T J St. 196 List izhaja t*&U dan 9 mevece L L 6.50 va«. — P« v HroUoeti 1 kolone tlc«, zahval*, posli (cl a m ki tH Naročnina: u 1 mM* i L 75.—, T boBMutvo — OtfatdM ca I na 'in obrtna oglasa L 1-—, a oflaaa denarnih uvodo V Trsta, f Mrtak, 18. avgusta 1187, BtmrUka M Letnik lil NOST Uredništvo fak apraraifttro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asski 30. Ta-Isfoe 11.91 Dopisi na) s« poiiljato izkljutao nradaiitru, oglasi, rekla-inacifa in denar pa npravnlitnL Rokopisi m na vračajo. Nefrankirana pisma m aa sprejemafo. — Last, raloiba in tisk Tiskarna »Edinost* Poduradniltvo v G o r i c 11 oMca Giosnft Cardacci it. 7. L a. — Telet it 321 Glavni in odgovorni uredniki proL FUp Paslo. t«,. Obnova poškodovanih dežel Pod tem naslovom je Zvezni 1 -edltni zavod za obnovo Bene-"cft (Istituto Federale di Cre-u.to per il Risorgimenta delie Venezie) v IV. zvezku, ki je pred kratkim* izšel, objavil ve-lezanimiv spis. Za spis, kakor sploh za vse objavljene članke, ki imajo znanstveni značaj, odklanja zavod kot tak odgovornost. Tudi ne izhaja iz spisa samega, kdo ga je sestavil; u-vodno poglavje je podpisal Do-menico Guadagnini; pod gra-fičnimi tabelami pa čitamo ime M. Zbriziolo; fotografije pa ne nosijo nobenega imena. Kljub temu pa zasluži spis največjo pozornost, toliko radi važnosti .vsebovanega materiala, kolikor radi oblike, v kateri je ta material podan. Ni to suho naštevanje števil in podatkov, temveč živa slika v obliki, ki zasluži, da ne bi ostala omejena na krog čitateljev, katerim je ta zvezek namenjen. Povem naj, da gre za res lepo izvedene večbarvne grafične tabele, ki zavzemajo celo velikost desetih tiskanih strani. In takih barvastih tabel je kar deset. Razen tega pa ima spis še eno brezbarvno sliko, ki predstavlja vrednost v posameznih letih vlitih cerkvenih zvonov. Spis pa diči tudi serija 99 uspelih, po večini celostranskih fotografij. Od teh se nanaša 41 slika na naiše kraje. Tako vidimo na 9 slikaih ruševine preišnje Gorice, na eni upepeljene hiše v Kožarščah, na dru-ei zapet ruševine v Koritih, spodaj pa že obnovljeno vas, na tretji porušeni Doberdob, na nasprotni strani pa že obnovljeni Doberdob, in še ena nam kaže grozodejstva vojne v Jam-Ijah. Največ slik pa nam pokaže obnovitveno delo. Tako vidimo obnovi j odo cerkev v Števerjanu« obnovljene vasi Sv. Martin, Ci-rinj. Koritnico, Podljubinj, Kal, f>rapretno, Bovec, Kort.e, Grpar, Miren, Opatjeselo, Britof, Smi-helj. Brestovico in Selce, slike te rekonstruiranega Tolmina, pokopališče v Temnici, nove tnostove pri Žagi, pri Lipalji: vasi, pri Volčah, v Zagradu pn Kobaridu, pri Selišču, novi most Čez Vipa vo pri Rubi j ah in most čez Branico pod Rihem-berkom. Ena slika, ki predstavlja obnovljeno hišo v Brestovi-ci, podaja obenem tip kraške kmetske hiše sploh. Ako nas mora torej spis za^ nimati že po svoji zunanji o-premi, nas mora tembolj po svoji vsebini. Ozemlje, kjeT je razsajala vojna in pustila za sabo grozne sledove, je obsegalo po že o-menjenem uvodniku 1,762.438 ha in sicer 218.360 ha v Julijski Krajini, 394.279 na južnem Poadižju in 1,149 800 v Venetu. Uničenih ali poškodovanih je bilo 163.000 hiš, okoli 1000 cerkva, 346 županstev, 255 bolnišnic. 1156 šol in 122 pokopališči; preobmjenih ali poškodovanih Je bilo približno 80 zadružnih tn zasebnih bonifikacij v obsegu 120.000 ha; železniški tir je bil pretrgan za. 349 km, ceste za 1.158 km; uničeno je bilo vse poljedelstvo in zmanjkala je vsa živinoreja (okoli 450.000 glav živine). Po dveh letih so bila, po tem spisu vedno, polja zopet v polnem raamahu, po treh letih je Irvinoreja vsaj po številu dosegla predvojno stanje; od 170.000 bolj ali manj poškodovanih poslopij, je bilo v dobi od 1920. do 1923. po prizadevanju flržavnih, vojaških in civilnih uradov vzpostavljenih 95.000 poslopij s stroškom 924 milijonov lir, po privatnikih (velikokrat združenih v zadruge) je bilo obnovljenih okoli 65.000 hiš za 1,200 milijonov. Uvodnik podaja še pregled vseh izdatkov, ki jih Je imela država za popravo vse vojne Bkode. Člankar jo ceni na 22 milijardi in pol, ako upošteva tudi odpisane davke. Brez teh pa znašajo ti izdatki 20 milijard m pol. Kar pa bo čitatelje, zlasti z Goriškega, najbolj zanimalo, je prva velika preglednica. Re3 Žal mi je, da je ne morem podati v Originalni obliki in da morem živo sliko zopet pretvoriti v suhoparna števila in odstotke. Za likvidacijo vojne škode pridejo v pošte v pred vsem fi- nančne intendance V Bellimcu, Benetkah, Tridentu, Trev™^? Trstu, Vicenzi In Vidmu. Fri drugih intendancah (Breecia, Mantova, Padova, Rovigo, Ve-rona) napovedane vojne škode ne znašajo niti petine prt tn-tendanci v Vicenzi napovedane škode, ki je imela najmanjši promet vseh višje gori omenjenih intendanc. Radi tega se bom omejil le na podatke za prvih sedem intendanc in bom za ostale podal le vkupne podatke. Pri posameznih intendancah je bilo od vsega začetka do 30. VI 1926. predloženih napovedi vojne škode v številu, ki je razvidno iz prvega stolpca; koliko napovedi je bilo rešenih, izhaja iz podatkov drugega stolpca. Razmerje med številom predloženih in rešenih napovedi v odstotkih, pa je navedeno v tretji koloni štev. predlož. Intendanca napovedi 146.199 45.409 153.199 155.656 160.650 86.679 293.837 30.933 od teh rešene abs. število % 122.012 87.03 37.748 83.12 122.012 55.23 115.519 74.27 99.060 61.66 59.652 68.82 242.578 82.55 14.732 70.37 Belluno Benetke Trident Treviso Trst Vicenca Videm ostale Vkupno 1.056.265 775.802 73.45 Vrednost teh napovedi je znašala v lirah: Vrednost v lirah predloženih rešenih napovedi 441.764.293 435.524.387 675,116.354 Trevieo 1.145.592.300 Trst 1.225.678.595 Vicenca 360,115.862 Videm 1.495^42.031 ostale 67,797.409 Intendanca Belluno Benetke Trident eapcrredi % 292.972.545 66.41 345.304.372 79.29 279,546.294 41.41 663.590.506 57.93 530.828-328 43-30 240.994.475 66.93 953.001.519 63.71 30.991.744 45.71 Vkupno 5.846.&31.232 3.337,309.783 57.08 (V preglednici, kakor je razvidna iz knjižice, je prvi vkupni iznos za 50, drugi za 20 L večji). Rešene napovedi so se likvidirale s sledečimi- zneski: likvidirani "v % napuvozne* e k v L dane škode 36.408 319.470.000 14.618 47.340.000 5.162 42.990.000 3.683 9,310.000 54.750.000 10450-000 13.540.000 3J40.000 290.366.071 25S.272.903 196,365.660 517.595.793 381.129.796 160.130.731 942,747.978 18,025.545 99.12 74.80 70.22 78.— 71.80 66.40 98.92 58.16 Intendanca Belluno Benetke Vident Treviso Trst Vicenca Videm ostale Vkupno 2.764,634.477 82.83 Od 775.802 likvidiranih napo-vedi (knjižica podaja v tem ozi-ru samo podatke za vse intendance skupaj), jih je bilo izplačanih do 30. VI. 1926. 736.978 in sicer je bilo zanje izdanih bonov za 1,973.387.982 L. Finančni uradi so r&zun tega dovolili predujmov v iznosu 112,100.000 L. Likvidirane odškodnine so se izplačale do 30. VI. 1923. v gotovini; na ta način je bilo končno rešenih 264.824 napovedi z zneskom 765,748.359 L. Koliko takih slučajev odpade na tržaško intendanco, žal ne izvemo, ker knjižica podaja, kakor omenjeno, v tem oziru le vkupne podatke. Od julija 1923. dalje se izplačujejo vojne odškodnine v be-nečijskih obligacijah po nominalni vrednosti. V prvem mesecu (t. j. v juliju 1923.) se je tako izplačalo 11,095.819 L. Izplačila so se od meseca do meseca večala (z neznatno izjemo za april m junij 1924.), so dosegla višek (75,985.535 L) v juliju 1924., nakar je sledil močan padec na 43,416.452 L v naslednjem mesecu; padec je bil od tedaj naprej manj strm, toda bil je vendarle stalen padec, tako da izkazuje junij 1926. samo 13,590.023 L izplačil. Število izplačanih napovedi ni šlo vzporedno z višino izplačanih zneskov. V prvem mesecu je bilo rešenih kakih 4500 napovedi, višek je bil že v februarju i924., od tedaj pa je šla krivulja v bistvu vedno navzdol; v juniju 1926. je bilo izdanih največ 2000 bonov. Enako zanimiva pa je tudi preglednica, ki razkazuje po finančnih intendancah do 30. VI. 1926. izvršene tehniške ugotovitve vojnih škod. Isten- Število vrednost ▼ predvoj. L danca napovedi napovedana ugotov. A. Za poslopja in dalamica Belluno 21.666 81,110.000 38.560 Vkupno 132.274 652,120.000 152400.000 Ođ predloženih napovedi jih je bilo radi nepristojnosti zavrnjenih 16.310 (po večjem delu od intendanc v Bellunu in Vidmu, po manjšem delu od trtden-tinske in tržaške intendance). 929 napovedi je še visečih. Knjižica podaja tudi preglednico zneskov, ki so se uporabili za reparacijo vojne škode na javnem imetju. Tako izvemo, da je komisari-jat za reparacijo vojne Škode (Julijska Krajina je od 1. oktobra 1925. |jrkleijena komesarijatu v Trevisu) izdal do 30. septembra 1926. za županstva, šole, bolnišnice in druga javna poslopja v Julijski Krajini 12 milijonov 22 tisoč 600 lir, za premičnine občin, cerkva in dobrodelnih ustanov 5,115.900 L, za cerkve, zvonike, izvonove, žup-nišča in pokopališča 16,490.600, za druge javne stavbe, imetja in podjetja 5,872.800, za vodno naprave/ 1,238.000, za {čiščenje in demoliranje, regulacijske načrte in higijenske ustanove 282.100, za mostove in ceste 3,313.500, za barake 169.600 in za privatne stavbe 40.900 L. Urad za rekonstrukcije v Gorici pa je izvršil popravila za 280,000.000 L. Od teh gre na rana račun vojaškega genija 100 milijonov lir, 95,000.000 L i privatne hiSe, 30,000.000 L za Županstva, bolnišnice, Sole, zavetišča in klavnice, 19,000.000 L za cerkve, Župnišča, zvonike in pokopališča, 17,000.000 L za mostove in ceste, 6.C00.000 za stalna bivališča., 5,500.000 za razna javna dela, 4,000.000 za vodnjake, vodovode in napajaliSča, in 3,500.000 L za barake. l e. hoda! flj/nL kraljice Mm RIM, 17. (Izv.) Jutri, ob priliki imendneva Nj. vel. kraljice lelene bodo vsa poslopja na Kaj-fitolu, vojašnice in javna poslopja okrašena z zastavami, zvečer pa svečanostno razsvetljena. Rimski guverner bo kraljici poslal brzojavne častitke. Zakol so UD konnnlranl duhovniki ta vtdemske nadftko-fije? RIM, 17. (Izv.) O aretaciji in konfinaciji petorice duhovnikov iz videmske nadškofi je objavlja agencija «Stefani» naslednje u-radno poročilo: «V preteklih dneh, po dolgi dobi strpljivosti, so oblasti javne varnosti «prijele» v videm-ski pokrajini pet duhovnikov. Gre se za politikante, katerih neodpravljiva mržnja proti režimu je bila splošno znana. Med drugim je eden izmed teh duhovnikov sprejel z velikim veseljem Avstrijce v septembru 1917. »Pripomniti je treba, da je vlada sprejela prošnjo nadškofa in dovolila, da se duhovniki ne spravijo v navadne ječe marveč da se čuvajo v nadškofijskem kolegiju; obljubili so, da ne bodo skušali zbežati. Tu bodo počakali na izid priziva, vloženega v Rimu proti ukrepu pokrajinske komisije. Zato ni nobenega povoda, da bi se dogodek pretiraval.» Umski flifiišt umorjen Ljescem Vse pokrajine bodo zbiralo prU spevke za vojaika letala RIM, 17. Italijanski Aero-klub je pozval vse pokrajine, naj posnemajo zgled pokrajine Ver-celli, ki je darovala kr. aero-navtiki vojaško letalo. Zbirajo naj se v to svrho prispevki in 3icer do 4. novembra. Žrtev viharja VERONA, 17. Včeraj se Je nad mestom sprožil silovit vihar, tekom katerega je pihal močan veter in se je tudi usula debela toča, ki je v mnogih krajih uničila skoro ves pridelek na poljih. Žrtev viharja je postal neki 34-letni kovač, katerega je močan sunek vetra vrgel ob tla, tako da si je prebil lobanjo. Benetke --•viso Trident Trst Vicenca Videm ostale 7.499 29.053 38.727 30.863 21.219 19.271 3.529 60,610.000 228.230.000 211.880.000 444,300.000 144,690.000 234,050.000 21,530.000 37.670 138.520 112.000 108.480 64220 111.790 10.300 Vkupno 171.827 1.426.400.000 711.540 B. Zemljišča in kmetijska podjetja, Belluno 9.924 28.380.000 7,440.000 Bere tke 3.312 50.880.000 12,440.000 Treviso 20.908 108,350.000 22.420.000 Trident 38.263 I45.400.p00 27,920.000 v spopan s RIM, 17. (Izv.) Iz Ustike poročajo: V tukajšnji kaznilnici me je dogodil tragičen incident Anarhist Spartaco Stagnetti, ki je bil v Rimu splošno znan radi svojega prevratnega delovanja, je bil v spopadu z nekim kaznjencem umorjen. Stagnetti je bil bolj nasilne narave. Včeraj se je razgovar-jal z drugimi kaznjenci, ko je nenadoma prišlo do ostrega prerekanja. Kakor vse kaže, je prepir radi Sta^nettijeve vroče krvi degeneriral v pretep, ki je končal s tragično smrtjo rimskega anarhista. Podrobnosti še niso znane, vendar pa je gotovo, da incident ni bil izzvan iz političnih, marveč zgolj iz osebnih razlogov. Skrb za Reko Izjave on. Lanfranconlja RIM, 17. (Izv.) On. Lanfranco-ni, predsednik reškega vzorčnega semnja, ki se je otvoril pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika on. Mussolinija, je podal nekemu novinarju daljše izjave o pomenu in bodočnosti reškega pristanišča. On. Lanfranconi je dejal, da je z uspehom vzorčnega sejma popolnoma zadovoljen. Delal bo še za Reko in pomagal bo pri udejstvitvi načrta, po katerem naj bi Reka postala važno trgov-saj je Reka naravno pristanišče. Reki je bodočnost zagotovljena, je dejal on. Lanfranconi, kajti njeno zaledje sega do Karpatov in še preko. Pogodba z Madžarsko predstavlja prvi korak k udejstvitvi tega načrta, kajti Reka je naravno pristanišče Madžarske. Do 1. 1914. je vsa madžarska trgovina šla skozi Reko, ki je bila »biser v kroni sv. Štefana«. Praga in Vatikan prod spo i milino m RIM, 17. (Izv.) «Radio Nazio-nale» poroča, da čehoslovaški politični krogi z zanimanjem sledijo pogajanjem, ki se vrše v Rimu med Vatikanom in zastopnikom ČehoslovaSke gospodom Krof to. Odnožaji1 med Prago in Vatikanom se bodo uredili potom konkordata. Vprašanje Husovih slavnosti konkordat ne bo obravnaval. Tudi glede imenovanja škofov bo, kakor vse kaže, kmalu dosežen sporazum, čeprav bo treba na obeh straneh mnogo dobre volje. KaM Anzlo-Barcollona RIM, 17. (Izv.) «Tribuni* poročajo iz Barcellone, da se Je otvorila nova postaja Ital-Cabiea, ki veže Anzio z Barcelono in Barcellono z Malago. Tako je Italija neposredno zvezana s Katalonijo, središčem španske trgovine in industrije, Barcellona pa je obenem svezana z obema Amerikama. Brftrofo odpotoval Iz Neaplja RIM, 17. (Izv.) Guverner Eritreje je danes odpotoval iz Neaplja na svoije mesto v Asmaro. Tekom svojega bivanja v Rimu, kamor je prispel z jemensko misijo, je guverner Imel več razgovorov z oti. Mus solini jem in z ministrom za kolonije on. Fe-derzonijem. Cene t Rimu RIM, 17. (Izv.) Tudi «Tribuna» je danes posegla v polemiko med on. Roseonijem in trgovci. Naglaša, da so cene v rimskih kavarnah in barih od 15. avgusta dalje poskočile za več ko 20 od sto. Potrebni so odločni u- krepi glede cen. - j ifcj i Tolik požar TARANTO, 17. (Ivz.) Sinoči je radi kratkega stika izbruhnil v tukajšnji tovarni vagonov velik požar, katerega 9e je posrečilo omejiti šele danes zjutraj. Škoda še ni ugotovljena, vendar pa jo cenijo na dva milijona lir. _ Stolp v Plsl PISA, 17. (Izv.) Vprašanje stabilnosti znanega stolpa v Pisi je sedaj spet na dnevnem redu. Posebna komisija je izvedla pretekavo in poslala svoje poročilo ministrstvu za prosveto. FUm o Saoca in Vanzotttju BERLIN, 17. (Izv.) Neka sovjetska kinematografska družba je pri berlinskem filmskem podjetju brzojavno naročila film o življenju Sacca in Vanzettija. Film bo služil v propagandne svrhe. _ t & tirana RIM, 17. Agencija «Stefani» javlja, da so inozemski listi razširili te dni neresnično vest, da so Albanci v bližini Skadra ranili pet Italijanov, med njimi e-nega častnika Vest je brez sleherne podlage. Kralj Fnad t Benetkah - BENETKE, 17. Hasanein beg, prvi komomik kralja Fuada I., jo v spremstvu dvornega arhitekta obiskal beneškega potešta-ta grofa Orsija in mu po nalogu egiptovskega kralja izročil 50 tisoč lir sa dobrodelne namene. Včeraj popoldne si je kralj Fuad v spremstvu grofa Volpija ogledal novo industrijsko luko » v MargherL JnMoensko-nenrika trgovinska popila podpisana Izjave jugoslovenskega zunanjega ministra BLED, 17. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinko vič jo danes popoldne ob 17. uri pred svojim odhodom z Bleda sprejel novinarje in jim sporočil, da ima zanje nekaj novega. Najprej jim je sporočil, da je danes dopoldne izmenjal noti z romunskim poslanikom glede manjšinskega šolstva v jugoslo-venskem in romunskem Banatu ter da je s tem definitivno rešeno to vprašanje v zmislu določb, ki jih vsebuje tudi že pred časom sklenjena prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo. Nato so mu novinarji stavili razna vprašanja, na katera je zunanji minister ljubez-njivo odgovarjal. Razvil se je sledeči razgovor: «Ali ste danes, gospod minister, razpravljali z italijanskim poslanikom Bodrerom tudi o obnovi direktnih pogajanj z Rimom ?» «Pruv ničesar. Vse je ostalo, kakor je bilo.» «Gospod Radič je v Petrova-radhiu povedal, da je bolgarski kralj pripravljen za največjo Žrtev, če gre za uedinjenje Bolgarije z Jugoslavijo. Kaj nam morete povedati o tem?» «Ne vem ničesar. V naših od-nošajih z Bolgarijo v zadnjem času ni nobenih novih momentov.» «Kako stoje pogajanja z Nemčijo?« «Z Nemčijo je dosežen sporazum v vseh točkah, tako da je trgovinska pogodba že podpisana.« «AIi je že sestavljena naša delegacija za jesensko zasedanje Družbe narodov? Ali bo v delegaciji tudi gospod Radič ?» «Gotovo je le to, da grem v Ženevo jaz. Delegacija pa še ni sestavljena. Gospod Radić lahko gre v Ženevo, toda ne kot član naše delegacije.« «Ali mislite, gospod minister, da bo sedanja vlada ostala tudi po volitvah? Kako stališče zavzemate glede vstopa dr. Korošca v vlado, ki mu je baje zasiguran z blejskim paktom?« «Vse je odvisno od volje naroda. Lahko se dogodi, da bo dobila sedanja koalicija komaj eno tretjino poslancev. Sedanja vlada je bila imenovana, da izvede točno določeni program. Če bodo volilci pri volitvah glasovali za ta program, bo vlada ostala, Če pa ne, pa ne. Mislim pa, da bo sedanja vladna koalicija dobila potrebno večino. «Glede vstopa dr. Korošca v vlado nisem v ničemer nasproten, Če hoče dr. Korošec sodelovati pri programu, ki nam konvenira. Na tej podlagi moremo in bomo sodelovali tudi z vsako drugo stranko.« «Veliko pozornost je vzbudila okolnost, da niste prispeli na Bled skupno z ministrskim predsednikom. Trdi se, da je to v zvezi z nesoglasji v vladni koaliciji.« «Ne vem zakaj bi bila v vladi nesoglasja. Morda zato, ker z gospodom Vukičevičem ne spiva v eni sobi. Položaj je sta-^, bil en in zaenkrat nI nobenega vzroka za kake spremembe. Prišel sem, da referiram kralju, ki ga že mesec dni nisem videl. Sami veste, da vsega ni mogoče urediti pismenim potom.« «Ali ste se'sestali z gospodom ministrskim predsednikom? Ali ste na tem sestanku reševali kaj važnega?« »Sestala sva se sicer, kakor je pač že to običajno, vendar pa nisva raspravljala o ničemer važnejšem. Položaj je dober.* Volilno gibanja v Jugoslaviji BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes se je vrnil s svoje agitacijske turneje po Bosni in Hercegovini načelnik Demokratsko zajednice Ljuba Davidović. Novinarjem je izjavil, da bo odgovoril ministrskemu predsedniku Ve-lji Vukićeviću na njegove izjave na svojem prihodnjem shodu, ki se bo vršil v petek v La-zarevcu. V soboto se sestane izvrševal-ni odbor demokratske stranke, da definitivno odobri kandidature. Demokratske politične organizacije so te dni prejele pozive, naj javijo strankinemu vodstvu vse one člane, ki kandidirajo na disidentskih listah, da jih bo izvrševalni odbor izključil iz stranke. Poslednil dan za vlaganje kandidatnih list BEOGRAD, 17. (Izv) Danes je bila vložena v Banjaluki kot zadnja kandidatna lista paši-ćevska lista, katere nosilec je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Po dosedanjih podatkih je bilo vloženih skupno nad 450 kandidatnih list, od katerih odpade večina na radikalno stranko, ki jih je postavila skoraj v vseh volilnih o-krožjih. Danes ob 13. uri je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. JiiflGslovenski poslanik Jeitlć odpotuje v Tirano BEOGRAD, 17. (Izv.) V soboto dne 20. t. m. odpotuje jugoslo-venski poslanik Boga Jeftič v spremstvu vojaškega atašeja Stolića v Tirano. V pondeljek ali najkasneje v torek bo uradno posetil albanskega zunanjega ministra. Mednarodni prometni kongres v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 17. (Izv.) Koncem tega meseca se bo vršila v Budimpešti mednarodna prometna konferenca, na kateri bodo zastopane vse srednje evropske države. Izgon predsednika čehoslovaške lige za zaščito proti belemu terorju iz Beograda BEOGRAD, 17. (Izv.) Beograjska policija je danes indirektnim potom izgnala predsednika čehoslovaške lige za zaščito proti belemu terorju dr. Bartošeka, ki se je že več dni bavil in interveniral v znani aferi radi aretacije komunista Vujevića. Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo podpisana PARIZ, 17. Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo, ki so jo z velikim zanimanjem pričakovali politični kot gospodarski krogi na obeh straneh, je bila davi ob 9. uri zaključena. Pogodba je nedvomno velike važnosti, ker so se med Francijo in Nemčijo uvedli tudi novi tarifi. Vprašanje novih tarifoy je velike važnosti tudi za Italijo in Belgijo. Trgovinsko pogodbo je podpisal v imenu Francija francoski trgovinski ministefl Bokanovski malo časa pred svojim odhodom iz Francije. Odpotoval je v Ameriko. BERLIN, 17. (Izv.) Nemško časopisje zelo simpatično komentira podpis francosko-nemške ti^ovinske pogodbe. Akoravno listi pričakujejo priobčitev teksta pogodbe in nočejo izrekat! definitivnih sodb, povdarjajo kljub temu važnost tega dogodka. Pogodba je prva prava trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Indijanska vstaja v Boliviji potlačena LONDON, 17. Iz La Paza javw ljajo, da so bili indijanski vsta-& v Boliviji, o katerih smo pred dnevi poročali, premagani. V deželi vlada mir. Vojno ministrstvo v Boliviji je naznanilo, da zasledujejo vladne čete vsta-Še na begu ter da skušajo dobiti v svoje roke njihove poglavarje. f •EDINOST* V Trstu, dne 18. avgusta 1327; nov atentat v Bostona Zasedanja najviftjefla sodift&i BOSTON, 17. Včeraj ob 3.40 ejutraj je eksplodirala t East Miltociu blizu Bostona bomba, ki je razdejala hišo Alojzij Maca Hardyja, enega izmed porotnikov, ki so s svojim prav-dorekom odločili usodo Sacca in VenEettija. Mac Hardjr, njegova žena in trije otrod, ki so spali v hifii, so bili več ali manj težko mnjeni. Dogodek sam je napravil globok vtis. Kot pa izgleda bodo taka ponovna protestna dejanja le Se otežila položaj obeh obsojencev. Včeraj je obramba Sacca in Vanzettija pred najvišjim sodiščem zahtevala naj se proces proti obema obsojencema obnovi. Izmed sedem sodnikov, ki so člani tega sodišča, so se le štirje udeležili včerajšnje seje. Odvetnik Hill je do zadnje potankosti obrazložil vso* zadevo, prečita! mnogo pričanj, ki jih sodnik Thayer ni hotel sprejeti na znanje, in je zelo ostro kritiziral delovanje guvernerske komisije, ki je pretresala obsodbo in jo ponovno odobrila. Pri popoldanski razpravi ge je državni prokurator Reading u-piral obnovitvi procesa, češ da je sodnik Thayer ravnal po zakonih, ki so v Massachussettsu v veljavi. Obramba Sacca in Vanzettija je stavila po njegovem mnenju to zahtevo le zato. da bi se spet za daljši čas odložila izvršitev kazni. Nadalje je Reading skušal ovreči utemeljevanja omenjenih obrambnih zahtev. Sodišče se bo o tem vprašanju odločilo v petek. Vladna krha na Malti razrešena LONDON, 17. Agencija «Reu-ter» poroča, da je malteški guverner sprejel ostavko Mifau-dovega kabineta ter je poveril sireu Stricklandu mandat za sestavo nove vlade. Strickland je to tudi izvršil in je nova malteška vlada Že sestavljena. Pri vsej stvari pa se je pojavilo vprašanje, kako bo sire Strickland uredil svoje zadeve. Strickland je ministrski predsednik, obenem pa tudi poslanec v angleškem parlamentu in je pristaš angleška konservativne stranko. Na drugi strani pa je treba pripomniti, da je Malta avtonomna v vseh zadevah razen onih, ki se tičejo njene vojne in zunanje politike. V teh dveh pogledfh odločuje na Malti angrleska vlada. Irska vlada ima v parlamentu en glas večine LONDON. 17. Sinoči se je vršila napovedana soja irskega parlamenta. Opozicija, ki je s prepričanjem računala na padec vlade, je doživela poraz. Vlada, ki ji načel j uje Cosgrave je stavila predlog o zaupnici. Za zaupnico je glasovalo 71 poslancev, za nezaupnico tudi 71. Odločil je glas predsednika zbornice, ki je seveda glasoval v prid vladi. Cosgrave pa ni podal ni-kakih izjav o svojem nadaljnjem postopanju. Ricdotti Garibaldi se povrne v Italijo? IONDON, 17. Polkovnik Ricciotti Garibaldi, ki se še vodno mudi v Liverpoolu, je novinarjem izjavil, da se bo, ko mu poteče rok za njegovo bivanje v Liverpoolu, povrnil v Italijo. Italijansko poslaništvo mu je že vidiralo njegov potni list. Orkan na Floridi NEW YORK, 17. V predpretekli noči je razsajal nad mestom Carabello v Floridi orkan. Telefonske in brzojavne zveze so. bile pretrgane. Več hiš je bilo porušenih. Doslej je bilo naštetih kakih 30 mrtvecev in ranjencev. Velik pMres r Nametiganu ▼ Rusiji MOSKVA, 17. Mesto Namen-gan je poslednji potres težko poškodoval. Potresni sunki se &e vedno ponavljajo. Do sedaj so jih našteli kakih 130. Okrog- 1500 liiš je bilo porušenih do tal in preko 2500 jih je bilo težko pa-Ikodovanih. Glasom prvih vesti znaša škoda več kot en milijon rublje v. Španija zahteva Kolumba zase Veliki madridski list «A. B. C.» je razpisal nagrado v znesku 50.000 peset na najboljše delo, ki dokaže neovrgljivo, da je bil Kolumb Spanec in ne Italijan, rojen v Genovi. Razsodišče, ki bo sodilo spise, bo mednarodno, a tudi pisatelji, ki se udeleže te tekme, so iz vseh dolov sveta. V nekaj mesecih se objavi uspeh, na katerega so vsi radovedni. Politične beležke Beg geaerala Zagorskega Iz zaporov ▼ V&ni Pred nekaj dnevi so se iz Varšave razširile vesti, da je general Zagorski, k! je bil po majskem prevratu na An tokl u v Vilrri zaprt, zapustil ječo. Vesti same na sebi niso bile nič posebnega, ker je bil te pred nekaj meseci izpuščen iz zaporov v Vtlnt na svobodo general Roz-wadowski, ki je btl zaprt obenem z generalom Zagorskim. Kot so trdili poljski listi, je general Zagorski odpotoval v Varšavo. Že dva dni potem pa so se pojavile med javnostjo vesti, da je general Zagorski po svojem odhodu iz Vilne izginil brez sledu. Po neki verziji je general zbežal v Rusijo, po drugih pa se baje skriva nekje na Poljskem, govorilo pa se je celo, dn se je našlo v bližini Varšave - >rovo truplo. Posebno iznenađenje pa je povzročila okolnost, da so varšavske oblasti o vsei zadevi molčale. Glasom poslednjih vesti so o-svobodili genera'" nekateri poljski častniki, ki jim je to uspelo s pomočjo ponarejenega ukaza višjega vojaškega poveljništva. Dne 6. avgusta so se pojavili v vojnih zaporih na Antokolu v Vilni trije častniki in so predali poveljniku ječe ukaz vojnega pro kura tor j a dr. Kačmareka, da se mora general Zagorski na mestu izpustiti na svobodo ter da mora takoj odpotovati v Varšavo. Ukaz je bil potrjen od 9. oddelka vojnega ministrstva. Kot pričajo nekatere osebe, so generala jZaportsksga zares videle v Varšavi, po pričanju drugih pa se je drugi d«n po svojem begu iz Vilne tzMtdil pri svoji obitelji v Drodtiu. Goiovo je, da ga poljska vlada ni dala takoj zasledovati, ker so oblasti šele dan po begu spoznale, da je bil ukaz o osvoboditvt generala Zagorskega ponarejen. Poveljnik vil enakih vojaških zaporov je brzojavnim potom vprašal pri vojnem ministrstvu, ali se je Zagorski tam priglasil. Uradnik pri ministrstvu je lakoj zaslutil, da gre za beg iz ječe. V Vilno je bil takoj peglan ukaz, da se poveljnik jofce in častnik, ki je takrat opravljal slu*bo v ječi v Vuni, aretirata. Vest o nepojasnjenem begu g'enerala Zagorskega je izzvala v poljskem zunanjem ministrstvu veliko razburjenje in to tem bolj, ker so že pohajale vesti, da je Zagonski utekei preko meje. Za beguncem je bila izdana tiralica. Morda se bodo, dobili tekom nekaj dni podrobnejši podatki o vsej tej zadevi, ki povsem nalikuje Daudetove-mu begu iz pariške jede. Kdo bo novi primas nm Utrškom? Minilo je že osemnajst dni, cd kaj- se je v grobnici pod o-strogonako baziliko zazidal grob nedavno umrlega kardinala Cernoha. Visoko mesto, ki ga zavzema po madžarski ustavi primas v madžarskem političnem življenju, je navedlo prizadete kroge, da so pričeli pretresati vprašanje naslednika za kneooškofijsko stolico v Ostre-gonu, kjer so se nekdaj kronali madžarski kralji. Ni tajnost, da so se o tem vprašanju že začela pogajanja med Vatikanom in madžarsko vlado. Pa tudi ni tajnost, da se obe strani nikakor ne moreta sporazumeti glede osebe, ki naj bi zavzela primasovo mesto. Madžarska vlada bi hotela imeti za knezočkofa v Ostrogoaiu Julija GlatfeMerja, Vatikan pa je določil še za časa Čeroobovega življenja njegovega naslednika in to v osebi benediktinskega meniha Justini j ana Jurija Serć-dya, ki že več let prebiva v Rimu. Spočetka so na obeh straneh pričakovali, da bo ena oziroma druga stran odnehala in umaknila svojega kandidata. Ko pa so uvideli, d« temu ni in ne bo tako, so pričelo krotiti v tistih krogih govorice o sporazumu. Pri pogajanjih je imel sedanji madžarski minister za socialno politiko dr. Josip Vass nadom es tavati min. predsednika grofa Bethlena. Sedaj izgleda, da so se pogajanja docela preokrenila in da se bo madžarska vlada končno vendarle sporazumela z Vatikanom. Madžarski minister zunanjih zadev Valko je imel pred dnevi s papeškim nuncijem v Budimpešti Cezarjem Orseni-gom konferenco m, kot se doznava iz dobro poučenih krogov, sta se oba dostojanstvenika razgovarjala baš o tej zadevi. Kar se tiče osebe novega primasa, izgleda, da bo madžarska vlada ugodila želji Vatikana in da bo za nrimasa imenovan be- nediktinec Seršdy. V čem pa bo Vatikan ugodil Madžarski, o tem se bo dalo kaj povedati šele pozneje. V ostalem pa se umik madžarsko vlade no sme smatrati za tako tragičnega, ker nekateri celo sodijo, da je bilo vse to le navaden manever s političnim ozadjem. To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da je bodoči nadškof istotako kot njegov predhodnik slovaškega pokoljenja. Rodil se je v nekem majhnem mestu blizu Bratislave. Spričo teg-a se vsi oni, ki so se potegovali za imenovanje Ser6dya za primasa, nadejajo, da bo njegovo ime vezalo slovaški element na Madžarskem z madžarsko cerkvijo. Benediktinec Serćđy je še zelo mlad človek. Rodil se je 1884. leta. Po celostnem U^tu, ki ga je položil z izrednim uspehom, je vstopil 1901. 1. v benediktinski red. Sedem let nato je bil posvečen v duhovnika. Je visok, prijazen in dobrega srca. Njegovo znanje je zelo obsežno. Pravijo, da je lepši, kot «to duhovniku pristoja». Že kot navaden duhovnik in najmlajši pater je obračal nase vsled svoje izredne inteligence in naobrazbe vso pažnjo svojih predstojnikov. Pozvan je bil v Rim. Tu je živel preko 10 let in je deloval kot glavni ravnatelj rimsko gimnazije San Anselmo. Poleg tega je bU dodeljen madžarskemu poslaništvu pri Vatikanu kot svetovalec v cerkvenih vprašanjih. Nato je bil imenovan za člana pontifikalne komisije za revizijo vulgate. To komisijo je ustanovil papež za popravljanje napak, ki so prt prevodu zašle v sv. pisma Nekateri krogi pripravljajo Serćdvu že pot na Madžarsko. Pripisujejo mu veliko svobodo-ljubje in zmisel za kulturni mir na zemlji, ki ga je pokazal zlasti napram Zidom. V tem pogledu bi bil vreden naslednik Cernoha, ki se je po padcu komunističnega režima na Madžarskem prvi in edini zavzel za Zide. Ekspanzija madžarskoga kapitala v Turčiji? Že dolgo časa se trudijo madžarske banke, da si zasigurajo Čim boljši položaj na turških denarnih trgih. V tem pogledu polagajo budimpeštanski finančni krogi velike nade v turškega finančnega ministra ki bo v kratkem posetil Budimpešto, da se sporazume z velikimi madžarskimi bankami glede ožjega' sodelovanja med madžarskim in turSkim kapitalom. DNEVNE VESTI V SftmHi t Antonu toku Iz Lonjerja nam pišejo: Bilo je 10. avgusta leta 1902., ko je imel na Katinari C. g. Anton Cok novo mašo. Z veseljem in radostjo se je letes pripravljal na S5-letni-oo mašništva. Ni mu bila dana ta sreča 2e Šest mesecev je minilo, odkar ga je Bog poklical v boljše Življenje. — S kakft&o radostjo bi katinarski iupljani prihiteli na srebrno mašo, dragi Tona Saj menda ni bilo tukaj ie tako slovesnosti.— A ker nam sedaj te|ra ni meječe, izprosi nam, da se snidemo s Tsfcaj kdaj tam, kjer obhaja« svojo večno srebrno mašo. ZfOJi zerienk« „mr Glede sadnje zaplembe tednika «Novice», e kateri amo poročali te dni, je prej al o uredništvo omenjenega lista eledečo odredbo tukajšnje prefskture: Paeiakt tržaške pehcaflco Videvii slevensici tednik •Novice« od 11. avgusta 1927 Stev. 82, ki se i »daj a v Trstu; Upo*eve|#č, da se kaže podlistek «V Benečiji, opieujoč Nadiž-ko dolino kot slovensko ozemlje, tendencijozen in tak, da bi mogel razburiti duhove v nevarnost za Javni red; Videvfc ebstoječe odredbe o tir sku in Ti. S pokrajinskega in obči nekega zakona od 4. februarja 1915, štev. 148; Odreja: Slovenski tednik «Novice* od 11. avgusta 1927 Stev. 32, ki se Izdaja v Trstu, je zaplen en radi podlistka «V Bcnečijl». Pričujoči dekret mora ravnateljstvo lista objaviti v naslednji ite-vUki lista. Gospodu kveetorju v Trstu je nalofcena isvrMtev dekreta. Trst, 11. avgusta 1927. V. leto Prefekt Fornaciari. OKNU ftIVILOM ZA TRST Sladkor v kosih L 7 sa kg; sladkor v prah u7.20; navadni riž 1.80; rti slabejše vrste 1.70; fine testenine S.—; testenine Napoli eitra 3.70; domače testenine extra 3.70; bolonjske testenine 3.90; kava Rlo (navadna) 21.50; * kava Rk> fina 22.50; kava Santos 24.50; kava Salvador (navadna) 26.50; moka T. U. (enotna) 2.10; luksusna rumena moka 1.20; kruh iz enotne moke v oblikah po 200 gramov 2.20 za kg; rženi kruh 2.10; fižol «man-dolon» nov 2.30; zeleni filol nov 1.90; navadno semensko olje 5.70 za liter; oljčno namizno olje 8.80; domača slanina prve yrste 9.20 kg; domača slanina druge vrste 8.40; amerikanska slanina 8.20; domaČa mast 8.20; amerikanska mast 8.40; surovo maslo iz Cezsoče 19.—; surovo maslo «Casone» (Lombardija) 17.—; sir iz Reggia lanjski 19.—; sir iz Reggie I. 1925 28.—; sir Rm-menthal (nacijonalnf) 14.—; paradižnikova konzerva na drobno 4.—; soresineško mleko, naravno in celo 1.40 za liter. Opozarja se, da morajo vsi trgovci t zgoraj navedenim blagom, ako tudi samo ene vrste, torej tudi peki in mlekarne, izstaviti na vidnem meetu manifest, ki ga dobe pri kompetentni federaciji. — KAJ BO S TRfcAftKIM NEBOTIČNIKOM? Znano je, da se je TrŽačanom ie dolgo obetal pristen nebotičnik po amerikanskom vzorcu, ki naj bi se agradil na nabrežju Cavour pri kanalu. Načrt za ta nebotičnik je izdelal tržaški arhitekt eomn. Berlam, ki je zgradil tudi svetiP nik zmage na Greti. Proti nebotičniku so «e pojavili razni pomisleki. Mnogi so nagla-Sali, da tako visoka stavba ne spada na tisto mesto, ker b| kvarila harmonijo slike, ki jo naSe mesto nudi z morske strani. Izgledala bi kakor mogočen stolp med pritlikavci. In tudi trftafiki kanal bi izgubil na slikovitosti.. Graditelji so po dolgem obotavljanju izjavili, da se udajo in da ne bodo zidali ... babilonskega stolpa. Delo Je napredovalo in stavba se je hitro dvigala. V zadnjem času pa je začela rasti preveč v višine, pe čemur je Ml« sklepati, da so se graditelji spet povrnili k prvotnemu načrtu. Zato je prefekt comm. FocmacJari izdal naredbo, da se muru delo ustaviti. Ker pa hočejo flra^teiji na vaak način osrečiti tvaSe mesto z nebotičnikom fn na-flaiajo, da bi taka vieoka stavba prav nič ne Miotfovala lepoti Tnrta, je prefekt izjavil, naj odloči viSji stavbeni svet v Rimu, ki bo poslal v Tlrst posebno . komisijo, katera bo fta licu mesta proučila vso zadevo. Komisija bo efren&m pregledala nekatere starejSe in zgodovinske stavbe, ki bi jim morali načrti sa preureditev starega mesta prisaneeti. _ PHMĐJTE? ROIKBGA KONSU-LATA Tukajfeji kensulat Z. S. S. R. nasnanja občinstvu, da se je preselil s svojimi uradi iz ulice S. Micbsle 6/II. v Chiarbola - Supe-riere - Ponziana 4t. 317 (vila Bou-■guet). _ Stotetnlca plus« V poslednjih dneh so Čehoslova-Skl poljedelci in ž njimi vsa čeho-biovalka javnost proslavili stolen-ij*to izumitelja praktičnega pl^tfa. katerega Izum je pomenil niptedek za ves svet. Izumit'-j tega pluga je bil Frančišek Vever-ka, rojen v Ribitvah blizu Bohdan-če» človeka, ki je imel velike tehnične sposobnosti. 2e v mladih letih se je mnogo bavii z najvažnejšim kmetijskim orodjem, plugom, ki je bil takrat le zelo neroden. Pr! tem mu je pomagal njegov bratranec Vaclav Veverka, vaški kovali. Skupno sta sestavila plug, ki Je Ml takrat boljši od angleškega, s ka-ierim sp fajc^nf zemlja samo recala, a se ni drobila, in je bilo treba upor t. u i,... i zato Šc druge stroje. S plugom bratrancev Veverka pa se je zemlja rezala in drobila obenem. Taki plugi so ie dandanes skoraj povsod v rabi. Svoj plug sta oba Veverka sestavila gotovo fte pred letom 1827., ker so ga tega leta že rabili poljedelci T Lhotem pod Lfbčani. Od tam se je razširil po vsej Cehoslovački in sploh po vsej Evropi. Bratranca pa svojega izuma nista dala patentirati in kmalu so se pojavili ljudje, ki so jima skušali Škodovati ter so si prisvajali njuno duševno lastnino in si služili na njun račun lepe denarce. š&le posebna komisija bivftega avstrijskega c. k. poljedelskega društva je ugotovila, da imata pravico do svojega izuma Is oba bratranca, ki nista dotlej imela od njega prav nlktM1* koristi. Frančišek Veverka je bil te umrl In v veliki bedi. Stoletnico njegovega izuma so proslavili v dneh 14. in 15. avgusta v Pardubkah, kjer jima je bil 1883. Ista postavljen tudi lep spomenik. ■BTVAAKI KVARTAL Društvo državnih uopokojencev sporoča: Društvo državnih upokojencev za Julfjsko Krajino sporoča da bo računski dvor razpravljal, kot se predvideva, te v septembru o prizivu ca dosego mrtvaškega kvartala v prid vdovam po uradnikih in uslužbencih po predpisih prej-toje vlade tn po določbah rimske pogodbe k 1. 1922, čl. 6. Sporoča se to v pomirjenje prizadetih, ki se torej ne smejo ozirati na razne govorice razdirajočih elementov, kateri ne pripadajo na-Semu procvitajočemu društvu, ki je dokazalo, da sna varovati razredne interese svojih članov. Predsednifitvo. Iz tržaškega življenja Pss ga Je ngrizll. Včeraj popoldne se je zatekel po pomoč na rešilno postajo 18-letni Josip Balzer, ki je imel veliko rano na levem stegnu. Med zdravljenjem je povedal zdravniku, da mu je prizadejal rano pes, ki je last zavoda ubožnih sester v ulici Ginnastica, medtem ko je Šel mimo omenjenega zavoda. Zdravnik mu je izpral rano. Balzer se bo le-Čil doma. Solndarica? Rešilni voz tržaSke bolnice je včeraj opoldne bil poklican v prosto luko Vittorio Einanuele III, da prepelje v bolnišnico 32-letnega voznika Artura Tecilazič, ki je kazal vse znake solnčarice. Nezavesten nesrečnež je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v določeni oddelek. Njegovo stanje je precej resno. Oparjeni železničar. Andrej Stocovaz, star 24 let, stanujoč v ulici Risorta št. 12, železničar, je hotel včeraj zjutraj krog devete ure sneti pri nekem stroju zaklopnico za paro. Para, ki se je nahajala Še v kotlu je naraab puhnila z vse silo v nesrečneža in ga hudo opekla po hrbtu in levi roki. Na lice mesta je bal poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal nesrečneža prepeljati v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatologični oddelek. Tatovi v vrtu. Preteklo noč so neznanci splezali Čez zid v vilo v ulici Tigor št. 17, ki je last dr. Riharda Souz. Ker niso tam našli ničesar drugega, so odnesli večjo mnoiino perila, v skupni vrednosti 400 lir. Lastnik Je naznanil tatvino ka-rabinerjem. Trftiko Kazensko sodišče - Tatvina tobaka. Včeraj se je tržaški kazenski senat bavil z obravnavo proti Mariju Rebsz, stanujočemu v ljudskem prenočiSču v ulici Gasparre Gozzt,« katerega sta pred n.kaj dn?ivi zasačila čuvaja Josip Bondi in Se-bastjan Aloidi, ko je imel pri sebi nekaj čez en kilogram tobaka n listju. ( Na obravnavi se je dognalo, do je bil tobak odneden iz hangarje! št. 24, kjer ima svojo zalogo, ki sedaj znaša 571 bal vobaka, tvrd kal. Wilain in Fassio. Rebez, trdi odločno na obravna-; vi, da je tobak kupil na neki al-1 banski jadrenici. Branil je obtoženca odvetnik* Prister. Rebez je bil obsojen na 1 let, doma iz Vrtovina. Obtožen je bil, da se je v noči med 10. In 11. julija tega leta priplazil v hišo Vlncenca Bizjak iz Crnič, da bi opravil svoje rokomavhar-sko delo. Ker pa je bil malo preveč nepreviden in prehrupen, ga je Bizjak zalotil in zatožil oblastem, ki so ga obsodila na 6 mesecev ječe. — — Istotako se je moral zagovarjati v torek pred sodiščem Alojz Krobat, 24-leten mladenič iz Gradca (Avstrija) radi poskušane tatvine v hifti Rudolfa Fruota v Gorici. O tej tatvini smo 2e pisali v «EdinostU. Frusta je namreč s svojo ženo odšel na ples, ki se je vršil pred dobrim mesecem v Solkanu, in ko se je vrnil domov, je zalotil v hiši tatu, ki je ravno mislil bežati z ukradenimi reCmi. Tat je bežal, ali ujeli so ga, pritirali pred sodeče, kjer so ga obsodili na eno leto ječe. — NESREČE IN NESRE0ICE. Prva nesreča na novo postavljeni cestni feleznlci 51. Pater • Gorica. Kljub tolikim opominom, naj se pazi pri vstopanju in izstopanju \r, tramvaja, je 14-letn! Mirko Sink tako nerodno skočil z električnega voza, ki vozi v Št. Peter, da se je močno potolkel po levi roki. Moral je v bolnico. — Kadar M vrača i plesa po nočL V pondeljek zvečer se je vračal H St. Petra, kjer se je vršil ples v proslavo otvoritve cestne ieleznf-ce, na svojem kolesu neki Jožef Capellan, 33 let star. Ko je vozil skozi ulico Scuola Agraria, ki jo ravno popravljajo, ni zapazi! opozori t ve svetilke in Je ireSčil s kolesom vred ob lesen podstavek, pftdel na tla, zadel z ustm! ob oster kamen *n si pri tem izbll 5 zob, se poleg tega ves razmesaril po obrazu in močno potolkel po rokah in nogah. Sedaj se zdravi v bolnici Usmiljenih bratov. — roka Rudolf Zaletel iz Krombsrga to zlezel na drevo, da bi trgal Jabolka. M tem pa je tako nesrečnd stopil, da je omahnil in padel na tla. Pri p« ticu si je zlomil d .»sna roko. Moral je v bolnišnico, kjer zdravniki ugotovili, da se bo mo-f ral zdraviti 40 dm. Kdor dirJn po oesti. Seržente rnadžore Frank Vvan« ceschini jo di-rjal 7 motorjmi o^ Idrije proti Gorici. Med pol jo jo povozil nekega vojaka 17. p?£yol-, ka. Pri tem pa io sam prav po£1e-* no izkupil Padel je namreč /. motorja na cesto in se močno potolkel po glavi in si pretresel možgane. Prepeljali so ga v vojaško goriško bolnico v Videm. — Tudi na Soči kradejo. Ivan Diotalevi in Otelo FirmanJ (iz Foligna) sta se šla kopa< v So-. Co, v bližini St Maura. Ko sta s^ okopala, sta se vrnila k svoji ob-« leki, a kako sta se začudila ko sta zapazila, da jima je neznan tal pobral ve*< denar. Enemu j<» zmanjkalo L COO, drugemu pa U L. 20." Pazite, -tudi pri Soči kradfv jol 36. cenik živilom na debelo. Tozadevna komisija pri trgovski zbornici v Gorici pod predsedstvom komisarja gol Antonija Onana razglaša 36. cenik živilom na debe-, lo, preiskuSen na goriSkejn trgu, dne 15 avgusta 1927 ki vsebuje sledeče ceno: riž navadne vrste očiščen L. 145—150; ri4 bol;$o vr-! ste 150—155; rumena koruzna moka (brez vreče) 96—100; navadna testenine (z zabojem) 260—2C3j kristalni sladkor 640—643; navadi no semensko oljo (brez sod;i) TiK? —5&0; domača slanina 760—770; amerikanska slanina «70J most L 640—CSQ; navadna kolonijalna kava 1925—1950; ječmen St. 10 L 155—100; fižol druge vr«(e L. 150—155; fižol prve vrste lbo-lih»; krompir 40—50. IZ BRD. Nevihta in toča. V petek zvečer okoli 7 ure jc priSla Iz Karnije sem velika nevih^ ta, ki jo je spremljala toča. Izbrala si je Isto pot, katero si jo izbrala zadnja tri leta in radi nje so najbolj trpele vasi Fojana, gornji del Medane. Dobrovo. BaleSnc, Bi-ljana, Šmartno, Kozana. ViSnje-vek. Vedrijan. Suha toča je traja la bres de&ja in sicer prva desel minut, druga, z zrni debelimi ka orehi, pa 9est minut. Ni treba praviti, kako hudo nas je zadela t? toča. &LORENG V BRDIH. Cerkvena slavnost. V nedeljo 14. t m. smo obhajali na svečan način naiega cerkvene« ga patrona sv. Lovrenca Slovesna sv. ma-5o ob 10. url je daroval mons. Ludvik Kumar iz Kojskega ki Je prettvel skoraj vsa svoJJ sluibeoa leta v Bil Jani. Poznal K dobro nafte briško ljudstvo. deHl i njkn t al ost in veselje, in 4el s «vo< Jlml faranl tudi v begunstvo. Zatq Je bila pe skoraj vsa Diljana 1 elorsneu, da silil sopot bivšeg* duBnega pastirja. Čast proč. g de* kanu Remcu, da je spravil na nogt mlad cerkveni »bor. Cigar prvi na* stop Je bil popolnoma sadovoljivi Ge bi se mladež toliko v cerkvi V Ts^tu, dne 18. avgusta 1827 «CDIN08T» OL kolikor pri procesiji zadržala bolj mirno, bi bili seveda bolj zadovoli-iiL DOBRAVLJE Raspast društva. 15. t. m. so pozvali kr. orožniki v Ajdovščini, k sebi predsednika našega Prosvetnega društva «Zarja" in mu krotili dekret goriške prefekture, s katerim se razpušča tmen-ovana organizacija z motivacijo, da »razvija nacionalnemu redu v državi nasprotno delovanje« in sklicujoč se na člen 2/5. zakona o javni varnosti. GRAHOVO 17. pošpolk med nami. Med naše enolično ž*v Jtr jj t» U pred dobrim mesecem naselila sprememba Posetil nas je 17. peš-polk «Acqu>», ki je drugače naseljen v Gradiški in delno v Vipavi in j-5 sedaj na vajah. Poveljnik polka polkovnik g. C. Spatocco in ves častniški zbor je znal skozi mesec dni držati v vasi najlepši red med svojim moštvom, tako da ni moglo priti do nikakih nepotrebnih po-Žkodb. Vsi vaščani smo jim zelo hvaležni in to toliko bolj, ker smo vselej le preživo občutili vsako škodo, ki nam jo je kdaj kdo povzročil na našem borem svetu in nasadu. Bodi jim tem potom naša iskrena hvala! V teku svojega bivanja se nam je polk vedno hol j pri ljubi jal in to v prvi vrsti, ker se je znal moralno kar najlepše zadržati. Polk pa nam je dal zgled ne samo lepega moralnega, temevč tudi verskega obnašanja. Kako lepo so praznovali vse nedelje! Ker je naša farna cerkvica premajhna za tako število ljudi, smo se tudi mi udeleževali maš, ki so se vršile na vojaškem taborišču, kjer so vojaki postavili oltar. Skoro vsak večer, ko smo se trudni in prepoteni vračali iz nabili strmih senoŽeti, nas je polkova godba, ki je igrala sredi vasi, spravila zopet v dobro voljo. Nikoli ni manjkalo poslušalcev. Na sv. Ano, našo farno zaščitnico, ko smo imeli po vasi obhod z Najsvetejšim, se je tega udeležilo delno tudi, vojaštvo in je spremljalo obhod z godbo. Dan pred odhodom, to je na praznik Marijinega vnebovzetja, pa se je vrSila blagoslovitev 15 vojaških grobev na tuk. farnem pokopališču. Vaška dekleta so spletla 15 krasnih vencev in jih položila s 15 drugimi šopki na po vojaštvu popravljene grobove, v katerih počiva nad 30 mladeničev vseh narodnosti. Grobovi so bili Častno zastraženi, ko je po maši naš gospod župnik Ferjančič iz Bukovega grobove blagoslovil. Ves častniški zbor, odposlanci posameznih vojev, šolska mladina s svojim voditeljem, vaške oblasti« in nad 300 duhovljanov je prisostvovalo svečanosti. Bil je najgan-Ijivejši trenutek, ko je 15 vojakov z lepimi šopki v roki v bočni vrsti korakalo med grobovi in položilo na vsak grob po en šopek. Godba je zasviiala in gospod polkovnik je nagovoril v ganljivih besedah svoje moštvo rekoč med drugim: «Smrt jih je združila v ljubezni in miru in Želja nas vseh živih njih tovarišev je, da bi vladala enaka ljubezen in mir med nami in vsemi našimi sosedi!» Pred odhodom polka je naš po-teštat, gospod I)o Toni pogostil po-veljništvo polka in v lepem poslovilnem govoru orisal slavne zasluge polka za časa zadnjo vojne, kakor tudi one civilne zasluge, ki si jih je stekel polk za Časa sVojega kratkega bi-vanja tu med nami, v tem romantičnem gorskem svetu, in izrekel poveljstvu in moštvu zahvalo in pozdrav v imenu občine in vseh vaščanov in predstavnikov krajevnih oblastnij. VIPAVA Šmaren dan šmarna dneva, 15. avgusta in 8. septembra, sta za Vipavca največja cerkvena praznika. Takrat so čtruklji, prvo grozdje, zadnje vino. Je Log, semenj, so znanci in prijatelji in navadno — lepo vreme. Bela cesta, ki vodi iz Vipave v Log In iz Loga v Ajdovščino, je tisti dan polna prahu. Vročina! Po cesti kot ovce pisane in bele rute; bele In pisane obleke. Drdrajo vozovi, lojtrnice polne romarjev, korijere, avtomobili, motorji, kolesa. Prah, prah, prah! Včasih so hodili romarji po kolenih na božjo pot, dandanašnji dan se vozijo v avtomobilih. Log je velika, tros tolpa cerkev. Sredi vipavske doline se blišči njen zvonik v zrak — kot bel prst z rdečim nohtom obrnjen proti nebu. Doneči glas velikega zvona, onega zvona, ki ga v vojni samo zato niso uporabili za topove, ker je bil prevelik in ga niso mogli spraviti skozi s tolpovo lino — u-darja na srce vsakemu Vipavcu in gane starce, da plakajo. Tu pod tem zvonikom vidiš mravljišče ljudi iz cele Vipavske doline. Lepo, rdečelično punco, ki nosi židano ruto, vaško dekle, ki nosi židano obleko, in trško gospodično, ki kaže svoje gole rame. Vidiš vaškega fanta, ki kupuje svoji punci srce iz testa, staro, pritlikavo mater, ki nosi v levi roki rožni venec, v desni štrukelj in kifeljec. Za njeno krilo se drži vnuk ali vnukinja, s slamnikom na glavi in s konjičkom, ki od zadaj piska, v roki. Za mizo, za prvo silo zbito, sedi druž-bica zagorelih Dolenčev (Dolence imenujejo Vipavci vse one, ki prebivajo v Dolnji vipavski dolini), ki pije rumeno vipavsko kapljico. Ce hočeš govoriti z znancem, prijateljem, pojdi na šmaren dan v Log in ga boš dobil. Tam dobiš vse, Ajdovce, Sturce, Budanjce, Planince, Vrhpoljce, Tržane (Vipavce), Slapence, Podražane, Šent-vidce in GoČane. Kramarji vseh vrst so razložili svoje blago po lesenih stojnicah, za katere se včasih kar prepirajo. Komedijantarji, fotografi, igre, ringelšpilj, pivske barake, konji, vozovi. Mešanica vsega tega daje pestro sliko temu kraju. Piskanje, trobentanje. Pozdravljanje, stiskanje rok, Šale, smeh, petje. Tako nekako je bilo tudi v ponedeljek. Ljudstva je bilo, da se je kar trlo. Vsi so bili zadovoljni. Ljudje, kramarji in gostilničarji. &T. VId&O-OORSKA PLANOTA Slišali smo, da je pritiskala nižje v Vipavski dolini in na Krasu suša. Pri nas pa ni bilo sdle.V juliju je padlo vsak teden toliko dežja, da je zamočil njive. Trave sicer občutijo pomanjkanje moče, ali da bi bilo za vse prav, ni mogoče. Gorje nam, ako bi dalj časa ne bilo dežja; kajti naša planota nima stalnih tekočih voda. Že ob prvi sudi se posuše med skalami in v jamah skriti viri; vodnjaki so kmalu izčrpani in potem prične trpljenje. Vse delo mora zastati, dovolj je opravila sazno z vodo, katero morajo ljudje voziti ali nositi globoko iz grape. Toplo solnce bogati naša polja. Pridelki kažejo kar najbolje in po več slabih letinah se nam obeta dobro leto. — Ce bodo v jeseni vsi pridelki srečno spravljeni pod streho, ne bo kmeta trla čez zimo skrb, kako bi preredil družino in sebe. TOLMIN Ncgcmetna tekma. - Letoviščarji. Popravljanj« v*d«vod« Pretekli pondeljek dne 15. t. m. se je vršila nogometna tekma med športnim klubom Audax iz Kobarida in tolminsko skupino. V prvem polčasu (tri četrt ure) se je energično vrgla vsa tolminska skupina v akcijo in v kratkem času napravila tri goale. Ze takrat pa se je opazilo, da ta skupina počasi pojema in peša radi ne vztrajnosti. Audax je napravil samo en goal v prvem polčasu. Imel je takrat slabega vratarja, tako da se napad tolminskih napadalcev ni mogel zadržati- in so poslednji imeli torej toliko uspeha. v' drugem polčasu se je pokazala odločna in trdna vztrajnost Au-daza. Ko je par krat odbil opešano t-olminsko skupino, katere člani so zlasti zadnje hipe postali nekam leseni, je napravil v tem času dva goal a, a tolminska skupina samo enega. Vendar so vztrajali do konca energično, medtem ko so Tolminci, kar jim je bilo pač povsem v nedostatek šteto, rapidno napadali proti koncu igrania. Gledalec obeh skupin je hitro o-pazil lepo harmonijo skupine Au-daz, bodisi glede zunanjosti, kot glede na svojega vodjo- Vse preslušali svojega vodjo in le ta je relll hipna nesporazumljenja. — Tolminska skupina ima to napako, da so hoteli vsi ukazovati ne glede na svojega vodzo. Vse premalo discipline in harmonije je v njihovih vrstah. Disciplina pa je seveda predpostavljena stvar v sportu. Končni rezultat: Tolmin 4:3 Au-daz. Zdrava duša v zdravem telesu pravi pregovor. Vse premalo pa se te besede upoštevajo pri nas. Zadnje čase je res, da se je nekoliko razvil turizem v našem trgu, vendar tudi to v zelo omejeni meri, kljub temu da ima Tolmin prekrasno okolico s krasnimi hribi. V raznih drugih trgih se je na primer v zadnjih letih razvil sport do precejšnje višine. Tolmin je to do danes zanemarjal. To, kar smo imeli pretekli pondeljek, je po-četek; radovedni smo mi starejši Tolminci, kako bo mladina vse to nadaljevala. Sport na splošno ima predvsem nalogo, da nas telesno okrepi in utrdi, t. j., da dobimo s pomočjo sporta neko telesno gibčnost in moč. Vaega tega pa menda nafti fantje ne razumejo. Ce bi vse to razumeli in upoštevali ter pojmovali pravi namen gojitve sporta, bi se zvečer po tekmah ne zatekali k vinu ter na tak način zakopavali vse higijenske uspehe, ki so jih s sportom, s telesno vadbo dosegli. Se manj pa bi po vseh spertnih pravilih upoštevali ples, kot so to storili pretekli pondeljek. Športniku je plesna dvorana zračno in obširno igrišče. Njegov ples in njegova plesalska zmožnost tekanje in uspehi na tem prostoru. Brez pravega kriterija, polovičarsko vzame vsako stvar naša mladina, pa bodisi, da bi ta imela te ali one uspehe. Mladina ne pozna one točnosti, ki je bila nekdaj, ne pozna onega splošnega pravila, ki pravi: Celo dejanje je mož dolian storiti; s polovičarstvom se ukvarjajp le mevže. Mesec avgust je privabil v Tolmin te precej letoviščarjev, predvsem iz Trsta, a nekaj tudi iz Gorice. Med nagimi letovi#čarji se nahaja tudi goriSki prefekt gosp. Cassini. — Oibor društva za tujski promet skrbi pač za koMker mogoče večjo zabavo naSfh letovišč arjev, bodisi z godbo ali z drugimi razvedrili. Precej bo reduciral ta promet občuten mraz in dež, ki sta ta teden nastopila v Tolminu. Zraven tega pa se bliža tudi konec avgusta ter s tem ke-nec letevlščarske sezone. Pripomniti seveda moramo, da ona reklama, ki je je storil de sedaj odbor za tufskf promet, ni bila prav zastonj, kot je vse kazalo 6e v začetku julija ^ Poslednje čase so započeli temeljito pepravo občinskega vodovoda. Stvar je blia v resnici potrebna popravila. Do sedaj se je namreč že ponovno zgodilo, da je reka Tolminka ob povodnji odnesla cevi in je trg na ta način ostal brez vode po celih 14 dni. Lansko leto se je govorilo, da se začne z delom nekega novega vodovoda, za katerega se je napravil te točen načrt Sedaj je vse to potihnilo. Vzrok vsemu temu je menda edino le suha blagajna naše občine. Znanost injimrtnost Roman „Rasputin" O modemi Rusiji so ž« mnogo, premnogo pisali. Pisali »o znanstvene knjige, pisali so tudi romane in skušali naslika*! današnjo Rusijo tako, kakršna je. Romani, ki izhajajo v Rusiji, so, ako tudi imajo nekateri veliko umetniško vrednost, teociencijoeni, -zato se ni mogoče popolnoma zanesti nanje, da so prava slika življenja. Romani, ki so izšli od ruskih pišate 1 j ev-emigranto v v ostali Evropi, so pa tudi tendencijozni, toda v drugi, protiboljševiški smeri, poleg tega pa jim Se manjka pravega stika z življenjem, ker so bili le opazovalci od daleč. Vendar smo dobili tudi ikied romani,' ki so izšli v Evropi, par dobrih del, ki so eku- P O P L I S T E K PREKLETSTVO ZLATA Resnična zgodba. Spisal Blaise Cendrars - prevedel ZJrance Magajna. 0") «Z vrha gore sem gledal na o-gromno ozemlje, ki sem ga s toliko ljubeznijo očistil in obdelal in ki je zdaj postalo plen ognja in ropa. Po noči nas je dosegal zamolkel hrup mož, ki so bili na pohodu od zapadne strani; vmes so se oglašali streli iz pušk. Na koncu zaliva je vstajalo s tal novo mesto In se od dneva do dneva vidno širilo. Zaliv je bil ves posejan z ladjami. «Podal sem se». »Odpotoval sem nazaj v svojo utrdbo. Odpustil sem še tisto peščico ljudi, ki niso marali iti s menoj. Preklical sem vse pogodb© In plačal vse račune.« Na 17. junija 1848 je polkovnik Mason, novi ameriški guverner, zapustil Monterey in odpotoval pioti zlatim najdiščem. Osebno se ie hotel prepričati, koliko je res- nice v fantastičnih povestih, ki so krožile glede odkritja zlata v dolini Sacramento. Tri dni pozneje je dospel v San Francisco. Mesto, ki je bilo pred nedavnim tako polno življenja, je našel ob svojem prihodu tiho in zapuščeno. Vse moško prebivalstvo je odšlo v dolino Sacramento. «Na 3. julija,» pravi v svojem poročlu, «smo dospeli v Fort Sut-ter. Mlini so mirovali. Velike Črede volov in konj so podrle ograje in se pasejo po koruznih poljih. Kmetije propadajo in smrad, ki se Siri od kmetskih hiš, je zelo zoprn. V utrdbi sami smo videli dokaj delavnosti. Barke in male ladje razkladajo in nakladajo velike množine blaga. Vrste pokritih vozov stojijo ob stenah, drugi prihajajo in odhajajo. Za najmanjšo sobo je treba plačati sto dolarjev na mesec stanarine. Za najskromnejšo hišico s samim pritličjem je treba plačati petsto na mesec. Sutterjev kovač in podkovar, ki sta še vedno pri njem, služita dnevno vsak po petdeset dolarjev. Vsa pobočja hribov pet milj na okoli so bela od neštetih šotorov. Vsa dežela je polna liudL Vsi hitilo & izniranmoo zlata. V ta namen rabijo plitve latvice, gosto »pletene indijanske jerbaščke iz bičja ali pa znamenite «zibelkaste ponve^»» Oni utrjeni možakarji, ki so sklenili napraviti pot po suhem, so imeli pred seboj mesec trpljenja in napora Drugi so si izvoHH nevarno pot*po morju okoli Roga Ko so zapustili Hudson, so odpluti proti jugu, prepotovali Mehiški zaliv, prekrižali črto In plavali naprej ob južnoameriški obali do skrajnega južnega konca južnoameriške celine, ki se imenujo Rog ali *Rt viharjev*. Tu so zavili okoli celine in krenili proti severu ob čilski obali, ie enkrat so prekrižali črto in naravnali krnilo proti San Franciscu. Ta pot je bila dolga sedemnajst tisoč morskih milj in je trajala od stotride-set do stopetdeset dni Večina zlatoiskalcev je pa raje prekoračila panamsko semeljsko ožino. Pravi tok človeštva se je shiral na obalih otokov Cuba in Haiti, da kakor poplava plane čim najprej proti Chagrecu, neznatnemu kužnemu mestecu, ki je stalo sredi izparivajočih se moč- •virii Alra a« ni nrinatila šala objektivno in na umetniški način odgrotti pravo sliko današnjega življenja v Rusiji. Med njimi je tudi Nafttvinav roman «Rasputin». V tipskem je izhajala (če izhaja še, zte| vemo), zbirka {romanov pod naslovom: »Ruska revolucija v zrcalu pesnitev*. Odlični pisatelji, ki so sami preživel* revolucijo in vojno, naj bi opisali v leposlovnih delih zgodovinske in dušesbovne temelje zadnje dobe v Rusiji. Razni u-metniki naj hi naslikali Rusijo v tisočletnem razvijanju do današnjega boljševizma. Prvi roman je bil «Rasputin». Izšel je v treh delih. Vsi trije deli obsegajo 1400 strani. Naživin. podaja kolosalno sliko Rusije v dobi med 1. 1910. in 1920. vseh ruskih slojev in družb od carja do verskih kme-tiSktfi sekt ob Volgi. Skrivnostni sibirski seljak Grigorij Rasputin pa je tip ruskega naroda in njegov simbol. «Junaka romana ni Rasputin, nego ruski narod. Rasputin pa je sirova narodna prašila, ki se izživlja in idče ciljev, ki jih niti ne pozna, a hrepeni za njimi s skepso v srcu, jih nikoli ne najde, zato divja in uničuje sebe in vse naokoli. Vsi Rusi so bili Rasputini, razuzdani brez-potniki, in prav to je tragedija Rusije. Revolucije ni zakrivil Rasputin, niti car ali carica, nego je morala priti iz ruskih razmer, ki so jih zakrivili vsi ruski sloji in stanovi: kmetje prav tako, kakor činovnik L, o-brtniki nič manj kakor profesionalni revolucijonarci. Naživin je objektiven slikar in vidi krivdo na desni m na levi, a priznava tudi pravico desni in levi; toda vsi Rusi so mu brez-funtih, kakor slepci tavajoči v temi po snežnem blatu, ne da M vedeli, kam, zakaj in čemu... Mnago poezije, krasnih popisov narave in kmetiškega idili-ttnsa življenja, še več naturali-stftao modnih in strašnih prizorov iz vasi, goadov, mest, dvora, vojašnic in ječ je v tem romanu; propalost ruskih učiteljev in popov, koruptnost uprave, analfabetaiost in moralna gnfletoa kmetov in delavcev, slepa brsavestnoet vlade in slepi fanstkem revolucionari e v poleg apatičnosti naivnega carja In bolne smeimke carice padaj a NaSvin v giobeko psiholoških, Često dramatičnih slikah. Grozote vojne opisuje večinoma za fronto; te grozote pa so čudovito skladne z grozotami, ki smo jih doživljali sami. Nemški «Durchbalte«i!» je zvenel do blaznosti in popolne izčrpanosti tudi na Ruskem. Beda, nemoralnost, razpad poštenja in vesti, verižništvo, dobičkarstvo na pogin naroda, armade In države je naslikal Naživin z groznimi prtaorr, ki se gode na raznih točkah Rusije, na severu, jugu, vzhodu in zahodu, na vaseh, po mestih, Iukah ki vojnih frontah, po cerkvah, samostanih in med ljudmi vseh starosti in vseh kultur. Korupciji in zmedenosti med vojno sledi strašna, grozodejstev polna revolucija, ki je izbruhnila sto tisoče krvoločnih besttj in jih rasgnala kakor stekle volkove preko države. Borbe «rdečih» in «belih», valovanje beguncev, samomorilsko besnenje vsakogar proti vsakomur, posiljevanja, požiganje, rušenje, morenje za zabavo in oeveto opisuje Naživin s plastiko očividca, ki okamene-va od grooe in studa. Vsi vodilni politiki, državniki in generali, novi vladarji in oblastniki nastopajo v romanu, a tudi Čehi in Nemci, kot velik kontrast anarhističnih, Po kratki in mučni bolezni v dobi 72. let je dne 16. t. m. umri naš ljubljeni soprog, stric in brat MARTIN ĆERNUTA gostilničar in posestnik v Logu pri Bovcu Pogreb se bo vršii v četrtek 18. t. m. iz hiše žalosti v Sr. Logu št. 32 na domaČe pokopališče. LOG, 16. avgusta 1927. Marija roj. Kramar, soproga. Anton, Jožef, brata. Marija, sestra. Jožef Černuta, nečak. Ana Cernnta, sinaha in ostali sorodniki. brezciljnih, samo od strasti ali strahu preganjanih domačinov. V vsem romanu prevladuje obupen pesimizem, a tudi nada in ljubezen do naroda. Avtor ljubi svojo domovino m svoj narod, dasi ga prikazuje večinoma z najgrših strani: ljubi svoje osebe, dasi jih predstavlja brez romantike in olepševanja. Iz njegove silne ljubezni vstaja upanje, da najde ruski narod končno iz svoje «rasputice» vendarle še svojo pot k luči. Naživin je bil kot sin bogatega kmeta v gubemiji vladimir-ski rojen I. 1874. na vasi; kasneje je študiral v Bruslju. Zaradi bolehnosti je živel dolgo na ruskem jugu in je prepotoval vso Evropo in vso Rusijo. Šele 18 let star, je začel pisa-teljevati in je pisal v ruske, francoske in italijanske liste. Mnogo je občeval* s Tolstim in vpliv tolstojanskih idej se čuti v vseh njegovih delih. Največ je spisal novel in romanov iz ruskega kmetiškega in delavskega Življenja. Marsikaj mu je prevedenega v evropeke jezike. Bil je pristaš raznih radikalnih strank in je bi! med revolucijo «bel», torej proti boljševikom. Toda razočarali so ga tudi «be-lb> ter se je povsem odtegnil politiki, pobegnil v Evropo in živi v Leipzigu. Ta ogromni roman je prva objektivna in zares umetniška slika moderne Rusije, ki nas mora zanimati. GLyKOI. je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglostL Izdelek lekarne Castelia-covich. Trat, Via dei Giuliani Jt. 4? 1109 AKO imate za popraviti ure in 7 t>ie pre i ei<« obrnite se do Kri la K« Hrr Idrija, ki izvršuje popravila v lastni d< -lavnici po nizkih in z jamslvon;. Izbera pravih Švicarskih ur, ziaiih ;n s*c-brnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro. £53 ali mu lERUlHCffm vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1018 KROJAČNICO za moške obleke sem odprl 15. avgusta «na Governi*. Sprejemam vsakovrstna naročila ter jamčim za točno postrežbo. Lah Izidor, Rihemberk. 1104 ^*»5.0MIRANA babica sprejema noseče. Madonnma 10, H. Bice Hladiš. 1129 STROJNA iaga za mizarska dela, se proda po nizki ceni, Muggia, Albergo «Buon Pastore*. 1127 ; O »Citroen* menjalno se je zgubilo v torek zvečer k«u 3iorjami in Trstom. Najditelj dobi jugrado. Skladišče, S. Francesc o 15. 1131 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev, Trst via Scussa S, prodaja, popravlja, oglašuje in menjujc glasovirje, harmonije in orgije. 1108 KUHINJE luksusne, solidne. Sprejemajc se tudi naročila za kovčege. Poprave. Mizar, Via Ferriera 16. 10J4 ĆEVLJARNICA, moderna. Lastna delavnica. Gustavo Derfler, Trst, Sett »-fontane 8. Cene nizke. 10 50 FONTE D'ApUISTO Trst, Corso Gari-baldi 1. Najbogatejša izbera srajc in modnih potrebščin za moške. Najnižja cene. Fonte d'aquisto. Trst. 98, MOTOGARAGE, Trst, Via Boccaccio si Prodaja motocikljev in bicikljev. Delavnica, opremljena z vsemi potrebščinami za popravljanje. 1047 COZUT Carlo, Trst, Corso 17. Ovratnice, ovratniki, naramnice, moške in ženske nogavice, torbice, dežniki, spomini na Trst._H>72 GABy — Bril ant ina — Jjaby — dobile jo izključno v dišavarnici Izidora Katz, Trst, Ponte della Fabbra. 1C98 EKONOM z dobro službo in kapitalom išče znanja v svrho icnitve, z gospodično ali vdovo brez otrok, do 35. leta, z imetjem. Ponudbe pod «Ekonom> na goriško upravništvo. 11 IS ISKUŠENA babica sprejema noseče. Vii Chiozza SO._ V ASICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via G^jlia 29. 893 918 Kupim o usaRi množini. Ponudbe na Glusgppg Bslils, Trst, m Imbrianl % lil. R¥A imitolMtiazih BVH Et I $1 ti odpravi raflMiio KIH KURJA OČESA § Dobiva ce v vseh lekarnah. Fira SPGHZA - ¥13 Ter l. P:lfl) 10 - Tnt Letama C< Pred zdravljenjem Trst Via Giuliani 42 (Sv. Jakob) (827) GLVKOL Po zdravljenju FERRO CH1NA PiGAHi Okrtofevtloo sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti ^^ MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlftl ntaraCa, če so brez zadržka potovali skozi borne vasice telesno in duftevno propadlega indijanskega prebivalstva in še boroejše vasice gobavib črncev, če niso utonili v isdajskih peščenih pasteh in Ce jim komarji in rumena mrzlica ni mogla do iivaga, tedaj so do-' segli Panamo v treh dneh. Od tam so odpotovali proti San Franciscu na ladji aH parniku, (e so bili dovolj srečni, da so našli na njih prostora. Eldorado! Pribreftja v San Franciscu! V neprestani vrati so se iskrcavali doileci iz Juftne Amerike, iz Kam-čatke, kmetje iz Sibirije in vsa a-zijska plemena, ki so se vkrcala na ladje v kitajskih pristaniščih. Čete črncev, Rusov in rumenokotcev so zaporedoma okupirale Sutter-jevo utrdbo. Umikale eo se, da dajo proator četam iz Nemčije, Švedske* Italije in Francije. Kopičenje človeštva se je začelo in mnotilo s tako naglico, da je v zgodovini ni primere. V manj nego sorimih letih je prebivalstvo v novih mestih štelo na stotfeoče. V desetih letih je mesto San Francisco T-|-u-A-tl~ Min i »m na svetu. StavMšča so merili na čevtye in jih prodajali za take cene kot v Londonu ali Novem Jorku. Johann Avgust Sutter je bil uničen človek. Johann Avgust Sutter se se bil umaknil v svojo Samoto. Sem je poslal, kar je mogel rešiti od svojih čred. Toda navzlic vsej nesreči mu je prva žetev dala Štirideset tisoč mernikov žita. Nad njegovimi vinogradi in sadovnjaki je plaval boiji blagoslov. Mogel je dobro izkoristiti svoje bogastvo. Po vsej deželi vlada pomanjkanje potrebščin. Več nego enkrat je zlobno obličje lakote potrkalo na vrata zlatoiskalcev. Toda srce v Sutter ju se je zlomilo. Brezbrižno je dopustil da so šle stvari naprej. Najzvsstejši od njegovih ljudi, mošje, katerim je najbolj zaupal, so ga zapustili Kako z lahkoto bi si bil nagro-madil bogastva, če bi se lotil špe-kuliranja z živili, katerih cene so se neprestano dvigale do omotičnih višini Toda čemu? Mirno je gledal, ko so se njegova skladišča praznila, in hladen je ostal, ko je UIa niooa^b M vil k/tnar Mar je njemu 1 a naj drugi bogatijo. Prav nič ni njemu to mar. prav nič! Stoično je sam pomagal deliti svoje posesti med novodož-lece* ki so se polaščevali njegove zemlje. Nova imena so se vknjiži-la v zemljiške knjige. Nova lista gospodarjev je nastala. Naval za zlatom pojenjuje in tu so že možje; postave. Ko sta se Teksas in Kalifornija priključili Uniji, je vašingtonska vlada raztegnila svoje federalna zakone tudi Čez obe novi državL A oblastnikov je bilo malo. Tedaj, ko je svetovna horda zlatoiskalcev preplavila deželo, ni bilo dejanski nikakih zakonov, katerim bi se bilo treba pokoriti. Ko je guverner iz Montereya poslal vojaške čete, da bodo vzdrževale red, so vojaki mirno pobegnili, slikll uniforme in so se porazgubili po. rudnikih. Kadar je priplula v zaliv bojna ladja, ki jo je bila poslala federalna vlada, da iallS spoštovanje do zakonov, se je njen kapitan počutil zelo srečnega, če je na ladji ostal samo en mornar. Zlati rudniki so bUi magnet, kate* rami* iu> ai nuvral judJ*«/1 nlhJlft j* IV. «KMfV08T» V Tiptu, dam 18. avgusta 1927. Razne zanimivosti V Z edin j enih državah Sever-pa Amerike bo se menda naveličali tekem, kakršne so bile: Izpiti čimveč skodelic kavef pokaditi Čimveč smotk, bdeti Čimveč ur, kajti sedaj je prišla nova stvar v modo. Sedaj berejo sv. pismo za stavo in temu pravijo «sv. pisemski maraton«. KcLor prej prebere knjigo sv. pisma, zmaga, in Štejejo ga za junaka dneva. Svečenik Porter od verske sekte metodistov je dosegel v tem oziru rekord in prebral vso novo zavezo v trinajstih urah. Ne gre pri tem, kako se bere, kako se poudarjajo besede, gre samo za to, da se knjiga čimprej, prebere. Velika nagrada je razpisana in dobil jo bo oni, ki prebere sv. pismo stare in nove zaveze brez. pre- -Aledka V sedemnajstih urah. NafStevfteejSl priimek v Ameriki V Ameriki t. j. Zedinjenih ttrfevah je največ ljudi s priimkom Smith. Zadnje ljudsko štetie je naštelo nič manj ko 1,304.300 Smithov. Skoraj v vseh glavnih mestih stoji priimek Smith, kar se tiče množine, na prvem mestu. Samo v Chicagu je na prvem mestu Johnson in šele potem Smith, v Minneapo-lisu je pa Smith komaj na petam mestu. Stara korenina V Ballybcrfey-u na Irskem je umrl kmet Neal Boyle v stam-sti sto m petnajst let. Boyle je bil najstarejši človek na Irskem Vse svoje življenje se je hranil z ovseno moko, krompirjem in maslom, alkohola ni pil nikdar, kadil je pa zelo mnogo. Svoj rojstni kra*j je zapustil samo enkrat, ko se je udeležil neke poroke v sosedni vasi. NeoAva^si obiski V vasi Christofswalde pri Guschtu (Nemčija) je prišla v hišo kmeta Bahra mlada srnica. Bila je vsa upehana. Družina Bahrova ji je dala skodelico mleka, ki ga je žtvalica posre-bala. Ko se je bila napila, se je še nekolika poigrala z otroci, nato je izginila v bližnji gozd. Od tedaj naprej pa prihaja srnica vsak dan v gostoljubno hišo na skodelico mleka in na kratko zabavo z domačimi otroci. Argentinske literarne nagrade V Argentiniji se bo vršilo vsako leta literarno tekmovanje, za fcatero je določilo tudi naučno ministrstvo precejšnje nagrade. Pred nekaj dnevi so se letos razdelile nagrade in je dobil prvo nagrado v znesku 30.000 pešaš romanopisec dr. Gustav Martinez Zuviria in sicer za roman «Desierto de Piedra» (Kamena puščava), drugo v znesku 20.000 pesos je dobil pa Roberto Payro za roman «El Capitan Vergara«. Življenie na oceanu. Potnik oceanskega parnika čita rad iu ii ncg't Knjižnica na parni-ku ima navadno innopro posetni-kov. Toda čitanje potnik mnogokrat prekine, ker vtisi se zeio lii-Iro menjajo na morju. Sedaj je tre-ba k obedu, večerji, v kadilni salon, k igram, \ kopel, ples in spanje. Ker pa hoče dotični, ki je bil v br?nju prekinjen, ono mesto prtbodnjič hitro najti, si mesto zaznamuje. Da bj list upognil, tega dandanes noben izobraženec več ne napravi. Pač pa se dobijo v knjigi vsakovrstni predmeti kot znamenja. Zobotrebci, vžigalice, ovitki cigar, jedilni listi, programi, ■azglednice vseh mogočih vrst, frankirane in nefrankirane, popisane in nerabljene ter Še mnogo drugih stvari se najde med listi knjig. Zanimiva je zbirka takih predmetov, katere ima glavna knjižnica Hamburg - Amerika Čr» te shranjene. Silno mnogo je tramvajskih voznih listkov najrazličnejših krajev kontinenta, kakor tudi železniških voznih listkov itd. Kodri las raznih barv se najdejo stisnjeni med Jisti, kakor tudi pisma, tudi taka, ki so bila šel# pričeta, hi sicer v vseh jezikih sveta. Vsako potovanje po kontinentu se zasledi v knjigah knjižnice. Kdor je pustil stisnjene cvetlice iz fuga. je znamenje, da je potoval po Orijentu, fotografija piramid itak sama pove, kje se je pozabljivec nahajal. Najdejo se tudi posamezne izdaje časopisov, katere prejmejo potniki na poti proti polarnim krajem. Redkokdaj pa je dobiti v knjigah denar. Nedavno te-ea pa je neka Amerikanka pustila v knjigi bankovec za deset dolarjev na mestu, kjer je bilo dejanje najbolj napeto. ZanfcmLv rokopis. Budimpeštanski vseučiliščni profe^or dr. Pavel Angval je dobil v lavrencijanski knjižnici v Florenci zanimiv rokopis iz petnajstega stoletja, ki vsebuje trogovor med kraljem Matijo Corvinom (kraljem Matjažem), njegovim nezakonskim sinom in nekim italijanskim diplo- matom o vprašanju »kraljestvo ali republika*. Rokopis izhaja od ma-menitega propovednika petnajstega stoletja A vrelija Llppusa Bran-dulina, ki je živel več let na dvoru kralja Matjaža in ki se je tudi ob krsti njegovi od njega poslovil. Odkritje novega plemena. V sakatališkem okrožju v aser-bejčanski republiki (sovjetska unija) se je odkrilo novo pleme, pri katerem zavzema glavno mesto v družini ženska. To pleme je ostanek Obrov, ki so živeli nekoč v Aserbejčanu. Govore tudi obrski jezik. Edini oskrbovalec družine je žena, ki opravlja vsa domača dela, ki se poleg tega udejstvuje v obrti in ki sama razprodaja izdelke svojih rok. Otroci imajo priimek po materi. Mož ne igra nobene uloge. Jasajci, tako se imenuje to pleme, stanujejo v skalovitem kraju v kakih sto in petde^tih koČaii. Nadviadjt ženske je ostanek izza davne dobe, izza dobe tako zvanoga matriarhata, ki je še v veljavi pri nekaterih sibirskih plemenih. Največje orgle na svetu. V Pasovu (Passau) ob Donavi so se te dneve postavile v stolni cerkvi največje orgle na svetu. Napravila jih je tvrdka Steinmayer & Como iz Octtingen-a na Bavarskem. Nove orgle obstojajo iz petih posebnih orgel. Registrov, kombinacij, tipk in drugih priprav je toliko, da obvlada organist dvesto pet in dvajse