi Uršič iz Gor. Radgo- ne, ter krojača Jos. Jelovšek (Ljutomer) in B r g 1 e s (Gor. Radgona). Med čevljarskima izdelki (Anton Škerjanec, Štefan V rabelj in Ant. Arnuš iz Ljutomera, Jos. Hack iz Gor. Radgone) so vzbujali pozornost zlasti zlima-ni čevlji (torej ne šivani in ne »hiti) čevljarja Hack a, o katerih se trdi, da vzdržijo tudi najtežje štrapace v vodi. V tem' oddelku seveda niso smeli manjkati usnjeni izdelki usnjarskih tvrdk Šinigoj in Martinčič iz Ljutomera. V sobi 1 je bilo zastopano kleparstvo, ključavničarstvo, kovaštvo, sodarstvo in fcoflarstvo. Znamenit izdelek so vrata za grobnico dr. Varde, izdelek kleparske in ključavničarske tvrdke V e r b m i k-Karba (Ljutomer); ključavničar Ant. Ludvik (Ljutomer) je postavil soliden štedilnik, sodar Iv. L o parnik (Ljutomer) 2 lepa soda, sode tudi še Martin Golob (Ljutomer) in Al. Tratnjak (Gančaini); razstavili so tu tudi že o-m len j eni lončar Brunu e n, izd'el. tehtnic Ussar in kotlar 0 u t i č. V sobi 2 so bili sedlarji, kolarji in kovači. Poleg že omlenjenih; sedlarjev Majcena (Orm'ož) in Schbnwete-r a, kolarja S t a j u k a in kovača Hrovata smio videli tu še lepe sedlarske izdelke 'Ivana C mir e č n j ak a iz Ljutomera, solidlno izdelan osipalnik kovača Fr. Ivančiča (Ljutomer) ter zlasti težki voz, skupni izdelek kovača ‘Janka Tratnika iz Ljutomera im kolarja Fr. V argazon a az Cvena, Bolj mešana je bite soba 3. Tu so razstavili: lasničatr Pero Veselič, fotograf Alte Hube r; slikar Tone Čeh, ljutomerski) rojaik, več slik, med njimi lepo posrečene portrete; črkoslikar Janko Horvat (Ljutomer), slikar in pleskar Lndv. Mlitmario (Gor. Radgona). Pozornost so vzbujale slike gostilničarja Fr. Talamyja iz Sv. Jur ja ob Ščavnici, med njimi nekaj prav čednih .pokrajin. Zlasti pa eo imponirali keramični izdelki gospe A. Sounemvald pl. 'Radnicki, potomke znane poljske umetniške rodbine RodlniekS; sedaj posestnice tnai gradu Bratneku pri Ljutomeru. Šahovska mizica z umetniško izdelanimi šahovskimi figurami, krožniki s fanta« stičnimi okraski kakor tudi drugi izdelki te umetnice iz plemeni-tf^ke rodbine so vzbujali splošno občudovanje. Kipar Jatnko Gofobdič (Ljutomer) je razstavil: troje predmetov, 'ki pričajo o nesnem) stremljenju. Splošno pozornost pa je vzbujala tudd amiara s tamburaškiirrri instriuimenti za celotni taimburaški »bor (8), vse skupaj izdelek Mart. Makovča, mizarskega mojstra v 'Frestikii pri Ljutrtmiem. Zanimivo _ je, da je bila omlaira z vsemi' instrumonti na prodaj »a bagatelo 4000 Din. Zanimiva je bite v tejl sobi tudi antiikvarična mtizav-katero je razstavi' dal na razpolago vpokojeni gozdiar g. Petrič. Drugo antikvarično znamemiitost sta tvorila prvi zapisnik' Tjutomilerske obrtne zadruge i® 1. 1755 (seVeda vseskozi nemški) in pa prva blagajna te zadruge iz 1. 1754. — Na' stenah emlo vildeli nelkaj stavbnih čr-težev zid. mojstra) Preloga s Kamen-ščaika. 'V sobi '4 so billi mizarski' izdelki K. Hojsa, in G. Pa ara i« Gor. Radgone ter stavbni črteži zid. mio jetra. J a'n dl a (Ljutomer), v soUi 5 so se usidrali mlinarji (iRibflč iz Ce.zanjevec; in V. Ku->k o ve.c iz Ljutomera), preko jcvalec L. Rodošek (Cjultolmier) in medica r 1 Škrajnar (Ljutomer), v sobi 6 smo našli zopet mizarje (V e 1 n a r ter L e fini a in železna ind. d. z o. z. Ljutomer iz Ljutomera), strugarje (Milavc iz Ljutomera), in urarje (Cagran, Ljutomer). Pozornost je vzbujala velika ura, ki se navija samb enkrat, v letu in 'kaže tudi dneve, lastni izrletek g. Čagrana. V sobi za vajeniške izdelke je bilo le malo; kar pa je billo, je bilo zvečine so-lidmo in je pričalo o resnosti velikega dčla našega obrtnega naraščaja. V splošnem moramo s ponosom: reči, da je obrtna razstava v Ljutomeru X moralnem] pogledu, glede kvalitete razstave, z nekaterimi malimi iznematn povsem lepo uspela in moramo samo čestitati. razstavijalcem in odboru. Ker .] do zaključka razstave, ki je pil emoc, obiskalo razstavo krog 1500 Duda, jo pati tudi na zadovoljiv gmotni USP. prireditve, v korist nad>a1 jnemu razvoj našega obrtništva v ljutomerskem sreza in izven njega. Naj ho obrtni komi' L1 tomera; in okolice uspeh razstave te doščenje in v vzpodbudo za ■_ vztrajno delo na lastni izpopolnitvi na po'globitvi stanovske solidarnos^^ Kratke novice. Doma. ' V Zagrebu je skočil v. Savo radi ^ ozdravljive živčne bolezni Pavel darič. — Potnik, ki potuje iz_Za*r®®, Dubrovnik preko Splita, rabi eedaj , ^ mo 24 ut. — Aretiran je bil ndki po® uradnik n« beograjski pošti, ki j® ^ ver«, nad 100.000 Din. — V Sarajevu J® bil kmet Mitrovič obsojen na smrt, je na živalski ziločin umoril svojo_ zeii^ ki je bila v blagoslovljen em starim-, V okolici Mostara se je pojavila drobnico živinska kuga. Vsak dan P0® ne do 100 glav drobnice. . , Po svetu. Sov jeteki komisar čičerin odide otok Capri pri Neapeljn n® dvomese dopust. — Te dni se je prežident ang ske republike Mustafa Kemial paša »L ibeno loč« od svoje žene, ki je imela lik upliv v državnih pofilih. > indi jski • maharadža iz Patiala, ki \ vzbudil v Londonu vse občo pozorn0^ radi svojega ogromnega razkošja, si S najel novih 30 avtomobilov in nad 1 hotelskih sob. Značilno je, da kupar dnevno 2000 cvetlic. — Ker vlad® v A’ nah neznosma vročina, je naročilla v a za redarjle solnčnike. — V fieptemb bo vršil v Pragi kongres ceskih teR1^ nar jev. — Cionističnega kongresa^ _ Dunaju se ni udeležil dunajski žuP ^ Seitz, kar je izzvalo veliko pozornost. V Berlinu so so podražila razna živi Znatno so bile zvišane cene mesu, " turi na Breithovu sta se smrtno P0®^ srečila dva turista iz Frankfurta. Belgi ji se je podražil kruh. — Iz Par j, poročajo, da je pos,krasite »mana ška plavalk® Mds Ederle preplavana nad, toda brez uspeha. Plavalko je sft ljala ladja, na 'kateri -so bili fihn^-ju, peraterji in fotografi. — V Rita) jejte spelo 30 ruskih univerzitetnih lpr0^este jev, ki se nahajajo na študijskem ^ van ju po Evropi. — V Wiefbaden ^ . umrla grofica Merenherg. hčerka. c u Alekeandra II. — V SeptiezentgT ergy _ lepotica Ana Valenosiik. hči na s-kemi zelo znane in ugledne^družine,^ strelila iz revolverja poročnika teaina, ki jo je zapeljal In se nato č« z drugo. Poročnik je bil taJkoj tari® nakar je dleikle namerilo Še sebi revol^ v usta in kmlailu nato Izdihnilo. -77 ^ v vadno kazen so uvedli v Ameriki- __ avtomoibilist, 'ki bi »bog neznainja a 1 previdnosti zakrivil Snirt katerega, veka, bb razen običajne kazni mota 0 uto stati v mrtvašnitfl kraj ga je bil spravil s sveta. — Veliko j* Jd vsemi »a sren boilnam' Ijuideml nudi Anglež 'iz Emifirda, kil je m.imule dni 5te vrl 102. rojstni 'dlan. Radovednim' karjem je Izjavil, da je že 46 let " na srcu in da so ga zdravniki 'reA[if,ie pošiljali ma »oni svet«, pa je učakal višjo starost ko vali učet1 ,jgi-torji. — Berlinski »astrologi« s o rte'. rili po ulicah1 naslednjo prerokuj Qe-L 1907 bo Nemčija zopet monarhi sar bo prevzel v evoje roke vse U vajeti. Pojavil se bo nov Friderik ^ 'MM, ki bo ustvaril Nemčiji rtjajion^pj 'dočnort! Tako »čitajo« priemiojeni na zvezdah. Naj 'le dolgo gledajo v» in čakajo! Stanovanje, obstoj«^« iz sobe in kuhinj« 1« odd« s 15, s#pt. Zr«r«n r« prod« t«di kompletno pohištvo. Tpr»8ati med 19. in 13. nro, ali pa po 17 ari . ▼ Dntaaovi »lici *t 2 (pri Bet-aavaki cesti). 1705 Družabnike se sprajma t podjetje, ki je jako dobro upe-ljano. Vsled priieate sejzone i« pregrupacije, je izvanredne ugodna prilika, možnost preko 30% zasluftka zasigurana. Interesenti 1 sad 60.000 Din deležem se naj javijo pod ,So-trndnik un upravo 4ftta. 1700 Mablovana soba .je takoj z« odd»ti. Aleksandrova c. 17/1. Stunberger- 1702 Sprajma se mla|iega dijaka (djjakinjo) n« stanovanje in hrano. Naslov v uredništvu -Tak orat 1704 Samostojen trg. pomočnik, manufaktura« eventuelno Špecerijske stroke, se sprejme s 16. septembrom. Naslov v u-pravi. 1703 Nepozabi naročnine! Iva tonsko-til* kauarn^ na dvorlKu Maro&t ga doma a Kdor rabi pisarniške potrebŠ^*1 385 najboljSe kvalitete, kupi le L ^0 Zlati Brišnik, Slovensk« *|!> kateri razpolaga z zadostnim skladiščem za večjo koli^i^pKii rita in kateri bi bil voljan prevzeti razpečavo našega iDitko društvo za promet i špiritom, Zagreli, bana JMfjL CUftHA ift Sd*