St. 28.
V Gorici, 11. julija 1878
,,Sof*" fehaja v&nk Sfitrtelc In velja * polto prejemaaa ali v Gorici na ttom pobiljana:
Vse kto.....f. 4,r;0
Pol let*.   .....   n 2,30
C*wrt tela    ....,, 1.20
Pri oinanilih In prat takw pri ..j>o« #l#ni<;aA" sc« plaiuje za uavaduu trietop-
4M f «te'________   _______________- - -
8 kr. i'e s» »i*fca.l kr*t 7  »»   ,»   ,»    ..   i  „
6 ,» ., ;.   ., a „
2a vtLt ^rk« pv i-wtiiwsu.
SOČA
Tedaj Vlll.
Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposlri nllci Wizo ,.treSi kron". — v Tram v tobakarnici „Via della ca-senna 60".
Dopisi naj se Magovoljno poMHajo urcduiitvu „SoCe" v Gorici Via del Mu-iiicipiov Kalistrovi IiiSilll. nadstr. navofi-nina pa opravni§tvu „So5e" v Gorici „Via icuolc"- h. 6tv. 429, II. nadstr.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepreniagnim se nnroSnina utta, ako se oglage pri urednifctvu.
(ilasilo riovrnskega politieiu'ga druStva goriSkcga m branibo narodnih pravic.
S kongresa.                    |
Di'J-a na tM*riin.skrm kon^n-u uaprediijejo veliku na^t<*j«*. kakur s«! j?Mpu/ftk.iti)i*dili): pa y udi vmmii dfleinim ude%t*»titu \nWli, da i>tvjo v niejsebojnem poftuuuiljt'hjt U'i^njtj >e na'taijuftuu /apleUthju ori-jeiiUUifga vpra^auja, n^amec' da je h»»V)M pi ay reMio tako re»iti. da ne b<i-lo intert-t hok>ne o\rcp>ke dr-2,tv»* 4kodf»aui i/vzcmM wwAa JWijo. katera bo po ki'ttraittm kyiigftM.u pu \*ej pravici /dshnila* ret diudt'rtmt vt^ltuu'iiU mea." Toda Tureija ni Mr btdj-Si-^a iiMu/ila, n«s|tr<ititt>, >iuc m iivil:i.ita:i,i lumpa v sraiiiwtu *teti, <u je d«dga j.t<dttj* iiudu- tdedala, kaku je tur;k& dsv^i mU pu/apow.ith M,oje wre, .*au-jf|».i k'iraju krHjai^ka Ijud-tva na bulkanfkem poluo* te>ku tH;t',i«w?kw p(,t:*kala u» dasUa ivr wa/auji rivi-li/anjt; v bajU-pjf, ijajrodMiitrtrjM' fvropv-ki* d«v.»dc vsi« vliod** /apaha\«l4, /.d.ij ji», hvaia I? ^u iu .^l«iva ju-uukittiU r-vtdMiditiij.-kLJnu or«^ju! iuoi" Tuioji* /;i %>t*U'j ra/droWjrtia: It* ra/.«a!ttir ui'kdunjt1 vt'b'Mlc, ki jv tiktfi Mnlftja tH» Kvropo.-tmliMv.iLt i?i p>M*l>iio po nt^ih di'h'iah. |h» tsa^i d»iuisn;u dtvj;«!a, po^mila, ra/-lievala u» t«**i &Lar o.«tatii^j m* ha (dalih < ^'j^kt'ifa inor-ja m tmttfofrii Cariitrad i:a lt.»sf'»ru \m Ii«. mi s-taricif*ki muj«*j—kat«'ri ?¦» : ¦ nvk'dtkt) •'«--* hrauii tualo^astni1. spominko poSuu.t -^ v^a g-j-podarouja v Kvropi-do-klwr s* namrefi oa*ob»ij«'ni uarodi v avojib navili, pn tvrot'skih postavah vri-dj>«uih dr^avah itt di'iidah uu tkrrpijv tcr tami tivilt/uvaui v ?'iv<'sti svoji* nadaljuc ti\i!s/atortrne nak'L*'< **a vMfU'j iz Kvrope pahmjo svo-jejta najkruti»js«*ga s»ovraga. I*o ti*m se ra2ruf>ijo »udi one ruiAhrtvt k«>jf» je Vi*Tiin«kt koiigreg z o/ironi na pojt'bue ict»*r«:se i*i ntkaterlh drlav he okrog j>tar<.*ga Cansrada p« koncj pastil--iu ki'dar se 5e p»-d;y i\u-kf«atie. d*'S».-!:iA od»:s;iie. d^-h^nja u».odvisne dr/ave in rtri*a\ice vh IJalkaTsu zdnuijo v en'i ULod\;.s:;o, po o^rtmnt vccir:; svo;th Lairc-dot1 s>Iovat«ko driavo — po tern bode orij^ ;.-?:*Iri'.» vprasanje koia^-no n'^'iio.—
Za zdaj :.e K;0:*nif>i'-::sa*«ovatio1 pora/uinljcrja k^rgr^jtith ve;c\ia>.ti uru/r^a. lc*o /a(ariu* \nidh**,— a ivin Vuijsa bo ta mvi?-a. t-::. br/f se l-onn r.nrudi Y novih dri;a\ah oiikaii tn ra/Aiii, u«:n brie b;»do pu tem tudi aamt ?krK:is. da •«*» |-:<|-ul:i^ti;a uh\obydf in da dovi-.bjo (>:i.u.Jit,iI:.'j \pra*,;rije -Ij k».Mn?:i»»   roitve.
L>^&t:cU:.j& usp. la t nliL'-kr^ k-.-n^iv^a. za k«di-kor &o /sani is vtr;«;tas,cdf.-itw;M.-lt»«ltf«Vg!avne toi-kc:
Balgarr,a *e ra/deli vdwidela: Uoranji dil.mud Eilkanom is Dusavani, posiar.e saiuobtaina  driava t
LISTEK
Bovec in njegova okolica.
(dalje)
Ko prided »verh klopic", i? zagledas farno cer-kev bovako injnekoliko terga. Zadovoljno zapazi tvo-je oko na obeh atraueh ceste prclepe lidine in trav-nike, ki se skozi dalje pod Bovcem Sirijo. VeCldel so z murbamt redno nasajeni, tako da imaS same drevo-rede pred seboj o<I cfste pa do potoka, ki pod Bovcem v Glojun tefe. 8koda, da neso vsi travniki tako pravilno nasajeni! Zlasti pa pogreiamo na njih Se ve-liko, veliko sadnega drevja, ki bilahko domafiim pre-bivalcem mnogo koristi donasalo.
Vendar je sprehod po teh iivadah sporaladi in po leti jako vabljiv, ker tedaj m pokrite se iivo-ze-leno travot med katero rahli vetrec brezStevila neinib cvetlic ziblie, da se jib iloveSko oko ne more nagle-dati. Ko pa t^ krasota pod neusmiljeno koso pade, ko aolaSoi larki brezobzirno pripekajo» tedaj nastane po teh travuikih taka diia?a, da mi jo n6 moC po-pisati t
Cetert ure od nverhkl6pic8 dospeS v vas Dvor aU Door, ki je nekako npredmestije* bovSko. Vas je pay snajna in Steje 78 lepo pobeljenih, Ceravno niz-
-    '     ""  -    '¦¦>-   *..-,..»l..:,..._______nr    i/;:jtL
Idstuim knezum kot vla«larjem, ju2ni dtd pa bo spa-;uil S«» pod tiir^ko obla^t; toda inud bo avtonomo vla-po, kristjaiiski'ga Kuwrnorja in svoju narodno milico. ia deMkdgarijc k» bode iuivnovnl nKumclija.H
Kar je pusebno va/.uo za IlolRarijo in kar od-Hkoduje tufti KuKijo za nje popustljivost, je to, da se pridrtUittv-Sofija in Varna bolgarstki knezevi-ni Sotija ima na celem balkauskein poluotoku naj va^fjejAu MraffKifUO lego, — pa je sploh tudi za ves javen prompt jako pomenljiva. Turki bodo smelt si-i er po koiifjivhovih sklepib zasedati balkan.skc soteske, tnd.i m* Solijo ohtanu Buluaroiii oziroma Hiisom kljui do didim* ob Marki vjuihodnji attommiini itumeliji v mkalt in dM>1ediio odpita pot do egejskejia niorjn. Za-Ut wi he Un>ki pi)oblahei»nci na vso nioc upir&li do-tiini ruski tiijatvi, nihki xastopuiki so pa od svoje strani /r^'.itavljali, da zapuste kongres, nko ne, octane Solija pri Holtfariji. Meje bolgatske kne^evine inav-toiunnni' Uiniii iije so v «lavnih pntezah yaiznamovane, a po.tebne lokalim koniisjje Jilt imajo Se lu dolofino mavnati. Tudi je u/,e doguvorjeno, da se imajo trdnja-ve ob Dminvii in sploh vkb bolgar^ke trdnjave podreti.
Kiinka okupai ija ima v dovetih moHccili po sklepu haustefatihke pugodbe nehati iu v treh ineBCcik potem inwjrt zudnje tuske vojske sapiwtiti deiSele, katero se> daj zasedajo.
H u m k n i j a pohtune potudnem ueodvisna dtia-va, pa mora ve(ji del Besarabije do iztoka reke Kiliju HthMi od^topiti; Huliuino ustje pa Obtanc Rumeniji, ka*.-!.i dobi v povraCilo za odstopljeno deielico celo Di>iu-ud2o in se inali del Bolgatije,
S e r b i j a» kateri t>t> razfiirijo m«»je Cez del Stare Serbije. pOMtaue tudi neodvisna, toda ona kakor tudi Hunienija inorate zagotnviti svojim podIo2nikom po-polno svobodo verospoznanja.
Crnogora so z ozirom "na nje pridobitve v zadnji vojski izdatno razsiri proti severu in scveroza-h<idu: ona dobi Bar (Antivari), kateri bode neutralna luka, v katero pa bodo smele prihajati avstrijske voj-in; ladije. -- Kakor st; v „Times" porora, bode mej Serbijo in Crnogoro 2u milj probtora za zeleznico, ka-tiro nauierava Avstrija skozi Bosno do Soluna iz-peljati.
\i r k i so tudi po svojem zastopniku naznanili >voje /ahttmi in Cm bi jih kungres u.slisal, dobila bi lirecija pi: razdelitvi Turfiije najobilnejfii delei: Te-s;dijo, Macedonyo. Epir, Kreto in Kandijo- "Koliko so pa zrtovali omahljivi Grki za toliko pridobitev? Obo-
kih his. fez kakih dvc sto metrov od Dvora prideS na ^Klancic-, kjer te .obdajajo uajlepSi travniki in verti; in Bovec imaS pred seboj 1
Bovec. ali kakor domacmi inbliinji sosedjeiz-govarjajo Bee, je od Gorice 73 kilometrov odda(jen in za Korminom najveci terg na GoriSkem. Njegova lega je kaj prijazna, ravno v znoziji Velikega verha ali Rombona, ondi kjer se zaCenja njegovo pobodje z lahka iz planote vzdigati. Vsled te nekoliko vzviSene lege se terg lahko ie od daieC zapazi, kakor tudi Tol-miu.
Bovec sam §teje -104 bi§e in je imel pri stevile-nji 1. lbTO 1403 navzocuih prebivalcev. K tem pa smeino z mirno vestjo pristeti Se najmanje 800 ne-navzocnih v Bovcu rojenih, kiso po svetu razkropljeni. Opomniti je treba,daje Stela vsa bovSka zupanija po istem gtevilenji 2313 duS (Dvor 276, Kal 160, Ko-ritnica 163, Plu2no 251); po cerkvenem Stevilenji ti-stega leta pa 3243 (1. 1877:3248; dus. Ge so te gtevilke natanCne, moralo je torej okoli 930 Bovcauov na tujem iiveti ob casu §tetve.
*HiSe so, kakor sploh po gorskih krajih, vedidel z deskami krite, druge pa se skodlami ali z opeko. Vse so jako snaine in nekatere tudi precej veliKe in prostorne. Na najvi§em mestu, verb hi§, stoji seda-nja farua cerkev sv. Urha. V njej se odlikujejo zla-sti trye okusno izdelani altarji. Tudi se nahaja v cerkvi spominska ploSCa na Janeza Audreja Semblerja (Zemijarja), ki je W| v uiM* XVAH, itoletja ikoai
tavljali so se ves (as, ko bo njihovi slovanaki aosedje v Ijutih bojih za svobodo svojo junaSko kri prelivall. Zviti *peknlanti so pac Grki in dolge prate itnajo tudi, a kongres jitn gotovo ne privoli, da jih tako da-lefi stegncjo, kakor njihove poieljive ofii merijo,—Gr-sko vpraganje ni ge priSlo v razpravo.
Avstrija je dobila na kougresu nalog, da za-sede Bosno in Hercegovino ter naredi tarn mir in red. Tenia zasedanju pa so dali na kongresu ime p o 11 i c" n e o r g a n i z a c i j e, vsled Cesar sklepajo vsi Slovanom nusprolni organi, da je le zacasno in da bo Avstrija po dopant vredbi zasedeni provinciji Turfiijl povrnl-la. A tega si niti misliti ne morcmo. Nafia drzava je za ('asa zadnje vojske na svojih mejah toliko Skode trpeltt in je za nesrecne beguuee toliko mlljonov zr-tovula, da po vsej pravici zahteva primerno odSkodo-vanje, katcrcga jej pa izpita Turcija nikakor ne more (luti v demirju. Sicer bo tudi vdomovinjenjo begun-cev in uravnuva opustoSeitih de2el mnogo mlljonov po-;,rla in cela leta ueumornega truda pobrala. In kedar bo vse lepo uravnano, kedar bodo zlasti potrebne 2e-leznice in ceste dodelane, Ijudskofiole osnovano, Javna vurnost povaod zagotovljena - potem naj bi Avstrija rodovitno zaslombo puste Dalmaclje—zopet tujcu izro-cila? .Smesno! Zanasamo se vmodroBt nafie vladajofie hi.se, da ne bo nikdar v tako tirjatev privolila — ako bi jo zagrizeni sovrainiki slovanstva — kakorfinih ne manjka med Madjari in nemSkutaiji—tudi zares Bta-vili.
Novine porofiajo, da bode glavni poveljnik Bosne general Jcsip Filipovic, Hrvat. Za civilno upravo se pa imenuje sekcijski naielnik Breisky, tudi Slovan, Brali smo tudi, da je vlada odmenila u2e vefi slovan-skill uradnikov, katere pofilje precej za vojsko v Bosno in Hercegovino vredit upravo.
Andrassy pricakuje nekda ie turfikega privo^ Ijenja, potem dobi nasa vojska nemudoma ukaz, da prestopi mejo, kar se vtegne vsak dan zgoditi, kernl misliti, da bi se visoka Porta resno ustavljala soglas-nemu sklepu kongresnih velevlasti. — Tedaj smo na predveccru akcije.—
Italijanske demdnstracije proti Avstriji.
PoroLali smo uze veCkrat, kako so prenapeti ele-menti italijanske narodnosti in njih zvesti zavezniki,
IS let bov§ki glavar, Mo2 je bil vitez sv. groba, jako pobo^en in radodaren, pa tudi zveden v pravoslovji *), Kodovina Sembler je imela takrat po vsem BovSkem sodnijsko obIast« Poslopje, v katerem so Semblerji stanovaii, stalo je na vzhodni strani sedanje fame ccr-kve. Ba bi laie svojo pobo2nost opravljali, sezidati so si blizo ondi kapelico, ki je bila s poslopjem v zvezi, in iz te je pocasi vzrastla sedanja farna cerkev.
Najstareja cerkev v Bovci paje ona pod tergora na polji proti Soft, posve5ena Mariji Devici. To cerkev (z njenimi podru2nicami) oroenja 2e listina pape Goelestina IU. 1. 1192.—Razen teh dveh cerkva stoji ravno sredi Bovca na glavnem tergu privatna kapelica sv. Ttojice.—Drugih posebnosti in zanimivosti nema Bovec, ce nofiemo novo ustanovljene ditalnice omenjati.
Bovec je glavni kraj in srediSCe obSirnega de-kanata, okrajne sodnije, c. kr. davkaiije itd. Bovski dekanat obsega sledece duhovnije: Log se 732 prebi-vatci, Treuta 412, So5a 1158, Cez-Soca 1005, Serpe-nica 1867. V politiCnem obziru pa spada pod Bovec §e Ternovo s 406 duSami. Tako steje bovSka sodni-ja 8828 prebivalcev (po uradnem stevilenji 1, 1870: 6554 navzocnih prebivalcev in 2154 nenavzoCnih do-mafiinov). Vsi ti prebivajo v 1460 hiSah, torej po-prek v eni 5-9 (na Tolminskem pride na vsako hiso po 6*8 prebivalcev).
PoverSje bovSkega okraja znaSa 374,7623Q ki-
*) Mm. CaQvnig, Giir«,GwUiol, It, pg. 77^

zaniCevauja viedni rcnegatje drugih narodov, repenci-jo v raznih krajih na Primorskem zoper Avstrijo in nje zveste narode in kako skrbno porabijo vsako pri-liko ali nepriliko, da se svojim drzavosovraznim rova: njem nemir delajo in z nedostojnimi demonstracyami madeiojejo tudi taka mesta in dezele. katerih prebi-valstvo se v obce ponaSa se zvesto vdanostjo doAv-strije in nje vladajoce hi§e—ter odlo&o od sebe od-mca vsako vzajemnost s takinri nesramnimi rovarji.
Takih rogovilezev, znanih pod imenom „italia-niasimi," je posebno v Trstu precej lepo Stevilo in v-kljub paznega nadzorovanja drzavne policije razode-vajo vendar pogostoraa svojo eksistencijo, Toda za javne, hrupece koraedije jim je vendar domaci oder ne* kako pretesen in prenevareu; zato so se hoteli ne davno na odr« s?. Mark* v Benetkah prodncirati. — Bilo je uie \se prav lepo pripravljeno: triaSki komedijanti so se bill uze nabrali in so gotovo vsak stojo zadaco pray dobro na pamet znali, hlapon na Ltoydovem parniku „Nadvojvoda Maks^^n^]jan,, je tndi uze pihal, pripravjjen da odpelje vrocekrvne koinikc proti siisowia kraljiciS kder je na trgu a?. Markaca-kala celt orkestra in vettkamnozicazelo nemiraihpo-slusalcev in zijalcev, Id so se uze vadili, kako bodo svoje goste, svoje wfratelli* v iskrenih govorih pozdrav-Ijali, kako jim rokoploskali, kako se zdruzenimi glasi upili po—Italiji .compiuti."—                                         |
Toda clovek obraca, Bog obrne, ali v  tern slu- ] caji je prav za prav krmilnik v zadnjem trenutku pa- j robrod o broil proti „citta fedelissima", kder so moral] komedijanti na suhem oatati.
V beneski luki pa so tamoSnji Bfratelliu zastonj spenjali hrepeueCe oci po morski sirini: parobroda s trzaskjmi komedijanti le nihotelo biti. Slednjift dojde telegram za telegramom iz Trsta s porocilom, kako je perfidni krmilnik parobrod cakajo&m komikom pred j nosom zasuknil, ter jim tako ves ^pas", ki so si ga hoteli na racun Avstrije v Benetkah napraviti, pokva- i ril.   Ti grdi krmilnik!
Ta nepridakovana vest je bencSko mnozico silno razburila; in kaj bi ne? saj jej je  splavala  najlepsa nada po vodi, da bode bobaala in ropotala,  ko bodo trzaSki komedijanti protiavstrijsko komedijo igrali. Zato se je naglo od ust do ust raznesla izdana parola: j »Hajd nad avstrijski konzulat!* In glej! uze  se vali j razdrazena druhal proti „piazzetta dei Leoncini" in | trgu sv. Marka.   Pred urednistvom lista BRinovimen« to' se uatavi in tu nastane strasansld hrup, iz kate-rega se slisijoposamezniklicipo Trstu, Trentinu, Istri, itd. Vmez paprodirajo glasi mestne godbe, ka-tera se je demonstrantom pridruzila ter  svira   »kra-Jjevi stopaj." — Za nekoliko casa se odlusci pest de- j monstrantov od ostale mnozlce in nabiraje po potu ce- | dalje veL ljudstva okolo sebe dere do avstrijskega kon- I zulata. Ta se ponavljajo isti prizori kakor pred uredni-Stvom sRinovimento* :aEwivau naTrst, Gorico, Istro, I-talijo itd. samoda postaja demonstracija zugajoca, skoro bi rekli tolovajska. Kolci, pake, cetverci  iz mest-nega   tlaka svigajo po zraku proti konzularni palaci; ? malih trenutkih so skoro vsa okna pobita, kozulski grb sc zida strgan, razdrobljen in v kanal vrzen,—in §e ne neha druhal, marivec se divjihrup (edaljeglas-neje  razlega in i% Iomijo razbojniki v palaLo, da bi tudi notri vse polomastili in pokoncali—ko se prikaze j kvestor z nekoliko zendarji in karabinirji  na mesto. Na prvo zahtevo, da se ima muozica raziti, odgovarja nepopisljivo sikanje, zvi^ganje in vriskanje; ko pa na dragi poziv zopet nekoliko kamnov prileti  na konzu-larno palaco in dva karabinirja zadene,  spuste  se ti z nastavljenim bajonetom proti razuzdani mno2ici. Y
lometrov, Med temi pa je nerodovitnega sveta: 34-868Q kilometrov. Foprek pride torej na BovSkem le 18 prebivalcev na vsak ? kilometer! (na Goriskem ?>ploh 70, v Berdih posebepa celo 134-6 prebivalcev na 1Q kilometer). A v Trenti. ki obsega 88 n kilometrov, pri§li bi le 4-5 prebivalci na vsak kilometer! Iz tega je razvidno, kako redko so ljudje po BoviSkem nase-ljeni.
Telesne in daSne razmere Bovfianov so prime-roma dobre. Sploh so lepo zraSceni; morda je bov-§ko pleme najiepSe na Goriskem. Izmed duSevnih last-nosti Bovcanov je v pervi versti hvaievredno njih snago^ubje. Otem jepisal „Glastt 1.1874 takole: BBov-Cani sploh ijubijo snaznost Cez vse. Gospodinja skoro pedantno spera in (isti dan za dnevom vsaki kot, sle-d njo desko. Kamor pogleda§, vse je v xedu, vsesna-ino in prazni5no. Yeselje je vsesti se za sneznobelo mizo iz smrekovih deska. Oziroma snaznosti so Bov-Cani pravi Hollandci in drugi Tolminci bodo morali Se dolgo k njim v Solo hoditi."
Tudi delalnost, marljivost in 2elezna vstrajnost je Bovcanu lastna. Mnogo takih,.ki so v najslabejih razmerah rojeni, pridobijo si z lastno pridnostijo in z velikim Stedeojem lepo premozenje. Iz pofietka za6n6 z malo kupfiijo; a skoro tako obogate, dapostanejo ve-liki tergovci. Takih primer je naBovSkem mnogo. Na-Bproti se pa redko pripeti, da bi kdo po lastni kriv-di svoje premoLenje zapraviL
Ker ubozna zemlja ne more BovLana doma pre-rediti, prisiljen je za palico zgrabiti in iti po sveta „¦ trebuhom za kruJiom,{. Zato HenabajaBovdmpov-
manj nego 5 minutih je druhal na vse vetrove raz-I kropljena.—
Oudno je, da so kraljeve oblastmje v tako veU-
kem mestu kakor so Benetke, katereso, §e ni davno,
gostoljubno sprejemale in pozdravljale avstrijskega cct-
sarja kot prijatelja italijanskega kralja, gledale in
molcale, da se jenedostojna demonstracija po mestnih
ulicah in trgih javno tako do^o  razvijala,  dokler je
vskipela do skoro najhujega razialjenja Avstrije vnje
j postavnem zastopniku.   Italijanski ^asniki sami trde,
I da bi bili lahko dve sami oborozeni straii demon&tran-
tom v ozkih ulicah pot do konzulata  zaprli  in tako
j sovrazno dcmonstracijo zaprecili. — Kedo je kriv, da
I se to ni zgodilo, — to se zdaj nekda vsled povelja
I ital. vlade ostro prei.kuje.
1           Demonstracyo pa opravicujejo (?) italijanski, pa
I tudi nekateri triaSki in goriski listi s tern, da je bila
beneSka mnoJica razdrazc*na, ker je sliSala, da je av-
strijski konzulpotelegraficnempotu avstrijskim oblast-
nijam raignil, naj trla§ke BizletovceK doma ustavijo.
Konzul pa je beneSkemtt kvestorju zagotovil, da ni v
I tern oziru prav ni^esar tapoLel.   In ko bi bil,  roari
I bi ne bil spoluil svoje dolinostiV saj je  pac za to v
I Benetkah, da varoje tam avstrijsko fast, avstrijske in-
I terese.
Dopisi.
V 60riCI o. julija (Izv. dop.) (C. k. okrajno glavarstvo v Gorici in enakopravnobt.)
Veckrat smo se uze pritozevali, kako malo spo-stujejo vladne oblastnije na Goriskem ono narodno enakopravnost, katera jc, kakor drugim narodom, tako tudi slovenskemu po §. 19 drzavnih temeljnih postav zagotovljena. Skoro bi rekli, da so si v tern oziru vse naSe oblastnije bodi politiske, bodi sodnijske enake — z edinim razloc:kom, da poslujpjo sodiiijc v Gorici skoio izkljucljivo v italijanskem, politiike oblastnije pa v n e m 5 k c m jeziku. Italijanskim ob-Cinam in strankam dopisujejo vsi e. k. uradi v italijanskem jeziku, Slovenci pa smo „parhV v dezeli, moramo zadovoljui biti, da se za nas princip narodno enakopravnosti s tern pripozn.iva, da iinajo jav-ni uradi zraven drugih tudi slovenske tiskovine ali „blanouette", in da nam tu pa tam kako drobtinico v r z e-j o v naSem jeziku. Saj smo pohlevni in v potrpezljivo-sti izku§ani, pa pri vsem tern tako posteno vladni, da se pri volitvah kakorgno koli bazc kar pulimo za c. k. kandidate. Toda pustimo splosno razpravo na stran in govorimo o faktih.—Te dni smo iroeli voja§ko mo-bilizacijo. Na3e c. k. okrajuo glavarstvo je posiljalo dan za dnem mestne postreCke in d«:ge osebe s ii-jakarji po vseh obcinah svojega okraja, da so prina-§ali zupanom pozive za v vojasko sluzbo poklicaneo-sebe; te pozive so spremljale nemSke okrozmceob-segajoce one dolocbe, po katerih so imeli zupani n e-mudoma in v ogib lastne velike odgovor-nosti vse preskrbeti, da se je mobilizacija naglo in v redu dovrsila. Ce pomislimo, da imamo nekatere zupane v polit. okraji gori»ke okolice, kateri razume-jo samo slovenski.vidijosvojetajnikesamo enkrat na teden in so tudi od doraacega farovza vec ali manj oddaljeni n. pr. na BanjSicah sv. Duha, v Kalu, v Lokovcu, na Trnovem, v Ajbi, v Anhovem, v Vrtovinu, v Selu in dr. — potem se nam vsilnje re-sno vprasanje: ali je v interesu stvari, da se takim zupanom v tako nujnih in vazuih zadevah vnem-
sodi po Avstriji in po NemSkem kot pohi§ni kupce-valec. S tem si pridobi veliko znanje in precejgno omiko. Zlasti jezikov se mnogo pnvadi. Nic redkega ni, da sliSiS v Bovcu staro ienico francoski govoriti. Tako se navzamejo Bovcani necega kozmopolitizma, kakorien se ne nahaja nikjer dragod po Slovenskem'. Ravno zaradi tega je obcevanje & njimi kaj prijetno in zanimivo. Njih pogled ni omejen, ne ustavljajo se koristnim spremembam in dobrim upeljavam.
A kljubu temu kozmopolitizmu Ijubijo vendar Bovcani svoj rod in svojo domovino. Y to se vedno povracajo s tujega in v njej radi preftve stara leta. Njih udanost in zvostoba do avstrijske cesarske hiSe jo od 1. 1508 zgodovinsko znana. Y francoskih voj-skah ob zaCetku naSegastoletijaseje ta udanost prav sijajno poterdila.
Na cast Bovfianom pri<5ajo sodnijski protokoli, da je bovski okraj med tistimi na GoriSkem, kder se najmanje pravd verSi. Tudi hudodelstva se na Bov-Skem le redko kedaj pripete.
Prezanimivo je Bovsko v jezikoslovnem obzira. ^atorno je, da mora obsegati bovSko nareCije veliko tujek, zlasti nemikih, ker Bovfiani vedno z Nemci ob-eujejo. Nasproti temu pa ima bovSki jezik veliko prednosti. Besede izgovarjajo §e precej fcisto. KonCnic ne po2irajo in kercljo tako, kakor po tolmiaskih go-rah. Naglas devajo radi na zadnji zlog, ki se ob enem spremeni, n. pr. mezdo, peku, men6h. Visoki 6 Sirijo v w (btteh, gospued, bueter, 2iuet). A se zlasti veno-zloinih besedah zoiuje v « (nes, tem, bret, ves)t Vi-soki 6 se razlocuo izgovwrja kot ia (besieda, dielo
§kem jeziku dopisuje? ali se ne pravi to, moze, ka-katerim brezplafina javna slu^ba u^e tako velike skrbi in nadleznosti prizadeva, brez vse potrebe v hudeza-drege spravljati, jim te2ko breme odgovornosti le §e viSe nakladati? Mi meuimo — ne glede na pravice, ki jih smemo Slovenci trditi,—da bi bilo po vsakem nacinu tudi veliko previdnejSi, da bi se nasi zupani v takih stvareh po domace, v priprosti obliki— a vsakakor v slovenskem jeziku poducevali; kajti le po tem bi se jim mogla z mirno vestjo odgovoraost za vsako zanemarjenje ali opu^ccnje nalagati.
V danafinji Stevilki smo med raznimi vesti pri-obfili posuetek glavarstvene okroznice o domacih eksekutorjih in o njih opravilih. Interes driav-nega erarja zahteva, da so davkoplacevaki o tej novi naredbi c. k. mian^nega nmiisterstva dobro poduLcni, ker namerava edino to, da bi se drzavni davki in dru-ge davsclne nagleje in rednej^ie stekale v dr/. blagaj-nice. Pa tudi davkoplaL(>valcem mora le vgajati, da poznajo to naredbo, ker se potem lazej varujejo ekse-kutorjevih, ne posebno prijetnih pohodov in znamenitih eksekucij.skih struskov in nevsecnosti. To je sprevi-delo tudi slavno c. k. okrajno glavarstvo ter je zu-panstvom prav gorko priporoLilo, naj dajo to stvar v obcuii ne »amo enkrat ampak velkrat razglasiti, da jo vse ljudstvo pozve. A slav. oblastnija se ni tudi pri tej priliki na to ozirala, da ima se sloveaskimi obiinami, se slov. ljud. opraviti,—ker jim je poslalo ob-Sirni poduk samo v nem§kem jeziku. In kaj nastane iz tega? V naj ugodnejSera primerlja-ji mora 37 oblinskih tajnikov mufiti se s prevajanjem doige okroznice in ker nekateri le s tezavo*nemScino Iomijo, je prav laliko mo-goce, da se tu pa tam prevod le slabo vjetna z ori-ginalom in da obcinstvo ne pozve jasno tega, kar bi moralo v svojem in v interesu cesarskega erarja po-zvedeti. Pa vseh »7 tajnikov gotovo ni tako vestnih, da bi se z nadleinini prevajanjem mudili—rajsi razve-bijo nemAki razglas,—ali pa puste glavarstveno okro-2nko v prahu obtinskega arniva o b t i c a t i, misle, naj opravi cksckutor, kedar pride, svoje stvari kakor hoce in more; kaj si bomo mi  s tem glavo   lomili ?
Tako va/iio, globoko v erarski in ljudski interes segajoCe okroznice bi se morale zupwom pafi prav r a z u m 1 j i v o sestaviti in po mogoctionti t i s k a n e v.s.'ij v toliko cksemphtrih po^iijuti, da se lahko po vseh katast. obcinah razve.sijo ne pa uerazumljive, ker v tujem jeziku pisane, in bledo litografirane, kakorsne posilja naSe slav. glavarstvo. Trebi vendar pomisliti, da so take stvari za obcinstvo in m: samo za urad. Ce se drzavne in dezelne postave, ce se vsi splosni vladni ukazi v driavnem iu dezelnem zakoni-ku in ukazniku, katerega dobivajo skoro samo uradi za svojo rabo, tudi v slovenskem jeziku javijo, zakaj naj bi se tako vazne, slovenskemu obcinstvu uamenjene naredbe v nemsCino zavivale in zakrivale? Mari ne zasluzi slovensko prebivalstvo na§e dezele glede na njegovo dokazano dr^avljansko zvestobo in vdanost—od strani vladni h oblastnij toliko spostova-nja,—da bi mu, kakor drugi v isti dezeli bivajoCina-rodnosti—v njegovem jeziku dopisovali? Mi menimo, da bi moralo vendar enkrat nehati tako konsekventno, razialjivo preziranje pravi gnih, na postavo ^prtih U\j in zahtev slovenskega prebivalstva nase dezele.
Iz goriske okolice, 28. junija. (Izv. dop.) -
Dopisi iz braniske doline v listu „Soca* St. 12. in 25. in izpod Cavna v fit. 10. tek. leta v zadevi izdelanja skladovne ceste po bran&ki dolini so tudi mene na-
aULILUUMMLUJlJ,UXlXi.'J-UJJJLtULJJJLJi1 -UIU.UI IJIIJJULIU,JBB—B—W
ciel). Koncnica osl se spreminja v est (nedoufnest, prevzetnest). V spIoSni rabi je ozki c mesto slovenskega 6 (n. pr. oca, pica, otrofiic itd.)
Se bolj zanimivo pa je bovsko nare^ije zaradi mnogih lepih izrazov, kateri se drugodi po Slovenskem ne slisijo, niti v knjiievnem jezika ne rabijo; n. pr. oblazi, oblazoma (ini Frahjahr), kopica, (Schuhabsatz\ kokoci (Nusse), compe (Erdapfel), sohota (\Vohnge-baude) itd. .Opombe vredno je tudi, da Bov&mi na-tanjko razlofiujejo med m o r e m (ich kann) in m o r a m (ien muss.)
Cudno bi bilo o Bovcu pisati, pa ne omeniti vi-taluega praSanja za vse BovSko, t. j. gozdnega prasa-nja- Ko so priSH Bovcani 1. lSOSpod Avstrijo, imeli so Se jako obSirne gozde, s katerimi so smele obeine delati, kar so hotele: Le za potrebe in vzderievanjc bovSkega grada so bili trije gozdni kosi odmenjeni izmed ^vsega ondasnjega gozdisca.
Ze cesar Ferdinand I. je vpeljal po nalih gorah ono neumuo izsekovane gozdov in plavanje derv, vsled katerega so dandanes vsa pobo&ja tolminskih in bov-Skih gora skalovita in gola. ObCine se temu trebenju nfeo ustav^ale, ker so imele same pri tem lep zaslu-
Pozneje, ko je bil poGoriSkem kataster upeljan in ko je bilo treba tudi od gozdov davek placevati, bill so ljudje tako nespametni, da so raje rekli: „Saj gozd ni naS, temvec cesarsku. Tako si je zaCei aerar poCasi lastiti najiepSe gozde. Bovcani so zgubili leta 1809 svoje oprosaenje davkov in tako bi bili morali tudi od gozdov placevati,   Ali vsledi nemaraosti ob-
/
BSSH
i*a
potili, da v velecenjenem Vasem listu svoje misli o tem prepirnem vprasanji objavim.
Jaz bodem bolj objektiveu v tcj zadevi in se ue bom spuScal v oscbnosti; dovoljujeni ?¦ samo dve v-praSanji resetati, na katere se mora prt izdelavanji konkurencnih cost. ozirati: I. Ali je ta v razgovor vzeta skladovna cesta neobhodno potrebna, in 2. all bode ta cesta vstrezala vsestranskim koristim vzder-zevajoeegajo prebivalstva?
K 1. Slehern, katercmu so tamkajsnji kraji in razmere dobro znaiie, razvida, da je braniiSko-rihen-berSka okolica skoro tako Be" skladovnimi cestanri pre-prezcna, kakor pajkova mreza in ako bi se se ta od braniSkega dopisnika protegirana izpeljala, potcm, ljubi brake, ima§ prav dobro pajkovo mrezo in ubogi po-tovalec bi kmalo ne vedel, po kateri cesti bi se vozil, da bi do svojega cilja dospel, v nevarnotiti, da bi kmalo kakor vertinec na prvo mesto priSel; pa pustimo to in vernimo ae k stvari; poglejmo, kaj bi se po brani&ki cesti vozilo, da se o uje potrebi preprifamo. Morda z Notranjskega les v Gorico V tega ne, ker gre notranjski les po zeleznici v Trst. Morda eno pe§to sadja ali kak&en bodiC vina, to tudi malo, kajti blago gre za ceno in dandaues se vse sadje kakor tudi vino drazje v Gorico oziroina v Tret prodaje, nego katn drugam, ker kup'ijo pospe&uje zelezna kaca; kam je blizej do zelezuiSke postaje, na to se gleda. Kar za* dene kupfiijo lesa iz gozdov od Idrije in Crnega Vrha, to pa gre vse in sicer v ogromni nmozini crez Aj-dovScmo po erarski cesti v Gorico; brez te ceste pre-bivalstvo ostati ne more, ce so Se veci vetrovi proti ujej. Iz tega se razvida, da, ker iwa brani&ko-rihen-beiika stran ze mnogo skladovnih cent, ni nasveto-vana cesta neobhodno potrebna, temvee bi biia vcL za luksus, kakor za potrebo, da bi kaksenkrat kdo namesto okoli, skozi Ajdovsclno po kratki poti na Pivko sfercal.
2. Ali vstreza vsestranskim koristim vzdrzeva-joiVga prebivalstva V
Tukaj se moramo veL casa muditi, in priti s pravo barvo, katere gosp. braniski dopisnik ni dozdaj hotel pokazati, na dan.
PrebivaLstvo ajdovnkega okraja, katero pod l''av-nom Btanuje, mora za zdaj skoro brez iiobenu koristi vzdrzevati (deduce skladovnc ceste: l.frto od erarske ceste na ajduvskctn polji mimo sv. KriJIa skozi male in velike Zablj^, skozi Vertovce in Smarje do brani-skega pofcoka; 2. erto od erarske ceste pod Potocami (pri Bebku) skn/i K».sovelje, Preserje mimo rihenber-skega grada crez Uavnjak do meje komenskega okraja; 3. irto od erarske ceste na VertovinSCeku skozi Selo, Batuje do meje goriSkega okraja proti Dornbergu, 4. trio od meje goriskega okraja nad Dombergom skozi rihcnberSko polje Branico do meje st. danjelske obiine. Zraven teh nastetih imateSeeno novo skladovno cesto zvunaj vaSega okraja namrec" iz Kobdila na Krasu poleg gorenje Branice mimo Got in Poddrage do kranjsko-erarske ceste, te se tudi lebko posluzujete.
Gosp. braniski dopisnik pravi, da so te skladovne Ceste pod vso kritiko slabo vzdritevane in od ene straui bi morda prav govoril, ko bi od druge strani preobilo teh skladovnih co.-t cestui odbor pri vsej njemu na razpolaganje oblasti in moCi ne oviralo te v dobrem atanu vzdiievati: nalo^ite cestnemu odboru po svoji telji Se eno novo (peto kolo) branisko Crto, katorabi media vsaj 2 milji, potem bodo vse skupaj Se toiiko slabSe, za kolikor se ceste narastejo; saj tako ljudstvo ne more Se teh obstojeiih vzdrievati.
Iz projekta za izdelovanje branftke ceste, kateri je bil vis. dezememu zoom leta 1873 predlozen v po-
Sin zafela je krog 1. 1826 terditi kameraina gosposka, ki je imela ob enem tudi sodno oblast po BovSkem, da obcine nemajo nikakib. pravic do njih, razen kar jim derzava velikoduSno dovoli.
Od tedaj sc zaceli mnogi prepiri; obCLne se mnogo terpele in aerar je vefi zgubil, nego so vsi gozdi vredni. Sedaj ima derzava na BovSkem 3 gozdne kose, ki merijo skup 727 oralov. Dokazano je, da ti gozdi prinaSajo derzavi na leto C*ez 6000 gold, izgube *). Zato je je hotel aerar ze enkrat obcinam odstopiti za 4000 gl. Ali obeme so vedno le dokazovale svoje pra-vice do gozdov, pa dokazati jih ueso mogle. Zdaj pa y novejem casa so ze veliko vefio svoto ponudile za od-kuplenje. Kljuba tema pa Boviani Se vedno zastonj cakajo re§itve.
Pomanjkanje derv je na Bovikem jako obdutlji-Vo. Deriava bi morala resnona tomisliti, da bitemu v okom priSla. Sploh je uboStvo na BovSkem veliko, ker na vsi oralni zemlji se komaj Ceteiti del onega pridela, kar Boveani na leto za zive2 potrebujejo. Zi-vinoreja vzder2uje jih res nekoliko, ali kaj pomaga, ker so nadloge vedno vece. Zlasti soSka in trcntarska dolina je vsa zadolzena pri bovSkih kupcih. K mno-2enja ubostva veliko pripomore tudi to, da se zgana pijaca med ljudstvom vedno bolj Siri inravno na BovSkem se najbolj poznajc zalostni nasledki tega strupa.
(dalje prih.)
*) Primeri govor dezelnega poslanca Goijupa v ^6,80ji delbbngft Bbt>r» goriikegA, ?0, nov^mbr* 1869.
^erjenje je bilo razvidno, ce sem prav poducen, da bi izdelanje, te ceste z odkupom zemljiSC vred stalo nad sedemdesetSest tisoCgld. Vzemimo, v naju-godnejSem slueaju, da bi po dopisnikovib besedah last-niki svoja zemljiSca, katcra bi se za ta rabila, brez-plaCno prepustili, s tem kar bi za umetna dela dezel-na denarnica dokladala, da bi se zgornji znesek od 76.000 na 40.000 reduciral; vpraSam vas gosp. bra-niSki dopisnik, s kako vestjo bi se vi upali naloftti enemu okraju, katerega skupni izravni davki Se 20.000 ne dona§ajo, izdelanje euc ceste za nad 40.000 gl. in po tem letno Yzdrzevanje, katero bi moralo stati najmanj 1000 gold.? ali bi vi vestno gledali, da bi moral en podcavenski prebivalec, kateri bi vaSe ceste Se nikoli ne videl, en revei, kateri se noL in dan trudi, da se svojo dru2ino za gladom ne poginc, 2 gld. od 1 gld. izravnih davkov v okrajno deuarnieo za vaSo cesto, za va§ Bluksusu donaSatiV 2. kajti preverjen sem, da tudi vaSi posestuiki, ako te moje vrstice prevdarijo vas zapustijo; pa kaj govorim, saj ste osamljcni, pro-tektorje vaSe ceste lahko na prste scstejem, vase Ijud-stvo, vam naravnost povem, ni z vami, je zoper vas, le provocirajte plebiscit, potem bodete videli, koliko jih pritegne z vami.
Severni podcavenski prebivalci ajdovskega okraja vain juznirn pomagaje vzdrzevati toiiko skladovnih cest, 2e zdaj oveo redijo, vi pa jo atriiete, ali mar hoccte, da bi vam 6c kravo redili in bi jo vi kar molzli; tukaj vidite gosp, dopisnik je ovira vaSej za-ieljenej ccsti in ne pa .se.bicuost, kakorsno Podiaven-cem ocitate.                                          '
Pa h koncu se nekaj: kdor se na druge zauafia, ta pride prepozno, samo del v nost je Lasti vredna; zatorcj gh'jte gosp. brani&ki, ali ne vt»m kak dopisuik, koliko truda stuue podtavettske obdine ho-kavec. St, Toma2, Skrilje, Kauuije, Vertovin ui Uavtia nad Certiifami, da si »vojc obcinske zvczne poti dobro vzdrzevajo; po njih izgl«du dclajto tudi vi, suj je samo zaiiikernost obdu.^kih zuhtopov kriva, du ncmato pri vas skoro nobednih obCinskih zve;.nib poti; mar mi-slitc in se zanaSate vsc na drugo pripoiuof, pa m goljufato, kor dotidna postava o izdelanji in v/drl»-vanji koukuriMiAnih rest mora vcndiu- enkrat priti na rcseto; zatorcj poslusajtc, kaj vam pisalec teh verstie nasvotuje: napruvilc si dobro obtinsko zvezno pot od braiuskrga mosta po doloiiji llranici mimo Sviujega do Kmarij, od Hmarij Bko/.i Gabrije do Slapa pri Vi-pavi, potcm vam je koinuuikacija na v.se kraje odprta, in viim ne bo trcba vedno o braniAki ccsti Hanjariti in tako svoje lastne doma^inc proti njih volji in drugo prebivalstvo vaSega okraja zarad prevelikih naklad v zadrego spravljati; kajti vedite, da pri vsem tem, ko se vi na mogocne osebe in na dezelni zbor naslanjate, da ><) tej Lrti prijazni, osUuie voudar vaSa cesta fie dolgo, doigo easa „ pi urn desiderium", ker ne dezelni odbor, ne zbor, ne kakSna druga oblast no sme in ni opravicena, ogromoo vefiiuo prebivalstva na Ijubavne-zdatne manjsine enega okraja z ogromnimi neprenes-ljivimi nakladami obtezevati in eno stran Se z eno novo skladovno cesto, pomena petega kolesa privozu, osreCiti.                     _____________
Iz Komna l. julija. (Izv. dop.) (0 pospeSevanji cerkvene glasbc po narodnih uCiteljth.) Nij dolgo se tega, kar sc je poduCevanje v orglanji iz nasib u^ite-ljiSc bilo odpravilo in mesto orgelj nastopile so gosli svojo rolo po omenjenih solah. Takrat uze se je mar-sikdo vzdiguil ter krepko besedo rekel zoper takovo ravnanje; a nepovoljni sad violinskega poduka po na-sih uciteljiSCih se je imel pokazati se le pozneje: Iz uCiteljiSe so izhajali ufiitelji s povrSnimi spretnostmi v igrauji na goslih, orglati pa cisto nii znali nijso. Za-radi tega tudi nijso znali voditi po dezeli ni cerkve-nega ni posvetnega petja: slovenski kmet, kateremu so orgle 6ez vse, godrnjal je, ko je videl, da orgle v cerkvi mollijo in gubil je od dne do dne bolj spoStovanje do orglati neznajoSega uCitelja. Pri takih okolnoatih nij Cuda, da je cerkveno petje bilo jako propalo, in ker so pritozbe na ministerstvo glede te refi postajale zmerom pogosteje, prisiljeno je bilo ono dovoliti v to, da je violinu po uCiteljiseih odklenkalo ter da je poducevanje v orglanji naSlo zopet svoje po-Steno mesto v teh zavodih. S prihodnjim $olskim le-tom se menda tudi na Primorskem bode po tem uka-zu ravnalo. PriaaSamo v originalu to, kar slavno ministerstvo kot smoter podudevanju v orglaoju smatra: ttLingehende kenntnis der musikalischeu elementarlchre, verstandnissder grundzftge der harmonielehre und des generalbasspieles; erwerbung der fllhigkeit, den kirch-lichen volksgesang auf eine dem wesen desselben zn-sagende mustergiltige weise zu begleiten; erreichung der fertigkeit, kurze praeludien anstandig vortragen und den einfachsten anforderungen in bezug auf modulation entsprechen zukdnnen, und kenntnis derein-richtung einer orgei". Malo vrstij in kratkih, a dosta obse^nih! Da bi se mogel toiiko navaditi gojenec na uftiteljiSci v Stirih let in,—gojenec, ki pired vsto-pom v u&teljiSce nema niti pojmaomuziki, Bog me! v tem sem neveren Tomaz\ Da bi se nauCili gojenci le toiiko, da bi bill zraozni cerkveno petje na doBto-jen naCin preludovati, bilo bi po mojem menehji uie dovolj. A Se tega ne bode jim moiii naufiiti se, akc ne dobodo ufiitelja, ki je zrao^en podudeyanja v w*
glanjij ucitelja, ki bi jim s fakti mogel kazati.kako wgamst dobro svojo nalogo reSuje. So nekaiteri utt-telji, katenm ny zmerom na misli, da se kand&affe ne uce niuzike za vesejje, nego zato, d«si bodo fcru-ha sluzih s tem ter zadostovaii fitavljenim zahffevam. Edmo m edino na posvetno muziko oiir jeraajoC, mucijo uboge gojence v dolgocasnih skalah in tezav-nib tekih po takih solah (clavierschulen), ki ne spa-dajo y uCiteyiSfa. Taki nexueitelji« ne pomislijQ,'da nemajo drobnoprstih bledolicih, gospodi5in prdd se!boj, kojim je edini cilj, da se naucijo kako apolkicb" ali Ben kosfiek iz kake opere*, nego mla<fontti&, kojim nij na posvetno, nego na cerkveao muziko ozirati se. Poznam mladenifia, ki vam najteiavneje plague kowa-de igra kar na prvi pogied; dajte mu pa naipripro-stcji „Pred Bogpm" - zganil tie bo. Evo Mten dokaz enostranskega poduCovanja v muziki'
Albiiius. (dalje prihodnjia.)
8 Krasa, 7,julija.(Krajuaufiiteljskakon-fereuca v Rihenberku.) Dne 4. t. ni. biia je krajna uCtteljaka konferen'ca v Rihenberku, Zbr'alo se nas je lepo StcVilo mutysv, tri ufciteljico, pa tudi ne-kaj duhovnikov izvolilo n ' ja pocastitl se svojo nav-zofuostjo. ToCno ob 8. zjutraj odprft ae kouferonca pod vodstvom goBpoda nadzornika FranjaVodo-p i v c a. Gospod nadzorqlk zbrane gospode lepo po-zdravlja ter na to se prejdo na dnevni red. Gospod Poniz, uCitclj v Bilfenberku, iroeljepruktlCno poftkttl-njo z otroki: predaval je nekaj iz racunatva, nekaj o kacah, a naposled nam jo pokazal, kako goji petje v narodnej soli. Po koncunih vajah sledila je kntika od poslnSajofih kolcgov. Smem reCi, da je bfla ta za g. Poniza ugodna, pa je tudi reficul gobpod ucltoll, ria katerega smejo s ponosom gledati ltilienbbrLftni. Monl
se je posebira dopadala dobra disciplina v ted fioli pa 4",i .........'     ----------------      "    -                | toll.
kouferenci Sc govorilo, tie morem Vam^tu Swlo21ti,
tudi metoda,  po kojej ufii g. P. petje v svojej toll Na drobuo, kakd ho je kritikovalo in kaj bo Jo L
zatort»j dovoljujcm si tukaj uokaj druzega omeniti Veleeastiti zupnik g. G. v Hlhenberku povabil nas je uiltvlje ua avoj dom ter nam ondi prav gostoljubno poKtrcgcl, napivsi pri tej priliki na slogo mej dubo-venstvoni in uMteljstvom, saj to sta vam faktorJa, ki zamcreta pomagnti naBemii narodu Ua ndge. ZahvalivSi se gospodu zuphiku za njegovo prljaznoat, 2elimo, da bi se nj»gov<> lu nale 2elje uresniCile: da bi prava harmonija viadala mej duhovenstvom in ufiitelji.
Po kouferenci (ki je minula okoli 21/a pop.) bil je skupen obod pri gospodu Lttnu, kjer smo se po bratsko radovali in popevali. ftfej raznimi naplthicaml, ki Brno jih pri tej prilofaosti sHSali, naj omenlmo le prve, one od gOBpe Krsnikove, ueiteljice v Cerni* cah. Jako zmoiSna gospa je v krasnej slovenSCini ka* zala napredek primorskega uCiteljstva primerjajoC ga z uCittyjstvom po drug'h pokrajinah. Una vidi uzrok tega nkpredka v neumornem dilovanji trudaljubivega in za plagor narodne Sole jako se 2rtvujoCega netd* zorniks\g. Fr. Vodopivca, kateremu iz dna srea klioet slaval imo\ Njena napitnica nafila je gromovit od-mev, kajtrpavzoCni uCitelji bili so prepricani ob isti* nitosti njenjih besedij. Gospod nadzornik se jej za* hvaljuje zi napravljeno napitnico, pravi v svdjej po* ni2nosti, di njemu nij toiiko taslug pripisovati, «pod* buja zbraul utttelje k delu ter jim napijei Tako pat veselih tiric skupaj preMvevsi stno ee razfili.
Sklepajocemu ta svoj kratek dopis, dovoljeuo naj mi bode pristaviti fie nekaj opazek, Krajne uCit. koilf. bo uie bile po veC vaseh In po nekaterih krfljevlh Be bodo. One so velike koristi za uciteljstvo, — kajti po njih se uditelj vedso bolj in bolj popolnuje* On vidi namrec, kako njegov kolega uCi, slifii grajati na-pake in hvaliti vrline tistega, to ga spodbuja, da ga posnema v marsicem, a da so izogiba napak, koje je pri njem videl. Krajne uciteljske konference spodbu* jajo ucitelja k resnemu delovanju ter mu kaib edino pravo pot, ktero mu je hoditi v narodnej soli. Mi smo torej teh konferenc od srea veseli, ker v njih vidimo nekako seme, iz kojega ima nam primorskim uCiteljem vzrasti mogoCno drevo»
Dne 1. avgusta bode kr. u5. kbnf. v Komntt | predaval bode eden tamoSnjih uCite^jev.
__               Albiuusi
Politidni pregled.
C e s a r je vie postave zastran avstdjsko* ogerske nagodbe potrdil; — ob enem se.je v posebnem pismu do kneza Auersperga zaMSl za dovrSitev nagodbe. V drugem pismu je pa izrekel ministerstvu svojo najtoplejSo feahvalo in priznanje za njegovo neumorno prizadevanje V dosego nagodbe.
One volitve za de^elne zbore, ki so bile za^etkoin letoSnje spomladinstavljene, bbdp se nekda septembra meseca vrSiie, tako o, ^r. na Kranjskem,  Stajerskera In dtagod,   WW
I        TurSka je privolila v avstrijsko  oknpacijo
[ Bosne in Hercegovine,   3amo da  se ima to  po
dogn&nih dogovorih doticnik delegatov zgoditi.
Kongresovo zborovanje se bliza koncu, menda bo uze danes ali pa vsaj t saboto skle-Hjeno. — Anglezi so pustilt G r k e na cedilu, vsled tega pridobi Gr&ka toliko, kolikor je se svojim omahljivim obnasanjem zasluzila: samo severne xneje se ji nekoliko poravnajo. —
Najhuje sejezapletalo vprcsanje, aliostane
raesto Batum, katero tako rekoc odpira liusiji
vhod u Kavkaza v Malo Azijo — zmagovalcu,
I ali se ima Turcyi povrniti.   Po dolgih razgovo-
rik,   v katerih se je posebno Anglija   yssj  na
I videz strastno potezala za svojo staro zavezuico,
Porto,  je vendar obveljal sklep,   da ima priti
Batum  kot  svobodna luka v rusko  oblast; —
zato si je pa tudi Anglcz lep jermen izrezal iz
turskega hrbta:   izpogodii si je  in dosegel ci-
perski otok,   katerega vzame  koj v svojo
oblast. — Anglija se je   iz  hvaleznosti  za  ta
odstop  zavezala,   da bo branila  TureJjo  zoper
prihodnje napade v Aziji. — Otok  Ciper  (Cy-
pern, Kypros)  je eden najveeik otokov   na vz-
hodnjem konci srednjega roorja mej sirijskini in
I egiptovskim morjem, obsega 250 kvadratnih milj
I in §teje   kacib 200.000 prebivalcev,   vecjidel
I Grkov.   AngleSki kramar  ni tedaj  zastonj  ba-
I rantal.
I         Okongresn pise Bismarkova ^National-
I Ztg.K Dovrseno je veliko delo, vspeh berliuskega I kongresa zagotavljen, svctovni mir na novo za-I pecaten. Ilvalezen bode svet priznal, kaj je — I zdaj diploinc naredila. Kogar pozitivni vspehi I kongresa ne zadovoljujejo, tajiaj ie pogleda, ka-I kove nasledke bi bilo imelo, ko bi bil kongres I brezuspesen.
Razne vesti.
Konfiskovana je bila zadnja Stevilka nSot:eu zarad dopisa iz Trsta, ki je govoril o rogoviljenji ita-lianissimov v Istri, o protiavstrijskih demonstracijah v Benetkah, o zasedanji Eosne in Hercegovine. Ne vemo prav, katera toekaseje gosp, drzavnemu pravd-niku tako zainerila, da je dal l\r\ zarubiti; — kaj hi nam tudi pom.igalo, ako bi vedeli; saj je po objektiv-ni ravnavi vf-ik ugovor illuzoricen.
I         Sploh bi pa morala policija goriSka tudi sejme
| malo bolj nadzorovati ter pohajace in sumljive ljudi odstraniti.
Novo  uniformirano je goriSka  godba  po prostovoljnih doneskih mestjanov. I         Unifoitna se nam sploh ne dopada, kor nas opo-
| minja na prejSnjo, ki so jo iraeli mestni policaji.
Tombola dne Sv. Petra in Pavla na Travniku je prinesla goriskemu zavodu zapusceuih otrok nekaj nad tisoc furmtov.   Zdatna podpora!
!          Postne tiskanice. Kakor nam je znano,  so
zapovedane na nasih po§tah zaven nem§ko-italijanskih,
| tudi neinSko-sluvenske tiskanice za pontile  nakazuiee,
| vozne Hste itd. in postni urad mora imeti oboje;
slovenske tiskanice pa se pri vsein tent  ne   dobi-
vajo vselej.   Pozvedeli srno uamrec od   zanesljivih o-
I seb, da jim je na doticno vpraSanje postojocl uradnik
» odvruil, da nema slovenskih tiakanic.   Ker siuo pre-
•  pricani, da to ni res, ne moretuo si druzega minliti, : uego da so na nasi polti namesceni tudi taki lahoni,
•  kateri v svoji zagrizenosti cisto pozabijo, da imajo . Slovene! iu Italijani v nasi dezeli enake pravice iu da
morajo biti v svojih postavuih zahtevab i enako uljud-I nostjo postrezeni. Priporocamo torej slavuemu i*. k. 1 postaemu oskrbniHvu, naj za to ekrbi, da ne bo treha
enakih prito^eb ponavljati,
:          Iz Dan pri Sezani se nam pise: Due 4. julija
' je toU pri nas prav veliko Lkode uapraviia, in nicer, \ v katastrulni obciui Seiuua, Krii, Utovlje iu Kazle, ' posebno pa se je odlikovala pri vaseh Dane in 1''Upte-> berdo, kjer ju%ves pridelek za toletoprav popoluoma I ttniCen in tudi tertui les za veo let naprcj tuociio po-
•  skodovaut tako da uajstarejsi ljudje kaj euakega ne ; pomnijo.
/c dve preteklt leti zaporedoma je bil vinski pridelek prav picel, tako da kuiet ni mogul svojih o-: pravil redno opravljati; ker je pa v tekofieui vise lepo | kazalo, po.sebuo pa vinska trta, je bilo vsc upanjt-, da j se zaostale stvari saj deloma poravnajo, ali zalibug, ' da marsikatert kmet vkljub vseinu trudu pri delu, se \ iitnega uemena za prihodnjo setev ne bo pridelal; | mislite si toraj Zalu.iten polo/aj takega knicta!  V. h\
Vabilo. Na bescdo katero napravi Hojanskaci-
talnica dne 14. julya 18"h, v spomin 10. letne vsta-
novitve,   Spored: l. I'rvoseduikov govor.  2. Narodni
venec; zbor. 3. Deklamacija: OrjaSka igraCa. 4. Nocni
j strazar; zbor. 5. Zgubljeni sin;  dtkiamadja.  6. 13a-
novci, zbor. 7. „Zakonske nadloge"; igra. >*. Jadran-
sko inorje; zbor. 9. Drustveua zabava pod milim no-
bom, umetalni ognji, govori razuih gospodov, godba.
rfodtdovali bodo barkovljanski pevci pod vodstvom pe-
I Tovodja gosp. S. Bartlja. Vstopniaa za ude—, za ne-
I ude 40 kr. Zacetek ob 5 ure, bodi si jasno ali obla-
6no.
V Rojanu 6. junija 1»78.                 Odbor.
pridejo gotovo de2elni zbori skupaj, da rdSijo, kakor po navadi, letne raeune, prorafiune in, ie bo $as, tadi §e kako peticijo.—
Cebi se zacenjajo prijazniti z aktivno I politiko. V Kraljevem Gradcu je bil 1. t. m. javen ^adsk shod, ki je soglasno obsodil odte-zanje od parlamentarnega sodelovanja. Tudi aNa-rodni Iastya, nPolitiktt in drogi piSejo v tern zmislu.
V drSavnem zbora ogerskem je poslanec Istoczy y eni zadnjih sej motiviral predlog, naj se zidje iz L Trope prezenejo. Zdaj, je rekel, je najugodnejSa prilika, da se velika zgo-dovinska pregreha popravi in da se poravna kri-vica, ki se je lidora z izgonora iz Palestine naredila. Y Palcatiui bodo iidje lahko velikansko driavo osnovali in ker niso za vojastvo sposobni, bo njih driava tudi v tern oziru svetu izgiedna. Kakor zdaj stoje stvari, ni y Evropi niti iidom niti kristjanom obstati. Ker narodnostni prineip zdaj uie povsod mocno prevagnje, naj se tudi glede zidov izvede. Saj so po stoletjih uie vse vece evropske drzave svojo edinost in samostoj-nost dosegle, zakaj bi se po 18 stoletjih tudi iidom ne povrailo njih kraljestvo? Saj imajo uie zdaj tako rekod svojo driavo v diiavah. j Vse njih teznje gredo na to, da bi se povrnili y syojo staro kraljestvo. Mobilizujcjo se lahko, saj imajo skoro samo premakljivo premozenje, tedaj se v 48 urah lahko izselijo itd. Posebno je povdarjal govornik, da se zidje neprimerno mo<5no mnoze in da bodo s casom vse pod se spravili — ce se kmalo ne pre^eno. — Govor ni bil prav dostojen za parlament, a marsikaj resnicnega je vendar v njem. Mi bi odhoda zidov nikakor ne oMalovali — saj se celo v na-rodnih stvareh stavijo vedno na Slovanom na-sprotno stran.
Ogerski drzavni zbor je sklenil svoje delovanje s prestolnim govorom. Dvojno glavno nalogo je imel ta zbor: popraviti zalostno fi-nancno stanje in ponoviti pogodbo z Avstrijo. Dasi se je pogodba posrecila v interesu Oger-ske, vendar ni misliti, da bi se mogli Madjari kedaj znebiti ogromnega deficita.
Deielni zbor hrvaski je sklican na dan 8. t. m.
Na Nemskem bodo nove volitve za drzavni zbor 30» t. m. — Volilni boj bode gotovo strasten, ker je nastal hud razpor med Bismar-kom in narodno-liberalno stranko. Socijalni de-mokrati se se vedno z vso postavno ostrostjo zatirajo. V Berlinu se mora zdaj vsak ptujec z domovno legitimacijo izkazati,— tudi v namen, da se ne pritepejo nevarni elementi. — Bazni listi so te dni priobcili korrespondencijo med cesarjem iu papezem in eno pismo princa na-slednika, v katerem on zagotavlja, da je pri-pravljen tezavnosti prepira s katolisko eerkvijo ˇ duhu miroljubnosti in sprave obravnavati.
NajnovejSe vesti.
Ker sta bila dlanek „S kongresa" in po-liti5nipregled uze za zadnjo kondskovano itevilko tiskana, dodajamo tu se novejse vesti: Minister Auersperg je dal v svojem in Svojih tovari§ev imenu ostavko. Nj. YeliSanstvo, cesar je na to pisal pismo Auerspergu, v katerem pravi, da sprejema njegovo prosnjo za od-puSeenje iz sroibe, ali si pridrzuje svojo koncno odlocbo za primerni das. Na dalje prinasa „"Vfie-ner Zeitnng" tudi do bivSega ministra Lasserja cesarsko pismo, v katerem cesar obMuje, da Lasserju brani slabo zdravje zopet prevzeti mi-nistersko mesto iu ga z milostjo odpusti, za-hvaljtijod se mu za delo, ter mu ob enem po-deluje orden sv. Stefana in ga ob jednem ime-xmje za dosmrtnega uda gospodske zbornice. Ministerstvo notranjih zadev bode vodil namesto Lasserja zacasno Auefsperg, kakor dozdaj.
-Poveljnik armade, ki bode Bos no zasedla, general Josip Filipovig, je bil 6. t. m. pol ure pri cesarju in potem jedno uro pri vojnem ministra. Sel je po tern v Prago svoje Bt?sii vredit jn-te dni Qtide na, svoje mesto,
Cesar je podaril iz svoje privatne blagajuice 4000 f. poSkodovancem po toCi v GradiSkem okraji.
Solska slovesuost. Dne 9. t. m. je bila na tukajSnjem c. k. zenskem uciteljisci raztavaroCnih del in zvecer koncert, katerega se je deleftio Iepo Stevilo odlicne gospode.
SliSimo, da so se gospodicne preparandinje kolikor v svojih delih, toliko v petji prav dobio obnesle. Pri-hcdnji6 objavimo porocilo.
Ustrelil se je minoli pondeljek Franc Klun iz Ljubljane, racunarsM feldvebelj tukajsnega.polka. Sumi se, da je fant baje raeune slabo vodil ter'tako se sam kaznoval.
Sagre so sopet v najveCem cvetu v Gorici. &a-gra sv. Antona je bila celo na LitalniLnem dvoriSci kar nihLe iz mej udov ne odobroje; poznavii suro-vost nizjega mestnega ljudstva bilo bi se lebko kaj neuSe^nega pripetilo.
SI. odbor naj v drugo malo resneje postopa, ker ima popolnoma pravico zabraniti vsaj vO, da ne bi se od lahonov rasobesale zastave na eitalnifni balkon.
aPago e comandol" glasi seitaljanski pregovor.
Storia patria (domacu zgodovtna) Neko prav dobro italjansko muzikalno pevsko druStvo daja uie vec dni koncerte v restavraciji „Europa" ajeod strani gori§kih italijancicev tako slabo obiskovano, da mora sedaj, kakor wGorizianoa poroca, beraciti pri go-riSkih raestjanih, da zamore svoje zastavljene stvari resiti ter zapustiti nla gentile Gorizia".
Ti Italijani gotovo ne bodo rekli svojimfsobra-tom, „la gentile Gorizia", pa5 pa da je Gorica „in-grataK (nehvaleina).
Ysled mobilizacije odrine tuk. polk baron Weber iu bode njega godba napravila zadnji koncert v reStavraciji aEuropa1* nocoj. Cisti dohodek je na-menjen revnim vdovam voja§kih kapelnikov.
Tatvina. Na zadnjem zvinskem sejmu je bilo nekemu kmetu iz Lepa vkradenih 112 f.
Bazumi se, da je prederzni tat odnesel svoje pete, preduo se je.rovei kmet zavedel, damu denara
Gosp. A. Primozid iz Pevme je te dni izvrSii izpit na Dunaju iz klasiCne iilologije za celi gitnnazij z izvrstniui uspchom. Cestitamo gospodu Primoiicu in narodu, ki dobi zopet enega izvrctnega tilologa vec. Da bi vendar prisel Cas, ko bodo nasemu narodu pri-voScene narodne-srednje §ole, zato ^posobnih sloven-akih profesorjev ima uze nas narod, le dati treba nam tega, kar uze toliko casa pri&akujemo in zahtevamo.
Izpiti na dezelni kmetijski soli v Gorici bodo prihodnjt teden in sicer: pondeljek 15. t. m. predp. od 8 do 12. iz kletarstva. kmetijske botanike in goz-darstva; izpraluje prof. PovSe. Torek 16. t. m. iz kmetijske kemije, izprasuje prof. Kouig. Prav bi bilo* da bi prisli poslasat izpit saj gg. dezelni posianci in odboraiki kmetijskega drustva in da se prepriCajo o uspehu sole.
Vreme v Gorici je bilo prve dni pretek. tcdna tako, dasejezdeio, kakor bi se sodnji danblizai. Vsak dan in vsa!;o noc podi gorak jug temno-sive oblake na nase obnebje, bliska se, gromi iu treska na stra-sen nacin, plohu sumi za pioho, pa tudi toca ne pri« zauasa naii okolici. Vieraj je n. pr. zopet naredila prav veliko skode. Zafrla je nekda v gradiski okolici, potem se je raztegnila naprej cez Sovodnje, "SIX* ren, Vertojbo, Standre2, Bilje, VertoCe, Renfie, Gradi* skuto itd. V nekaterih krajih je vse potolkla; pa je bila tudi tako debela, da je zrno do pol funta tehta-io.—V GradiSci je strela udarila v hleV d.ra Luzzatto-a in tarn eno kobiio ubila. Soprogi konjskega hlapca, ki je bila takrat z dvema otrocicema narocji v hlevu, ni se prav niL zgodilo.
CesarsM dar. Nj. Velicanstvo, presv. cesar je podaril 300 jgL, da se dovrSi nov vodnjak v doljni Brestovici na Krasu in 300 gl. pa obfiini „Se-brelje" v cerkljanskem okraji v podporo za izdelanje nove obcinske ceste.
Iz So6e so izvlekli vCeraj pod St. Mavrom tru-plo nekda 12 letne deklice. Pravijo, da je iz Prelesja pri Plavah doma. Na sebi ima srajttco iz doma^ega platna, krilce in [zastor iz plavega kambrika,  pervo
(Dalje v prilogi.)
Priloga k 11. štev. "Soče".
brez rokavcev, kakor je okoli Plavi navada. Vse to, kakor se zdi, novo. Truplo je precej modio in reje-no, glava debela, lasje mocno rudecl in gostj. NesreC-nica je morala u2e pred nekoliko dnevi v vodo pasti, ker ima pete ozurjene, kakor tudi kozo okoli nohtov na nogah in prstih.
Stipend^ letnih 150 gl. baron Hektor Ritter-jeve ustanove za enc-ga dijaka, goriskega deielana, kateri obiskuje katero trgovsko, alt tehnicno-obrtnijsko ,viso Solo, je razpisan. Prosnje sprejema kupfcijska zborni* ca v Gorki do 15. oktobra t. 1.
Svetogorski romarji nam pripovedujejo, da je bila ta bozja pot zadnjo nedeljo, na dan kana'zke pro-cesije, prav dobro obiskovana (zbralo se je bilo 0000 —Toot) ljudij). Veili Kaualci pod vmbtvom svojega starcga t. g. dvkana so se prav dobro obnesli. Zlasti so \.u' hvale vrcnlni ujih verli pevci / dobro izur-jenimi L is Mini gla*iuvt. Da je njilt petje tako iz-vr?tno( gre vdika livala g. adjunktu Waileuhofu (te-norfotui. ki se rad vdel(2tije vaeh pevskih produkeij, opiraje m» na geslo: Jiad o>tani, kjei pojii; hudobni pe&ni nt'im^o!*- -Tudi pri kosilu so bajf iia\du»evali p*ui obtio /brane go»te / hariiuniicnim prepevanjnn novib kompo/icij utnerlega Kocjuucica in M»daiyegn kanatekega ptvovodje g. M. Zrga.
Zakotnih pisadev na*a Gorica kar mergoli. Le priiiitr ub terznih dnevih v kako gostilim druge in tutje ver&U*. viiieli bohte pri vaaki uuzi kmeta v tlru/bi euega all dveh pit>acev, ki mu skrivnostno pii-govarjata, da ima prav, da mora dolnti. in ga *untata zotwr ^vojega sost*da. naj se mu isikar u« uda, naj ga to/i! In ku ubozt'ga kuu'ta otautata, tcdaj .«i» 1« pride gUvua d\M' ia iijiju, Zdaj 7dLnt'lu pripnvfdnvati, ko-liku je tteba /a .*UuipiIiji% kohko za >teuip)je ltd. $aiadnje si tudi Ktiua &c kako malenkotst zaracn-nila. tako da v^ dinar od kmeta hpravita. Navadno se vt'de edf n kot doktor in pravoznaitec, a drugi kot kmetov prijatHj, ki.za njrga z doktorjeni govmi. Ta la/i-duktor pa nikoli ue zamudi povdtirjati. koliko n o v m pos»tav« zahtevajo, kako previdno je treba po« htopati in w veC enarega. Alibi nebilie ^krajuitan, da b» oblauti t»*,'a raka v pravdan>kem ^ivenji izigaleV
Uatmena matura bodenatukajbtijemgimnaziji 23. in 21. juiija; na reaiki pf> Zo. in '2b. K.unec 6ol-skemu tela na obeh zavoJih bode 'M. juiija.
Nove knjige. ,Materin blagoslov". Igra b pe-tjvHi. s«pis»al Autou Klodie. V Terbtu 1878, tisk. B. Apolonio» 8.o, 03 str., cena (K) krajcarjev. Ta litna kjjjiiica je drugi, ves jjopravljeni natis *Novega sveta", ki je bil 1. lstiS kot rokopis i2feel.—-Joinoslovjenske narotlne popjevke" u notah z glasovirskom pratnjom i s tekatom ii\ornim» nabral Fr. 6. Kuhac. IVrve knjige drugi zvezek, Zagreb, Albreht. — Dav. Terstenjak je doveriii &voja prdskavanja o slovanskih elementih y veuetscmi iu je izdal v Mohorjevi tiskarni v Ce-lovco.—Matka je pied kratkim izdala perva dva zvezka (skupaj) svojega letoSnjega letnika. — Xa Dunajl izda slovanska miadina za^etkom prihodnjega leta .Sl&vjansk almanab1*, v kojem se bodo nanajali scstavki in pe-sni v vseh &lovan^kih nare^jth. Narocnina znaS? I d. 20 kr. in naj se poslje pod naslo\om: Teodor .tefa-noviC vitez Vilovski, Wieu VII. Burggasse 24.-
Popravek. V zadnjem podlistku BBovec in nje-gova okuhca" beri v tretji koloni zadnjo verato (na peni stranii takole: fl(^ravno si jako nizko v dolini, vendar imai* itd. Na drugi fetrani v drugi koloni beri peto vewto od zgorej: nIn 4e pristejel vseniu temu Se ncprestano, globoko in tedno spreminjajo^e se gro-menje, kakor bi grom skaluate verhove nad slapotn stresal. itd",—
Opomba. <»g. poverjeuikom pevskega dru§tva ^Slavec po.-la'e so se tc dni listnice z opombo, naj blagovole kakor hitro mogo<Je iztirjani drustveni denai* in pole odboru po^lati. Gg. poverjeniki naj se blago-voljno potrudijo, da kolikor le raogoce ves denar iz-tirjajo in druitvu j>oSljcjo.
Dadni eksekutorji. Za posilno pobiranje za-stankov na drzavnih davkih in drugih davsCinah je c. k. tinanrno minister^tvo z ukazom od 4. marcija t. 1, itv. 1702 ustanovilo slnibe dadnib eksekutorjev, kateri zaenejo uze letos poslovati.
Dobro je, da se ljudstvo o tej novi naredbi pod-nfii—in ker je na=e slavno c. k. okrajno glavarstvo razposlalo dotiCni poduk vsem iupanstvom t nem-5kem jeziku, zdelo se namjepotrebno, da ga priob-clmo tudi v naSeui slovenskem jeziku; glasi se tako : Opravljaje svoje sluzbene posle, mora nositi daCni eksekutor predpisano sluzbeno obleko, ter se mora iz-kazati s6 sprifievalom c. k. tinancnega vodstva.
DaCni eksekutor ne sme od strank nigdar dena-ra sprejexnati; Ce hofie kedo kajplacati, sprsjema denar obCinski predstojuik v prieo daCnega eksekutorja, da stranki pobottuco, in odpravi denar c. k. davkar-Bkewu urwlu,
Frva eksekucijska stopinja je opo m i n. Kedar pride eksekutor v obfiino, poka2e 2upanu ali njegove-mu namestniku razkaz zastankov, nazoani, da bode zamudnike. opominjal in na to se loti ustmeuo opo-minjati k plafiilu iu opomnice (opominjeyalne listke) vroCevati.
Vsaka stranka ima vrofibo v razkazu potrditi.
Ako ni zamudnega obdaCenca doma, ali pa se on brani opomnico sprejeti, ima dacni eksekutor opomnice, katerih ni niogel oddati, i/.roCiti L>inanu ali nje-govemu namestniku proti potrdbi v razkfl^u zastankov—in ta ima potem skrbeti, da se po primernem nacmu vroCe.
S tern, da se vroLi opoinnica zamudni-ku ali obcinskemu predstojniku, jo o-pravljeu eksekucijski oporaln iu od dne vrocbe bo moral plafievati zamudnik eksekueijsko dav-si-ino iu ^il•t'r /.a ptvih 7 dtii vsak dan ft kr. iu za nasiednjih 7 dni vsak dan 10 kr.
C. k. davkarski urad mora pred vsakhn plattlom pobrati eksekucijsko davscmo, kolikor se je nabralood dne vrofrne opomnice naprej, iu je ne sme v uobe-i;i*m primerljaji prizanesti.
Vo pretokti 14 did se izvrSi rubei in ceuitev zamudtiikovega premakljivega blaga. To dofteno eksekutor s pomorjo soduijsko-zapri.se2enih eenilcev in v uavzofnosti obdnskega predstojnika, ali njegovega na-mestnika, ali pa dru/ega od niju postavljenega obfiia-skcga zastopuika.
Stroakc za rubei in ceuitev (neglede na zgorej omenjene eksekucijukfi davSfine) ima e. k. davkarbki urad pobirali tako-lc:
Kedar zn;u:a /astauek do vstcvno r. gl......10 kr.
od :> -lo gl.....20   „
„  10-  50......4«)   M
„ r»o -loo „     ....     i gi.—
vnad iuu „      ....       2   M •— c;o zaimtdnik vkljub rubeola ne placa za«taukov, grcdci /ariihlji'iu' stviui na dra^bo, zakatero se ratu-nijo stio^ki tako:
za ipisanje dra2benega razglasa
kedar /naia zastanek do 5 gl.      .      *        5 kr,
„       B              „      od 5 do 10 gl.    .       10 B
,       „            ,       , 10-50 „       .       20 ,
-        ¦      ¦    • DOrJ2? -   •   2°w ¦    -      .•   Lwnadi00A   •    60 -
za izvrSitev dra^be:
k- 2u znaSa zastanek  do 0 gl.      .        .        15 kr,
„            h        od 5—10 gl.        .        30 „
B        ,                        10-50   ,        .       50  ,
-       •     •     ¦ ^tI00 ¦    •   16l
„       *            n        nad   100   „                  3   „
Zraven toga treba plaCati stroSke za klice in prenasanje blaga.
Slovenskin u5iteljem in drugim mladi-noljubom! nVrtecu, 6asopis b podobami za slo-vensko mladino, dovrSil je z minulim mesecem prvo poluletje svojega osemletnega iivenja. Danes nam je dogel v roke njega 7. list s§ sledcCim sedrzajera: V vrtec ho dim rad! (pcsen zlo2il Janko Leban); Grch (spisal Mladinoljubj; Deklica in lastavica (spisal Jos.Vidic); Cesar Rudolf, moder sodnik (poal. Val. Jarc); Grad v jami; Plemenito srce* (spisal — c); Vojasko L ivenj o; Cebelica (pesen ziozil Iv. Gabrsek); Andrej Eberatd Ravbar; Kerscanstvovsvetovnej zgodovini; Clovek; kmetje in rokodelci; Kopriva (spisal J. T.) Korun (spisal — c); Rei in pSenica (spisal J. T.); Razne drobtine. Slovenci smo mal narod, literatura nasa nij Bog si ga vedi kako velika, naiveC nam pa manjka spisov za siovensko mladino; le malo malo spisov imanio takih, katere bi zmirnim grcem lahko dali v roko milej slovenskej mladc^i. Da se nam je bil pred osmemi leti „V r t e ctt porodil, zahvaliti se imamo nebesom. Goapod Ivan TomSii, njegov urednik, je zafiel ledino orati na polji mladin-skega pisateljevanja. Vendar, fiujte I dasi je ta list izvrsten gled6 jezika in sostavkov, (prinaSa tudi mu-zikalije) da-si stane samo 2 gld. 60 kr. za celo leto, preti mu nevarnost, da pogine: vdenaSnjem listapifie njega urednik: Da BVrtcaK ne moremo redno razpo-siljati, tega so krivi n ere dni plainiki. Ker namje silno teiSavno posamezne listc na poSto oddajati, Ca-kali smo do danes (6. juiija), da nam zaostali naroC-niki poiljejo naroSnino za II. polletje. A "zastonj I lzmed 285 poluletnikov, dobili smo narocnino samo od 21 narocnikov. Prosim tedaj Se jedenkrat uljudno vse one gospode narocnike, ki so se le za prvo polletje narocili, da nam poSIjejo ali narofinino, ali nam pa obznanijo, da nijso veC naroCniki. Mi nemamo nobe-nih pripomockov, da bi mogli list zalagati; na naroc-nikih je, ali se BVrtec« mladini oliraui, aii ga popu-stimo izdajati. Bog. — Pisatey teh vrstij je n«e pri krajnej uciteljskej konferenci v Rihenberku 4. t. ra, rekel, da smatra Citanje „Vrtcatt v Soli kot prvo sto* piujo do tega, kako bi se v slovenskej mladini vsbn-dilo veselje do eitanjfti  vendar dovoljuge 8i tudi na
tem mestu zaklicati: Kolege, slovenski uiiit# iri drugi mladinoljubi! Naro6ujte se na nVertecu v obilem Ste-vilu ter ne zapustite ga v blagor naroda naSega in naSe njeine slovenske mladine! Bog daj, da bi ns ostale mojc besede glas vpijoCega y puSCavi 1 („VrtecB se narcfiuje v Ljubljani pri g. Iv. TomSicu c. k. u«i-telju, v Lingarjevih ulicah MS- 1., za pol leta 1 gld. 30 'kr.)                                                           ^Ibinus.
Tergno porodilo. Gene raznega blag* so zadnje dni se precej vpale, mej tem ko se je pred par tedni mislilo, da bomo polento draie jeli, je 2ito
Lepa koruza stane 31 litrov 1:80 kr. dobivajo se ni^je sorte i po 1 f. 70 do 1 f. 75; pSenica 8 f. 10 pa je videti. da bode stara pSenica svojo ceno br2e zviSala nego zui^ala, ker jo bodo na&i mUnarjiz novo letosnjo meSali za moko; oves 1 f. 40; ajria 1 f. 35; jecmcn eel 1 f. 90, pekan 3f. 60; rajf se dobivaod 19:00 do 22 f. — 100 kil.
llitterjevo moke irnajo sedaj sledeie cone: St. I f. 22:20, II  19:40,  III  17:80, IV 15; 50, V 13:80, VI 10:20; otrobi drobni 4:80, debeli 4:40.
Gra§ko pivo ttBeininguausa \z ledenice na Koreu-ju pri vodnjfku v sodifiih po 25 litrov Export 4:40, .Maractt" 4 f. 10; za mesto 00 kr. za dac dra2e. V sodiCili po 50 litrov je nekaj cecejsi.
Pri^nju.
Bledecim, povsod rastocjm rastiinampoizvedel bi rad slovenska imena. Ne dvomitu, da ima nag narod v tem ali onem kraji zanje svoja lepa domaca imena, samo ka imeui Se nij posredlo so priti jiiu na sled, l'rosim ton»j prav uljudno vsacega, zlasti pa precast-ne gg. duliovnike in ucitelje, da bi blagovolili pri-javiti mi ujim /nana imona za to ali ono ozdola na-vedeno rastlino, tur ob jeduein pristaviti ¦ kraj, v ka-teteia so doti^ia rastliua tako iinenuje.' Ustroiieno ini bode pa tudi z lepimi slovonskimi imajil vsako druge, tukaj ne imenovaue rastliuo. Ako tacemu .gospedu znanstvena latiuska imena uiso zuana, pnloLi naj v navadnem pismu slov. imenu vrsi(ek doticne rastline. Ilasthne, katerim pred vsemi drugimi ielim do-znati imena, so; OrnWwgattum(Vogclmilch), Aotaea (Christofskraut), Msctttvlla, Cerinthe (WachBblume),' 0-noma (Lotwurz), IAthospermum (Steiosame) Lycopm (Wolfsfuss), SyrmgO) Erythtam (Tausendguldenkraut), Bryonia (ZaunrUbe), Mcrcmalis (Ringelkraut), Che-nopodium, Silene, Lychnis, Astrantia, Baquetia, So* nictda, Saxifrage fAMt'ttrnXLeinkraut), Osyris ,(Harn« kraut),  Gcwn  (Nelkenwirz),   Jtrmmia% ' Oeiwthm
(Nachtkerze).                                   - .„ ,
v                                                      Fr.Erjarec
. profesor na reaiki V Gorici,
PolitiSko drustvo nEdinost" jepo novih pravilih razsirilo svoj delokrog cezcelo Primorsko; to druStvo sme toiej zborovati v Trstu in okolici, na GoriSkem in po Istri; ono bode podpiralo tudi gorisko „Slogou, kolikor bode moglo, ker bode vCasih osnovalo v tastih krajih Goriskega obene zbore, ki so preveC oddaljeni od Gorice, pa piav blizo Trsta in to po nacelu, da vsa slovenska druStva morajo drugo drugemu segati pod roko ter kolikor je to po postavi mogoSe, vza-jemno pospeSevati napredek neiega naroda v vsakem obziru>
Podpisani odbor poSlje torej slavnemu uredniitvu Soce 1 odtis novUi pravil s pro&njo, da jih objavi: od tofeke do toLke, ali pa .samo deloma, to je vainejSe odlomke,. in vabi uljudno rodoljube po vsem Primor-akera, da v obilnem fitevilu pristopijo k temu jako va^nemu druStvu. Posebno pa se obraca do slayne duhovstine v Istri, da pripomore. se svojim uplivora, da se polit. drustvo v narodnem, kakoi v vsakem drugem obziru zapusieni deieli vkorenini.
V Trstu 9. julya 1878. Odbor pol. dtuStva Edinost za celo Primorsko.
Pravila
politWcega dmStw  „EdihO$t« xa&inwslio. Ime in sedei druitva. §. 1. Ustanovlja se za celo Primorsko de&elo, spadajoao pod trza&ko namestniSvo,politiskoinbraino druftvo z imenom BEdinostK in s6 sedezem V'T*. Namen druitva. §. 2. Namen tega druitva je, da budi in iiri narodno zavest in razni, posebno pa.gospodarski poduk in omiko   mej sloveuskim Jjudstfvom »a Primpr-skem, da brani narodne in vse druge pravice f»menje-negajjudstvainskratka pospeSuje materijalne to duSevne koristi njegove v drfavnih^ obcinski^ cerkvejib,,Jo^ skih in goapqdarskih zadeyab,
Pripomotld druztva. §. 3. Pripomoiki v dosego druztvenega namena so ti-le:
o) Shajanje udov » dm? snej sobi k fttanju in prijaznim pogovorom;
h) zbori draftvenih udov, v katerih se bodo obravnavale drultvenemu namcnu primerne reci, posebno volitvene aadeve, prosnje, adrese, in sklepale resolucije;
c)  Casniki in razne knjige, ki bodo shranjene v droztvenej sobi ndom v poduk in kratek {as;
d) zabavni shodi ali bescde za omiko in vcdrenje dnha;
<?) sklicavanje IjudsVlh shodov (taborov) pod mi-lim nebom in javirib obLnih zborov po vsein Primorskem po namenu §. 3. postave od 15. nov. 1867 drz.'zak. St. 135; /) po mogofosti tudi izdajanje posebncga druit-venega fosopisa. Kdo in Jcako samore\ posiati druzabnil:.
§. 4. Kedor zeli vstopiti v dnuHvo, oglasi se pri odboru. Ta odlo&ije z nadpolovtfno ve&no v taj-nem posvetovanji, kedo se sprejme, kedo ne.
Enako sklepa odbor, te grc za to, da &e kateri ud izkljutt iz druztva, pa nij dolzan, povedati dotifr-nih razlogov. Maloletni mozje, zenske in ptuji drzav-Ijani ne morejo biti udje tega druztva. ftravice ttdov.
§. 5. Vsak ud ima pravico v drnztvenej sobi Li-tati druztvene &sopise in knjige, smc se vdelezevati vseh druztvenili shodov, zborov in razgovorov, pri zbo-rovanji sme govoriti, nasvete dajati, predloge staviti in pri sklepih in volitvah glasovati. BoUnosti ndor.
§. 6. Vsak ud ima dolznost, po svoji mott po-speSevati in podpirati druztvene namene ($. 2.), rav-nati se po zborovih pravilih in odborovih sklepih, ter naprej placati f. 1. vstopnine in potem 10 soldov na mesec, da se pokrivajo druziveni stroski.
Prostovoljni doneski se hvalezno sprejemljo; vplaeani doneski pa se ne vra&ijejo.
Daljnim ali pa resniCno revnim ndom se vstop-
nina in meseMna zniia, prva cclo odpusti, ali pa se
jim en druztveni 6asopis po znizani  ceni, ce mogoc*;
tudi brezplacno na dom poiiljak, o tern sklepa odbor.
Vtiitev predsedmfta in odbornitw*
§, 7, OMni zbor voli iz mej udov druztva pred-scdnika in 9 odbornikov; predsednik in saj 4 odbor-niki pa morajostanovati v Trstu ali pa v trzaiki odolici.
Odbor voli iz mej sebe, podpredsednika, tajnika in denarniearja, katere 3 osebe morajo stauovati v Trstu ali v okolici.
Oblni zbor pa voli tudi 9 namestnikov, katerih 4 morajo stanovati v Trstu ali okolici. Ako je kak odboinik zadrzan, da ne more priti k seji, mora to naznaniti predsednistvu saj 2 dneva pred sejo, da o-no namesto ojega poklice v sejo namestnika, ki ima potem v seji vse ptavice odbornikov.
Odborniki in njih namestniki iiuajo nalogo, da zvetio potrebe svoje pokrajine ali vasi in jih nazna-nijo odboru, da jih pretehta in Le je potreba postavi na dnevni rei obcnega zbora.
Poshvanje in dolinosii odhcm.
§. 8. Odbor sprejema ude (§. 4.) sklicuje zbore in shode, (§. 10.) vreduje notranje zadeve, izpeljuje sklepe obtain zborov in jib razglasa po casnikih, va-bi goste v zborovanje, gospodari z druztvenim premo-zenjem, in ko odstopi, daje od vsega tega odgovor obcriemu zboru; predsednik ali njegov iiamestuik za-Btopata druitvo tudi pri gosposkah in tretjih osebah.
§. 9. Da spolnnje te svoje doHnosti, shaja se odbor na predsednikovo vabilo v skupno posvetovanje in sklepa z nadpolovicno veLino glasov. Pri enakem Stevilu glasov odloci glas predsednikov ali njegovega nemestnika. Da odbor leliho sklepa, mora biti cazo-dih saj pet odbornikov.
Qbtni sbor in njegove pravice.
§. 10. Redni obcni zbor mora biti saj enkrat na leto in sicermeseca oktobra; vtem obCnein zbora odbor polo& raiun in poro^ilo o svojero letnem de-lovanji. (§. 8) Izredni obcni zbor mora biti, ako to zanteva 6 odbornikov, ali pa ena tretjina dru2tvenikov.
Zborovanje je v dru^tveni sobi, ali pa, v kate-rem koli kraju Primorske de2ele, kar doloeuje vsa-kikrat odbor.
§.11. Sejam in zborom predseduje in jih vodi predsednik, ce je on zadrzan, njegov namestnik, ka-dar pa nobenega teh dveh nij k seji ali k zboru, predseduje najstarejsi odbornik.
§. 12. Obcni zbor ima pravico voliti odbor, (§.7.) sklepatiozadevah, katere vgajajo dru^tvenemu, namenu yregledovati letni racun, kakor tudi opravilna porofiila odstopivSega odbor (§. 8.), prenarjati pravila in raz-druiiti droitvo ter sklepati, kaj se ima v tern slu-Caju storiti z druztvenim premozenjem.
. §. 13. Kot pregledovalce raCunov izvoli obfni zbor 3 ude, ki nijso bili odborniki v preslej dobi od-borovega poslovanja.
Da zbor veljavno sklepa, mora biti prifiujo2ih
saj 20 udov, same Ce gre za druztveno  razdruzcaje, treba, da je nazoca plovica udov in  morati   to potr-diti dve tretinje vseh pricujofih udov. Vpcljacanje gostov.
§. 14. Odbor ima pravico vpeljati v dniitveno zborovanje polnoletne mozc kakor goste, in z dovo-ljenjcm predsednikovim se smejo vdelezevati obravnav, vendar ne smejo ni glasovati, ni voliti. Vsak gost se ima vpisati v posebne za to doloiene bukve. Spominaka linjiga.
L. 15. V spomin^ko knjigo s^ zapisuje vse kar se godi pri sejah in zbornih. in sicer yrf.dmeti tiovo-rovt stavljeni nasveti in sklepavaoja «> njih. dovrsene volitvc in vse druge za druztva imenitue dogmbe, tako, da bodo te bukw drustvena kronika (zgodovin-ske bukve). To knjigo vodi tajnik. Kdo *me r drustrrnn W>r#»* k dmzffeinm Vfidimm?
§. Id. V ilru/twno sobo smejo k bratsjn zalia-jati samo udje in vpeljaui gontjo.
§. 17. Zabavne yhotle ali bt'.sede napravlja. na-povedtijc in vodi odbor, katerih besetl se  vdele/ujejo udje z rodhinami in vpeljani go.»tje. Satittijn ft prrphift,
§. 18. Ako nastanu mej drttzabniki prepir, wz-sojajo o tern izvoljeni sodnikt. Vsaka stranka dm/.t-venikov izvoli dva dru/.abmka za sodnike in i e se ti ne zedinijo, izvolijo si nad.iodnika, kateri kone^no razsoja.
h'ttfop in iskfjm-nrjf- te  drnctra.
tj. 10. Kedor stopi iz druztva, mora to naznaniti odboru en mesec poprej.
Iz druztva se izbrise, kedor bi dru/tvu ne«-a-?t delal, enako se izbri.^e oni, kateri splafilom •> mesce zaostane in na pouovljeui odborov opornin dolga ne poravana.
Kfdo podinsujc  drnztmnt pisnut.
% 20. Pisma, naznanila in zapisiuki ^oveljavni. kadar jih podpiSo predsednik ali njegov namestnik s» tajnikom vred.
Denarriwir.
§•21. Vse dohodkc prejema deuarnicar in iz* plafrije vse stroske; on veljavno podpisuje pobotnice vendar pa ne sine nic izdati brez odborovega sklepa. Vsakc tri mescc mora deuorniCar v odborovi seji po-rocati o stanju denarnice. v Tr&tu, 5 maja 1878.
Javna zahvala.
Za'obili blagovoljni sprejeni k ve^nemu pofiitku mile sopruge in presrfine matere se zahvaljuje iz dna srea 2alujo6a druziua
Svara-va.
V Podgori dne 5. julija 1878.
Dunajska borza.
Extotni &vi. rlolg v bankovcili  ....	H julija "~«S gV JO" krT" GT ,.  20     ., 73   '   0)     '
1860 dri. posojilo   ........ Akeije narodne banke     ......	2Cf)  „   I''»
	
	101   "  4'i
	!)      ao
Driarae marke.........	5  »  52     "
»MNMHMHiMNiNHHMH>^^v»i^
Hekdo is5e postenega in razumnega kmeta (kolona), kateri ima vsa po-trebca sredstva, da laliko oskrbuje kmetijo blizo iempasa obsegajoco okoli 30 njiv pojja, Vinogradov, travnikov in drviifi vse sknpaj zdruzeno. — Hatanftneja pojasnila daja iz uljudnosti uredni§tvo j,So6es.
f
!
la Dolenjskem izrejeni koko-ni, preiskovaui na c. L svikrej-skem poskuScvalisei in kot prav zdravi spoznani, so na prodaj za seme,   tec pore iz uljuduosti g.
POVSE, prafesor kmetijstva v Co-riei*
\-..'..¦—:al> 8e«te» unci Prei»wur<i'C»tea     -~j.~
Die Regenmantel, Wa^endecken (Pfacheo>. .IrUfinla^n, Mlslof
r_,;->-:der k. k. pr   Fabrik   ,.^.:~^A'zz.
j   ffi] von M. J. Elsinger & Sohne
.'-'I:   in Wien, Neubau, Zolier^as^e 2,
mi nmim mum
uajpotrebnej^edoiuaiTorodjf, kakor: /lif<* in kavo iu jedi, noze in viliee itd   itd.
• M k.-nknr.-rt...M   ..^r^nn   j.r«-J  UfMli'::   >'. t «•;.• {;.-';.,!•¦ \*Uk>-   at.fc.. -.kv t---..i!i;.'   '/a {.cit..*!;i,;i-r. )>;.,   ,j.^-
pri iui  v /Hin^t iuiitm-.), ;-;i ch;i|I;» w ;'>i-k".ju.!l-i \>r* %>.¦,.%
m; Vt ,'"'l'«','<^,: !''¦*'*" darujemo.
ki  j»   |-rs v---*« - irs   i/<h4k>.i m/h»«Vn.»,   •»;!».¦•  .':i j«-irr:it-.
jjRT zastonj: -^Q u tow. if:•..:•-;,t -;-.:-' -..^. /He ata jnU, .-. %.-.<•¦ u; -.»¦¦ %.,,:¦. ilit' za kavo, ,«..;« :.. i.-. - .! v .**'¦;•
;      ,  I,   :   ¦     i .la)    ,'%.:»   >M'||     VI    kollJiilloV
vkuiM'............k!. 2m:>
t: k -.t». r.?;'r»-i • :¦¦.!>¦¦ -:r..:: nami/itili no/ev ,• .v,,-:.'.,...;
, r.r>::»>--   <   fc   :.'    I».  fa.    ».:.      vi, .;.¦   i,   i . - .   . *.
e-r: --i..-j»*--..:- '.'.«: .. . !•; \sv\\ 12 \kupf |||. 3.-|l>
1 z»jeni;ilk» m inhko,: .i,,;,i ,l.-ljW:   ,-* k|. 1.30
1            w           „   JtlllO,   .:.;:..:-  »«!-. i* «:«!,   ; .<„,!
t..i:M:>»ft'r*. tr.-,«:i. 4   attlij.....fSl.   I .Ml
I'clPrf t.#i r!»v,u:*!u «.-,mI.:. par \m k»M. t. . J.. . •j.:,u. :;,¦ : t:n- \-.t Ui. .v. ».'». "•.», gi;'. :.|-'i; j«;iJi;L»« jii k;ntt itli r,'i] l»i> KM. -.- ¦, - "i'>» V». , 4,' ¦; »*,,-. r.iks ?. r,;;':, jmr {.- ;;:. -.V». :'.».:.'*, 1*- ,'-'>. . -U^.^.- s.;i. i;.,. Jm S-M. J. , :.-«», -I. ¦ , :..;..». T. , ,!*lk..ir„. v.,.-Iltv,- j-L t.r. ¦»'», ..», '!'», «'v-t. I. ; ^i.if.:-M< /:i Ut* wi-.'cr.-pr. ^A   a.-,i». ii.y». 4-^:,,  r„;   ,„,.,;,,. ,lt HISr.-.v,.  ««.!.:=.   j...
kr. !•:., ^. :.;.», *•-¦», -i.-1*, 4. t.-1-.-...r.-jj; v^r.-jiui-.Uki.
J^- Posebnega pozora vrcduo: *^i
f; ko-iKnif.v itami/nih no/ov, z jj,*ji.h.-j« un n;< »ji u lirit,iu:jli-.r<-}«rw. /. un^tr-kum jt'kl»„!;tiiu « «tr.n;itr;t, d k«-tr..i.li.v !>»', tttkovth %Ui<% »J koin.vlov t.vkih i.-w^tmh ilir xa jedi, « k«iu.«l...v »,ai Mk.-vsh illi- za ka%0| v
••tv^kutnej ka^:ti o.i bmrSutut. vkujio »'l k<>rtuv.i>.v„ ki ?,\ j>r,•; »(ttli bn-2 k.t>frS'. ^aM. I:;.--, ttuut stiaj s kiiiitu gold. «.IO.
Te stvuti •>¦,> jzdcltitic' tL «ftjf:in>j«i'^A tiricat?ijj»-¦*r»;>Vr.* I;  in ao oil pruv.-ga Ui iotnt/jj* snnrti rolo |»> uletju-j mti " ne (Ujo rtu'iik^niti,..  ter garantiratnu,  da r.jiii  l-urv* «• Dttvno bfiS.
Tu'U diim:) v.-:tkL:r,_'i ijtiiur ca?»j,   ako bju nai rqI ali ihea oi;rnita aii un.mejuu-
39" Xa^Iov: "9|
„Brltaiia-Metallwaarei-ltti8"
Wien, Bafaenbergerstrasse 1.
W                        ZDKAVSIK                           SJ>
I  Mail Ir. Kersoyani!
(fj     stauujo  zdjj   v nuiiikili   ulu-aU   tVi.i     (Tj
,|^     delte Mdinuhe) h. it. ;}>7 I. nud>troitje.     14\
Daje se v najem
poletno stanovanjc v TOLMIKU na naj bolj primeriuui kraji.
Tee se poizve pri A. FEK-FILA na Koruju v Gorici.
«0ft?»telj in odgovorni uredjiik : ANT054 ^iUSUANI. — Tiskar; iftiyL^a t IS