štev. 49 Ptuj, dne 29. decembra 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV »Tednik« Izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Vsem našim naročnikom, Sralcem, dopisni- kom in koletktioom, ki so ñih tudi d 1961 letu v Oomoč m oporo našeiiiu bsìu, žetimo sreč- no novo leto 1962 L^REDNIŠT^O IN UPRAVA Družbeni plan 1962 pred Zvezno ljudsko skupščino; v sredo je zvezna ljudska skupščina obravnavala družbeni plan in proračun га leto 1962. Skupno sejo obeh zborov skup- ščine je vodil Petar Stambolič. Na njej je član ZIS Avdo Humo podal ekspoze o predlogu zveznega družbenega plana, član ZIS Zoran Polic pa ekspoze o predlogu proračuna za naslednje leto. Avdo Humo je v ekspozeju o predlogu družbenega plana za naslednje leto med drugim dejal: Industrijska proizvodnja se je v prvih desetih mesecih poveča- la za 7.6 " u v primerjavi z lan- skim letom. Domnevajo, da bo dvig industrijske proizvodnje аз konca leta približno 9 "/o večji kot leta 1960. Obseg kmetijske proizvodnje pa bo zaradi neu- godnega vremena približno 6'''o manjši kot lani. Z vsemi ukrepi v letošnjem le- tu 50 skušali še naprej izpolniti mehanizem gospodarjenja. Ti ukrepi so pozitivno vplivali na gospodarska gibanja. Toda zato, ker so jih hkrati sprejeli, je bilo treba nekaj časa, da se je gospo- darstvo prilagodilo novim pogo- jem. Ostajajo pa še nekateri pro- blemi, ki jih s planom za leto 1962 ne bomo uredili. Toda ti problemi ne morejo prizadeti po- gojev predvidenega dinamičnega razvoja. Treba je jasno povedati, je dejal Avdo Humo, da je plan težak, da pa ga je mogoče izpol- niti. Humo je poudaril, da obstaja- jo vsi materialni pogoji za izpol- nitev tega plana. Materialni po- goji industrijske proizvodnja, kot so razpoložljiva osnovna sredstva, obratna sredstva in de- lovna s""^, zagotavljajo, da je mogoče doseči določeno stopnjo dviganja 13 " o, ki je sicer nekoli- ko nižja od stopnje, dosežene v zadnjih nekaj letih. RAZVO.I INnrSTRLTE .TF ODVISEN OD IZVOZA Pri tem je ključno vprašanje realizacije plana v intenzivnem izvozu. Od tega, koliko bo indu- strija uspela povečati svoj izvoz in za svoje izdelke omogočiti plasman na svetovnem trgu, bo odvisen njen razvoj. Stopnja izvoza mora v primeri z letom 1961 narasti za 18,2"/*, izvoz industrijskega blaga pa za 26..T", 0. Ker je kmetijska proiz- vodnja v zadnjih dveh letih, zla- sti pa letos, zatajila, je to zelo slabo vplivalo na plačilno bilan- co. Ocenjujejo, da ie zunanja tr- govina zaradi tega izgubila sko- raj 200 milijonov dolarjev, kar je treba nadomestiti z ustrezni- mi prizadevanji pri izvozu indu- strijskih izdelkov. Pri uvozu moramo leta 1962 odstraniti vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale letos. Uvažali smo na primer tudi tisto blago ki smo ga sam; proizvajali, in :o blago je bilo pogostokrat slabše od domačega. Zato bo treba nad- zirati uvoz vseh izdelkov, kjer naša industrija v vseh ozirih za- dovoljuje domačim potrebam, in z ekonomskimi ukrepi preprečiti uvoz sestavnih delov na osnovi tujih licenc, namesto da bi osvo- jili proizvodnjo pri nas. S siste- mom dobro proučenih selektiv- nih ukrepov ne bomo osiromašili našega trga, marveč bomo od- pravili različne škodljive pojave pri uvozu. Računajo, da se bo lahko kme- tijska proizvodnja povečala za 23 " o v primeri s proizvodnjo z letom 1963. Družbena gospodar- stva lahko računajo, da bodo lahko povečala kmetijsko proiz- vodnjo za okrog 30" o Čeprav se tudi v letu 1962 ne bo korenitej- še izboljšal gospodarski položaj kmetijskih organizacij, bodo lah- ko vendarle ukrepi na področju cen, ki so jih izvajali leta 1961, zlasti pri cenah pšenice, omogo- čili rentabilnejšo kmetijsko pro- izvodnjo tako pri družbenih kot tudi pri individualnih proizva- jalcih. Prav tako bodo večji re- gresi in večje premije, zlasti pri proizvodnji mesa, omogočile ugodnejši gospodarski položaj kmetijskih proizvajalcev. Razen regresa in premij, ki zna.iajo za prihodnje leto .50,7 milijarde di- narjev, predvidevajo, da bodo "z splošnega investicijskega skladi porabili za kmetijstvo okrog 75 milijard dinarjev. Čeprav pomenijo vsi ti ukrepi napredek, je dejal Humo, in če- prav je mogoče že sedaj videti, da bo prišlo do korekcij še ne- katerih cen kmetijskih proizvo- dov, je vendarle treba temelji- tejše proučiti položaj kmetijstva pri nas. Zvezni izvršni svet že pripravlja gradivo in lahko pri- čakujemo tudi ustrezno adapta- cijo sistema oziroma še en pre- obrat v položaju kmetijskih or- ganizacij v naslednjih letih. PROIZVODNJA IN PRODUK- TIVNOST BOSTA NARAŠČALI HITREJE KOT OSEBNA PO- TROŠNJA V nadaljevanju svojega govo- ra je Avdo Humo v osnovnem orisal odnos pri delitvi v načrtu za leto 1962. Skladi za notranjo potrošnjo, ki bodo znašali 3424 milijard di- narjev, ne morejo naraščati ta^o kot družbeni proizvod, marveč naraščajo počasneje za približno tri točke, in to zaradi zmanjša- nja dodatnih tujih sredstev. Osebna potrošnja narašča vzpo- redno z razpoložljivimi sredstvi, ki naraščajo za 10,9 " o. Plan predvideva povečanje osebnih dohodkov na družbenem sektorju za 1,5 " n. medtem ko oi se realni povprečni dohodki po- večali za okrog 4 n. V zadnjih štirih letih so se realni osebni dohodki povečali povprečno na leto za več kot 6o. To je zelo ugodno vplivalo na povečan:e družbene proizvodnje in razširi- tev notranjega trga. Takšno na- raščanje osebne potrošnje je ne- dvomno eden najpomembnejših činiteljev v splošnem razvoja nacionalnega gospodarstva. Pri planu so izhajali od tegii, da bosta proizvodnja in produk- tivnost v prihodn.jem letu nara- ščali nekoliko hitreje kot bo na- raščala osebna potrošnja, tako da bomo, re upoštevamo skupaj le- tošnje in prihodnje leto, vzpo- stavili normalne odnose med osebno potrošnjo in proizvodn,o ter produktivnostjo. To pomeni, da morajo tiste gospodarske or- ganizacije, ki so letos povečale osebne dohodke brez ustrezne proizvodnje in produktivnostjo dela, v prihodnjem letu kompen- zirati neupravičeno povečanje osebnih dohodkov. Gospodarske organizacije sa- me določajo in same razporejajo svoj sklad osebnih dohodkov n za omejitev le-trga ni nstru- mentov. Zato je normalno giba- nje osebnih dohodkov odvisno le od gospodarskih organizacij. Na- ravno pa je. da večji produktiv- nosti dela in proizvodnje slede večji osebni dohodki. OMEJEVANJE VL0(;E FEDE- RACIJE PRI INVESTICIJAH V OSNOVNA SREDSTVA Leta 1962 morajo biti invest"- cije za 9 " o večje v primeri z le- tošnjim letom. Glavne težnje pa (Nadaljevanje na 5. strani) stran 2 Ptuj. dne 29 decembra 1961 V sredo, 27. decembra 1961, je bila v sejni dvorani Občinsliesa ljudskega odbora Ptuj majhna slovesnost. Na povabilo Ob£in- sliega ljudskega odbora Ptuj so se v njej zbrali ugledni občani, družbeno politični in drugi de- lavci, ki jih je odlikoval pred- sednik republike tov. Josip Broz- Tito. Po kratkem nagovoru pod- predsednika občinskega ljudske- ga odbora in predsednika občin- ske komisije za odlikovanja tov. Franca Primea je izročil tov. Janko Vogrinec, sekretar Občin- skega komiteja ZKS Ptuj, v imenu predsednika republike tov. Lojzki Stropnikov:, predsed- nici Občinskega ljudskega od- bora Ptuj odlikovanje — Orden republike s srebrnim vencem. Tako odlikovanje je prejel tudi tov. Janko Vogrinec. poleg tega pa je še prejel odlikovanje Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Ostala odlikovanja — Red za ^VJ^ške zasluge s srebrnimi me- či, .^edaljo za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Red dela s sre- brnim vencem in Medaljo dela je razdelil tov. Franc Prime. Z Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči sta odlikovana tov. Dinko Tasovec in Jože Ca- puder, z Medaljo za vojaške za- sluge pa tov. Ferdo Lovrec, vsi trije zaposleni pri Oddelku za narodno obrambo pri Občin- skem ljudskem odboru v Ptuju. Z Redom dela s srebrnim ven- cem so odlikovani: Feliks Bagar tajnik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Andrej Božič, delo- vodja pri Kmetijskem kombi- natu Ptuj. France Gortner, šef tehnične službe pri Splošni bol- nišnici Ptuj, Drago Hasl. uprav- nik Ljudske knjižnice Ptuj, An- ton Kolenko, vodja oddelka To- varne strojil Majšperk, Jože Kri- žančič, obratovodja pri Kmetij- skem kombinatu Ptuj. Anica Langus, pomočnica upravnika Zdravstvenega doma Ptuj. Drago Mar, direktor Strojnih delavnic OZZ Ptuj, Andrej Mršek. direk- tor sklada za stanovanjsko gra- ditev pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj, dr. Mitja Mrgole, zdravnik v Splošni bolnišnici Ptuj, upravnik Zdravstvenega doma Ptuj dr. Aleksander Poz- nik, zdravnik v Splošni bolniš- nici Ptuj. Franc Prime, podpred- sednik Občinskega ljudskega od- bora Ptuj, Vida Rojic. kustos Muzeja NOB Ptuj, Ciril Satej, kmetijski in.ípektor pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj, dr. Stanislava Tauzes, zdravnica v Splošni bolniánici Ptuj, in Jože Vrbnjak, upravnik Krojaštvo - moda Ptuj. Z medaljo dela so odlikovani: Franc Cigler, traktorist pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, Ol- ga Ceh, kmetica, Janežovci, Bo- gomil Ferk. mehanik, Splošna bolnišnica Ptuj, Milan Florjan^ čič, kontrolor Narodne banke Ptuj, Peter Gegič, uslužbenec v Tovarni glinice in aluminija Ki- dričevo, Maruša Gabrijan, knji- govodja pri Kmetijskem ;:en obračun v 60 dneh od dne- ve, ko sprejemata odločoc o upo- rabnasti objekta. Če investitor ne more organizi- rati strokovnega nadzora sam, se lahko >Slovenske gorice« (kuhano vino za odrasle), Petovia (čaj za otroke) itd. Leteči avion, raketni avion, pravljične hišice, živ srnjak s srno itd. so za začetek kar presenetljive po- dobe za otroke ob novoletnem času. Mnogo električnih lučk, raznobarvne žarnice nedvomno najbolj poživljajo prostor podne- vi in ponoči. Priznanje elektri- čarjem, ki so kljub neizprosne- mu mrazu prepletu z žicami pravljični prostor in po njih razvrstili raznobarvne žarnice. In tako priznanje tudi vsem dru- gim, ki so ge pridružili tako ali drugače akciji in prispevali k njej po svoje. S plakati in objavami v Ted- niku je pravočasno zvedela za čas, kraj in obseg novoletnega praznovanja vsa javnost. Sole so se skupno z nekaterimi podjetji dobro pripravile na dni in pro- gram, ki so ga obljubile. Vsak dan po 16. uri je v pravljičnem gozdu zelo živahno. Nekateri so celo preživabni in so že polomili nekatere lesene figure (zajček, srna). Nekdo se je celo lotil od- vijanja žarnic in je bil, na srečo, prijet »pri delu«. V glavnem pa je namen le dosežen. Doživetje za otroke in veselje za rrdrasle, da je otrokom pripravljenega nekaj posebnega in lepega. Posrečena je zamisel opekarne Zabjak, ki je pri svojem reklam- nem paviljonu 27. decembra t. U zvečer razdelila otrokom svoje- ga kolektiva novoletna darila. Dedek Mraz je prišel s svojim spremstvom pred paviljon in je tam zbranim otrokom članov kolektiva opekarne razdelil no- voletna darila. Slovenske gori- ce« so s kuhanim vinom pritegni- le odrasle, »Petovia« je zaslovela med otroci s svojim čajem in pekarna »Vinko Reš« s pecivom. Samo težko je priti na vrsto, ko pa je pred paviljonom toliko gla- vic in toliko rok: »TovariSica, meni. meni. meni...!« Vsekakor lepa gesta, ki je vredna posne- manja. V mrazu je lepo nanrani'i ptičke in pogreti nazeble rado- vedne malčke, ki v svoji rado- vednosti pravzaprav pozabijo, da jih močno zebe. Da 80 letošnje priprave na no- voletno praznovanje tako dobro uspele, je zasluga pripravljalne- ga odbora in gospodarskih orga- nizacij, ki so akcijo podprle tako ali drugače. Lepa je taka zamisel novoletnega praznovanja. Ne- dvomno bo za prihodnje leto ta- njo še ver razumevanja In twit materialne opore. VJ PTUJ, DNE 29. DECEMBRA 1961 TEDNIK Stron 3 Tudi v Podlehniku zdravstvena postaja izročena namenu Zdravstvena postaja v Podlehniku je nova dra- gocena zdravstvena pridobiîev za ta predel Haloz. V nedeljo, 24. decembra ISSI popoldne je bila iz- ročena namenu. Predsednica upravnega odbora Z dravstvenega doma Ptu,i tov. Jožica Suhadolnik in tov, Jože K rižančič ob otvoritveni slovesnosti Nekaj domačinov in gostov iz Ptuja, predstav- nikov oblasti in zdravstvenih delavcev je bilo na otvoritveni slovesnosti. V imenu obalne Ptuj sta bila tov. Franc Prime in Marjan Čuček, v ime- nu zdravstvenega doma Ptuj tov. Anica Holobar in Jožica Suhadolnik ter nekaj članov in članic kolektiva ZD Pîu|. Y imenu zavoda za socialno zavarovanjeje bil tov. Ädi Šarraan. Od podlehni- ških predstavnikov so bili tov. Jože Jeza, pred- sednik SZDL, Jože Križa nčič in drugi ter več do- mačinov, ki se niso ozirali na sneg in mraz tega dne. Velikega pomena zdravstvene i pcsta.ie v Podlehniku se zavedajo v pidlehniškem delu Haloz in v Ptuju, sai .ie tudi nastala ob obo- jestranskem prizadevanju, razu- mevanju in podpori. To ita pou- darila v svojih nagovorih tov. Jo- že Križančic in tov. Jezica Suha- dolnik pa tudi tov. Marjan Сибек. Tov, Jožica Suhadolnik je v svo- jem nagovoru med druflim de .jala: »Vedno na novo ug(tavljamo, da je ohmočjo Podlehnika, Les- kovca in Žetal /dravstveno naj- bolj zaostalo območje v republi- škem in tudi v občinskem merilu, : Vzrok temu je predvsem gospc>- j darska zaostalost, ki se vleče že j iz stare Jugoslavije. Posledice , nekdanje posesti mcmških in do- ' mačih (kapitalistov .še dane.s niso ¡ v celoti odstranjene. j Tudi v povojnih letih neša l.}Vid- | ska oblast hailoškim ljudem ni | mogla v celoti pomagati iz zao- j staloisti, ker na tem območju fii| pogojev za razvoj industrije niti j intenzivnega kmetijstva Z ; or- spodarski dvig in osamo- tega predela bi bila p ogromna investicijska srca^: ki jih do danes ni bila mog vložiti v to območje. Zato lju ; ne čutijo takega irbol.jšan.ta gn: t neg a poioža.i-a kc* si ga želijo .jim je potrebno. Ne morejo p merjati sivo.tih razjner z nivojem prebivalcev v gospodarsko razvi- tih območ.jih. Prosvetni in zdrav- stveni napredek je v neki meri odvisen cd gospodarskega stanj« in je rai/umljivo, da je vidne\j$i zlasti Л zadnjih letih. Industrijski predeli se hitreje razvijajo Vse do leta 1959 je bilo ohm čje Podlehnika, Leskovca in Žet,, brez zdravnika. Sosednji predei Maijšperka je na boljšem, ker ima dve industrijski podjetji z moder- no urejeno zdravstveno pc-stajo in zobno ambulanto in že 10 let svojega stalnega zdravnika. V za- silnih in neurejenih prostorih v Podlrhn'ku je začel šele decem- bra 1958 delati zdravnik iz Ptuje 2 krat na teden. V letu 1959. ie bilo 3.585 pre<3ledov, v letu 1960 pa že 3014 in 3.037 .storitev. Do konca Istršnjega septembra je bi- lo 4,362 pregledov in 1228 stori- tev. Tudi zdrav.stveno postajo v Žetailsih obiskuje od Januarii le- tos tedensko zdravnik i' Ptuja, ki je D-onledal 961 bolnikov in opravil 276 storitev. Ko bo dobil Pcdlehnik stelmoga zdiravnika, bo to za prebivailstvo tega območja nova pridobitev, za Zdravstveni dom Ptui pe veliko olajšanje. To bo spomladi leta 1962. To leto bo po vsej verjet- nosti uspelo urediti in opremiti pomožno zdravstveno postajo v Leskovcu. V Halozah največja umr- ljivost novorojenčkov Od leta 1959 dalje dela otroška posvetovalnica. Podatki hailoških posvetovalnic povedo da je ravno v heloških predelih največja umr- ljivost novorojenčkov. Sistemat- ski pregledi šolskih otrok pcvedo, da so otroci iz teh krajev pod- hranjeni, nezadostno ali slab' oblečeni in da je osebna higiena na zelo nizki stopnji. Skrb za pljučne bolnike Drugo prcblematično vprašanje so pl.)učni boiiráki. Ejiako kot dru- gi kraji v občini Ptuj so ti odvis- ni predvsem od gospodarskeg* razvoja. Mnofli Ljudje v teh kra- jih še mmajo zaposlitve, nimajo rednih in zagotovljenih dohodkov in ugodnosti, ki izvira.k) iz delov- -.-rij. Posebno na območju Žetal je izelo kritično socialno stanje. Tu- kaj je 80 aktivnih in 110 neak- tivnih bolnikov. Zatiranje tuber- kuloze v teh kra.jiih je zelo težav- no, Večina bolnikov živi v zelo slabih materialnih in stanovanj- skih prilikah. V mnogih primerih spi vsa družina v enem samem prostoru. Tako so predvsem otrc>- ci izpostavljeni nevairnosti okuž- be. Po tuberkulinskih poskusih, ki jih izvaja protituberkulozni dis- panzer po vseh šolah in vseh dru- žinskih članih bolnik-cv, je do- gnano, da je bila večine otrok že okužena s tuberkulozo in je to okužbo ne neki način prebolela. Tudi zdravljenje aktivnih tu- berkuloznih bolnikov je zelo te- ža\Ti'0, ker so ti zaradi nerazgle-; danosti in neprosvetljenosti skra.j-1 no nedisciplinirani. Zelo slabo neredno se zdravi.jo kljub mno« gim nasvetom in opominorrt zdravnikov in pîtronaznih sesterj Še več zdravstvenih postaj v občini Iz vseh teh dejstev je razì'.id- no, kako nujna je bila ureditev zdravsiveme postaje v Podlehniku in kako nu.jino ;,e potrebno uredi- ti še ostale zdravstvene postaje na območju Haloz. Najvažnejša naioga zdravstvenega kadre, ki bo zasedel delo.Tia mesta v novem d-cmu bo skrb za globoko m raz- širjeno preventivno zdravstvene pomoč in za širitev zdravstvene prosvete. Nad 6 milijonov za zdravstveno postajo v Podlehniku Zdravstvena postaja Pcdlehnik bo služila svojemu namenu. V njej bo našel zdravstveno pomcč in nasvet vsakdo, ki mu bo po- trebna. Za ureditev te postaje je bilo potrebnih 2,5 milijona dinar- jev. Adaptacija je stala nad 3 mi lijone in ostala dele okrc^g 1 mi- lijon dinarjev. Skupnih okroa 6,5 milijonov dinarjev predstavlja lepo vsoto, ki jih je skupnost od- redila za ta namen. Del teh sred- la le za ta namen. Del teh sred- stev je prispeval Zavod za soci-, alno zavarovan.ie, diugi de! Ob- činski ljudski odbor Ptuj in osta- nek pa Zdravstveni dom Ptuj. Imenovanim in vsem. ki so kakor ko'li Dri;3omogli, da je ta del ob- čine Ptuj dobi! svojo zdravstveno zatočišče, bo ostalo prebiivalstvo iz Haloz hvaležno, ker zelo viso- ko ceni vso pozornost zlasti glede zdravja.« Sama slovestnost je bila dobro' pripravljena. Slavolok pred pesta-' jo, zastave, okrašen vhod, godba,' nageljčki in ostalo je bil samoj zunanji videz globoke hvaležnost^ pcebivaistva tega predela z^ \-so skrb za njegovo zdravje, zt^ približar.je zdraivstvene službe bolnike •ni in zdravstvene preven- tive vsem. Prav veseli so bil vsi, ko je {-risei med nje n.jihov pc4- l.yubljenia zdiravnik dr. Emil Bla- govič, ki so mu po odhodu dr. La- dislava Pirca tudi zelo hitr dobro pn:vadlli. Zdravstvena posta.ia v Podlehniku <>l> otvoritvi Nekatera socialno zdravstvena vprašanja Problemov s tega področja nešteto in marsikaterega bodo ri- sile šele bc-ljšo ekonomske prid-1 ke, .endar mnogo jih je, ki soj prav tako boleči m proti katerim - se lahko borimo s sredstvi, ki so nam vedjio na razpolago samo, da smo ljudje za to in da pristo- pimo k delu načrtno po dobrem preudarku, po složnem sporazu» mu kaj in kako bomo uredili in s trdno voljo, da svoj plan tudi iz- peljemo do konca. Poskušala bom i nakazati tiste probleme, ki po; moje spadajo v to skupino. Znano nam je. da mreža zdrav- stvene službe ni Zadovoljiva, po- skušamo .K> vedno bolj usmerje- vati v preprečevanje bolezenskih pojavov, vendar bolezen ki je še ni, lahko čaka, medtem ko človek, ki je že bolan čakati ne more, zato se na žalost moči zd-rav- stvenih delavcev izčrpavajo bolj v adravljenju kot v preprečevan.ju in zato ne moremo priti iz zača- ranega kroga. Ni. še tako sodob- nega individualnega zdravljenja, ki bi moglo uničiti bolezen kot zdravstveno-družbeni pojav, po- maqa samo fxwamezniku iz tre- nutne situacije. Tudi socialno skrbstvo pri nas stalno deluje, mnogim je pomagalo in pomaga vendar maši na mnogih področjih samo luknje, ne da bi in>e]o moči popraviti celotno stanje. Skup- nost lahko mn-o,go prispeva k iz- boljšemu stan,ja, vendar tu ne mi- slim na pomoč, ki jo nudi dober sosed sočloveku v nesreči iz us- miljenja, temveč organi/arano službo pomoči — zato moramo problem poznati in moramo imeti plan. Vse več nesreč Vemo, da je z naraščajočim promelom, z vse večjo mehaniza- cijo in elektrifikaci.io industrije, kmetijstva in naših domov vse več nesreč. Prvo pomoč v takih pri- merih nudijo domači, ali ljudje na cesti, pogosto cestarji in šoferji. Od pravilno midene prve pomoči je pogosto odvisna nadaljnja uso- da po.škodovanca. ne .samo takrat, ko mu lahko s pravočasno pravil- no nuđeno n^m-^rin reiim'^ življe- nje, temveč tudi, ko pri manjših poškodbah prepr*čin\o okužbo, j l-:--vavitev. bolečino s Fravllrim ' :vdnjem in tako skre. - bolovanja. 2yj"jdite v I....-:. Zavest, da se mnogokrat pometa- ti da, še preden pride zdravnik, posebno pa, da nestrokovna po- moč lahko škoduje in usposobiti več ljudi za tako pomoč je ■ga, ki jo lahko izvede semo .^.-ipnost. V tovaene. ustanove, stanovan.)ske skupnosti itd. :ini več tečajev prve pomoč;. Nega bolnikov na domil \" рптегл. ;: i.ezra z-.::-r-. r.ik pošlje bolnika v boinišnico ali pa zadrži doma. V prvem eiuča.iu lahko nastane potreba po pcmcv v gospodinjstvu v druflem p; negi bolnika. Za to svrho torei bi bilo potrebno organizirati dva servisa. Skupiiio goepodinjskih pomočnic in skupino, ki bi biJa usjoosobljena za hišno nego bol- nikov. Sevede za nec zračno učil- nico, darilo, ki bo za n.jih naj- večjega pomena. Vsem, ki so omogočili, da je šola dobila novo učilnico se iskreno zahval.juje sindikat osnovne šole Domaiva. S. P. Osebna kronika RODILE SO: Dr. Tos Franči- ška, Ljutomerska 20 — dekli- co; Sever Marija, Loperšice 1 Ormož — Majdo; Bezjak Neža, Prešernova 31 — Maribor ~ Su- zano. Šilak Olga, Zabjak 14 — Srečka; Brec Marija, Mali Okič 10 — Anico; Veselic Kristina, Zabovci 97 — Ireno. Jurič Jože- ha. Domava 115 — Romano; Anžel Angela, Zabjak 20 — Bo- risa; Zorko Olga, Zg. Bistrica 35 — dečka; Šebela Marija. Formin 37 — Marjana; Brec Ana. Budin- ščak 57 Varaždin — Stanka; Mojzes Viktorija, Brezovec 84 — dečka; Borak Josipa. Cestica 8, Varaždin — Silvo; Rojko Eliza- beta, Ločkl vrh 30 — dečka; Bratec Marija, Sobetinci 8 — Mar- jano; Bogša Angela. Mihovci 21 — Ormož — Štefko; Malek Vik- tori.ja. Sela 31 — Mairijo; Emer- šič Kristina, Trdobojci 31 — Bo- risa; Rozman Marija, Pušenci 12 Ormož — Vero; Štumberger Min- ka, Gorenjski vrh 29 — Danila; Drevenšek Marija, Mihovci 48 — Antona; Sitar Marta, Zg. Ha.jdina 58 — deklico; Šincek Terezija, Prvenci 4 — Ivana, Vuk Marija, Mihovci 62 — Ormož — Ivana: Toplak Angela. Bratislavci 21 — Jožefa; Krajnčar Nada. Ljuto- merska 2/b — Ormož — Alojza; Bukovič Ana, Kočice 7 — dečka; Tušak Anica, Miklavž 61 Ormož — SiJko; Jerenec Veronilrane razen Titovega do- ma (kino dvorana), ki bi bi"a spo- sobna za kino predstave in za re^z- ne prireditve in prasilave. MLO se obrača na Gospodarski svet vlade LR S, naj mu odobri črpati okrog 500.000 din. kolikor bo predvidoma stñla asana cija zgrfldbe. iz splošnega amortizacij- skega sklada МГХ) pri drž. inve- stici.jski banki v Mariboru. Št. 1309/1.-5: Mestne obrtne de- lavnice v Ptu.ju preidejo s 1. ja- nuarjem 1952 v likvidaci.jo Usta- novi se 12 .samostoinih delavnic: Frizerski .salon, šiviljska dedavmi- ca in кграГпаса. cev'liarstvo. Ио- bučer.stvo, splošno mizarstvo, ža- ga, elektroobrat. strojno ključav- ničarstvo, vodovodna instalacija, stavbeno klju'čavniiičarstvo in kle- par stvo Ptuj, dne 29 decembra 1961 TEDNIK Stran 5 Iz snopiča spominov sodelavcev Osvobodilne fronte Med oddanimi pisanimi spo mini na NOB v ptujskem ckoliši se vrstijo mnogi hudi, krvavi do- godki, mnogi spomini pa opisuje^ JO drobno delo za osvoboditev polno nevairnc'sti, ki pa je ostali le skrito okupatorju in njegovin ovaduhom. Ob pogledu na pisai mozailk dogodkov napisanih v spo- minskih i^jci.ah, smo stopili ' Slovenske gorice, v Haloze in n; Dravsko i:>olje in tako priobčuje- mo nekaj več o dogodkih, ki sme jiih doslej le omenjali. Talci v januarju 1945 Dne 11, jianuarja 1945 je okol: 30 gestaipovcev privedlo v Cirkov- ce 10 talcev in jih tam ustrelilo. Ta krvaiv zločin je bil nemški od- govor na ustreljenega izdajalec in odpadnika slovenskega rodu V Cirkovcah so našli skupen grob Rudolf Krašovec iz Pristave, .-Mojz Križe iz Guštcinja, Sadek Milan IZ Maribora, Franc Kostanjevec iz Markovec, Franc Pesek iz Pre- pci.je, .Tožef Bezjak iz Slovenskih goric. A'bin Hadarovič iz Bra- slovč, Martin Pirnat iz Loke pri Trbovljah, Jožef Petančič iz Pi- sec in Viljem Za lar iz Ribna pri Kočevju. Istega dne je okupator name- raval ustreliti 10 talcev v Sto- drežu pri Makolah. Med prevozom v Makole sta iz sani pobegnila v gozd pri Strnišču dva izmed nesrečnikov. Zvezana nista mogla bežati. Stražarji so ju dohiteli in kair tam v gozdu ustrelili. .Med ustreljenimi v Stodrežu je bil iz naših krajev le Vencel Horvat, mlad fant iz Brebrovnika v Slo- venskih goricah, drugi so bili: Rudi Ostrovešnik r. 1911 v Vele- nju, Jožef Lipar r. 1906, zidar iz VeKke Rodne pri Rogaški Slatini, Janez Prepadnik, r, 1908 v Krni- cah pri Lučah, po poklicu kmet, Filip Sabiatnik, rudar. r. 1910 v Črni na Korcškem. Avgust Goren- Sek r. 1920 v Loki, po, poklicu strugars Rok Plevnik kmečki de- davec, r. 1901 doma v Zusmu pri Loki ter Franc Dober, rudar, ro- jen 1922 v Zagorju ob Savi. Tudi te žrtve so padle zaradi izdajalca iz Makol, ki je pre.je*! od partiza- nov zasluzeno ka7en. Žrtve padle v Cirkulanah Zadnje januarske žrtve so pad- le v Cirkulanah 26. januarja 1945. Okupator je pripeljal iz cet.iskih zaporov devet talcev. Zimska bur- ja jim je pela posled.n.io peseni. Premražene so slekli, jih postavili v vrsto in jim precitali smrtno obsodbo. Nemo so jo poslušaH. Nato so ustrelili najprej štiri žrt- ve. Ko so se zgrudili v odprt, že iskopan grob, so prišli na vrsto drugi. Dane.s sto.ji ob- njihovem grobu sprmpnik. Zgradila ga je i.joidska oblast v svobodni do- movini, za katero so žrtvovaili svoja življenja tovariši Franc Sa- jovic, Frame Obrez, Anton Reber- nak, Julii Amalieti, Ivan Staut, Franc Pečnik. Martin Miholič, Franc Pliberšek in Alojz Rijavec, delavci in kmetje iz raznih kra- jev severozahodne Slovenije. Dogodek v Bratislavcih Pri Kovačičevih v Bratislä'vcih .je Mimica Legvart-Nataša. akti- vistka OF iiz Stojnc, postavila tr- dno partizansko oporišče. Oba Ko- vačičeva, gospodar in gospodinja sta bile zanesljiva sodelavca osvoboiiilnega gibanja. Svojega sina sta imela v uku drugje. V njihovi hiši so partizani našii svoj drugi dom. Zal je bila spet izdajalčeva ovadba kriva za tra- gedijo, ki se je odigrala v tej hi- ši 9. februarja 19 ko Partizan Janez Feguš iz Nove vasi pri Mar- kovcih .je cpisal nesrečen dogo- dek takole: »Z desetimi pairtizani sem bil tedaj na postojanki pri Polenša- ku v Slovenskih goricah. Zjutraj nas .ie gospodar obvestil, da so hišo obkolil/i Nemci. Ker se nismo predali, so nas zečeli napadati. Partizani (8 tovarišev in 3 tova- rišice) smo se razvrstili po vsej hiši in na podstrešju. Na sovraž- nika smo stregali in metali bom- be. S partizanko Dragico sva bi'a v zadnji sobi. Ko sva porabila vso municijo, sva hotela pobegni- ti na podstrešje. Dragico so med tem zadeli streli in obležala je mrtva. Mene je goepcdinja hotela skriti v kup krompiria. Ko mi je ravno zasipavala glavo so planili nadme štirje esesovci me zgrabi- li za noge in zaivlekli če^ prag v sneg. Hiša .je že gorela. Pred hišo so Nemci imeli še dva mo.ja to- variša. Štirje partizani in tri partizanke so padli, le eden je po- begnil. Nam trem ujetnikom so slekli obleko in sezuli škornje. Dali so nam namesto naše obleke neke raztrgane hlače, zvezali ro- ke z žico in nas bose gnaild po snegu počasi proti Domavi.« Kovačičeva domačija brez zaznamne plošče Pozneje je Feguš pobegnil iz nem.ških rok. Gospvodarja Kovači- ča je okupator astrelil pri Mari- boru in lastni sin mu je moral ko-., pati grob. Gospodinja se je vrnila na domače pogorišče. Hišo je po osvoboditvi còncvila. Na njei pa manjka nekaj, zaznamna plošča, ki bi mimoidočim povedala, da so v tej hiši in na pol.ju za njo v junaškem boju padli Mimica Le- gvart-Nataša iz Sto.jnc, članica Okr. odbora OF Ptuj Marica Ga- šperič-Dragica, okrajna sekretar- ka SKOJ iz Trgovišča pri Veliki Nedelji, Franc Golob, kmečki sin iz Sto.jnc, Konrad Petrovič-Jurek iz Bukovec, organizator OF in Jurkovič Andrei delavec iz Nove vasi pri Markovcih. V. R. Zimski motiv iz Podlehnika Prc^aniäRo \mû%tw in obračun г nje ûoiim mumm hrinìhom Svetovno časopisje je od lam polnilo svoje stolpce o Adolfu Eichmannu, židovskemu krvniku nacistične Nemčije, ki je prišel v roke pravice po tolikih letih skrivanja za lažnim imenom. So- dili so mu v Izraelu in kakor so poročali, so ga obsodili na smrt. Adolf Eichmann je eden izmed glavnih Hitlerjevih pomagačev pri pokončavanju Zidov, pri naj- strahotnejšem narodnem poko- lju vseh časov, saj je od nastopa Hitlerja v Nemčiji pa do konca vojne moralo umreti 4 milijone Zidov. V taborišču Trcblinki so leta 1943 pokončali 56.056 Zidov, na Lotonskem so jih do 15. oktobra 1941 usmrtili 30.000, v Kijevu so v dveh dneh pobili 33.711 Z'dov, v .Jasenovcu na Hrva.škem okoli 20.000. v Majdaneku pri Lublinu so jih novembra 1943 v enem sr.- mem dnevu pokončali 18.000. Drugi so umrli v plinskih celi- cah, pri zdravniških poizkusih in kako drugače v taboriščih Oswiecimu, Bergen-Belsenu in drugod. Adolf Eichmann se je pred so- diščem branil, kar ni bilo dovo- ljeno nobeni njegovi žrtvi. Izra- elski sodniki so sodili pravično. Ob mislih na stra.šno gorje, ki ga je zakrivil Eichmann, bi se zdei.i primerna smrt v mukah, lakoti m drugem trpljenju, kar so pre- stajale njegove žrtve. Vendar mu je sodišče v Jeruzalemu sodilo tako, kakor zahtevajo pravni sodni predpisi kulturne države, ki so daleč od sodnih postopkov nacistične Nemčije. Eichmannu je prisojena hitra, skoro neob- čutna smrt. Židovska domovina Zidje so živeli v Palcslin:. Hu- do življenje ljudstva v antiki je rodilo vero o odre.šeniku — me- siji. Judovski mesijanizem se je razvil po letu 586 pred našim štetjem, ko je Nabukadnezarjeva vojska zasedla Jeruzalem. V ba- bilonsko sužnost so morali neki. teri izraelski rodovi, med njim. židovski in rod Benjaminitov, ki so se vrnili nazaj okoli leta 536. Bogatejši Zidje so smatrali, da bo mesija obnovil izraelski pre- stol, siromašnejši pa so nauku pridali socialne upe. Udušena vstaja proti Rimu je vero v me- sijo spremenila. Ker pod .mogoč- nim rimskim gospodstvom ni bilo več upanja v lastno državo, v mesijevo odrešenje na zemlji, je v veri dobil poudarek njen nebeški značaj, poslednja sodb.q in vstajenje pravičnih ter večna kazen za grešnike. Po zmagi nad židovskimi uporniki je rimski vojskovodja Pit okoli leta 70 po na.šem štetju izgnal iz Palestine nad 100.000 Zidov. Zatekli so se v razne kraje v obmorskih dež.'- lah Sredozemskega morja. Zmaga krščanstva Ob ;^magi vere mesije Kristusa je doživelo židovstvo hud uda- rec. Zide so obdolžili za krivce Kristusove smrti, pozneje so jim pridajali še druge krivde in za- čelo se je židovsko preeanjanj?, ki se je v nekaterih stoletjih po- leglo ter doživelo svoj vrh v ev- ropski zgodovini z nastopom nemškega trinoga Hitlerja, V četrtem stoletju, ko je po- stala krščanska vera rimska dr- žavna vera, so kristjani napadali Zide in jim stregli po življenju. V vzhodnem rimskem cesarstvu je Justinijan leta 530 izdal od- redbe, ki so omejevale židovske svoboščine. V 8. stoletju so Zidje doživeli nova preganjanja. Iz rodne dežele so jih znova Izgnali v južno Rusijo k reki Volgi, kjer so ustanovili svojo državo. Ob- 'Stojala je do 11. stoletja. Za vla- de Oetrogotov so preživljali Zidi v Italiji mirne dni. celo papež Gregor je okoli leta 600 z njimi milo ravnal. V Španiji jih je za- čel preganjati kralj Rihard, ko je prestopil 1590 v krščansko vero. Najboljše jim je šlo v mohame- danskih deželah. Ko so Mauri za- vzeli v 7. stoletju Španijo, je nastopilo zato obdobje razmaha njihove kulture. Tudi Merovingi in Karolingi so bili Zidom v Franciji mili gospodarji. Židov- ske občine so nastale v Parizu, Lvonu. Toulousu in drugod. Židje v srednji Evropi V Nemčiji so živeli Zidi že v 8. stoletju v renskih pokrajinah, v 10. stoletju v Češki, v 11. sto- letju v Svabski in Avstriji, po- sebno veliko jih je bilo na Du- naju. Podložni so bili cesarju :n mu plačevali davek. Največ so se pečali s trgovino in denarnimi po.sojili. ki so se večkrat spre- vračala v oderuštvo. Dostikrat so vladarjem pomagali iz denarne zadrege. Do križarskih vojn je bil ži- dovski položaj \- družbi še vzdr- žen, človeški. Spremenil pa se je s krščansko gorečnostjo, ki je rasla v času križarjev in njihovih po- hodov branit sveto deželo pred Turki. Zide so začeli nekrščansko preganjati, najprej v matični de- želi križarskih pohodov, v Fran- ciji. Od tu se je širil plamen ži- dovskega sovraštva v druge de- žele. Zato so v 11. stol. stopili mnogi Zidi v kr.ščansko vero. Leta 1181 jih je začel Filip Av- gust izganjati iz Francije, toda leta 1198 so jih spet pozvali na- zaj, ker so pogrešali njihove davke. A sovraštvo do njih ni prenehalo, obsojali so jih zastru- pitve vodnjakov in krvoskrun- stva in z njimi krvavo obraču- navali. (Dalje prihodnjič) a OBVESTILO Za novo!'=»tne praznike bodo trgovine in prodajalne po- slovale takole: 1. v soboto. 30. derembra 1961, bodo vse trgovine in pro- dajalne odprte ves dan, to je do 17. ure; 2. v nedeljo. 31. decembra 1961: a) so vse trgovine zaprte, h) prodajalne kruha so odprte od 6. do 12. ure; 3. na Novo leto, 1. januar ja 1962, so vse trgovine in prc- dajalne zaprte; 4. v torek, 2. januarja 1962. so odprte: a) prodajalna z živili na Trgu mladinskih brig ad od 8. do 12. ure. b) me.snica v Lackovi ulici od 8. dr Ц. ure in c) me.snica v Kidri- čevem od 8. do 11. ure. Oddelek za gospodarstvo Dhčinskrga Ijudskpga odbora Ptuj OBVESTILO! Pekarrie-Miini »'Vinko Reš« v Ptuju obvešča- jo cenjene potrošnike, da si lahko nabavijo potrebne količine kru- ha za ponedeljek in torek, t. j. 1. in 2. ja- nuarja še v nedeljo, dne 31. dec. 1961, xo bodo odprte vse pro- dajalne do 12. ure. Družbeni plan 1962 pred ZLS (Nadaljevanje s 1- strani) tudi značilnosti v investicijski politiki prihodnje leto so v ra- dikalnem omejevanju vloge, ki jo ima federacija pri investici- jah v osnovna sredstva, in *o bolj kar zadeva omejevanje sme- ri vlaganja kot pa v kvantitativ- nem pogledu. Težišče splošne.ga investicijskega sklada je na po- litiki planskega vsklajevanja materialnih gibanj v gostKidar- stvu in v financiranju nerazvi- tih republik in področij. Za raz- liko od investicij v osnovna sred- stva lahko že v začetku prihod- njega leta količinsko decentra- liziramo obratna sredstva -n smeri njihovih vlaganj. Vloga fe- deracije bi se omejila na povsem, ozko področje zaradi uresniče- nja gospodarskega programa. S takšno politiko obratnih sredstev, je dejal Humo, bomo olajšali dosedanje probleme in gospodarstvo bo bolj učinkovito preskrbovano z obratnimi sred- stvi. Leta 1962 se bodo nadalje, decentralizirala sredstva pri priij merni delitvi med gospodarstvom; in družbo, tako da bo federaciial sodelovala to leto le s 24,2 "/o v primeri z 28 v letu 1960. Pri končni delitvi, vključno vse dru- ge instrumente obdavčenja in obveznosti, se bo sodelovanje f'^deracije pri ■sredstvih delitve zmanjšalo od 32 na 29 "o. OBVESTILO Glede na novoletno praznovanje nam bo ti- skarna lahko tiskala pri- hodnjo številko »Tedni- ka« šele 11. jan. 1962. Uprava. Stran 6 TEDNIK ?hij. ene », aeeembrt 1961 ANTON TKALEC: Božidar Flegerič, liudskj oesnik (Sedemdeset let starosti šolske* ga poslopja v Središču) Ker so v Središču letos pro- slavljali tristoletnico ustanovit- ve šole ter je poteklo tudi 70 let od časa, ko je bilo postavljeno novejše šolsko poslopje, ne bo odveč, ozreti se nazaj po novejši zgodovini, dasiravno je tudi ta za mlajšo generacijo že stara. Kakor omenjeno, so pred 70 leti, to je leta 1891, bile v teku končne priprave za zidavo no- vega šolskega poslopja, ker je staro poslopje na Grabah bilo pretesno za naraščajoči prira- stek otrok. Pri vsakem novem delu so te- žave in kritika. Tako je bilo tudi pri določanju lokacije za stavbo novega šolskega poslopja nema- lo prerekanj in sporov, ker чо hoteli imeti Središčani novo šol- sko poslopje na teritoriju trga Središče (do tedaj je bilo nam- reč staro šolsko poslopje, ki je bilo postavljeno leta 1812. na področju sosednjega naselja Gra- be), okoličani pa so hoteli imeti novo šolo v bližini stare, kjer je bil na razpolago obširen travnik zemljiške skupnosti. Spor je predočil ljudski pe- snik Božidar Flegerič s satirič- no pesnitvijo »V obrambo«, Sta- rejši središki občani bodo vsebi- no razumeli, za mlajše in tuje bralce pa bo potrebno malo tol- mačenja. Božidar Flegerič se je rodil v Vodrancih dne 30. januarja 1841 ter je prav tam umrl 9. junija 1907. Bil je profesor v Osijeku, vešč mnogih tujih jezikov, ker pa je bil nagnjen k pijači in za- radi svojega slovanofilstva je bil odpuščen iz službe. Prišel je na dom svojega očeta, kmeta v Vo- drancih, ter je zlagal razne pri- godne in domoljubne pesmi. Ce ni odšel na kak daljši obisk k svojim šolskim znancem in pri-i Jateljem, je šel v kako uro peš* hoda oddaljen trg Središče, kjen je obiskal svoje znance in prija-j telje. j Oče pisca teh vrstic, ki ga j« »večni popotnik Slovenskih go^^ ric«, kakor so ga imenovali -nj kakor je zapisano tudi na nje« govern nagrobniku, ki so mu ga' postavili po smrti njegovi prija-i telji in znanci, mi je pravil, da ga je pesnik večkrat obiskal. Ob neki priložnosti je prišel poleti,: ko se je sušilo seno. Ker je mo- ral iti oče nalagat seno, je pri-l nesel pesniku v sobo »zelenko« (steklenico) žganja in čašo, se opravičil, ko pa se je vrnil, јвј našel steklenico prazno, na mlzi^ pa s kredo napisano: j »Prijatelj, ne zameri, ! bil sem žejen, pri moji veri; i z žganico se sprijaznil j in flašo sem ti spraznil.« ' Nato je šel v seno ležat. i Domnevam, da sem pesnikaj naslednje pesnitve s temi vrsti-j carni dovolj predstavil. Sicer pa; je točnejši življenjepis pesnika; objavil pokojni nadučitelj Antcnj Kosi v »Spomenici«, izdani ob^ odkritju Flegeričevega nagrobnih ka in spominske plošče 17. av-; gusta 1913. kar je izšlo v Mari-; boru leta 1913. ; Ker pa je v Središču daneá; enaka potreba po povečanju šol-, skega poslopja kakor pred 70' leti, ne bo odveč spomniti se te-, žav, ki so bile pred 70 leti in jilti predočuje satirična pesnitev Bo-j zidarja Flegeriča. Je sicer boljj lokalnega značaja ter najbrž ni; bila še nikjer objavljena, ampakj je krožila samo v krogu ožjih' znancev pesnika, zanimiva pa je„ ker prikazuje, kako se je pesnik branil sumničenj za dejanja, ka^^ terih se ni čutil krivega. BOŽIDAR FLEGERIČ: V obrambo Ne bo še konca? Zdaj mi je zadosti! Do vrha mi je јега prikipela. Posluh! Jaz hočem eno vam zagosiil Josip Stritar Lanskega leta sem pel elegije, a letos mi za nje srce več ne bije, zato iz tega pereča satira, kot voda iz skale, naj bujno izvira. Ko toča po polji, po ljudstvu naj mlati, po ljudstvu, ki mene opravlja in blati. Bil letos hud mraz je — samo ne en mesec, oglodanih v vrtih je mnogo drevesec, oglodal jih vse je skaken dolgoušec, za hrano ga silil je prazni trebušec. A kdo pa vas sili, vas ljudi poštene, da vedno brez milosti glodate mene? Prijazni mi sosedje, oj Središčani, kako ste mi slepi, kako ste neslanil Vsi šalovski, obrežki, grablenski kmetje,*) žal, tudi med vami enako je cvetje! Vi pričkali ste se zbog stavljenja šole, kar vredno je toliko, kakor kos smole. Rabeč v svojo svrho polteno orodje dosegli so s časom središki gospodje, da s šolskim poslopjem sred mlak in sred blata odslej bo polepšana občinska trata. Za goske in race. za svinje in krave tedaj bo ta prostor posebne veljave, ko šola središka od starega doma, od svetega duha »Pod čaplje« priroma.') Za neke tržane to res je veselo, a neke vaščane zelo je razvnelo. Posebej veseli eo tega veljaki — posebej veseli središki prvaki. — Glej! Kakor ugodna mokrota je glisti, tako so prijetne jim razne koristi. — Razkačilo pa je duhovne gospode njih šole bi pre, merili lahko na sode. In da bi duhovnike bolj še jezili, lepo so se naši prvaki zložili. Koj »Brusu«^) so več telegramov poslali, s katerimi tukaj duhovstvo se žali. Sedaj je na leci grmeti začelo, za strelo duhovniki puščajo strelo. Te strele lete na središke prvake, ne delajo vendar jim škode nikake. Potem so začeli ljudje govoriti: Kdo more tako neotesan biti, da daje duhovne gospode v novine? Oj, poči ga strela iz jasne višine! Kdo mogel bi biti? Lahko pogodi se, kdo znal bi sestavljati takršne spise. Glej! S Sinkom in Robičem Kosi se zlaga.') jim tudi Kočevar na Bregu pomaga.*) To biti ne more, to ni istinito! Odreže se nagloma tretji srdito. Pogosto Flegerič hodi v Središče, po kaj sem zahaja? Kaj vedno tu išče? Ti vsi telegrami njegova so zduha,*) v njegovi se glavi kaj takega kuha. Ni Sinko, ni Robič. nobeden učitelj! Le on teh dopisov je vseh sestavitelj! i Tako govorijo i tu terci j alke brezumnih lažnivosti oznanjevalke. Regljajo ko žabe poleti kraj mlake, regečejo kakor nad strehami srake. Tako so mislili mnogi možaki, tako govorili so mnogi bedaki, tako govorijo središki tržani, pri čašici žganja, pri svojem župani. Pri Švegelnu, Suleku in pri Korošci'') tako žlobudrajo na duhu ubožci. Tako žveketajo, in to je najhuje, da temu gospod kaplan pritrjuje. Zdaj žena veli: Iz poštene je hiše, kaj takega Flegerič nikdar ne piše. On narod svoj ljubi in v pesmih ga hvali, gospodov duhovnikov nikdar ne žali. Malenkost njegova jim skromno se bliža boji se jih kakor vrag svetega križa.*) Jaz človek ljubeč sem svetlobo resnice, zato rad opral bi pred svetom si lice, a kaj čem? Kar pišem, nikdo ne veruje, gospod kaplan mi ne pritrjuje, marveč govori proti meni ostreje, hoteč me pogrezniti v blato globljeje. Morda mi zbog tega očital boš zmoto; Jaz vem, kaj si rekel na sveto soboto! Duhovnik si, človek zelo naobražen zakaj si, zakaj mi tak silno sovražen? Ti veš govoriti različne jezike, sovraštvo dokaz ni posebne omike. Ce zglasi v novine od tod se lažnjivec, dopisa jaz vsakega tukaj sem krivec; če kdo kaj iz Salovec v »Narod«*) nakvasi, vi hočete zgrabiti mene za lasi. Zakaj ste. zakaj ste tako se razvneli? In kaj bi z malenkostjo mojo začeli, ko v pest bi prišel vam slučajno po noči, razjarjenost vaša dovolj mi svedoči. Vi me do dobrega še ne poznate, zato slabe misli o meni imate. Nekoga sramiti ni moja navada, srce mi je bilo goreče od mlada, za vse, kar je lepo, kar je plemenito, a vaše srce je kot konjsko kopito. Zakaj ne molčite zagatne ve zgage, ko mogel bi, vse bi poslal vas med vrage! Kako so spomladi presilni opravki, kako bodo letos narasli spet davki, katero se delo najprej bo začelo, kako vam pod snegom je žito splastelo.*") Kako prekoristne in preimenitne, prej bile so šole vse starokopitne, kako prekoristno Slovencem je bilo, ko vse se je v šolah le nemški učilo. Ko v vsaki je šoli bil eden učitelj povsodi cerkovnik, orgljar, oznaniielj; sedaj sta po dva, po trije in po štirje, a v šolah pa praska in zmirom nemir je. O tem govorite, ker to so predmeti, kateri bi morali biti vam sveti! Na vsakega moja pušica ne meri, zadeti od nje so samo nekateri. Bodite pravični, pošteni, prijazni in skromni, marljivi in složni; nesloga, nastala v najmanjšem kotiči. v okolici hitro mir, spravo uniči. Na vse strani teka. ko zver skokonoga, ko grozna povodenj se širi nesloga; kdor naj domovini koristiti kani, nesloge ne scjaj nikdar med Slovani! Središče, 3. maja 1891. 1) Salovci, Obrez, Grabe so okoliške vasi; 2) Sveti duh je farni patron, »Pod capljam:« je del Središča; •■') Brus je bil urednik »Naroda«; 4) Sinko in Robič sla bila prej učitelja, prvi pozneje posestnik in župan, drugi pa trgovec, Kosi takratni učitelj v Središču: 5) Kočevar je bil večji posestnik in lesni trgovec v Središču; ") zduha = domislica ali dejanje; ") gostilničarji v šolskem okol:šu; 8) spisal je več prigodnih pesmi ob priložnosti cerkvenih slavnosti «!■ k pro- slavam posameznih duhovnikov; в) »Narod« dnevnik, izhajajoč v Mariboru; 1") splastelo = frešlo. Zimski motiv iz Slovenskih goric Ptuj, dne 29. decembra 1961 TEDNIK Stran 7 Vtisi s potovanja po Švici (Nadaljevanje m konec) Eniirc: stanj.e je tudi v ostaillh švicarskih miààh. Po dckofičani primair.i ali se- kundîcni šoli, ki traja po kanto- nih raz ¡6no (7, 8 ali 9 let), lahko ■vstopi učenec v uk obrti, vendar po sprs.Í3mnem izpitu. Njsgovo učno mesto je v gla\iiem pi"i pri- vatnem mojstru ali pa v manjši meri v raiznih javnih podjetjih. Učenci naj bi se i^zuči i domače obrti, pri tem pa strogo pazijo, da spoznajo tudi novodobne ma- ti ria'e. nove delovne tehnike in moderno cbratno vodstvo. Vse stroke im.ajo triletno učno dobo, le m^hanki štiriletno. Vajenec se mora p.ijaviti do 15. oktobra, uč- no dobo pa ncistcpi šele aiprila na- slednjega leta. Nekaj mesecev 1—3 e i tudi vač) je na poskušnji. Šclsko leto se za vajence začenja in konča spcmadi. Pcleti ima 4 tedne pcčitric. Delovni čas vajen- ca znaša 40-45 uir tedensko, ven- dar tako rcizoorejen, da ima so- boto popoldne prosto. Šola ima privatno socialno zavarovanje, vendsr le za obratne nezgode in za nez^icde na peti k delu ali z de- la. Za nezgode 7. motornim koe- som zavarovanje ne velja. Vajenec ima mcžnosit dodatnega zavarova- nja za nesreče izven delavnice, vendar na svoje stroške. Starši va- jencev рсбијејо šolnino od 150— 600 švicarskih frankov za učno ds'bo (30.000 do 120.000 din). Pra- ve teoretične šole za vajence ni- majo, ker je ves učni načrt de- Is'-.nice tak, da jih mojstri uče praktično in teoretično, siMošno izobrazbo pa so tako dobili v pri»- marni šoli. Po drugem sem^estru dobivajo vajenci premijo, katere del učencu izplačajo, drugi del pa spravijo na njegovo ime v banko. T«3 zn?sek dobi učenec, ko napravi pomočniški izDit. Odlični učenci imajo po končani vajenski dobi tudi pristop v srednjo tehniòio a.li mojstrsko šolo. Pri izbiri po- klica vodi Švicarje načelo: malo j9 ljudi, ki bi bili prez vsakršnega talenta. Treba je le 'vsakogar po» staviti na odgovar.jajoče mesto. Švicarska mesta švicarska mesta so lepa in či- sta. Novih zgradb ni mnogo, sta- re pa so impozantne in odlično oskrbovane. Blagostanje se odraža tudi v tem, da nikjer ne vidiš sta- rega avtomobila, tramvaja, avto- busa, vlaka ¡n raznih javnih na- prav. Razumljivo seveda je, da vlada blagostanje, če že nad 150 let niso imeli vojne in če se v deželi zbira mednarodni kapital, od katerega imajo Švicarji lepe koristi. V tako dolgem mirnem obdobju so zgradili marsikaj, če- sar jim nobena vojna ni porušila, kot je to bilo pri nas in drugod po svetu. Povprečni Švicar ne gre rad iz svoje dežele. Nekaj učite- ljev sem vprašal, kje pi^ebijejo počitnice, pa je vsak rekel, da na deželi in v gorah. V Jugoslaviji še ni bil nobeden. Premožnejši hodijo na miorje v Italijo jn Fran- cijo. Prekrasna je vožnja z vlakom iz Ženeve do Lozane. Z desne strani te spremlja Ženevsko je- zero, z leve pa urejeno švicarsko podeželje z nepreglednimi nasadi vinske trte. Vedno sem mislil, da Švica sploh ne pozna vinske trte. Kmečke hiše so vse v planinskem stilu ¡n so podobne vilam in dvor- cem. Na prvi pogled je videti, da je poljedelstvo popolnoma meha- nizirano. Čudil, smo se najlonski prevleki senenih in slamnatih ko- pic. V Bernu Bern je glavno mesto Švice, če- prav ni največje. Zanimivo, častit- ljivo staro mesto z medvedont kot svojim simbolom Ta simbol pa je tudi živ, saj imajo v »Med-^ v«d:jem jarku« šest živih medve«^ dov, od katerih sta dva uvoženai iz Jugoslavije, so nam povedali. Ta jarek je tako zgrajen, da lah- ko vsakdo opazuje medvede s tr- ga, Z zelenjavo in sadjem so Beriičani svoje ljubljence razva- dili in nekoliko tudi zdresirali. Za košček korenčka leže medved na hrbet in se s prednjimi tacami prime za zadnje. Z gobcem izred- no spretno ujame korenček ali ja- bolko. Bern je mesto uradnikov, saj tu je sedež vlade, obeh državnih skupščin, tujih konzularnih za- stopstev itd. Znamenite so bern-, ske arkade, ki se vi jejo strnjeno i ob hišah Пд obeh straneh nekate- j rih ulic. Iz centra mesta prideš do kolodvora pod arkadami in ne potrebuješ dežnika, nam je po- ročal v šaljivem tonu sekretar za prosveto mesta Bern. Najmo- dernejše urejen, izredno bogat j prirodno-zgodovinski muzej, ki smo Si ga ogledali, je neizčrpen Vir za študij prirode jn njene zgodovine. Na vseh koncih in kra- jih muzejp smo našli mlade ljudi, ki so v muzeju študirali zoologi- jo, botaniko, mineralogijo, geo- logijo itd, Z vlakom hitimo iz Berna proti Brigu — to je takozvani Berner Oberland, Vlak je v Švici še ved- no zelo cenjeno prometno sred- stvo, ker je udoben in do minute točen. Kljub temu pa so mesta zatrpana z avtomobili, ki parki- rajo kar na ulici, ker toliko ga- raž ni mogoče zgraditi. Iz Briga smo se zgodaj zjutraj odpeljali v Zermatt. Čuden občutek te pre- vzame, ko opaziš železnico pred teboj, ki se vije v strmi hrib in dih ti skoro zastane, ko občutiš, kako se je kolo z zobci dotaknilo zobatega tira na sredini proge. Pa tudj temu se privadiš, ko gle- daš, kako se vzpenjamo vedno vi- še in više in pristanemo na viši- ni 1600 m — približno toliko kot je na našem Vršiču. Zermatt je gorsko letovišče — smučarski raj. j Toni Seiler — znani smučarski I prvak, — ¡ma tu ogromen lasten hotel. Iz Zermatta nas popelje prava gorska železnica, ki z lahkoto premaguje vratolomne strmine, in v enj uri se dvignemo z višine 1600 m na višino 3156 m na Gor- nergrat (mi smo rekli Gornji grad) tja pod Matterhorn, ki pa je še skoro 1500 m višji. Prekras- na zimska narava, nad katero se smehlja prav toplo sonce. Od Mat- terhorna nismo mogli odvrnili pogleda, tako nas je očaral, če- ravno so v bližini tudi razni drugi horni, skupina Monte Rosa in kdo bi vedel, kako se še imenujejo ti vršaci v neskončni gorskj verigi. Ko so si sopotniki пекоЦко opo- mogli od očarljivega pogleda na Matterhorn, so začele delovati fotokamere. Seveda, vsakdo se je hotel slikati tako, da se za njim dvigfl Matterhorn in da bo doma lahko pripovedoval o svojem edinstvenem enkratnem doživlja- ju v življenju. Doma je najlepše V kratkem času smo zopet se- stopili v Zermatt in nato v Brig. Medtem je že noč razprostrla svoja temna krila na to prelepo deželo. Vlak je zdrdral v simploru. ski predor jn že nas pozdravlja Domodossola v Italiji. Potem dr- vimo z vlakom ponoči po Gornji Italiji — Milano, Verona, Padova, Benetke in zjutraj obstane vlak v Trstu, Tri ure imamo časa. Vsak- do bi rad kupil kak spominek. Iz ŠviCe so prinesli samo lepe pro- spekte, drugega ničesar. Za паЗ je tam vse strašno drago. Kot bi trenil smo prispeli iz Trsta v Se- žano in domov. Lepo je po svetu, doma pa najlepše. KAREL ŠEPEC Žetale pozimi (Vrabi Ježe) Gasilci v času do 14. januarja 1962 bodo imela občne zbore sledeča gasilska društva z območja ob- činske gasilske zveze Ptuj: V nedeljo, 31. decembra 1961: Šikole (ob 14. uri) in Zagajičl (ob 20, uri). v soboto, 6, januarja 1962, ob 14. uri: Desenci; ob 15. uri: v Ple- terjah in Selah; ob 16. uri v Bu- kovcih; ob 17. uri: v Gerečji va- si, v »Delti«, v Moškanjcih; ob 18. uri: v Majšpcrku, v Mihovcih, v Spuhlji in v Zamušanih; ob 19. uri: v Jurovcih, Domavi in v Mczgotincih. v nedeljo, 7, januarja 1962, ob 14. uri: v Podvincih, v Zabovcih, na Forminu, v Vitomarcih, V Bišu in pri Lovrencu na Drav- skem polju. v soboto. 13. januarja 1962, ob 15. uri: v Avtoopremi Ptuj, ob 16. uri v Narapljah, ob 17, url pri železnici Ptuj. v nedeljo, 14. januarja 1962, ob 9. uri: v Apačah, v Cirkula- nah; ob 14 uri: v Starošincih, v Gajevcih; ob 15. uri: na Ptuj- ski gori in na Polenšaku; ob 16. uri v Sobetincih, ob 17. uri v Bo- rovcih in ob 18. uri v Zamencih. \a primerno okrasitev dvoran in prostorov 1er na primerno vi- šino vsebine samih zborov ,je vsa društva na svojem obmor.jii opo- zorila občinska easilska /veza Ptuj, ki tudi pošilja na o-bčne zbore svoje člane. Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 31. DECE.MBRA 1961 6.OU—^т.гз 1 veselimi poskotnicami v zimsKu juiiu — vmes uO o.jU—o.10 Po- ročna, o..¿5—7.00 tVliki zabavni orkfc- siri z vearimi melodijami. 7.UU—7.15 Napoved casa, poročila, pregled tiska. 7.15—8.00 Zaûa.na t;¡asra — vmes ob 7.;J0—/.j5 hadijsm koledar in prireditve dneva, b.oo Mladinska radijska igra — .Matjaž Kmecl: udloćiliii dan v macji zgo- üüvini. «.40 Novolclni pozdravi iz Uia- eia (poje izraeisKi ulroski zbor). Ü.ÜO Poročila, a.05 AVatineja zabavnih zvokov. 9.50 nije samospevi Karoia Pahorja. 10.00 i>e pomnile, tovariši . . . 10.3G Pi- san ijlasneiii dopoldan. 11.30 .Milenku So- ber: DzKa vrata v širni svet (reportaža). 11.55 Pet minut s kvintetom Jožeta Kam- piča. 12.00 .\dsi poslušalci cesutajo ш pozdravljajo. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnei;a sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Slovenske narodne v priredbah Antona Nageleta in Josipa Pav- čiča poje baritonist Edvard ScrSen, pri klavirju Andrej Jarc. 14.15 Čestitke za Novo leto. 15.00 .Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Našim mla- dim poslušalcem za Novo leto. 18.00 Za- bavne melodije za vas. 19.00 Obvestila. 19.05 Nedeljska panorama. 19.3Ü Radij- ski dnevnik. 20.00 Na Silvestrovo (repor- ta/a). 20.30 Vedri zvoki. 20.45 Ub ka- minu na silvestrovo — vmes ob 23.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled spoicda za naslednji dan. 23.00—23.05 Poročila. 23.05 Radi ste jih poslušali. 23.55 Novoletna poslanica predsednika Tita. 24.00 Srečno 19621 24.05—5.00 Zaplešimo v Novo leto. PONEDELJEK, 1. JANUARJA 1962 e.OO—6.25 \edro in zabavno — vmes ob 6.05—6.10 Poročila. 6.25 Novolet- ni pozdrav domačih vižarjev. 6.45 üodala v polkinem ritmu. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska. 7.15—8.00 No- voletne čestitke — vmes ob 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.30 Dva- najst mescev, dvanajst pesmi. 9.00 Po- ročila. 9.05 Revija jugoslovanskih vokal- nih solistov, ansamblov in orkestrov za- bavne glasbe. 9.55 Novoletni koncert. 11.00 Silvo Matelič: Srečanja v našem mestu. 11.30 Igramo za vas. 12.00 Poro- čila. 12.05 Zabavna glasba za Novo leto. 12.35 Novice pri naših instrumentalnih ansamblih in pevcih. n.OO Napoved časa poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Na vrtiljaku zabavnih zvokov. 14.00 Sloven- ski športniki ob Novem letu. 15.00 Na- poved časa. poročila in vremenska na- poved. 15.15 Dve premieri. 15.40 Za- bavno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Klavir v ritmu. 17.15 Radijska igra. 18.15 Za prijetno razvedrilo. 18.45 Kvintet Vitek iz Maribora je snemal za RTV Ljubljana. 19.00 Same prve izved- be domačih ansamblov. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Novo v studiu 14. 20.45 Lepe melodije z velikimi zabavnimi or- kestri. 21.00 Janez .Menart: Bela prav- ljica. 21.30 Romance in fantazije za klavir in violino. 21.50 Majhni zabavni ansambli. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 Nočni zabavni akordi. 23.00 Poročila. 23.05 Plesni zvo- ki. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK. 2. JANUARJA 6.00—6.25 Kar po domače — vmes ob 6.05—6.10 Poročila. 6.25 Praznično jutro ob zabavni glasbi. 7,00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, 7.15—8.00 Novoletne čestitke — vmes oh 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dne- va. 8.00 S košarkarji po Evropi. 8.30 Lepe melodije. 9.00 Poročila. 9.05 Za- bavni orkester RTV Beograd. 9.15 Zvone Kržišnik: Sodobna industrijska proizvod- nja. 9.45 Glasbeno koledovanje križem po Evropi. 10.20 V Novo leto z novimi melodijami. 10.35 Izbrana zabavna glasba. 11.00 Iz studiev RTV Zagreb, Beograd in Ljubljana. 11.40 Prestopili bodo neki prag. 12.00 Poročila. 12.05 Dunajski valčki. 12.20 Slavni pevci v ve- likih operah. 13.On Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Sto let popevke. 14.00 Svet v minulem letu pred zrcalom. 14.30 Zvočni mozaik. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Za vsakogar nekaj v zabavni glasbi. 16.00 Pravljica o iz- gubljenem čeveljčku. 16.45 Segava kla- viatura. 17.00 Poročilo. 17.05 Novi po- snetki KZ RTV Ljubljana p. v. Mladena Pozaiiča. 17.25 Kar vam ugaja. 18.00 Emil Smasek: Trobenta, ki sama igra. 19.00 Obvestila. 19.05 Zabavne melodije. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska priredba opere »Seviljski brivec. 21.30 Vedra zabavna glasba. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Popevke in ples. 23.00 Poročila. 23.05 Melodije za lahko noč 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SREDA, 3. JANUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. R.OO—fi.io Na- poved časa, poročila, preeled tiska, vre- menska naooved in obvestila. 7.00—7.15 Vapoved časa. poročila, vremenska na- ooved In radijski koledar. 8.00 Poro- iila. 11.00 Trije spevi iz Gershwinove onere Porgv in Bess. W.15 Človek in zdravje. 11.25 Klavirski kvintet Cesarja Franrka v izvedbi naših umetnikov. 12.00 РогосЧа. 12.05 Trio Avgusta Stanka. 12.15 Radijska kmečka univer- za. 12.25 Melodije ob 12.251 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. ¡3.30 Arije iz francoskih oper. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Zgodba nekega dopoldneva. 17.00 Poro- čila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Or- kester Altred Scholz 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Dva baročna koncerta. IR.45 Ljudski parla- ment. 19.00 Obvestila. 19.05 Iz novih posnetkov pianistke Dubravke Tomšiče- ve. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spo- znavajmo svet in domovino, 21.00 Za- bavne melodije za vse. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 4, JANUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ub 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar, 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo« ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Srbske narodne pesmi. 11.15 Ru- ski tečaj za začetnike — 34. lekcija (ponovitev). 11.30 Naši solisti v operah Gaetana Donizetliia. 12.00 Poročila, 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Slavica Sikovec: Pretok vina. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Domači na- pevi izpod zelenega Pohorja. Izvajajo: Ansambel Vitek, Pohorski lantje. Dravski flosarji, Vokalni kvintet Anton Neffat in Ansambel Oeza Baranja. 13.50 Pisani orkestralni zvoki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoveu in obvestila. 15.20 Ubald \ rabee: Sestri. 15.30 Turistična oddaia. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Ljubiteljem Brahmsove glasbe. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Bruno Walter dirigira Beethovna: Simfoniia št. 8 v F-duru. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Godala v koračnem ritmu. 21.00 Lite- rarni večer — France Kosmač: Hvalnica soncu in vetru. 21.40 Dvajset minut za violino in klavir. 22,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 5, JANUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7 00—7.15 Nanoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Marjan Vodopivec: Tri skladbe za violino in klavir. 11.11 Dve Mendelsso- hnovi Pesmi brez besed. 11.15 Naš pod* listek — Simone de Beauvoir: Amerika iz dneva v dan — I. 11.35 broš Krek: Simfonietta. 12.00 Poročila. 12.05 Bu- čar: Nekaj žumberških zapoje 2VK. 12.15 Radijska kmečka univerz.! — Ing. Erik Eiselt: Načrtovanje in urejanje družbenih govedoreiskih gospodarstev. 12.25 .Melodije ob 12.25. 13.0;i Napoved časa, porčila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Radi bi vas zabavali. 17.00 Po- ročila. 17.05 Portreti iz stare italijan- ske glasbe. 17.38 Svetomir Nastasijevič; Vizija kosovske devojke, simlonična pe- snitev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Mehika v pesmi in plesu. 18.25 Poje zbor SKLD Svobode Tine Rožanc iz Ljubljane. 18.45 Iz na- ših kolektivov, ig.oo Obvestila. 19.05 Uvertura in dva prizora iz opere Ivan Susanin .Mihaila Glinke. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Hammond orgle. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Igrata dva pihalna kvinteta. 20.45 Štiri- sto let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednij dan. SOBOTA, 6. JANUARJA, 5.00—8.UO Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.lu Pu- točila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar, 8.00 Poročila. 1100 Pevca Tereza Kesovija in Dušan lakšič. 11.15 Angleščina za mladino — 35. lek- cija (ponovitev). 11.30 Zvočna mavrica. 12.00 Poročila. 12.05 Ansambel Milana Stanteta. 12.15 Kmetijski nasveti* 12.25 M'elodije ob 12.251 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Se- stanek instrumentov. 13.50 Italijanski pevki Milva in Mina. 14.05 Tri simfo- nične rapsodije. 17.00 Poročila. 17.05 firemo v kino . . . 17.50 Klavir v ritmu cha cha. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Orkestrski od- lomki in priredbe za orkester iz Uag- nerjevih Vibelungov. 18.45 Okno v svet. in.00 Obvestila 19.05 Priljubljene slo- venske popevke in Ljubljanski jazz an- sambel. 19,30 Radiiski dnevnik. 20.00 Po domače v vedri sobotni večer . . . 20.20 Zabavna radijska igra. 20.50 Me- lodije za prijeten konec tedna. 22 00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22 15 Oddaja za naše izseljence. 23.00 Poročila. 23 05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. Stron 8 TEDNIK Ptuj. dne 29 decembra 1961 Odloki in razpis OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. in 14. točki 50. člena za- kona o občinskih l.iudskih odborih (Uradni Jist LRS, št. 19-88/52). 3. člena temelijnega zakona o ob- činskih dokladah in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57. 52-892/58 in 52-853/59) 2. točki 37. člena za'kcna o pri- sto.inosti občinsikih in okrajnih Ij-udslkih odborov in njihoviii or- ganov (Uradni list FLRJ, št. 52- 644/57) je Občinski l.judski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajaicev dne 15. novembra 1961, po sklepih ustrez- nih zborov volivcev, ki so bili 15. in 20. avgusta 1961, sprejel ODLOK o uvedbi posebnega kra.ievnega prispevka za gradnjo kufturnega doma v Cirkulanah 1. člen Za gradnjo kulturnega doma v Cirkulanah se za območje kra^ jevnih odborov Cirkulane in Pa- radiž uvede poseben krajevni pri- spevek v delu. dajatvi prevoz- nih uslug, dajatvi materiala in denerju. 2. č>n Posebni krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: a) za vsa gospodin.istva, ki ni- majo nobenega zemljišča in za ; gospodin.jstva. ki imajo letno do 50.000 din katastrskgea dohcdika, 1000 din. b) za gospodinjstva, katerih katastrski dohodek presega letno 50.000 din. 2 % Cxi katastrskega dohodka. 3. člen Krajevni odbor določi po 2. čle- nu tega cKf.oka za vsakega zave- zanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku in o tem obvesti vsa- kega zavezanca pismeno. 4. člen Če zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznost izpolnil s plači- lom v denarju, mora ustrezajoči znesek plačati v 30 dneh po ve^ ■jia-vnosti odloka na sedežu Kra- jevnega urada Cirkulane. Če zavezanec dela ali dajatve ne opravi v roku, ki ga določi krajevni odbor, mu določi kra- jevni urad prispevek v denarju po določbah tega odloka z upravno od'očbo. Zoper to cd loč bo je dovoljena pritožba v 15 dneh po vročitvi odločbe na svet občinskega ljud- skega odbora, ki je pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Denarni prispevki se vložijo v | poseben sklad za gradnjo kultur- nega doma v Cirkulanah. Za vsak kraje.-nii odbor posebei vodi Kra- jevni urad Cirkulane evidenco o denarnih sredstvih zbranih po tem odlloku. Neplačane obveznosti v denar- ju izterja od zavezancev uprava za dohodke občinskega l.judske- ga odbora po predpisih o prisiini ;zterja'vi davkov in drugih prora- čunskih dchodkov. 6. člen Oddeek za gospodarstvo občin- skega ljudskega odbora skrbi za izvTšitev tega odloka ter po po- trebi daje navodila za njegovo iz- vajanje. 7. člen Socialno ogrožena g<-epodin.jstva so lahko delno ali v ce'oti opro- ščena prispevka. Kdo je socialno ogrožen, določi krajevni odbor. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tu- di v Ptujskem tedniku. Številka: 05/1-CI-96/1-61 Datum: 15. novembra 1961 Predsednica občinskega ljudskega odbora_ Lojzka Stropnik 1. r. ' OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. in 14. točki 50. člena za-| '.t;irK:a: uaijsei Kataiiiad, Kropez .viairija, PoseK UtMjd, ir'iazyar Le^opoiad, Jeršič Pavi.a, M-oDuL Vera, Pra'protniik Macijd, xMesaric leirezija. Zaj&ek loa, Kajsovar Mafija, tírglez Te- rezija, Adam ViKtor, Furman tranc, Forstnerič Jaikob. Murko Ciiriil, Prastovnik Dušan. Vidic Ivo, Hajmil Mirko, üajser Franc, Mec Ivan, Vrečko Katei, Dolenc Sla- va, Hailozdn Angeld, Viraj Mari- ja, Krsnik Cita, Skela Angela, Toplak Marija, Prah Alojzija, Smuc Rudolf, Kocjan Alojz, Mla- kar Janez, Kocjan Ferdinand, Mlakar Leopold Majharič Jožef. Novak Ančka, Lešnik Frančiška, Vuk Aloitz, Kolednik Janez. Dne 26. 12. 1961 so darovali kri krvodajalci iz Markovec: Ve- senjak Franc, Horvat Blizaibeta, Letonja Ana, Lah Elizabeta, Ko- stanjevec Matilda, Plohi Barbara, Peklar Marjeta, Veršič Jera, Strelec Tereziia, Cimerman Ma- rija, Bezjak Nežka. Lah Neža, Roškar Marija, Pukšič Marjeta, Kostanjevec Alojz, Črešnik Juli- jana, Vršič Jaikob, Kodrič Leo- pold, Kristovič Franc Čeh Janko in Strafai a Vinko. Med tem časom so darovali kri tudi posamezni krvodajalci: No- vak Marija, Sevšek Leopold. Ver- nik Lucija, Šegula Peter, Vrb- njak Ljudmila, Čuček Alojzija, Čuček Anton. Čuček Marica. Ču- ček Konrad, Veršič Janez, Petek Ludvik. Vsem organizatorjem in krvo- daiailcem za ves trud in oožrtvo- vailnost v imenu bolnikov nai- iskrenejša hvala! Sološna bolnišnica Ptui Rdeči križ Ptui Popis piemenic Kakor vsako leto, bo tudi za leto 1962 izvršen popis plemenic¡ na območju občine Ptuj, ki ba služil za predpis skočnine za le- to 1962. Po 3. členu Odredbe Obč. LO Ptuj o določitvi skočnine za osemenitev goved (Uradni vest- nik okraja Maribor št. 22 .59) mo- rajo biti popisane vse krave in nad 1 leto stare telice. Popis bo- do izvršili krajevni uradi, vsak na svojem območju. Popis se bo izvršil po kmečkih gospidarstvih v začetku januarja. Kmetovalci so dolžni omogočiti popisovalcem, da ugotovijo število plemcnic v hlevu samem. Vsak kmetovalec sprejme ob popisu za vsako po- pisano plemenico »pripustnico«, ki mu bo služila za pripust pleme- nice. Na podlagi popisa bodo krajev- ni uradi vsak za svoje območje sestavili skupen seznam piemenic in predpisali za vsakega kmeto- valca skupni znesek skočnine. Po zgoraj navedeni odredbi znaša skočnina za eno plemenico 1.400 din. Krajevni uradi bodo nato sezname razgrnili na krajevnih uradih in pozvali z javnim raz- glasom kmetovalce, da si lahko predpis skočnine ogledajo in po- dajo k eventuelnemu nepravil- nemu izračunu svoje ugovore. Z razgrnitvijo seznama na krajev- nem uradu se smatra, da je bil vsakemu kmetovalcu predpis skočnine za leto 1962 vročen. Za- to »"a to dejstvo že sedaj opozar- jamo vse kmetovalce. Popis se bo izvršil po stanju piemenic na dan 1. januarja 1962. Zato eventuelne spremembe, ki bi nastale (prodaja v zakol, za pleme itd.), pri popisu ne more- jo biti upoštevane. Ce bo pozne- je plemenica prodana, se skoč- nina za njo odpiše, v kolikor je bila vplačana, se vrne, kakor se je to vršilo do sedaj. Skočnina mora biti po določilih odloka v celoti plačana do kon- ca februarja 1962. V kolikor ne bo do tega roka plačana, bo pri- silno izterjana. Pravtako obve- ščamo kmetovalce, ki še niso pla- čali skočnine za leto 1961, da jo bodo dosledno izterjali po davč- nih izterjevalcih. Zato je v in- teresu vsakega kmetovalca, da zapadlo skočnine čimprej porav- na na svojem krajevnem uradu, ker se s tem izogne izterjevalnim stroškom. Oddelek za grospodarstve obč. LO Ptuj Takoj poceni prodam spalnico, jedilnico in električni štedilnik. Lackova 6. Lepo simentalko, 7 mesecev brejo, prodam. Kancler Franc, .Sp. Hajdina 12. MESTNI KINO PTUJ predvaja 30. in 31. decembra so- vjetski barvni film --DEKLIŠKA POAILAD". KINO ORMOZ predvaja 30. in 31. decembra ameriški barvni film »KOMU ZVONH« KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 30. decembra ameriški barvni film »VICITA«. KINO ZAVRC predvaja 31. decembra jugoslo- vanski film »VETER JE NEHAL PRED ZORO« in 1. januarja 1962 .jugoslovansko-francoski barvni ■film »MIHAEL STROGOV«. V zadn.jem času so se zdravi- li aü se š9 zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Bombek Jože, Domava 82 — s puško si je obstrelil levo roko; Vogrinec Janez. Strelci 7 — pa- del je s kolesa in si poškodoval levo nogo; Repenšek Terezija, Ptuj, Mariborska 38 — padJa je in si poškodovala prsni koš; No- vak Katarina, Žetale 37 — pri delu si je poškodoval desno no- go; Zadravec Anica, Ptuj, Kram- bergerjeva pot 4 — padla je ne cesti in si poškodovala glavo; Zidarič Ivan. Pušenci 6 — padeJ .je pod voz in si poškodovaj des- no nogo; Ogrizek Karel, Zlatolič^ je 40 — vsekal se je s sekiro v levo roko; Mihelač Jože. Pobrež- je 79 — z žago si je poškodoval desno roko; Čuček Jože, Zupetin- ci 28 nekdo ga .je napódel in mu poškodovat! glavo in telo; Tkalec Ivan. Lastine 13 — padel je s kolesa in si poškodoval levo no- go; Hoilc Ječe, Oreš.je 29 — ob- strelili so ga lovci in mu poško- dovali telo; Kozel Anton, Sedla- šek 102 — s Sekiro se je vsekaj v desno nogo; Petrovič Anton, Videm 35 — pri žaganju drv si je poškodoval! levo roko; Princi Kare!, Zabovci 69 — pri delu mu je padlo drevo na дачо; Anžel Liza, Zabjak 11 — padla je in si poškodovala desno nogo. JLA (Ptuj) : ŠAG 4,5:5,5 V čast dneva JLA so se pome- riili šahisti ptujske garnizije in športnega aktiva gimnazije. Po ogoficenh bojih so nepričakovano zmagali gimnazijci. Le ena parti- .ia*5e je končala z remijem. Re- zultat bi lahko bil še nekoliko vi.š.ii, vender so nekateri gimna- zi.jici v zadn.jih minutah igre iz- gubili precej bc*l'jše pozicije. Rezultati: Nežmah—Bras 1:0 Pravdič—Braunovič 0:1 Trofenik—Milkovič 0:1 Primorec—Heto 1:0 Koren—Stojčič remd R upnik—Marčetič 1:0 Znddarič—Džordževič 1:0 Možina—Bulic 0:1 Ročaik—Pilapovič 1:0 Šeguia—2ivadinovič 0:1 Gimnazijsko prvenstvo Na gimnaziji so pričeli tudi s prvenstvom za pc,«ameznike. Tekmuje 20 šahistov. Vse partije so bile v prveh dveh kolih izred- no borbeno in še nobena se ni končale z remijem. Nekaj važ- nej.ših rezultatov: I. kolo Rupnik—Trofenik 1:0 Lačen—Nežmah 0:1 Praivdič—Pauli nič 1:0 Hebjanič—Ročak 1:0 II. kolo Nežmah—Habjanič 0:1 Po drugem kclu vodita Habja- nič in Množina z 2 točkama. Strelstvo Strelske družina »Železničar« .!€ v počastitev dneva JLA organi- ziraJa prijateljski d^oboi z ekipo garnizi.je JLA Ptuj z voj-aškoj puško, ki je bil izveden v četrtek,^ dne 21. t. m. popoldne. Vreme jei bilo strelcem naklonjeno in .j* dvoboj neovirano potekal. j Ekipa »Železnijčar;..,'< je na.sprot-; nika nepričakovano visoko pre-' maqeila. NfStreljaila je skupno 4iaj krogov ekipa JLA pa 216 krogov^ Od f>osameznikov je bil za »Že-š lezničar« na.j uspešnejši Volgemud Franc 7 102 krogrim-3. a za JLA' pa podiporučnik Bu.inovič Miro z 82 krogi. ' Strelci so izrazili žel.jo. da b| postalo tekmovanje tradicion^iinq in se z ekipa JLA sreča^H v boH dcče še večkrat. ' KA VREMENSKA NAPOVED za čas od 30. decembra 1961 do 5. januarja 1962 Zadnja dva dni v decembru 1961 bo nastopilo toplejše vreme in bodo snežne padavine. V za- četku januarja 1962 bo lepo in zmerna zima. Dne 30. decembra 1961 bo 4.57 zadnji krajec. C. A.