PRIMORSKI DNEVNIK hi &*5SVSK“ - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 210 (5294) TRST, petek 21. septembra 1962 ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH^ NARODOV ^azilski delegat je napovedal resolucijo 'i takojšnjo ukinitev jedrskih poizkusov Zahteval ho tudi, naj se spomenica osmih sprejme kot podlaga za pogajanja Stevenson je ponovil ameriške predloge glede inšpekcij in nadzorstva - Združitev sovjetskega predloga o mednarodni trgovini z zadevnim načrtom OZN «20. — V glavni skupščini QZN se je danes za-ln «jfna razprava. Govorila sta brazilski delegat Melo Fran-' Uko Krtškl delegat Stevenson. Sovjetski zunanji minister 'lošn ° govoril jutri. Jutri popoldne bo skupščina prekini-i. “o razpravo in bo proučila sporazum med Indonezijo "Riško o Zahodni Novi Gvineji, predstavnik Melo J« sporočil, da bo med % , Predložil načrt re-k' takojšnjo prekinitev Poizkusov. Dodal je, da Sitega zahteval podporo ijj.® spomenici, ki so jo | J!. Pevtralne države v IJoku, P°dlagi za nova nuj-Pm janJa med jedrskimi dr- delegat Je dalje ,r' ’ oaj bi zunanji mini- ’ Velike Britanije proučili možnost pi razgovorov v New |l«v* oi odstranili ovire za 1 Jedrskih poizkusov. Da-^'edlagal, naj Latinska *jj# Postane neatomsko S,'t' Predstavnik je tudi lz-trgovinska politika, ki so jo uvedle nekatere dežele s svojimi preferenčnimi režimi, daje že rezultate, ki so v nasprotju z višjimi smotri ({desetletja za razvoj« in nevarno je, da spremenijo nezadostno razvite dežele «v pra. ve mednarodne upokojence«. Melo Franco je poudaril, da bi se morala istočasno uveljaviti načela nevmešavanja in samoodloča-nja za rešitev vprašanja Nemčije, ter sporov okoli Kube in v južno-vzhodni Aziji. Ameriški delegat Stevenson je posvetil glavni del svojega govora razorožitvi. Predlagal je v o-kviru splošne in popolne razorožitve mednarodni sistem inšpekcij pod pokroviteljstvom OZN. Ponovil je ameriški predlog za prekinitev jedrskih poizkusov v atmosferi in pod morjem tudi brez o-dobritve sistema nadzorstva, toda s pogojem, da se tudi druge države obvežejo v istem smislu. Dodal je, da imajo ZDA sredstva za ll,,lllllil,il,imn|||||||MMM„i„lmim„,i,iiiIin,iiiiiiill)iiiIiHlltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMi. De Ganile je napovedal ljudsko glasovanje o spremembi ustave / j^^ke ni več »obsojen na Rft' kN n’** pravice, ki jih se-jNju(j|,e^sednik republike, in JopJ0- ~ De Gaulle je go-N le j50 radiu in televiziji Ha’ , bodo Francozi od i2v ,referendumu o nepo rvoiitvi predsednika repu rif?®r je znano, voli pred Vp|,r)c°ske republike sedaj ie J®h volivcev. ““razložil vzroke, zaradi p s^dlaga to spremembo Nila!. de Gaulle izjavil, da nove ustave predsed-i več »obsojen na lov predstavništva temveč mora «vo-je Francije in republike« ■ p«r , ... *>, ren,',J!?ato da »1 bo predaj C* tafcUbkke lahko dejansko r Itaun” nalogo, potrebuje iz-. f »a a”Je, naroda.« Dejal je, m J*, j. °sebno že ima to za-Ij, “j t0 v veliki meri odlil* iJ Ha .Zg°dovinskih razlogov. i-i?a tj’. 'Ja bo zadeva dru-a1 tr* ’ k-1 mu bodo *sle-tN ud«ia- ni.so bili tako in-< *kria» !:ezeni pri državnem ijtst 'kRa bodo imeli potreb- , i C0 Cm moraLi dobiti «ne- 1* >v» “blastilo od vseh drli S LZaradi tega se pred-./ a nepo«, p,redsednik republike ,/ ,'^no na- splošnih vo- lj. L :«bPai 3e’ da je za revizijo V N *isterv, referendum, ker da i 01 "najbolj dem okr a- 'MNEŠ sWo*kUpšč,nl OZN “ ^ . ™ k „"a debata. Brazilski Ki \S .""Povedal resolucijo s kSft;,;ski,n državam, naj l|a »a j Vse jedrske eksplo- ^ Vk'!°t i110 spomenica osmih v! Na. pP"dlaKa za nadaljnja 9 , V Je tudi, naj j«l’ ki 80 mu NkNl Sto’ ’e v svojem govo-11» hatio yensona, naj reče Wie,t murm generalom. -Valenih Talonov Kubancev A^dru;,.^.7' dejanji branijo Ir k*tentin ni 1 narodov*. [V**e ne prihajajo nič S^rvlh V!Ce- Včeraj je pri- P- Nitni°rr0Ženih "apadov Ji v*s ,j In uporniškimi če-m 80 se vodila poga-!“S. r, se izognili večjim V "i njop Poznih nočnih ur \% ŠC Ustvaritl Jas"« KmC !.žeraj Alžirci od-da izvolijo prvo l C' VoUi„ Up^ino svobodne So Potekale mlr-yyeUka rano ln udeležba kNth^eni Gaulle v svojem Wls*l f«i0tu sporočil, da Otaveff;r,;ndum za spre-. ^Sednič tako da bodo od-X > !' nen„ rePublike izvoli-t S ®0.0OoP Sredno in ne več | lti»^slej. *Ve*'kih volivcev* Miren potek alžirskih volitev AL2IR, 20. — V vsej Alžiriji so bile danes volitve za prvo ustavodajno skupščino svobodne Alžirije. V vseh petnajstih alžirskih departmajih so se volitve začele ob S zjutraj in so se zaključile ob 18. uri. V Alžiru sc pred volilnimi sedeži stražili samo mestni policaji in pomočniki policije. Ze v prvih urah so bile na raznih voliščih dolge vrste volivcev. Volitve so povsod potekale mimo in udeležba je bila velika. Edini incidenti, ki pa nimajo nič opraviti z volitvami, so bili v obmorskih krajih blizu Alžira, kjer je prišlo do manjših spopadov med orožniki in vojaki četrte vilaje. Poveljnik orožništva je izjavil, da so orožniki nastopili, da osvobodijo nekatere belgijske državljane, ki so Jih ugrabili vojaki četrte vilaje. V poznih jutranjih urah so našli trupli dveh ugrabljenih Belgijcev Nehru v Parizu PARljZ, 20. — Indijski ministrski predsednik Nehru je prišel danes iz Londona v Pariz. Nehru prihaja na uraden obisk v Pariz prvikrat. V francoskih političnih krogih poudarjajo, da pomeni ta dogodek konec dolgoletnega spora med obema državama. Francoski parlament je namreč julija ratificiral dokončno priključitev k Indiji francoskih posesti Pondiclie. ry, Karikal, Yanaon in Mahe. Ra. zen tega ugotavljajo, da je konec vojne v Alžiriji omogočil zbliža-nje med Indijo in Francijo. Nehrujev uraden obisk v Parizu b0 trajal tri dni. Danes je bil Nehru gost Pompidouja na kosilu. Zvečer se je ponovno sestal s predsednikom francoske vlade, katerega je nato povabil na večerjo v indijskem poslaništvu. ugotavljanje jedrskih poizkusov drugih držav, toda nimajo primernih sredstev za nadzorovanje podzemeljskih poizkusov. Pripravljene so odpovedati se tem poizkusom, če se določi primeren sistem nadzorstva in inšpekcij. Dodal je: «Ce so druge jedrske sile pripravljene skleniti sporazum o prekinitvi teh poizkusov, bodo ZDa odkrile svo.ie karte.« Stevenson je nadaljeval, da se oboroževalna tekma nadaljuje, «ker nobena d*žava ne more, spričo sovražnih držav, zanemarjati svoje obrambe, nobena velika država ne more tvegati enostranske razorožitve«. Trdil je, da je edini način, da se premaga sedanje stanje, v uvedbi »sistema splošne in popolne razorožitve, na podlagi katerega bi vse države postopoma ukinile svojo oborožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom in z učinkovitimi jamstvi«. Dejal je, da ZDA »ne morejo spravljati v nevarnost svojega obstoja s slepim zaupanjem«. Stevenson je govoril tudi o drugih mednarodnih vprašanjih, ki jih mora obravnavati skupščina 02N. Med drugim je govoril o finansiranju ustanov OZN, o a-friških zadevah in o skupnem tržišču. Poudaril je, da mora skupščina uveljaviti svojo kolektivno finančno odgovornost v smislu mnenja, ki ga je izreklo mednarodno razsodišče v Haagu glede izdatkov OZN v Kongu. Dalje je Stevenson dejal, da bi morala skupščina uvesti načrt za finansiranje operacij za vzdrževanje miru, ki bi jih GKN eventualno začela sporazumno s skupščino in z Varnostnim svetom Stevenson se je izrekel za reformo tajništva OZN, ki naj zajamči mednarodni značaj, ter za razširitev Varnostnega sveta. Zatem je Stevenson izjavil, da so Združeni narodi uspeli rešiti vprašanje Zahodne Nove Gvineje, pri čemer so imele vlogo «tretje strani«. Predlagal je, naj bi Združeni narodi v številnih primerih posredovali kot «tretji človek« ter nastopili kot orodje «mirne diplomacije«. Dodal je, da je potrebno podpreti nujne spremembe strukture OlZN in je treba iskati v ta namen primerna sredstva, da bodo mogoče potrebne odločitve za zagotovitev miru na svetu in za okrepitev Združenih narodov. Zatem je ameriški predstavnik izjavil, da je v Afriki bolj kakor kje drugje potrebno ((ustvariti temelje za iskreno samoodločbo, za naglo napredovanje k rešitvi vprašanj, ki jih je zapustil klasični kolonializem«. Glede skupnega tržišča je Stevenson dejal, da gre za zgled, kateremu je treba slediti, zato da se odstranijo ((pregrade, ki ovirajo svobodno kroženje ljudi, kapita-lov in proizvodov preko meja«. Pripomnil je, da je vsekakor potrebno, da take skupine, ki se u-stvarjajo tudi na drugih delih sveta, nudijo deželam, ki niso članice .dostop na ta razširjena tržišča, in je pripomnil, da nobena dežela ne more povečati svoje blaginje z omejitvijo blaginje drugih. Kubanski delegat je v svojem govoru pozval Stevensona, naj reče svojim napadalnim generalom, da je «šest milijonov Kubancev pripravljenih braniti z dejanji listino Združenih narodov«. Obtožil je Stevensona, da skuša prikriti napad na Kubo, na katerega ZDA hujskajo. Govor kubanskega delegata so sprejeli z burnim ploskanjem. Glavni odbor skupščine je končal sinoči svoje delo zelo pozno. Na sovjetsko zahtevo je sklenil sprejeti na dnevni red tudi vprašanje kitajskega predstavništva. Ameriški delegat je izjavil, da se bo uprl sleherni spremembi glede tega predstavništva. O večini od 89 vprašanj, ki so na začasnem dnevnem redu, ni kusije. Izjema so bila vprašanja, ki se tičejo portugalskih kolonij v Afriki, glede katerih je portugalski delegat trdil, da je OZN nepristojna. Kar se tiče rasne diskriminacije, sta protestirala predstavnika Južne Afrike in Južne Rodezije. Razen tega so sprejeli na dnevni red tako imenovano madžarsko vprašanje. Kar se tiče sovjetskega predloga, naj bi skupščina razpravljala tudi o sklicanju mednarodne konference o svetovni trgovini, pa so dosegli kompromis, ki ga je predlagal nizozemski predstavnik. Sklenili so, da bodo združili sovjetski predlog z lanskim sklepom skupščine, naj se za leto 1964 pripravi mednarodna konferenca o svetovni trgovini. Sporazumeli so se tudi. da bodo skupno s tem proučili tudi posledice, ki jih ima nihanje cen surovin za mednarodno trgovino. Belgijski, francoski im nizozemski delegat so vztrajali, naj se iz celotnega vprašanja izloči sovjetska spomenica s tem v zvezi, ki vsebuje napade na evropsko skupno tržišče. Predsednik skupščine Za-frula Kam je izjavil, da bodo o tej zadevi razpravljali v gospodarskem odboru in se bodo s tem izognili dolgim debatam na plenarnih sejah skupščine. RAZPRAVA 0 OSNUTKU USTAVE V SKUPŠČINI FLRJ Nova ustava izretno zagotavlja narodnim manjšinam vse pravite Edvard Kardelj je v svojem poročilu poudaril, da bo nova ustava omogočila delovnim ljudem, da najbolj svobodno m demokratično odločajo o svoji usodi in si priborijo vse pravice v skladu z materialnimi in drugimi možnostmi družbe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Z obrazložitvijo predsednika ustavne komisije Edvarda Kardelja se je začela danes pod predsedstvom predsednika republike maršala Tita v zvezni skupščini na skupni seji zvezne skupščine in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije razprava o osnutku nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Nova ustava vsebuje osnovna načela socialističnega družbenopolitičnega sistema, politične in družbene gospodarske ureditve, temeljev političnega sistema, pristojnosti federacije republik, okrajev, občin, sodstva, organizacije, pristojnosti zvezne skup ščine v odnosih do poslancev, položaja in funkcije predsednika republike, zveznega izvršnega sveta, zvezne uprave, ljudskih odborov in utemeljuje o-snovna načela svobode, pravic in dolžnosti človeka in državljana. Po osnutku ustave imajo državljani pravico do družbenega samoupravljanja; zajamčeni so jim delo, svoboda misli in opredelitve, enakopravnost, pravica do svoje narodnosti in narodnostne kulture in svoboda uporabljanja jezika. Protiustavno je vsako propagiranje oziroma izvajanje narod, nostne nestrpnosti, neenakopravnosti in vsako razpihovanje narodnostnega, rasnega in verskega razdora in nestrpnosti. Narodnim NllinilllllllllllllllllllllifllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlIllillllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllfllllllMlMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIiiMHIIllllllllllIllllIlilliliilliliiillliniillliiiiliii STRNJENO SE NADALJUJE SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV Minister Jervolino ukazal strogo preiskavo v zvezi s potvorbami parmezana v Milanu Preiskava mora tudi ugotoviti, ali potvorbe škodijo zdravju - Pobuda zadružne zveze proti draginji - Poslanci bodo danes odobrili zakon o nacionalizaciji električne industrije - Sporočilo vodstva KPI RIM, 20. — Jutri in pojutrišnjem se bo nadaljevala splošna stavka kovinarjev, ki se bore za novo vsedržavno kolektivno delovno pogodbo; v primeru, da se industrijci še ne bodo odločili za pogajanja, se bo stavka nadaljevala tudi prihodnji teden, prav tako v četrtek, petek in soboto. Spričo dejstva, da se pogajanja s predstavniki tovar- ne Fiat ugodno razvijajo, ■ sta CGIL in CISL preklicali stavko kovinarjev v obratih te tovarne tudi za jutri in pojutrišnjem. Poslanec Giulio Cerreti, predsednik zadružne zveze, ugotavlja, da so se življenjski stroški v prvih šestih mesecih letos povišali za 5 odst,., medtem ko so se bili v istem razdoblu lanskega leta povišali le za 2,6 odst. Po analizi vzrokov, ki so po njegovem mnenju povzročili povišanje cen in življenjskih stroškov (med katerimi ni zadnji ((obsežen finančni manever gospodarske desnice«), Cerreti predlaga nekatere ukrepe, ki jih zadružno gibanje smatra za primerne, da bi se zoperstavili naraščanju draginje. Med kratkoročnimi ukrepi navaja razvoj in okrepitev tržnih organizacij in proizvajalcev sadja in povrtnine, da bi stabilizirali dotok teh artiklov v glavne tržnice in v središča potrošnje; razvoj cenenega ljudskega gradbeništva z ustreznimi finančnimi posegi države; učinkovito zakonodajo proti špekulaciji z gradbenimi zemljišči; znižanje posrednih davkov, ki vplivajo na večanje stroškov razdeljeval-ne mreže, ki ni kos potrebam sodobnega gospodarstva. Tudi škandal s potvorjenim sirom se vedno bolj širi: na potvorjen riban «parmezan» v najlonskih vrečkah so naleteli tudi v Genovi, kjer so pred meseci odkrili tudi »raviveur« in «bovis» za »pomlajevanje« pokvarjenega mesa. V Milanu so pred dnevi zaplenili 25.000 steklenic potvorjenega vina, v katerem so ugotovili denaturiran alkohol, ki ga uporabljajo v bolnišnicah kot razkužilo, sicer pa ga poznamo pod imenom gorilni špirit, s katerim se je moč tudi zastrupiti. V Veroni so zaprli za dva meseca mlekarno COVELA, ki je oskrbovala z tnl-kom okrog 22.000 družin, ker so v mleku našli neki prašek proti sesirjenju. Minister za zdravstvo je odredil najstrožjo preiskavo «z vsemi tehničnimi sredstvi«, da bi ugotovili značaj odbor razpravljal, temveč so bila j potvorb sira (kar se dogaja v Ml-sprejeta na dnevni red brez dis- lanu že šest let) in ali je to ime- mu.. V Argentini narašča nevarnost splošne državljanske vojne Včeraj je že prišlo do prvih spopadov A v^ia ;Lzveini skup*č*- Lj Ust« ra*prava 0 osnut-< ki zagotavlja tTnk V8eh pravic ’ ayi hn*l°^n'b manjšin. b°m° Se pisali. BUENOS AIRES, 20. — Po včerajšnjem razgovoru, ki ga je predsednik Guido imel s predstavniki uporniških generalov, je pozval generala Onganio, naj do 21. ure preneha z uporom in naj se preda. Ko je potekel ta rok, so sporočili, da so ustanovili posebno poveljstvo, ki ga sestavljajo načelniki glavnega štaba vojske, letalstva in mornarice, ki bodo pod vodstvom generala Carlosa Loria. Naloga tega poveljstva bo voditi akcijo proti upornikom. Uporniki so po radiu Belgrano poudarili, da ultimat predsednika dokazuje, da je predsednik Guido »ujetnik ljudi, ki ga obdajajo«. Danes je oddelek uporniških čet zavzel radijsko postajo v Pache-cu, 35 km od prestolnice. Ta postaja oddaja sedaj ista sporočila kakor radio Belgrano. V teku noči so v Čampo de Mayo vsi viso-ki častniki ponovili, da bodo podpirali Onganio. Vse dohode v taborišče so blokirali, namestili go topove, okoli taborišča pa so postavili pas tankov, oklepnih vozil in tODOV. General letalstva Gulberto Oliva je izjavil, da se argentinsko le- talstvo ne bo pridružilo vojski in mornarici pri akciji prot: upqru. Dodal je, da je to sklenil vrhovni poveljnik letalskih sil general Al-sina. Dalje je Oliva izjavil, da, če bo minister za obrambo zahteval pomoč letalstva za prevažanje vojaštva, bo njegova zahteva odbita. Poveljstvo upornikov pa je pozvalo ministra za vojno, naj odstavi sedanjega vrhovnega poveljnika vojske generala Loria in načelnika glavnega štaba generala Labayruja, poudarjajoč, da je to edina možnost za rešitev krize. Medtem je državni podtajnik za vojsko general Carlos Caro odstopil in se pridružil upornikom. Ca. ro je bil predstavnik «lojalistov» in je bil imenovan po nedavni zmagi častnikov, ki so sedaj na oblasti. Jasen pregled nad položajem ni sedaj mogoč, toda prevladuje mnenje, da je večina vojaštva solidarna z generalom Onganio, medtem ko se je mornarica postavila odločno na stran sedanjega ministra za vojsko. Opoldne po krajevnem času je predsednik Guido pozval v svoj urad generala Onganio, V Bue- nos Airesu so uradno javili, da je prišlo do prvih spopadov s uporniško oklepno kolono, sestavljeno iz 35 tankov. Poročilo dodaja, da so pri tem ujeli 40 uporniških vojakov. Do drugega spopada je baje prišlo blizu mesta Concordia v pokrajini En tre Rio«, kjer so protiletalske enote in konjeniške enote napadle neko vladno enoto, ki pa se je umaknila. General Gngania se je po razgovoru v predsedniški palači vrnil zvečer v Čampo de Mayo. Tudi na področju med Magdaleno in La plato je prišlo do sp°' padov, pri čemer je bilo baje mnogo ranjenih, zlasti med vladnimi četami. Bolnišnico v La P1.®: ti so evakuirali in jo spremenili v center za transfuzijo krvi. Minister za gospodarstvo Als0" garay je nocoj odšel v Čampo de Mayo na pogajanja z uporniški' mi generali in se je nato vrnil v predsedniško palačo. Medtem zavzemajo vladne čete borbene položaje v južnih Pred‘ mestjih prestolnice. Govori se. o® je predsednik Guido dal ukaz napad na taborišče Čampo “e May.o. lo kakšne posledice za zdravje prebivalstva. Razen parmezana je sedaj na vrsci tudi sir v okroglih škatlah, ker sumijo, da se pri proizvajanju tega sira uporabljajo tudi bananini olupki! V poslanski zbornici so danes proslavili obletnico 20. septembra 1870, ko so italijanske čete vkorakale v Rim in s tem zapečatile usodo cerkvene države, nato pa so zavrnili skoro vse popravke k zakonu o nacionalizaciji električne industrije in odobrili 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen tega zakona; jutri bodo verjetno odobrili še zadnje tri člene. V senatu so zaključili splošno razpravo o obvezni nižji srednji šoli, ne da bi se spremenilo negativne stališče leve opozicije glede latinščine ln pouka ve- v teh dneh do stikov med predstavniki strank vladne večine, ker mora vlada zavzeti v torek v senatu svoje stališče do tega vprašanja. Deželna skupščina na Siciliji je danes vzela na znanje ostavko deželne vlade in določila, da se bo ponovno sestala 27. t. m., da bi izvolila novega predsednika dežele in 12 deželnih odbornikov. Danes se je sestalo vodstvo KPI; v odsotnosti Togliattija, je seji predsedoval Longo. Poročilo o političnem položaju, ki ga je podal Ingrao, so Izdali sporočilo, v katerem se poudarja med drugim «močan razvoj delavskih borb«, ki imajo namen ((bistveno spremeniti življenje dežele«; proti tej borbi je v teku «bcsen odpor velelndu-strijcev«; «hud( je pri tem, da je vlada levega centra poslala v mnogih centrih policijo v podporo temu odporu delodajalcev«, ki ga «ni moč ločiti od napada, ki ga desnica znotraj KD ln izven nje stopnjuje v teh tednih, da bi Zavrla uresničenje programa levega — da bi premaknila njegove ronauka v tej šoli. S tem v zvezi je imel namestnik tajnika KD Sca-1 centra, wJC6«»c glia razgovor s cocialističnim po- usmeritve In da bi izvajala močan slancem Codlgnolo. Izvedelo se Je, I pritisk na socialistično stranko«, da bo glede tega vprašanja prišlo I Sporočilo nadaljuje, da je ta na- pad desnice že povzročil »resen umik vlade«, s pritiskom na socialistično stranko pa se jo «skuša prisiliti na to, da bi sprejela ali pristala na to nazadovanje in da bi zamenjala zavezništva, kar bi jo izoliralo od delavske ln ljudske avantgarde in s tem oslabilo njeno moč znotrai večine levega centra«. Sporočilo poudarja potrebo, da delavske sile »zavrnejo in premagajo ta protinapad desnice« in poziva «vse komunistične organizacije, naj razširijo m osrepljo svojo akcijo«. Kar zadeva zunanjo politiko. sporočilo poudarja potrebo borbe proti «osi Pariz-Bonn, ki predstavlja žarišče oltrancizma, vojnega hujskaštva in mednarodne napetosti«, hkrati pa poudarja potrebo, da se ((objektivnemu gibanju k novim oblikam gospodarskega sodelovanja da protlmonopoli-stična usmeritev« ln pospešujejo »vsa možna sodelovanja s socialističnim svetom ln nevtralnimi deželami«. Hkrati je treba ponovno oživiti «vso enotno akcijo za mir, proti imperializmu in za solidarnost z narodi, katerim ameriške vodilne skupina groze danes z napadom (Kuba)« Kennedy poziva zahodne države naj v večji meri podpirajo dolar Izjava predstavnikov desetih industrializiranih držav WASHINGTON, 20. — Predstav- . odstotkov svetovnih zalog zlata, niki velikih industrializiranih dr- sedaj pa so te padle na 40 od-žav na Zahodu so na zasedanju I stoikov. Istočasno so EDA pora- guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada objavili skupno izjavo, v kateri poudarjajo prepričanje, da so domače ln mednarodne valutne zaloge sedaj zadostne za ohranitev stabilnosti sedanjega sistema izmenjave na podlagi sedaj veljavne paritete zlata. Predstavniki desetih držav (Belgija, ZDA, Francija, Italija, Japonska, Nizozemsaa, Velika Britanija, Kanada .Zahodna Nemčija in Švedska), ki so proučili razvoj valutnega položaja v preteklem letu, so mnenja, da je napredovanje v smislu ravnotežja osnove mednarodnih Plačil pod učinkom že sprejetin ukrepov bodisi v državah dolžni-cah, kakor v državah upnicah, spodbudno. «Vendar pa, dodaja sporočilo, so Predstavniki izrekli pripravljenost, Prispevati k nadaljevanju študije o sredstvih za nadaljnjo izpopolnitev mednarodnega valutnega sistema v prihodnjih letih.« Na današnjem občnem zboru guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada je govoril tudi ameriški Predsednik Kennedy, ki je pozval ostale zahodne države, naj nudijo vedno večjo podporo dolarju ter naj prevzamejo postopoma večja bremena, ki Jih nalaga skupna o-bramba in pomoč nezadostno razvitim državam. Kennedy je dalje Izjavil: »Nobena druga država In nobena druga valuta nista nosili tako velikega bremena kakor ZDA in dolar. Tona mi ne moremo in nismo dolžni sami prenašati tega bremena.« "Letos bo nas primanjkljaj dosegel približno poldrugo milijardo dolarjev, kar pomeni znatno izboljšanje v primerjavi z lanskim le-t°m, ko je primanjkljaj znašal dve milijardi in pol, in v primerjavi 8 Prejšnjimi leti. Toda naši vojaški izdatki v tujini znašajo sami «■1 milijarde dolarjev. Naši izdatki v dolarjih za pomoč tujini znašajo milijardo in tristo milijonov. Skratka primanjkljaj naše plačilne DU&nce ni samo rezultat slabega denarnega ali gospodarskega u-Pravljan|a temveč rezultat naših izdatkov v imenu narodov .svobodnega sveta’. Balje je predsednik dejal, da s° ZDA leta 1946 same imele 60 bile okoli 88 milijard dolarjev »za obrambo in pomoč drugim«. Same evropske države so dobile približno 26 milijard gospodarske pomoči. Zaradi tega nimajo ZDA več nesorazmernega dela zlata «svobodnega sveta«, njegove gospodarske moči ali gospodarske odgovornosti. «Zaradi tega ponovno poudarjam, je nadaljeval Kennedy, da ne gre več za ameriška vprašanja, temveč za vprašanja .svobodnega sveta’. Zaradi tega skupni napori za obrambo mednarodnega valutnega sistema, ki temelji piedvsem na dolarju, in za druge skupne odgovornosti, ne temeljijo več na pozivih na hvalež-nost ali na prijateljstvo, temveč na lastnem interesu in na zdravem razumu. Seveda bi ZDA lahko vzpostavile ravnotežje svojih mednarodnih plačil od danes do jutri, če bi to bil njihov smoter. Lahko bi repatriirali naše sile, zmanjšali našo pomoč, v celoti bi’ podredili dajanje pomoči nakupom na ameriškem trgu, določili bi carinske pregrade in omejil: investicije v tujini ali drugo uporabljanje ameriških dolarjev. Res je, da bi taka politika pripeljala do novega pomanjkanja dolarjev, do negotovosti za .svobodni svet’ in do izolacio-nizma ZDA, toda mi bi s tem rešili vprašanje plačilne bilance. Zaradi temeljne trdnosti dolarja so taki ukrepi nepotrebni, tem bolj, ker bi ne bili pametni. Zato smo vsi odločeni iti po drugi poti: poti pravega sodelovanja, liberalne politike plačil in trgovine, razdelitve bremen za našo obrambo na sektorju NATO in na Pacifiku, razdelitve stroškov pomoči za razvoj .svobodnega sveta’ in za skupno iskanje ukrepov za povečanje mednarodne stabilnosti, kar bo omogočilo tudi drugim valutam, da zavzamejo vedno večji del svoje centralne odgovornosti,« Kennedy je nadaljeval: «V ZDA priznavamo, da naše obveznosti glede tega dajejo absolutno prednost ukrepom za odpravo primanjkljaja v naši plačilni bilanci, toda ne da bi se zatekli k deflaciji ali pa v izolacijo.« Zatem je Kennedy dejal, da mu prav trdnost dolarja dovoljuje, da govori tako odkrito. Dalje je dejal, da bi bile ZDA vedno pripravljene proučiti vsak predlog za izboljšanje učinkovitosti plačilnega sistema. Poudaril je važnost vloge ameriške valute in je dodal, da, »če dolarja ne bi bilo, bi si Sa morali izmisliti«. »Kajti mednarodna trgovina, katere vrednost dosega 130 milijard dolarjev letno in ki naglo narašča, ne bi se mogla naslanjati izključno na obstoj 40 milijard dolarjev zalog zlata, ki se polagoma večajo. Zato mora biti varnost dolarja glavna skrb vseh držv, ki so tu zbrane. Spodkopavati varnost dolarja bi pomenilo spodkopavati trdnost .svobodnega sveta’.« Kennedy je v svojem govoru tudi izjavil, da so se ZDA obvezale. da bodo v celoti ohranile konvertibilnost dolarja v zlato in da so pripravljene uporabiti »vse svoje zaloge v zlatu in kreditih, da ostanejo zveste tej obvezno-sti. Dalje je dejal, da je »špekulacija proti dolarju zgubila svojo privlačnost«. Combejevi vojaki sestrelili letalo OZN STOCKHOLM, 20. — Švedske oblasti so nocoj sporočile, da je bilo v Katangi sestreljeno letalo OlEN, na katerem je bilo deset Švedov, funkcionarjev OZN. V New Yorku je predstavnik Združenih narodov potrdil, da je bilo letalo na normalnem izvidniškem poletu in da je bilo verjetno se. streljeno, da pa «se ne ve, od kod so streli prihajali«. Zaradi teme niso mogli takoj začeti reševalne akcije. Jutri bodo helikopterji ob zaščiti vojnih letal odšli na kraj incidenta. Ni še znano ,ali so osebe, ki so bile v letalu, ostale Dri življenju. Predstavnik OZN Gar-diner je ukaza! osrednji kongoški vladi in Combejevi vladi, naj u-kineta vse vojaške premike na tem področju. Vsak sumljiv premik bo lahko povzročil reakcijo lovskih letal OZN. manjšinam je zajamčena pravica svobodne uporabe lastnega jezika, izražanja in razvoja svoje kulture in ustanavljanja ustanov za zagotovitev teh pravic. V šolah pripadnikov narodnih manj.in mora biti pouk v njihovem jeziku. Narodne manjšine imajo tudi druga v ustavi in zakonih določene pra. vice. Izpovedovanje vere je -vo-bodno in privatna izbira državljanov. Verske skupnosti lahko svobodno opravljajo svoje verske obrede in lahko ustanavljajo verske šole za šolanje duhovnikov. Nova ustava se, kot je poudaril Edvard Kardelj, po v.ebini in koncepcijah bistveno razlikuje od kia. sično politično pravnih dokumen. tov te vrste. Nova ustava je bila leta 1946 utrditev, pridobitev in ustvarjanje pogojev, da se revolucija do kraja izvede. Zato je bila v prvi ustavi poudarjena vloga državno-socialističnega upravljanja. Poleg tega se je že od samega začetka v državni in družbeni ureditvi Jugoslavije poudarjala širša in neposredna udeležba delovnih ljudi v upravljanju, zaso. nitost in demokracizem. Potemtakem, je še poudaril, se je od samega začetka tendenca razvoja političnega sistema v Jugoslaviji razlikovala od nekaterih Stalinovih koncepcij o vlogi države v prihodnji dobi socialistične izgradnje. Konflikt leta 194« s Stalinom je bil v največji meri posledica teh razlik v pojmovanju. V acbi od leta 1948 do 1953 je prišlo do vrste sprememb v socialističnem razvoju Jugoslavije, Nastali so delavski sveti, komune, zaradi cesar je nastala potreba spremembe ustave. Leta 1953 je bil sprejet ustavni zakon, ki je na široko odprl poti k razvoju samoupravljanja. V dobi po letu 1953 je prišlo do nadaljnjega socialističnega razvoja, sprememb družbene strukture, do razširitve in okrepitve socialističnih družbenih odnosov, posebno na vasi in v obrtništvu, do spremembe strukture delavskega razreda in družbenega položaja delovnih ljudi sploh. Toda še vedno niso odstranjena protislovja materialnega položaja ljudii in ni vzpostavljena družbena zavest, ki bi bila prežeta z absolutnim humanizmom. Politični sistem in mehanizem samoupravljanja sta postala demokratični okvir za politični razvoj družbenega sistema in rešitev teh protislovij, je poudaril Kardelj. Naloga države je, da ustvari takšen politični sistem, ki bo ta protislovja rešil z demokratično evolucijo socialistične družbe. Nova ustava bo omogočila delovnim ljudem, da čimbolj svobodno in na čimbolj demokratičen način odločajo o svoji usodi in si pribore vse pravice v skladu z materialnimi in drugimi možnostmi družbe. Kardelj je obširno govoril o vlogi države v socializmu, ki mora stalno spodbujati na nadaljnjo demokratično evolucijo družbe, o vlogi in položaju družbenih organizacij, o pra-vicah državljenov in je ugotovil, da demokracija ni spisek formalnih pravic državljanov, temveč živ politični izraz določene družbene strukture, določenih odnosov družbenih sil. Neva ustava kaže na nadaljnji cilj družbenega napredka, na komunistično družbo. Borba za komunizem je borba za čim popolnejše uresničenje današnjih potreb in interesov delovnih ljudi. Osnutek nove ustave rešuje protislovja med centralističnimi in decentralističnimi tendencami na ta način, da po eni strani utriu-je položaj delovnega človeka, delovnih organizacij in komune, po drugi plati pa predvideva za zvezno republiko in družbene organizacije vsa tista pooblastila, ki so neobhodna za enotnost in nadaljnji razvoj celokupnega družbenega sistema. Povsod in na najrazličnejših področjih ustava predvideva vzpostavitev stalnega in dolgoročnega sistema finansiranja razvoja. Na kraju svojega govora je Kardelj pojasni! položaj in pravice občin, skupščin, novi volilni sistem, ziaščito zakonitosti in ustavnosti, ki bo zajamčena z ustanovitvijo ustavnega sodišča, in je obrazložil pristojnosti federacije in republik, organov federacije, zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta in funkcije predsednika republike. Po predlogu osnutka ustave se v precejšnji meri povečajo funkcije predsednika republike (uživa imuniteto, dana mu je pravica pomilostitve, določa mandatarja z;a predsednika vlade, za svoje delo odgovarja samo skupščini, predseduje svetu federacije, novi instituciji, ki bo proučevala politiko in stanje v državi, delo političnih, izvršilnih in upravnih organov, in predlaga ukrepe državnim organom). Predsednika republike bo v primeru daljše odsotnosti v bodoče nadomestoval, ne kot doslej podpredsednik zveznega izvršnega sveta, temveč predsednik zvezne skupščine. Z druge strani ustava zmanjšuje vlogo zveznega izvršnega sveta in povečuje vlogo zvezne skupščine. Zvezna skupščina sprejema zakone, postavlja odgovorne državne funkcionarje in na predlog predsednika republike u-stanavlja zvezne organe. Izvršni svet bo lahko v bodoče ustanavljal satno tiste organe, ki jih predvideva zakon. Ustava ne predvideva nacionalizacije kmetijstva in zagotavlja delovnemu kmetu pravilno stabilnost položaja njegovega posestva. Po referatu Edvarda Kardelja se je začela razprava, ki bo po številu prijavljenih poslancev trajala verjetno dva dni. B. & PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — % Vreme včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 11.9. ob 19. uri 14.4; zračni tlak 1015.3 raste, veter 19 km severovzhodnik, vlage 57 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, septe®*’1’ PETEK, 21 Matej Sonce vzide ob 5.50 In zato Ljj 18.06. Dolžina dneva 12J°- Tj,« vzide ob 23.25 in zatone o „ Jutri, SOBOTA, 22. seple®’" Mavrlcij Sola kliče V pisnvunje otrok v otroške vrtce in v 1. razred osnovne šole je v polnem teku, zaključili so se popravni izpiti v raznih razredih srednjih šol in za malo maturo na nižji gimnaziji, te dni pa polagajo popravne izpite maturanti na klasičnem in znanstvenem liceju. učiteljišču in trgovski akademiji. Popravni izpiti, ali zrelostni izpiti v jesenskem roku se bodo zaključili do konca meseca. V kratkem bo spet zazvonil šolski zvonec in se bo začel reden pouk na vseh šolah. Novo šolsko leto 1962-63 je torej že pred vrati. O izidih popravnih izpitov na naših srednjih šolah ne moremo še govoriti, ker se pač niso še tisi zaključili. Omenimo naj samo, da je popravne izpite za malo maturo na nižji gimnaziji polagalo 64 dijakov, izdelalo jih je 56, padlo pa 8. Izid torej ni slab. Na vseh šolah in vsako leto lahko opazimo, da je pri popravnih izpitih manjši odstotek padlih kot ob zaključku šolskega leta, kar je razumljivo in naravno. Kakor smo izvedeli, poteka vpisovanje otrok v vrtce in v osnovno šolo redno in kolikor toliko zadovoljivo. Na nekaterih šolah so se že vpisali skoraj vsi otroci v I. razred in kaže, da bomo lahko zabeležili ponekod večje število otrok v I. razredu kot lani. To je zelo razveseljivo dejstvo, ki dokazuje, da se naši ljudje zavedajo važnosti slovenske šole in vzgoje slovenskih otrok v slovenski šoli, ki je po zakonu enakopravna italijanski. Vendar se najdejo še omahljivci, ali mlačneži, ki se ne morejo odločiti, da bi svojega otroka vpisali v slovensko šolo. Nikakor ne moremo razumeti, še manj pa odobravati, njihovega ravnanja. Položijo naj si roko na srce in naj le malo pomislijo, če imajo radi svojega otroka in mu želijo dobro. Zatiedajo naj se, da jim bo otrok hvaležen že od prvega dne, ko se bo po prvem dnevu pouka vrnil domov, Se bolj pa jim bo hvaležen ko bo dorasel. Neštetokrat smo slišali opravičila — pritožbe odraslih, ki so po materi in očetu Slovenci, a so obiskovali, ne po svoji krivdi, italijanske šole, zaradi česar ne znajo svojega materinega jezika. Prav tako pa je marsikdo od nas na lastni koži občutil, kaj pomeni učiti se v tujem jeziku in obiskovati tujo Šolo prav v otroških letih. Brez vsakega pretiravanja lahko to primerjamo prisilnemu delu. Ne glede na vse to pa moramo ponovno poudariti, da se bo slovenski otrok več in laže naučil, če bo obiskoval slovensko šolo. Več se bo naučil, znal bo najmanj dva jezika že iz mladih let in se bo pravilno vzgajal, da ga v življenju ne bo sram, da bo spoštoval samega sebe1 in da ga bodo tudi drugi spoštovali. Na to naj pomislijo te dni vsi slovenski starši, ki imajo svoje otroke za vpis v otroški vrtec ali osnovno šolo, pa tudi tisti, ki so, žal, že vpisali svojega otroka v italijansko šolo ali vrtec. OD DANES DO JUTRI OPOLNOČI Sindikata napovedala enotno stavko občinskih uslužbencev Do ponedeljka ne bojio pobirali smeti ■ Soglasen sklep skupščine sindikata CGIL o napovedi stavke ■ Županovo pismo Danes in jutri stavkajo občinski delavci in uradniki. Stavko sta na povedala oba sindikata in je torej enotna. Odrekli pa so se ji pokrajinski uslužbenci, ker so se zadovoljili z zagotovili pokrajinske uprave, da bo skušala ugoditi njihovim zahtevam Stavka bo hudo prizadela meščane predvsem zato, ker ne bo nihče pobiral smeti do ponedeljka, kajti kdor potrebuje ■kakšno spričevalo ali potrdilo matičnega oddelka že lahko počaka do takrat. Stavke so oproščeni vsi mestni redarji, uslužbenci pokopališč, dva uradnika matičnega urada, ki bosta sprejemala prijave o rojstvih in smrti, en zdravnik in uradnik oddelka za nekroskopijo, živino-zdravnik in en uslužbenec pri hladilnikih v mestni klavnici, šofer in dva bolničarja oddelka za dezinfekcije, osebje za vzdrževanje greznic, urad spravnega sodnika, paznik pomorskega akvarija, uslužbenci openskega tramvaja, ki so zaposleni na podlag, pogodbe in osebje pogrebne službe, zaposleno na podlagi pogodbe. Kot vidimo, je stavka razen o-mejenih izjem popolna. Pred dnevi so osrednje sindikalne organizacije sklenile, da bo stavka po vsej državi, a so jo nato preklicale, ker so krajevne ustanove obljubile, da bodo njihove zahteve upoštevale. Če bi bila stavka po vsej državi, bi tržaški pokrajinski uslužbenci stavkali samo dve uri, sedaj pa so, kot smo dejali, stavko preklicali. Občinski uslužbenci v Trstu pa bodo kljub preklicu stavke v vsedržavnem obsegu stavkali za uresničenje glavne lastne zahteve, to je, da se jim povrnejo zavarovalni prispevki, ki so jim jih neupravičeno odtrga vali. Skupna vsota teh neupravičenih prispevkov znaša nad milijardo lir in u-službencem bi morali vrniti od 100 do 300 tisoč Ur. Uslužbencem namreč preti nevarnost, da bodo to vsoto izročili zavarovalni blagajni krajevnih ustanov, v katero bodo morali po zakonu vse vpisati. Glavni vzrok stavke je torej socialno-zavarovalnega značaja. Stavko je najprej napovedala Stara delavska zbornica, včeraj pa je bila skupščina občinskih uslužbencev pokrajinskega sindikata CGIL, ki so soglasno sklenili, da napovedo stavko. Po skupščini je izdal odbor sindikata naslednje pojasnilo: Spričo poročila, ki ga je izdal sindikat pokrajinskih uslužbencev Delavske zbornice, ki se ni priključil stavki lastne pokrajinske organizacije UPDEL, je tržaška občina izdala poročilo, v katerem se čudi, zakaj občinski uslužbenci vztrajajo na stavki, ko pa je občinski odbor sklenil, da bo objektivno in z dobro voljo nadaljeval proučevanje vprašanja z drugimi upravami, da bi čimprej zadovoljil pričakova-1 njeno že v zgornji izjavi sindika-nje vsega prizadetega občinskega I ta “ " osebja Očitno je, da hočejo občinske oblasti nadaljevati s svojim dvoumnim stališčem. Vprašanje pokojnin je namreč že šest let v ospredju, a občinske oblasti niso ničesar storile, da bi ga rešile in se tudi sedaj omejujejo le na izjavo, da bodo nadaljevale proučevanje vprašanja. V sedanjem položaju namreč ne gre več za proučevanje vprašanj, marveč za to, da krajevne ustanove vrnejo svojim uslužbencem to, kar so jim v teh zadnjih šestih letih odtrgale. To je zahteva delavcev, na katero niso hotele krajevne uprave nikoli pristati in o kateri sporočilo občine sploh ne govori. Iz teh razlogov izjavlja ta sindikat, da se ne bo odrekel stavki, ki so Jo napovedali občinski uslužbenci ter jih poziva, naj se udeleže stavke čimbolj enotno in strnjeno. Županstvo nam je poslalo v zvezi s stavko sporočilo, ki je ome- ta CGIL. Županstvo ugotavlja, da stavkajo tržaški občinski uslužbenci samo zaradi zahteve po vrnitvi zavarovalnih prispevkov, ki so bili po mnenju sindikata neupravičeno odtegnjeni uslužbencem, županstvo je glede zavarovalnih prispevkov, ki jih odteguje od 1. iulija 1955, s pismom od 19. t. m. sporočilo sindikatu, da bo stvar proučilo. Pripomniti je namreč treba, da so pri stvari zainteresirani INPS, s krajinska uprava in ECA. Razen katerim so v teh pogajanja, potega tudi nimajo do tega vprašanja vse kategorije občinskih uslužbencev in občinskih upokojencev enakega stališča niti enakih interesov. Da je stvar zapletena, se je zavedel sindikat pokrajinskih uslužbencev, ki je z okrožnico od 19. t. m. izjavil, da se ne udeleži stavke, ker so glede povrnitve prispevkov še v teku pogajanja s pokrajinsko upravo, ter pozval pokrajinske I uslužbence, naj z zaupanjem sledijo delu sindikata za ugodno rešitev vprašanja. ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA 11. NOVEMBER Kandidatne liste stranK za letošnje občinske volitve Včeraj sta se sestala izvršna odbora PSI ki PSDI - Sestanek občinske volilne komisije Priprave za občinske volitve, ki bodo 11. novembra, so se že pričele, čeprav se prebivalstvo še ni zavedlo, da smo v resnici že pred durmi volilne kampanje. Tajništva raznih strank pa so živahno na delu in so nekatera že sestavila kandidatne liste, druga pa izvršujejo zadnje priprave Tako se je včeraj sestal izvršni odbor PSDI, ki je odobril kandidatno listo, sestavljeno iz 60 kandidatov in kjei srečamo vsa znana imena tržaških socialdemokratskih predstavnikov, poleg tega pa prvič dokaj številne «neodvisne», znane osebnosti kulturnega in javnega življenja. Ta lista bo predložena po abecednem redu in na njej med drugimi kandidirajo: Cesare, prof. Dulci, Lonza, Puecher, Zraje-vich, Curriel, Eulambio, ravnatelj Teatro Nuovo Osimo in drugi. Odbor je tud; odobril volilni pro- gram, katerega sta sestavila prof Bonifaccio in prof. Schiffrer. Na listi za občinske volitve stranka ni navedla prof. Schiffrerja, katerega očitno «čuvajo» za še važnejše volitve v deželni svet ali v senat. Sinoči se je sestal izvršni odbor ke. Zato tudi ni nobenih uradnih vesti o sestavi te kandidatne liste niti o uradnem programu tržaške federacije socialistične stranke. To seveda ni nič novega, niti nič presenetljivega, saj se PSI nikamor ne mudi in imajo dovolj časa, da temeljito pretresejo vsa vprašanja. Cujejo pa se glasovi, da bo na tej listi kandidiral inž. Pečenko, ki je med Slovenci dobro poznan, zlasti kot kvalificiran predstavnik slovenskih kmetov Že včeraj smo poročali, da je tržaška KD ponovno potrdila za nosilca liste dosedanjega župana dr. Franzi-la. Pokrajinsko vodstvo stranke je istočasno tudi odobrilo seznam šestdesetih kandidatov, ki sedaj podpisujejo formalne prijave. Tajnik stranke dr. Botteri je včeraj poslal zahvalno pismo štirim bivšim kandidatom in odbornikom, ki niso sprejeli kandidature, in to: Faraguna, Del Conte, Della Rocca in Gardelli. Precej negotovosti je še vedno na desnici. Govori se namreč, da tokrat monarhisti ne bodo predstavili svoje kandidatne liste, saj so zadnjič sramotno pogoreli in bo vključil monarhističnega predstavnika in s tem tudi prejel njih glasove. Prav tako je še vedno negotov položaj raznih misinskih občinskih svetovalcev, saj je znano, da obstajajo v tej neofašistični stranki različne struje, ki so si med seboj ostro v laseh. Štipendije za obiskoval** gospodarskih fakultet Zveza italijanskih tr^,0-Va‘0iii(' zbornic že četrto leto posebno šolo za strokovno jjjtilt ževanje obiskovalcev t 30 k*1 fakultet, ki imajo manj & ‘ gfi Prošnje je treba poslati P pr vinski zbornici ali pokraji • -edin r -1 nuum izpit 111 ict-aji**--* ^ jjj, - jemali štipendije po 500.69” J,i#’ jih bo dala na razpolago . k0 jo-ska zbornica. Interesenti sed«f“ Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom prof. Cumbata sestala občinska volilna komisija, ki mora določiti sedeže volišč. Ista komisija se bo sestala v kratkem in bo pregledala volilne sezname. Komisija bo vpisala v sezname vse one, ki so se v zadnjem času preselili v Trst in črtala umrle ter odseljene. Volilne sezname bo- do dokončno pregledali pred volitvami. 15 dni Nov vozni red na progi Trst-Gradež Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bodo ladje na progi SU zuuKijie »J.H...UI..«« f.jBitiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiTV|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiM»viitiifiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiBi«viii«>Miiiaa*iia*iiii*i*iiiii|l*i|l*|iiia|ii|llll,a>lllllll,llailll>lallll>lllllllllll,l>>lll,a,a VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA SODNI EPILOG DEMONSTRACIJE PROTI ANTIFAŠISTIČNIM PREDAVANJEM Zopet Izredno milo ravnanje s fašističnimi razgrajači Vse obtožence so oprostili zaradi «pomanjkanja» dokazov m le enega obsodili - pogojno Včeraj so pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, obramba Foillucci, P. Sardos, P3-dovani, Vattovami, Catalan) sodili skupino fašističnih razgrajačev, ki so 8, maja lani uprizorili v ulicah Cassa dii Risparmio in San Nicolo ter na Borznem trgu protestno manifestacijo zaradi nekega protifašističnega predavanja v veliki dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo. Slo je za četrto predavanje o italijanski zgodovini v zadnjem 40-letju, ki ga je priredila krajevna sekcija Državnega združenja šolnikov srednjih šol. ............................................................................................himuiiiiiiiiii.iiiiimiiii SESTANEK UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE Ugoden obračun turizma v avgustu in ostalih mesecih Samo v avgustu je obiskalo Trst skoraj 140 tisoč tujcev Okrepili bodo turistično propagando v inozemstvu Včeraj sta se sestala izvršni svet in takoj zatem upravni svet Pokrajinske turistične ustanove, kjer so govorili o številnih zanimivih turističnih vprašanjih. Predsednik ustanove odv. Volli je na sestanku upravnega sveta poročal o letošnji turistični sezoni in o rezultatih, ki so bili doseženi v avgustu. Tako so avgusta zabeležili v hotelskih obratih 83,885 prihodov turistov, v ostalih obratih pa 54.456 prihodov, ri hotelih odpade 39.050 prihodov na italijanske ir. 44.380 prihodov na tuje državljane. Pri ostalih obratih pa 20.349 na italijanske in 34.107 na tuje državljane. Primerjava z avgustom 1961. leta kaže, da se je število prihodov v hotelih povečalo za 16 tisoč in v drugih gostinskih obratih za 9.000 oseb. Statistični podatki dokazujejo u-goden turistični uspeh tudi v vseh ostalih mesecih tako da so prihodi in nočnine narasli v celotnem prvem razdobju letošnjega leta. V prvih osmih mesecih so letos zabeležili 177.650 prihodov turistov (lani 163.246) in 587.133 nočnin (lani 523.369). , ^ Predsednik |e nato podrobneje orisal obsežno propagandno akcijo, ki jo je izvedla ustanova in ki je bila zlasti učinkovita na Holandskem in švedskem, od koder so zabeležili znaten dotok turistov, ki prej niso prihajali v Trst. Upravni svet je zato sklenil, da bo propagandno akcijo še okrepil in to tudi na škodo drugih sektorjev, ker gre za bistvene napore ustanove, ki lahko tržaškemu turizmu najbolj koristi. Pri tem je svet upošteval dejstvo, da je Trst izven tradicionalnih turističnih poti. Sprejeli so tudi predlog, da bi občina priredila kratke turistične tečaje za nove občinske stražnike, zlasti ker so pred kratkim obnovili vse osebje in ker imajo stražniki pri turizmu lahko pomembno vlogo. Govorili so tudi o kraških poteh in o naujnosti boljšega vzdrževanja, za kar občine nimajo dovolj sredstev in za kar bodo intervenirali pri pristojnih oblasteh. Govora je bilo tudi o razsvetljavi Odbor Je z zadovoljstvom sprejel na znanje sklep prefekture, ki Je odobrila proračun za leto 1962 Avtonomne ustanove za turizem in letoviščarstvo za Sesljan in ugotovil, da je ta ustanova naredila pomembno delo v korist razvoja turizma na obalnem področju devin-sko-nabrežinske občine. Končno so odobrili tudi prispevek pol milijona lir za snemanje barvnega dokumentarnega filma o Trstu, za kar bodo prispevale še druge zainteresirane ustanove. V TRZIŠKl LADJEDELNICI Gredelj za novo 35.000-tonsko ladjo jame pri Briščikih, za kar bo poki ---------------- ------------------ Jeraj inska turistična ustanova nakazala pomoč družbi «Alpina delle Giulie», ki naj poskrbi za poti in ureditev jame. Nekaj prej pa se Je sestal izvršni odbor Pokrajinske turistične u-stanove, kjer so najprej govorili o plačevanju IGF in o plačevanju tega davka za državne prispevke. Odbor je dal ugodno mnenje za dodelitev državne podpore za gradnjo velike garaže, dveh restavracij v Trstu in restavracije v zgoniški občini, saj gre za gradnje, ki bodo imele tudi ugodne turistične posledice. Včeraj dopoldne so v ladjedelnici CRDA v Tržiču postavili gredelj 35.000-tonske ladje za prevoz tovora v razsutem stanju Ladja bo dolga 205 metrov in bo razvijala brzino 17 milj. Gradili jo bodo na račun družbe Italmineral iz Palerma. Sestanek izvršnega odbora trgovinske zbornice Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je poročal predsednik dr. Caidassi o razgovorih, ki jih je imela tržaška gospodarska de. legacija na Dunaju in v Brnu. Podčrtal je, da so govorili predvsem o vprašanjih tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Nato sta o razgovorih in stikih na zagrebškem mednarodnem velesejmu poročala predsednik tržaškega velesejma Suttora in predsednik tržaške delegacije italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta. Predavanja so se začela 17. a-prila lani ter so potekala razmeroma mirno. Sele na tretjem predavanju je prišlo do lažjih nemirov. V bližini dvorane v Ul. San Nicolč je bilo opaziti skupine mladeničev, ki so peli med drugim tudii proslulo fašistično himno #Gio vinezza«. Osmega maja, ko je prišlo do četrtega predavanja, je policija okrepila varnostno službo ter je dovolila vstop v dvorano samo omejenemu številu poslušalcev, in sicer okoli 150 ali 200 osebam, kolikor je pač sedežev v dvorani. Okoli 20. ure je prišlo v bližini dvorane same do množičnega navala ljudi, predvsem mladincev, ki niso mogli vstopiti v dvorano. Medtem se je predavanje končalo. Vsi prisotni so zapustili dvorano ter se napotili domov. Fašistični razgrajači so nastopili prav v tem trenutku ter začeli kričati in zmerjati svoje politične nasprotnike. Prišlo je do nastopa policije. Podkvestor dr. Guida je skušal prepričati na miren način fašistične mladince, naj se razidejo. Kjer ga niso poslušali, je, kot predpisuje zakon, pozval trikrat s trobento vse navzoče, naj se razidejo. Velika skupina fašistov pa se temu pozivu ni pokorila, ampak je navalila na policiste. Tako je prišlo do ostrega nastopa policijskih agentov, ki so aretirali več mladeničev. je prekršil omenjeni člen zakona o javni varnositi. Sodniki so bili mnogo milejši: vse obtožence so oprostili prekrška člena 24 zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodili so samo Ranchija, in sicer pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece zapora. Včerajšnja razprava predstavlja najnovejši člen v že zelo dolgi veriigi sodnijskih razprav proti fašistom, ki so se končale z oprostitvami ali z malenkostnimi kaznimi.' In vendar je dogodek 8. maja lani v ulicah Cassa di Rispar-mio in San Nicolo ter na Borznem trgu jasno pričal o nameri tržaških neofašistov, da s silo nastopijo proti demokratični manifestaciji. Policisti so se znašli pred številnimi kričači (šlo je za okoli 150 ali 200 ljudi), ki so nedvomno hoteli uveljaviti z nasiljem svoja načela, kljub posegu policijskih oblasti. Agenti so aretirali samo tiste mladeniče, ki so se najbolj izkazali pri razgrajanju. Pred sodišče so postavili samo sedem mladeničev. Kljub temu so se obtoženci izmazali. Ta je trdil, Včeraj so se na zatožni klopi znašli naslednji mladeniči: 19-let-ni Mario Poli iz Ul. Morgani 4, 18-letni Livio Tenze s Trga Gia-rizzole 19, 21-letni Viittorio Mai-can iz Ul. Zorutti 12, 21-letni Tom-maso Cosolo iz Foljana (stanujoč v Ul. Milano 19), 18-letni Franco Florit iz Ul. Catullo 15/1, 17-letni Giorgio Zangrande iz Ul. Mar-chetti 45/2 ter 22-letn.i Sergio Ran. chi iz Ul. Rittmayer 15. Vse te mladeniče so obtožila, da so prekršili člen 24 enotnega besedila zakona o javni varnosti, ker se na poziv policijskih organov niso hoteli raiziti. Ranchija pa so še posebej obtožili zasebnega nasilja proti funkcionarjem javne varnosti, ker je udaril s pestjo nekega policijskega agenta, ki je bil aretiral njegovega pajdaša Florita. da se je v gneči znašel samo slučajno, drugi pa, da je sicer hotel oditi domov, toda zaradi gneče tega ni mogel storiti. Polti je n.pr. privlekel na dan neko vabilo, s katerim so ga omenjenega dne in ob omenjeni uri pozivali na sedež Doma mornarjev, ki jie v bližini, ter mu je tako uspelo dokazati, da z omenjeno manifestacijo sploh ni imel opravka. Skratka sodnikom ni uspelo, da bi iz množice 150-200 ljudi izločili nekaj pretepačev, ki bi jih bilo mogoče obtožiti določenih prekrškov, jih spoznati za krive ter obsoditi, kot zoslužijo. Je-li pomanjkljiv zakon? So morda pomanjkljivi predpisi kazenskega postopka v pogledu prekrškov, ki jih zagrešijo ljudje, ki bi hoteli spraviti spet na površje fašizem? Ali pa je morda treba pripisati podobne oprostitve sploš. nemu političnemu vzdušju neka terih krogov, ki so zelo popustljivi napram ostankom proslulega fašističnega režima? Naj bo tako ali drugače, menimo, da bo treba takim dogodkom prej ali slej napraviti konec. OB 95-0DST0TNI UDELEŽBI Uspela stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih Danes že 12. dan stavka pri Stocku Stavka v zasebnih kovinarskih podjetjih je zelo dobro uspela. Sindikati sporočajo, da je stavkalo nad 95 odstotkov delavcev, v podjetju ORION pa so stavkali poleg vseh delavcev tudi vsi u-radniki. Delavai so se zbrali na enotni skupščini v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta, kjer so jim sindikalni voditelji poročali o položaju. Vsi delavci so se izrekli za odločno nadaljevanje stavke, ki bo trajala dejansko do ponedeljka. Po skupščini so delavci odšli v povorki po mestu čez Trg Unitš, Korzo, po Ul. Car-ducei, Goldonijevem trgu do Nove Delavske zbornice, kjer so se razšli. Tudi v podjetjih Stock se je stavka nadaljevala in traja danes že 12. dan. Delavke so bile tudi na stavkovni straži. Doslej niso dali delodajalci še nobenega predloga za začetek pogajanj. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki oprostijo Polija, ker da dejanja ni zagrešil. Za vse ostale obtožence pa je zahteval, naj jih sodniki oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Edino za Ranchija je zahteval 4 mesece zapora, ker je napadel javnega funkcionarja, in 20 dni pripora ter 10.000 lir globe, ker 1 milijon iir za oškodovane kmete Upravni svet Kmetijskega konzorcija v Trstu je nakazal 1 milijon lir, da ublaži hudi položaj kmetovalcev, ki jih je prizadela suša. Ta denar bodo uporabili ka nakup krme, semen in sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev za kmetijska gospodarstva, ki so utrpela škodo. Vse to bodo delili na podlagi navodil, ki jih bosta izdala pokrajinska kmetijska in- špektorata iz Trsta in Gorice. Na istem sestanku so sklenili, da bodo oškodovanim kmetom odpisali obresti na posojila od 1. julija 1962 do 39. junija 1963. V hotelu Palače v Portorožu bodo uredili zdravilne kopeli Do prihodnje sezone bodo zgradili tudi plavalni bazen s segre-vano vodo - V avgustu 200.000 obiskovalcev Postojnske jame V hotelu Palače v Portorožu bo-1 levo nogo uprl ob neki železni za- Prihod veleposlanika Zahodne Nemčije Danes prispe v Trst veleposlanik Zahodne Nemčije v Rimu dr. Klei-ber, ki ga spremljata soproga in hčerka. Veleposlanik ostane v Trstu dva dni gost trgovinske zbornice in bo imel stike š predstavniki trgovinske zbornice In s tržaškimi gospodarstveniki. do v prvi polovici oktobra odprli zdravilne kopeli. Gre za moderno urejenih 12 kabin, v katerih bodo obiskovalcem na razpolago kopeli z umetno segrevano morsko vodo in blatne kopeli. Podobne kabine so v hotelu Palače zgradili že leta 1921 in so jih uporabljali za rekonvalescente iz prve svetovne vojne. Seveda so sedanje kabine povsem modernizirane, da ne govorimo o estetskih izboljšavah. Turistični delavci pričakujejo, da se bo turistična sezona v Portorožu znatno podaljšala z dotokom tako domačih kot tujih gostov, saj so znani zdravilni učinki koncentrirane morske vode in blatnih kopeli. Omenimo naj še, da bo gostom na razpolago posebna, specializirana zdravniška ekipa za tovrstno terapijo ln maserji. V Portorožu se razen tega pripravljajo na zgraditev plavalnega bazena s segrevano vodo. Načrti so že v izdelavi in pričakujejo, da bo bazen na razpolago turistom prihodnje leto. # * * V avgustu je obiskalo Postojnsko jamo nad 200 tisoč domačih in tujih turistov, medtem ko je obiskalo Predjamski grad ter Pivko in črno jamo nad 20 tisoč turistov. V kolikor bo vreme ugodno tudi v jesenskih mesecih, bodo na omenjenih turističnih objektih letos dosegli rekorden obisk. * 4! H* Na seji stalne konference obalnih mest koprskega okraja so sprejeli statut stalne konference. Z njim urejajo vsa vprašanja, ki so skupnega pomena za vse tri obalne občine. Pogovorili so se tudi o občinskih statutih, za katere so priporočili, naj imajo skupno orientacijo glede turizma in pomorstva, ker gre za kompleksni panogi obalnega pasu. Hkrati so priporočili, naj imajo občinski statuti enoten način ureditve manjšin j skega vprašanja. * * * V Kopru so se sestali predstavniki okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije in pokrajinske zveze italijanske Komunistične mladine iz Trsta. Delegacijo iz Trsta je vodil pokrajinski tajnik mladine KPI Perini. Pomenili so se o nadaljnjih stikih in sodelovanju. boj, ki se je nenadoma prevrnil in ga poškodoval na peti. Hidravlično dvigalo mu je stisnilo prst Silvestro Pecchiari, 50-letni mehanik iz Ul. Dello Scoglio lil, je včeraj okoli 14.30 delal v čistilnici nafte Aquila. Delavec, ki je u-služben pri tvrdki Panuto v Ulici Crispi 5, je upravljal z železnim drogom hidravlično dvigalo. Nenadoma mu je drog stisnil ob cesto zadnji člen na kazalcu leve roke ter mu ga skoraj odsekal. V bolnišnici se bo moral zdraviti 20 dni. sna zuorruca. inieico«.-- seu-- , -u. be podrobna pojasnila n“. frf"1 trgovinske zbornice, Borz01 14, soba št. 2. Prireditve in obj^ Simfonični koncert v Avditoriju „ - prodajalni listkov Sz\ * § C'8 Pri glavni leriji Protti vstopnic za simfonični škega filharmoničnega 0 sivega iJnuiinroinCnci« ~ . ROp-inj i , vodstvom dirigenta Ermtn* ^ F ^ in o h 2 ff iStK* ali ' ’L k. in s sodelovanjem harfistk Jj velle Schirinzi, ki bo dr . uri v Avditoriju. onsil^ zetti — Koncert za harfo <0IJL , Je (novn z 'a Trst): VVeill . \ za°tr? gmšel-^suTaNra^ džarski plesi. Rascel v Verdiju Po sinočnji nadvse leP®. Po sinočnji nadvse ^ rj «i8rj( iprizoritvi -glasbene korne«" #, co 61» z Renatom Rasceiom P0" jj li|» vlogi, bo danes zvečer Pr v,# „ ^ tev komedije v gledališč« rjtev . j nocojšnjo in jutrišnjo up Ji4j j. nadaljuje prodaja vstopn>cJ J se tiudi prodaja vstopni* "“„{1. ponovitvi ob 16. in ob l 8 Dok »e,jy hdi Sn. J«*1 v ?"> b s '°A0v **hte\ »cer »osoji: J'1 Pa Nel Si \ , Ss ?5 6» Sm Nov, na Pte ponovitvi ob 16. in ob i Sfi Nazionale 16.00 »Svet na j^fji mondo sulle spiaggi®*-. , |*p°“ kij mladini i lor. Prepovedano leta. , uhii JTiH 't' Fenke 15.30 «Mož, ki 1 * !m‘9 ty Vala-nce« (L’uomo cliLayn«- iN* ................- A C berty Valance). John povedano mladini. . — i> -ji Excelslor 16.00 »Pozabljive« k g-na» (Lo smemorato d ^ v(1j , »8S Toto, Nino Taranto, *pl - Pal; Z motorjem v avto Občinski načrt za ljudske hiše Tržaška občina je že pripravila podroben načrt za nakup stavbišč, namenjenih za gradnjo ljudskih hiš. Tega vprašanja se bo lotil novi občinski svet, ki bo izvoljen v novembru. O njem pa so razpravljali včeraj nn sestanku predstavnikov raznih ustanov, ki so zainteresirane pri gradnji ljudskih hiš. Sestanku je predsedoval skrbnik za javna dela inž. Rinetti, ki je orisal zakon o tej zadevi. Glede vsega tega vprašanja pa so udeleženci sestanka zelo zapeti ,da bi se preprečile špekulacije z zemljišči, ki so namenjena za ljudske hiše. Odložitev proslave praznika policije Proslava praznika policije, ki bi moral biti v Trstu 7. oktobra ob udeležbi predsednika republike Se gnija, so odložili na nedeljo 14 oktobra. Predsednik republike nam reč ne bi se mogel udeležiti cere monije, ker bo 7. oktobra zapo slen drugje. Včeraj pa je bil v Tr stu generalni inšpektor javne varnosti, da bi se osebno seznanil s pripravami za ceremonijo. Povorka stavkajočih kovinarjev na tržaških ulicah Razpravljanje o deželi v senatni komisiji Senatna komisija notranjih zadev je na poročevalski ravni odobrila prve štiri člene zakonskega osnutka o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Naslednje člene osnutka bodo proučili na drugi seji. Seja miljskega občinskega odbora Miljski občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil ,da bo dal Popraviti streho Kristusove cerkvice za kar bo izdal 150.000 lir. „iDzad°vo,jstvom je vzel na zna- !w^lep- in*pektorata za civilno motorizacijo, p0 katerem bosta A-cegat in ACna plačevala prispe- v,eHza aM1u^'isno in filobusno postajo v Miljah. Odbor je nadalje sprejel prošnjo kmetijske strokovne šole za namestitev naprav ter napc'-iav° vode 111 luči za tečaj u-porabe kmetijskih strojev ki ga bodo letos odprli pri Orehu Odbornik za javne usluge je poročal o položaju miljskega vodovoda ter o ukrepih, s katerimi naj se preprečijo pomanjkljivosti pri dobavi vode. Y ta namen bodo pripravili splošen načrt, ki naj reši to vprašanje za vrsto let. Železen zaboj delavcu na nogo Na opazovalni oddelek splošne bolnišnice so včeraj ob 14.20 pri. peljali 41-letnega Bruna Hrovatina iz Plavij (Škofije) št. 195. Ponesrečencu so zdravniki ugotovili večjo rano na levi peti, zaradi katere se bo moral zdraviti 10 dni. Hrovatina so prepeljali v bolnišnico z avtom njegovega delodajalca. Uslužben je pri tvrdki SPEA v Ul. Fabio Severo 23. Ko je porival ročni voziček, se je z 18-letni mehanik Aldo Decarli iz Stramara pri Miljah št. 47 se je včera jnekaj pred 13. uro peljal z motorjem proti Miljam. Tik pred njim je bil avto znamke Simca 20-58 ČN 75, ki je nenadoma zavrl. Decarli se je zaletel v avto, padel na tla ter se pobil po nosu in po levi roki. Ozdravel bo v štirih ali petih dneh. Do nesreče je prišlo v bližini mitnice pri Sv. Soboti. Grattaclelo 16.00 «21 ata u freccia d'oro). Tech«1 ,yii Hunter, Rossana P°defrV», t* K . Arcobaleno 16.30 «V V1 (j»l col vento). Tech-nicolo^.j 8° ti ble Vivien Leig'h, l*sl -||l' l| 5s —avilland. , * ' k 16.00 & Ollvia de Havilland Supercinema (La giumenta verde)- jj. lor. Sandra Milo, vedaru^nladlni ‘zpP£u£lel«’j,(*J mi' .jC* S: Alabarda 15.30 «Moja »N# pisana na vetru« seritto sul vento). Teohh ,^ Terezija Bucik ima 80 let Na Greti, kjer živi že nad petdeset let, praznuje Terezija Bucik danes svojo 80-letnico. Rodila se je leta 1882 v Bistri pri Vrhniki, kjer je obiskovala tudi šolo. Se mlada je odšla iskat dela v Gorico, zatem pa v Trst, kjer se je tudi poročila. Čeprav se ji je nabralo že toliko let, je še vedno čvrsta in ob vsaki priložnosti zna prav slikovito pripovedovati mnogo zanimivega in zabavnega. V svojih letih je mnogo izkusila in tudi mnogo brala. Vselej rada pove. da je obiskovala isto šolo kakor Cankar_ Skupno s svojim pokojnim možem sta svoje otroke vzgajala, kakor je dolžnost slovenskih staršev. Med vojno so se na njenem domu dan za dnem oglašali aktivisti Osvobodilne fronte z letaki in z drugim čtivom, namenjenim mnogim drugim družinam. Od vsega začetka je zvesta naročnica in pozorna čitateljica Primorskega dnevnika. Ob današnjem jubileju ji prisrčno čestitamo in ji želimo še mnogo let srečnega življenja. Danes praznuje naša ljuba mama TEREZIJA BUCIK svoj 80. rojstni dan. mnogo zdravja in sreče želijo hvaležni otroci rita Montiel. ,«» Aurora 16.30 «Serif v Kr' riffo ln gonnella). vrtd* pr t , l Garibaldi 16.30 «Rakete sili in giardlno). Teč htii*0 i!0(- .... ... ........ jt?. n *vc Nevvmann. Zadnji dah-ji1 « »ti 'ristailn 15 3(1 7.130 «El -n. Cristallo 15.30 21.30 «E‘,0||, , j." K nicolor. Charlton ,.yF “Hov jj0' U J Loren. , „,9 (l Kf lhjen Capitol 16.00 «Mladi le"* M«" ,pf leoni). Marlon Brand°’ ry Clift, Dean Martj11' Impero 16.30 «Tot0 Dii0°g|H»- / Moccim. ik nn »rvt/nhoi ^ ^ Moderno 1'”16.00 ^RazP^lfjjtVjV ^llki Massimo 16.00 «Dvoboj ^ t I izliti lo sulla Sila). Techn'* do Lamas, Liana Orl*;,. P0., janskos (Divorzio 8: Marcello Mastroianni. ' ^ kj). mladini. - Astoria 16.45 «Texas J" f '(1 Astra 16.30 «Suspicion»- t Vittorio Veneto 16.00 «%,[«)• tj 11 ciu» (II ponte verso U |!r s< Baker, James Sigheta- i,,9 v hKavio 1K fV> ln h1* ^,1 ^ Abbazia 16.00 «Gola ventil n-uda). D. G° dano mladini -mu'1 f ^ k9''9 “Tvr ;ss„v&j * Befilin, E-leonora (NjV^V. s «b, »1» Ss N »iti SvL nemi n, fieonora Ideale 16.00 «Pasjl 1 ^ Sa Prosvetno društvo ^6iS( Nabrežine bo priredil%el>le' (jk1 $\A Zennaro, 69-letni Ste« fa. letni Giuseppe De .„aSta^,|ny nefcti vd, Saitz, lonio. Maria Vida-u por. % Aliča Furlan, ^J^nl *** i? NOČNA SLUŽBA preV j»L| INAM Al Camme‘J0^rg jV (M septembra 4: God nflrsino., V1 1 l; Sponza, UL«< Vernari. Trg Valniau tl, Borzni trg 12. Himna ums^. predvaja barvni fi danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri Ci»el barvni film: |«| Skrivnosti z onkraj i^ (Mlsteri d’oltre tomba) pA' Igrajo: CAROLINE BORRET in ANTON $ v. ‘h. v; J* k VS St- )V & (§ bil. kennedyjeve težave glede pomoči tujini Znesek, kije bil določen se utegne zmanjšati Vloga Passmanovega pododbora - Kaj pravita Averell Harriman in novinar Reston ^kajšen del tiste svoje, ki jo ameriški predsednik Ken-" ^ Predvidel za pomoč tujini, '4a ^ V resni nevarnosti, da bo jCnn' Pred kratkim je namreč tJ ,8resni Odbor za proračunsko k e"tev poslal obema domovo-rij^ 'I Proučitev predlog, s kate- i, bila pomoč tujini zmanj- j. a ra milijardo in sto mili* v dolarjev. tč *nnedy je na račun te pomoči eval 4.752.000.000 dolurjev, in j,j,r 1-500.000.000 dolarjev za vo-0 Pomoč in 3.252.000.000 za Ida in druge oblike pomoči iv ?2vltim deželam. Na zahtevo j, luj(leBa Pododbora, ki mu načeli it i . 0 E- Passman, demokrat - %L0isiane *n eden naj ognjeviti *" nasprotnikov pomoči tuji-t,' Pa je Odbor za proračunsko L *litev vsoto za posojila, ki 1* bil zahteval Kennedy, , nJ^al za 38 odstotkov. Ta vso-1^1'.znašala 1.250.000.000 dolarju' kar pomeni, da bi se imela C*«! za 475.000.000 dolarjev. IjJ lairo je zmanjšan znesek za t a.s’ranje razvojnih načrtov •Imj milijonov in oni za inve-. e rezerve za 15Q milijonov ■“»Jev. Dalje predsednikov K' Za Pomoč onim deželam, ki ii w aos svojim obrambnim napi fo. bii in sicer v višini 75 mili-" ! kakor je tudi za 75 mili-t(|)v bil zmanjšan znesek, na-1. Jen Zvezi za napredek. In ta-baprej. Passmanov pododbor ^tedlagal tudi zmanjšanje vo-'Mil, Pomoči, toda je zatem Mjj n sam’ da bi s* ustvaril iin e Pogoje za dosego zmanj-jjliH Pomoči nerazvitim deželi lp ^ Predlagal, da se en del vso->1* ft|j* v°jaško pomoč, ki je bila v njegovem, pododboru, ii!f #L. Pripiše za ta namen do- «New York Times« je s tem v zvezi objavil tudi uvodni članek. V njem njegov pisec pravi, da če se je Odbor za proračunsko razdelitev zavestno odločil uničiti ameriški prestiž med prijatelji in zavezniki, če se je nadalje premišljeno namenil uničiti zaupanje v program pomoči tujini, potem ta Odbor ni mogel doseči lepšega učinka, kot s tem, kar je bil napravil. »Times« je predlog odbora napadel kot škodljiv, pri čemer pravi: «l>uh priporočil Odbora je najlepše razviden iz tega, da je ponovno obnovil jugoslovansko - poljsko vprašanje. O tem se je že razpravljalo na dolgo in široko, nakar je bilo odločeno, in to povsem razumno, da se predsedni-ku Kennedyju dajo ustrezna pooblastila, ki so mu potrebna. Zdaj pa Odbor za proračunsko razdelitev stika za načinom, kako bi to uničil. In če bi končno Passmanovo stališče imelo postati zakon te dežele,« pravi «Ti-mes» na koncu svojega uvodnika, «bi bili naši interesi naj. resnejše prizadeti«. Tudi znani ameriški novinar James Reston pravi v enem svojih običajnih 'J vsoti. 'l'* ša?,n'anov Pododbor pa je šel P šj ~7e: ni predložil, namreč, sa-,yll ItjJ^bstično zmanjšanje Ken-®Ve88 programa pomoči tu-,ld ,l{llnn'arveč je Odboru za proti r4sk° razdelitev dostavil tu-ii!jt 'i, ('*°lucijo, ki je bila sprejeli 'tjj aatero ima predsednik Ken- ^ W>a predlog — ki se bo * .J1*1 glasovalo — po katerem / V|i» , ,)■ \ 1 ‘n Poljski povsem vezane ^ nekako dvema mesecema p ša| a kongresna domova izgla-^ 4 resolucijo, na osnovi ka-jfž tl|u,Q bila predsedniku dode-pr t > Pooblastila, da glede pomoli bgoslaviji in Poljski ravna v, H > uvidevnosti. Zdaj pa se 1 tj "ra»i Odbora za proračunih <*n0ražllelitev postavlja obema zvezi s pomočjo Jugo- J^Povedana uporaba fondov vsem tistim deželam, :s’ SjjP oblast temelji na komu-.J StBw te°riji». V primeru, po-• J St) en>> da bi ta resolucija bi-,j/ ,#lj^re^eta. bi Jugoslavija in 'iti 4 ne mogli več kupovati *r'*k'h poljedelskih pre- U. č stališče Odbora za pro- T Nifjj 0 razdelitev je zdaj po--j 71 vs4 dokajšnje vznemirjenje N 'h’ ki so verjeli, da je za-* Atv zvezi s pomočjo tujini že l/ na pragu končne re- V* Nj ^aai bo državna uprava t r0te morala vložiti nemajhne tj .[''tt v to, da bi se zmanjšane ^ i1** ,n°va povrnile na prvotni .'eCov'P bi se resolucija glede tifci oi JugosiaVjji in Poljski fte i?0<*a> kot se zdi, to da- Jugoslaviji in Poljski ih' 00 več tako lahM 1 % bo IS[SSt"ik državnega tajnika. Itiz' ^arriman. je s tem v ,/4v'l «da sta takšen pro-^%olHm°či vrst0 let Podpirali do^^bi stranki in da je on '*l,'“/e rezultate. Zdi se«, je . tt? od 0t zdaj Amerika ho-s«u,njega dvigniti roke. Ven- 4 Ši , Prepričan, da bo pre-X J4Vj o®1 zmanjšanih zneskov Is ^ k°Vrnjen na prvotno vso-j v a8res 0 stvar prišla pred oba 4 domova«. rjNj4 tak*nih, ki bi bili istega $ i ^ j.*04 Harriman, piše «New >lo. ^es», v Kongresu ni J V4vru'Jn' s° v Passmanovem obnovi vojaške fon- r V*' d l ~ Pravi «Times» — A a*°čen napor za dosego |(tfe t). Kongresu, s pomočjo : * ll k htu 1 dosegli odpravo one-" 'ilt10 še pomoči. Potr.eb- C*. ]tnVr^a bitk, da bi se šte-4vtia 1 j'b je bila postavila %n uPrava, povrnile v svojo °bliko. M iS W 21.3. do 20,4.) Pri o- K "ekega delikatnega V. Ve« °°dlte zelo previdni. Pri-Ai^lKov J, družbi prijateljev / \ d' ff^vJe dobro. 7 ^EJELI sm< > Periodno trlmestrale. Anno vn. Maržo 1962. Flrenze. člankov, objavljenem prav tako v «New York Timesu«, kako da je potrebno pojasniti članom dr-žavne uprave, da je Otto Pass-man izredno ozkosrčen in drobnjakarski človek, sovražno razpoložen proti vsemu, kar je izven njegovega neposrednega o-koliša. Pri nas se n. pr. čedalje bolj razvija določeno prepričanje, in to ne samo v Capitol Hallu, marveč tudi v državni upravi — pravi Reston — da ZDA namreč nosijo nesorazmerno ve-liko breme v pogledu pomoči nerazvitim deželam. Reston nadalje pravi, kako malo delajo tudi razvite evropske dežele za to in kakšne težave ima z njimi Washington, v kolikor se pojavljajo kot konkurenti Amerike. »Zmanjšanje pomoči od strani Odbora za proračunsko razdelitev — pravi Reston — potemtakem ne more biti akcija neke provincialne manjšine kongresnih članov. In resnica je v tem, da državna uprava danes sicer dobiva glasove svojih internacio-nalistov, kot sta n. pr. senatorja Fulbright in Mansfield, ne pa tudi njihove navdušene podpore.« J. K. ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ i Prijetni, ali neprijetni pozdravi? ! Ko je bil prea kratkim de Gaulle na obisku v Zahodni Nemčiji, so ga begunci iz Šlezije in Gdanska pozdravili z gornjimi napisi. Ker je de Gaulle danes velik prijatelj Adenauerjeve Nemčije, bi ga ti napisi ljudi, ki so pobegnili iz krajev, ki pripadajo sedaj Poljski, mog 11 razveseliti, toda že pred leti je de Gau lie priznal novo mejo na Odri i n Niši... NEKAJ PODATKOV STATISTIČNEGA URADA Stanje na področju kazenskih zadev Še vedno precej primerov mladinskega kriminala - Podatki dokazujejo dokajšnjo obremenjenost sodnih organov Na osnovi podaikov Državnega osrednjega statističnega urada, do katerih je ta prišel s sodelovanjem organov javne varnosti in karabinjerjev, je razvidno, da so ti organi v mesecu maju leta 1962 prijavili sodnim oblastem 32.194 raznih prestopkov. To število se je v primerjavi s prejšnjim mesecem dvignilo za 12,4, v primerjavi z mesecem majem preteklega leta pa zmanjšalo za 0,7 odstotka. Število nameravanih in izvršenih prestopkov znaša 36.106. Prijavljenih je bilo 19.310 oseb, od katerih je bilo 1.886 pridržanih. Med prijavljenimi je tudi 1936 mladoletnikov. Med prestopki resnejšega značaja se je v primeri z mesecem majem leta 1961 dvignilo število namernih umorov (8.5 odstotka), nenamernih umorov1 (20.8 odstotka) in tatvin (5,6 odstotka). Zmanjšalo pa se je število nenamernih poškodb (3,8 odstotka), spolzkih dejanj (8,2 odstotka), posilstev (19,8 odstotka), ropov in izsiljevanj (5,7 odstotka) ter goljufij (9,4 odstotka). Prestopkov na račun mladoletnikov, vsebovanih v zgoraj omenjenih številkah, je bilo 1730, kar pomeni, da se je njihovo šte- iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiHiiiiHiiiiuiHifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiHiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiHiiiiiiiiiiii PRIRODA NAS VEDNO PRESENETI S ČIM NOVIM Po več sto milijonih let mrtve bakterije spet oživele in se množijo Nekdanja meja med mrtvim in živim je precej dvomljiva - Anabioza ali vračanje v življenje - Odkritje v Sibiriji in na Saškem - Kaj nam priroda še krije? Razmeroma do nedavnega so znanstveniki menili, da je meja med živim bitjem in mrtvo materijo, torej med življenjem in smrtjo, jasna. Praktično povedano, je živo bitje n. pr. konj, rastlina, bakterija, mrtva priroda pa n, pr. skala, rudnina, itd. Tu ni bilo nobenih vmesnih stopenj in bakterija n. pr., ki je skrajno drobceno živo bitje, je bila povsem ločena od mikroskopskega kristala ali ščepca kake kemične snovi, ki se šteje med mrtvo prirodo, mrtvo tvarino. To, kot smo že rekli, je veljalo do nedavnega. Danes, kot kaže, zadeva ni več tako enostavna. Mnoge stvari, mnogi primeri nam dokazujejo, da bi znalo biti med tako imenovanim življenjem in smrtjo neko tretje stanje, ki ga bomo konkretneje prikazali pozneje. Osnovno bistvo življenja živih organizmov, začenši z najbolj enostavnimi enoceličnimi bitji, pa do visoko razvitih živih bitij, je stalna izmenjava, rekli b. neko neprestano izmenjavanje snovi in energije v njih samih, In vprav ta neprestana izmenjava, ta nepretrgana vrsta kemičnih reakcij, ki so v določenem smislu pogojene, hkrati pa z določenimi zakoni vezane, predstavlja osnovo tistega stanja, ki mu pravimo življenje. Prekinitev te neprestane izmenjave, tega biološkega, točneje kemično - energetskega procesa torej ta prekinitev, ki lahko traja tudi le kratki delec sekunde, pa pomeni smrt. To so tako imenovani *klasični» pojmi o razliki med živim bitjem im snovjo, med življenjem in smrtjo. Prvo pomembno »izjemo« med ★★★★★**★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ i I * Se ne pripravljajo la na oder * Ne, nismo za zavesami kakega podeželskega gledališča, kjer bi se dva diletanta pripravljala za na oder, pač pa na neki policijski postaji v New Yorku, kjer se nekaj policajev vsak večer preobleče v ženske, da gredo nato na lov proti preveč podjetnim »petelinom« I, uhlo™?1'4' J« 20.5.> Verjetno J spremeniti organizaci-V,(n» b Ha, Ne dovolite, da bi ,ba na vas vplivala pe-I* h JCk« ravie zadovoljivo. (od 21.5. do 22.6.) Dan u2oden za one, ki se jjkf' znanstvenim raziskova- V; tod^o^nje ne bo posebno n* 8kutel STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce boste svoje delo opravljali metodično in potrpežljivo, boste srečno o-pravili vse svoje naloge. Prejkone boste zdaj uresničili neki važen načrt. Zdravje prav dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Izvrstne možnosti za vse, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici, umetnostjo in obrtjo. Prišlo bo do majhnega spora z ljubljeno osebo. Zdravje odiično. / VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vprašani boste za mnenje glede rešitve nekega važnega vprašanja. Ce hočete uravnovesiti svoje duševno stanje bodite predvsem iskreni sami s seboj. Nervoznost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce želite naglo uresničiti svoje načrte, je predvsem potrebno opraviti določeno reorganizacijo vašega dela. --•J«- Ut UU skušajte se nadzorovati. un -n* „ do 22.7.) Neka vest. If)vi °ral« re^e11 v teku Jutra’ vas to* aPremeniti vaše načrte. ' J, Cenjeno. k>. ie 23.7. do 22.8.) Koristno P* svoj program nekoli- ko poenostavili. Skušajte utrditi neko novo prijateljstvo. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce hočete naglo zaključiti neki spor, ne zanemarjajte posameznosti. Načrtovanje za bodočnost. Zdravje odiično. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Oprite s samo na lastne moči, zakaj pomoč sodelavcev ne bo zadostna. Zadoščenje In zadovoljstvo z najmlajšimi. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Zelo ugoden dan za one, ki potujejo. Nove okoliščine vam bodo omogočile pojasnitev nekega nesporazuma. Zdravje ugodno. takšnim pojmovanjem življenja in smrti, živega bitja in materije je odkril že v 18. stoletju Holandec Leeuwenhoek z mikroskopom, s pomočjo katerega je opazil, da se v prahu iz žleba ki je bil mesece in mesece podvržen vročim sončnim žarkom in ni dobil v vsem času niti kapljice dežja ali rose, potem, ko je ta prah navlažil, spet porodilo življenje. Bakterije, ki so mesece in mesece zdržale na soncu in v popolnem pomanjkanju vlage, so ob navlažitvi prahu ponovno oživele. Prah iz žleba torej ni bil le materija, ie mrtva snov. Tudi italijanski znanstvenik Spallanzani je prišel do odkritij, ki so bila za tedanjo dobo velika novost, ki pa danes ne predstavljajo nič posebnega, kajti sodobna znanost dobro pozna bakterije in mikroorganizme in njihovo zdržljivost, ki se ohrani mesece in leta v nenormalnih pogojih in kljub temu ostanejo ti mikroorganizmi še vedno živi in v spremenjenih, povolj-nih pogojih ponovno ožive. Do nadaljnje »izjeme* v prvotnem pojmovanju med mrtvo in živo prirodo so privedli poizkusi, ki so jih izvedli s pomočjo mraza. Gre za tako imenovano anabiozo ali po domače vrnitev v življenje rastlinskih semen, ki so jih v poizkusnih laboratorijih podvrgli izredno nizkim temperaturam, da bi jih nato ponovno oživili. Pravzaprav ni šlo za ponovno oživljanje, pač pa za vračanje v normalne razmere. Kot je znano, je najnižja temperatura, tako imenovana absolutna ničla, pri minus 273,15 stopinje C. V kemičnih laboratorijih so držali semena določenih rastlin v temperaturah do minus 260 stopinj C, torej samih 13 stopinj C je manjkalo do absolutne ničle. Nato so z določenimi previdnostnimi posegi temperaturo počasi dvigali, dokler niso ta semena spravili ponovno v normalne klimatske razmere in jih nato vsejali. In zgodil se je »čudež: seme je ponovno vzklilo, kot hi se medtem ne bilo nič zgodilo. Izreden mraz torej ni umoril v njih življenja. Omembe vredno je pri tem tudi dejstvo, da novejši poizkusi dajo upati, da bi se mogle posamezne rastline v obliki semena ohraniti tudi desetletja, morda celo stoletja, seveda na tak način. Bolj drzna in seveda niti malo preverjena je hipoteza, da bi se dali ohraniti na tak način tudi spermiji. Iz tega sledi, da v semenu, kljub tako spremenjenim razmeram, ostane iskrica življenja tudi za daljšo, celo za zelo dolgo dobo. Toda mnogo holj izrazit dokaz, kako zgrešeni so bili nekdanji pojmi o meji m_eci življenjem in smrtjo, je prišel na dan z odkritjem, ki ga napravil znanstvenik Dombrovv-ski. Dombrovvski je po pisanju strokovnega tiska odkril najprej nekje v Sibiriji, nato nekje na Saškem v globokih ležiščih soli živa bitja, ki so stara od 18C do 650 milijonov let. Seveda ne gre za visoko razvita živa bitja, pač pa za bakterije. Toda kako je mogoče, da more neko bitje, pa čeprav trdoživa bakterija, ohraniti iskrico življenja tudi skozi 180 ali cel° 650 milijonov let. Dejstvo je namreč, da je nemški znanstve- nik poljskega porekla Dombrow-ski pri vrtanju soli iz globine 400 metrov odhrušil iz skale soli koščke, jili zdrobil in jih nato dal v sterilizirane kulture ter na njih čez določen čas opazil »prebujeno življenje«. Ce smo prej rekli, kako veliko odkritje je bila oživitev bakterij iz žleba, ki ga je napravil Holandec Leeuvvehoek, pomislimo kolikšno odkritje je to, ko gre za anabiozo, to se pravi ponovno oživitev bakterij, ki so odmrle pred stotinami milijonov let. Kako je to mogoče? Znanstvenik Dombrovvski pravi, da so stotine metrov skale mogle povsem zaščititi drobcena živa bitja pred uničevalnim dejstvom kozmičnih žarkov. Prav, teda to drži le kar se tiče zunanjih elementov, ki bi mogli bakterije umoriti, kako pa d3 se je v teh živih bitjih ohranila ona iskrica življenja v teh pogojih skozi milijone let? »Ba-eillus circulans«, ki ga je odkril Dombrovvski in ki je stotine milijonov let živel ali bolje ohranil življenje v globini 400 m, je v daljni daljni preteklosti živel v tekočini, polni soli. Vlaga je nato izhlapela, okoli bakterije pa se je ustvaril kristalček, ki jo je ovil in s tem konserviral. In tam je ta drobcena živa tvorba o-stala konservirana med življenjem in smrtjo skozi stotine milijonov let, dokler je niso pri izkopavanju soli ponovno potegnili na površje in ni, nato, prof. Dombrovvski z vlaganjem teh kristalčkov, ki so ovijali bakterije, v »normalne življenjske pogoje«, ponovno obudil ono malo, preostalo iskrico življenja. In tako je sto milijonov let stara bakterija ponovno oživela in se celo začela ponovno množiti. Prav, bo rekel znanstvenik. Iskra življenja je po zakonu tako imenovane anabioze ponovno oživela, ker pač ni bila še povsem mrtva. Čeprav je »zadremala«, ni umrla in ni bila torej še mrtva snov, materija. Vendar smo s tem odkrili le nekakšno »tretje stanje« med življenjem in smrtjo, med 'živim bitjem in mrtvo snovjo, toda to tretje stanje dejansko niti ni tretje stanje, kaj li v »konservirani bakteriji«, ki je milijone let preživela pod zemljo, je ostala iskrica življenja. In vendar se mnogi znanstveniki ob tem sprašujejo, ali r.e bomo v bodoče tudi v kaki drugi snovi, ki jo imajo za mrtvo, mogli odkriti živa bitja, pa čeprav milijone in milijone let konservirana, kot so bile kon-servirane bakterije Dombrow-skega, saj je znano, da z novimi sredstvi in pripomočki stalno odkrivamo neve značilnosti posameznih materij, o katerih prejšnje dobe niti sanjale niso. Kot vidimo, je oni zakon, zakon življenja, ki govori o izmenjavi snovi in energije ter kemičnega procesa, ki predstavlja stanje življenja, postal danes bolj relativen, kajti v primeru bakterije, ki je iao ali celo 600 milijonov let ostala 400 metrov P°d zemljo v nekakšnem »tretjem stanju« ni mogoče govoriti o nekakšnem izmenjavanju snovi, eneigje in o kemičnem procesu, ki predstavlja življenje. Sergej Bondarčuk že snema «Vojno in mir Pred dvema tednoma, točneje 7. t. m., je minilo 150 let, odkar sta se pri Borodinu spoprijeli velikanska Napoleonova • grande armee«, ki je štela 650 tisoč moč, in ruska vojska, ki ji je poveljeval KutučOv. Bitka sama. kot Napoleonov pohod na Moskvo, ki se je tako tragično končal za »prande armee«, suj se je od tolikšne vojske vrnilo čez Berezino, po pisanju zgodovinarjev, komaj kakih 30 tisoč vojakov Napoleonove garde, je dala motiv za veliki roman «Vojna in mir«, ki so ga pred nekaj leti spravili tudi na filmsko platno. Bil je to film-kolos, ki je štel med svojimi igralci nekaj zelo velikih imen, ki pa je posebno med sovjetskimi kritiki doživel marsikatero neprijetno pripombo. Nič čudnega, saj je znano, da Zahod Vzhoda ne razume, tudi če se včasih potrudi. Zato je tem bolj razveseljiva vest, da je vprav na obletnico bitke pri Borodinu sovjetski režiser Sergej Bondarčuk začel snemati velik film v barvah po istem romanu. Znani sovjetski režiser se je na to snemanje pripravljal dve leti in po vesteh iz Moskve bo tudi snemanje filma trajalo dve leti, To pomeni, da nameravajo Sovjeti napraviti nekaj velikega, kar naj bi se moglo kosati z če o-menjenim filmov po isti temi. Sam režiser bo ipral v novem filmu in sicer vlogo Bezu-hova. Poleg njega bodo v filmu igrali glavne vloge znani sovjetski filmski umetniki, kot na primer Strijnov bo igral priiica Volkonskega, Simonov bo igral generala Kutuzova itd. Režiser Bondarčuk bi bil mogel začeti snemati že prej, ker pa hoče biti do skrajnosti zvest romanu, je počakal na jesen, kajti v jeseni, septembra, je bila velika bitka. Da bi mogel biti enako zvest romanu in z njim okolju dogajanja, bodo zimske epizode na prostem snemali na Karpatih, torej v pravem vzdušju ostre zime, ki je Napoleonovo vojsko tako ie-setkala, da je bilo Kutuzovu razmeroma lahko z njo opraviti. Seveda bodo posamezne druge epizode snemali v onih delih Moskve, kjer se je ohranilo vsaj malo onega starinskega okolja, kakršno je bilo pred ISO leti. Ker je znano, da je Bondarčuk velik režiser, je upati, da bo film •Vojna in mir«, čepruv ne povsem enakovreden velikemu literarnemu delu, kajti vsa velika literarna dela v fil-mu nekaj izgubijo, vsaj boljši od prvega filma, ki je zgodovinski roman iz dobe Napoleonovega pohoda na Moskvo precej po svoje prikazaI. vilo v primerjav, s prejšnjim mesecem povečalo za 17,4, v primerjavi z majem lanskega leta pa padlo za 5 odstotkov. V odnosu na isti mesec se je povečalo število namernih umorov (ki se je od 4 povečalo na šest) in posilstev (23,3 odstotka), vtem ko se je zmanjšalo število nenamernih umorov i30 odstotkov), nenamernih poškodb (8,7 odstotka), spolzkih dejanj (46,b odstotka), ropov in izsiljevanj (36.4 odstotka), goljufij (65 odstotkov) in tatvin (6,1 odstotka). Pri sodnih oblasteh je, bodisi na prijavo že omenjenih organov javne varnosti kot zasebnikov, v postopku 88689 prestopkov, kar predstavlja v primerjavi s prejšnjim mesecem 28,7-odstotno, v primerjavi z mesecem majem lanskega leta pa 3,4-odst. povečanje. Ti postopki se nanašajo na 81.570 prekrškov, kar pomeni, da se je njihovo število v pri. merjavi s prejšnjim mesecem povečalo za 30,5 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu pa zmanjšalo za 0,9 odstotka. V mesecu maju leta 1962 je število civilnih procesov na raznih sodiščih znašalo 42.306, kar pomeni, da se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečalo za 12.5 odstotka, zmanjšalo pa za 8,7 odstotka v primerjavi z mesecem majem leta 1961. Cime m be vredno je, da je bilo vloženih 927 prošenj za zakonsko ločitev, kar predstavlja 31,1-odst. povečanje v primerjavi • prejšnjim mesecem in 8,4-odst. povečanje v primerjavi z majem lanskega leta. Bilo je izvršenih 36.232 rubežev in 2.600 sodnih razprodaj nepremičnin. Število najavljenih stečajev je znašalo meseca maja leta 1962 618, kar predstavlja v primerjavi s prejšnjim mesecem 57,7-odst., v primerjavi z lanskim majem pa 10-odstotno povečanje. Stečajev trgovskih podjetij je bilo 338, torej za 42,6 odstotka več kot prejšnji mesec, v primerjavi z majem lanskega leta pa za 8,4 odstotka manj. Hkrati je bilo meseca maja leta 1962 objavljenih 1 milijon 129.469 meničnih protestov (v znesku okrog 50 milijard lir), kar je za 7,8 odstotka več kot prejšnji mesec in za 2.1 odstotka več kot v maju 1. 1961. V Clevelandu umrla Josephine Tratnik Ameriška Slovenka Josephine Tratnikova je dne 15. septembra umrla za srčno kapjo v Clevelandu. Bila je znana kot zelo aktivna in požrtvovalna javna delavka, dolgoletna glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike, tajnica clevelandske federacije SNJP, voditeljica mladinskega krožka št. 2 v Clevelandu. Spadala je med najbolj prizadevne članice Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ). Se posebno veselje je imela z delom v mladinskih krožkih, katerih pomen je v tem, da s kulturnim in prosvetnim delom ohranjajo vez med staro in sedanjo generacijo slovenskih priseljencev v ZDA. V povojnih letih je štirikrat prišla na obisk v rojstno deželo in je letos vodil a eno izmed skupin izseljencev iz ZDA, ki so prišli obiskat • staro domovino«. Josephi*« Tratnikova je bila po rod* Ljubljančanka. Pred štirideset*■ mi leti je odšla v ZDA. ZivaUt je v Clevelandu. x!7 h'///s/ssfa W/. '/S//S//Z V////XW///M{ i PETEK, 21. SEPTEMBRA 1962 Omnibus; 10.30: Veliki ital. sklada-telJi: 11.00: Nadaljevanje Omnlbu-7.00: Koledar; 7,30: Jutranja glas- sa; 13.30: »Pahljača«; 14.55: Vre- Radio Trst A H-20; Šopek slovenskih pesmi; me na ital. morjih; 15,15: Filmske In gledališke novosti; 13.30: Glasbeni karnet; 15.45: Ital. pesmi In i oopcK MOvensKin pcMiu t 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po ieljah; 17.00: Ansambel Carlo Pacchlori; plesi; i6.oo:’ Program za najmlaj-17.20: Pesem in ples; 18.15: Umet- še: 16.30: Ouverture. preludiji In nost, književnost prireditve; medigre; 17.25: Rimski kvartet; 1830: Iz simfonične glasbe 19. sto- 18,10: Koncert lahke glasbe; 19.10 letja: 19.00: Koncertna sezona Tr- Oddaja žaške ljudske univerze: 19.30: Cio- nadaljevanje Gaboriauojevega ro-vek in cesta; 19.40: Vokalni kvar- mana «Gospod Lecoq»; 21.00: Sim-tet »The Dlamonds«; 20.00: Šport; fonični koncert 20,30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Ansambel Srečko Dražil; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Srečanje s tržaškimi književniki: Milan Lipovec; 22,20: Jazz koncert. 11.20: Zvočna mavrica; 12.05: Pihalni orkester; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Poje Mario Lan-za; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14,35: V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 15.20: Napotki za turiste: 15.25: Vedra medigra; 15.30: Kurent In Povodni mož; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05. Pia-20.25: Četrto nistka Monique Haas: 17 40: Melo-d'.le Iz filmov «Fant s trobento«; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Gotovac in «Fro z onega sveta«; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila: 19.05: Glas-800: Jutranja glasba; 8.35: Poje bene razglednice; 20.00: Schumann: Nico Fidenco; 9.35: Glasbeni pro- Koncertna skladba za klavir In or- za delavce; //. program Trst 12,00: Plošče; 12.25: Tretja stran; fam; 10.35: Pojo Consollnl. Del Mare. Foster, itd.; 11.00: Glasba kester; 20.15: Zunarjenolitlčni pregled: 20.30: Iz zakladnice Emila za vas, ki delate: 14.00: Pevci; Adamiča; 21.00: Plesni, orkester Mava Grcgerja; 21.15: Oddala o morlu; 22.15: Za mlade plesalce; 13.15: Glasba za najmlajše; 13.35: Veliki fntermeU^lVss!0 Pisan'5 p^ Zborovsko petje, 13.50: Franco poldanskt spored; 16.50: Plošče 22.50 Literarni nokturno: 23.05 Russo pr| klavirju}^ 14.00: Koncert; Marine Vladv; 17.35: Mala ljud- Iz amer*fkeaa kontinenta ska enciklopedija; 17.45: Radijska drama G, F. Luzia: »Novi skopu-I)I»i 19.50; Yves Montand v gle- 14,35: Pesmi brez besed. KopOr n,„; 19 50. Yves Montand v gle- 17.30: Program za najmlalše: 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre- dališču Etoille; 20,35: Operno sre- 18.30: Dnevnik: 18.45 TV zgodba Ital. televizija nos RL; 7.15: Glasba za dobro ju- Čanje; 21.35: Italijanska mornarica; tro; 8,00: Prenos RL; 12.00: Glasba 22,00: Polo The Hl-lo’s. po željah; 12.37: Turistična belež- ... nlca; 12.50: Glasba po željah (II. ///. piVgrOm del); 13.40: Zbor »Mastreechter 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Staar«; H.OO: Vedre in popular- Ual periodični tisk; 19.00: Na pro-14a30: .Iz (>Peretne2? s,v.e*,a' gramu Kayn ln Schonbach; 19.15: 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Moderna zgodovina; 19.30: Vsako- Glasbena medigra; 16.00: Pevci in veiernl koncert; 30.30: RevlJa re. °I«nStrU Današnje teme, V|j. 20.40: Busonijeve skladbe; 16.40: Operne skladbe; 17.40: Orkester Harry Hermann; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Nino In-pallomenl; 19.00: Prenos RL; 22.15: Kvartet Tony Scott; 22.40: Večerna komorna glasba: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: 21.20: Graham Greene: «11 capanno degll attrezzl«. Slovenija 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Priljubljeni operni zbori; 8.30: Zabavni kaleidoskop; 8.55: Pionirski ski TV biro. JTV 20.00: TV dnev- tednik; 9.25: Nekaj baročne glas- nik. Ljubljana 20.30: Eduardo d« »Medsebojno nadzorstvo«: 19.15: Oddaja za ženske; 20,00: »La con-tessa di Parma«; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Eugene La-blche In Mark Michel: »Lov na krokarje«; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Vatikanski koncil: 22.05: Dnevnik; 22.30: Simfonični koncert. Jug. televizija Ljubljana 18.30: Nova doba ai^ hitekture; 19.00: S kamero po A-frlki — serijski film; 19.30: TV obzornik. Zagreb 19.30: Velesejem- be: 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Logarjeva «Starinska glasba«; Filippo: Zupan okraja Sanita prenos Iz Mestnega gledališča. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — Goriiko-bencški dnevnik SINDIKALNE VEST! Jutri v Gorici stavka v industriji v podporo uslužbencev Ribi Včeraj delna zapora podjetja ■ Protestne brzojavke sindikatov in notranjih komisij Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile včeraj zjutraj stavko v podjetju Ribi od 6. do 9. ure zjutraj, v podporo že znanih zahtev, ki so jih postavili uslužbenci in jim vodstvo noče ugoditi. Stavka je popolnoma presenetila vodstvo podjetja in paralizirala skoro ves njegov avtobusni in tovorni promet. Ob zaključku stavke je vodstvo pozvalo uslužbence podjetja, naj ostanejo ves dan doma. Ta odlok se zdi kot represalija vodstva .in kot zapora podjetja. Sindikalne organizacije so se takoj zbrale na posvet in odposlale številne protestne brzojavke podjetju Ribi, predsedniku vlade, ministru za promet, ministru za delo, goriškim parlamentarcem in goriškemu prefektu. Tudi notranje komisije predilnic v Podgori in Ronkah, CRDA, SOLVAY, SA KOG so poslale protestne brzojavke ministrstvu za promet in za delo zaradi nerednosti pri prevozu delavstva, ki ga izvaja podjetje RIBI. Posebna delegacija uslužbencev podjetja RIBI je šla do podprefekta v spremstvu sindikalnih zastopnikov, ker je prefekt odsoten. Sindikalne organizacije so poleg tega sklenile, da bodo za jutri 22. t.m. proglasile na področju Gorice splošno dveurno stavko v industriji od iO. do 12. ure. Za časa trajanja stavke bo protestno zborovanje na Trgu Cesare Bat-tisti. Istega dne in ob istem času se bodo zbrali v Gorici tudi poljedelci iz vse pokrajine, ki bodo prav tako imeli na Trgu Battisti svoje sindikalno zborovanje. Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici je bil včeraj sestanek vodstva lesnega podjetja IPL in sindikalnih predstavnikov treh organizacij CGIL. CISL in UIL, da bi določili znesek za proizvodno nagrado za leto 1962. Vodstvo podjetja je ponudilo v ta namen po 10.000 lir. Sindikalni predstavniki so predlagali, naj bi bila nagrada vsaj enaka oni, ki so jo priznala druga lesna podjetja na Goriškem. V petek 28. t.m. bodo o tem vprašanju razpravljali na ponovnem sestanku. sedaj ni v stanu sprejeti zahtevo sindikatov po izplačilu proizvodne nagrade za letos. Stavka krajevnih uslužbencev preklicana Sindikat UISL sporoča: Stavka uslužbencev krajevnih ustanov, ki bi morala biti v državnem merilu 21. in 22. t. m je preklicana, ker so začeli pogajanja z dobrimi obeti za pozitivni zaključek. Kot je znano, gre za reformo INADEL (zavarovalne blagajne) ln za revizijo ekonomskih razpredelnic. Na Goriškem bi morali imeti samo demonstrativno dveurno stavko v soboto, ker so pri nas vse občine in tudi pokrajinska uprava že odobrile poseben dodatek svojim uslužbencem, kot ga prejemajo državni nameščenci. Preklic stavke velja za vso državo. Razdelitev nagrad slikarjem Jutri, v soboto, bodo ob 18.30 razdelili v zgornji dvoranii kavarne Teatro v Gorici nagrade slikarjem, ki so zmagali pri slikarskem tekmovanju prejšnji mesec v Steverjanu. Kot znano je ko- misija prisodila prvo nagrado goriškemu slikarju Cesaru Mucchiu-tu. Ob tej 'priliki bodo za povabljence prikazali kratkometražni film v barvah o slikarskem tekmovanju v Steverjanu, ki ga je pripravil filmski režiser Mace-donio. Natečaj za gasilske inšpektorje Na Uradu za delo bi moral biti včeraj sestanek med predstavnikom podjetja SILES in itndikal-nimi zastopniki delavstva. Na sestanek pa ni prišel predstavnik podjetja, ker je to izjavilo, da viiimiiiHHiiiiiiiiiiiimimiiiiiaiiiiiiiiHiiiiiitiiiittuii VERDI. Zaprto. CORSO. 17.15: »Nekaj kar peče» (Qualcosa che scotta), T. Dana-hue in T. Steves. Cinemascope v barvah. V1TTORIA. 17.00: «Svet ponoči« (II mondo di notte). Plim tech-nicolor, mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE, ib 30: «Maurizio, Pep-plno in manekenke«, M. Arena in Peppino Di Capri. Cinemascope v barvan DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprte v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 19,2 stopinje ob 15.30 in najnižjo 8,6 stopinje ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odstotkov. Notranje ministrstvo je z odlokom od 16. junija t.l. razpisalo natečaj z izpitom za 24 mest gasilskega inšpektorja na poskušnjl. Zmagovalci bodo imenovani za poskusne inšpektorje pri požarni brambi. Zanje je določena letna plača 813.000 lir, poleg tega še 13. plača ter posebna protipožarna doklada 130.000 lir letno za neporočene in po 230.000 lir za poročene. Poleg tega bodo prejemali še druge doklade, ki jih predvidevajo obstoječi predpisi. Rok za vložitev prošenj zapade 2. novembra t.l. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na prefekturi. Včeraj okrog 13.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici dve in pol leta starega Carla Benelli-ja iz Gorice, Ul, Svevo 11. Zdravniki so mu obvezali rano nad desnim očesom, ki si jo je deček prizadejal, ko je z glavo udaril doma ob stranico postelje. Okreval bo v 7 dneh. Sovjetski kozmonavt German Titov je v nedeljo v spremstvu svoje žene obiskal Bovec. V Soško dolino se je pripeljal čez Vršič. Na letališču, kjer je bil letalski miting, so gosta sprejeli predstavniki političnih organizacij in krajevnih ustanov, pionirji pa so jima izročili šopa nageljnov. Po mitingu se je Titov usedel v turistično letalo, s katerim je poletel nad zgornjo Soško dolino ter občudoval gorske velikane, ki so se bleščali v popoldanskem jesenskem soncu. Proti večeru se je v koloni avtomobilov vrnil na Gorenjsko. Na sliki ga vidimo, kako odzdravlja množici ob vstopu v letalo !• IIIII lllllll lit lit lili III IIIIIHtllllflllllH lllt ffltlMIIItllllt lllltlillliittiiiiiii iiii |||||||||||||||||| lij] ||||||g|,||||,|„|,t||||||||||,|„„a|||ll||||||||||||||||||||||||t||||||||||||al|||||„,| IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V' Po prometni nezgodi v Standrežu je moral še na zatožno klop Spor med trgovcem in potnikom zaključen s poravnavo Dne 28. februarja letos so karabinjerji iz Standreža pri svojem obhodu na Piloščah našli na bližnjici proti Sovodnjam 50-letnega Edoarda Glessija iz Gorice, Trg Cavour št. 1, M je bil pri cestni nesreči malo prej ranjen ter je ležal na cesti. Potem ko so ga odpremili v bolnišnico, so pri sestavljanju zapisnika ugotovili, da se je vozil s skuterjem Vespa 125 brez voznega dovoljenja. Pri zaslišanju je izjavil, da je imel pred časom šofersko izkaznico za avto, ki pa mu jo je prefektura odvzela po prometnem incidentu v Casar-si, pri katerem je bil tudi eden mrtev, kar se je zgodilo 9. marca 1959. Zato so ga prijavili sodišču in včeraj je bila pred okrajnim sodnikom v Gorici razprava, pri kateri je bil Glessi obsojen na en mesec in 1Q dni pripora, na plačilo globe 5335 lir in sodnih sodnih stroškov. Obtoženec, ki ga je uiuHiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinitiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHi SAMOMOR GORIŠKEGA UČITELJA Policija je vdrla v stanovanje in našla gospodarja mrtvega Vzrok je verjetno živčna razdvojenost Včeraj Je leteči oddelek goriške i učitelja so našli obešenega za že- Darovi in prispevki Za podporno druitvo v Gorici so darovali: F.A. 400 lir, N.N. 1000, Franc Tronkar in Josip Cevdek po 300 ter Amalija Konštantin 400 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala. policije javil, da so v sredo zvečer našli v stanovanju v Ul. Rossini 10 obešenega 41-letnega Ettora Tom-masettija, ki je lansko leto poučeval na osnovni šoli v Ul. Cappuc-cini v Gorici. Policijo so poklicali okrog 20. ure, naj pohiti v stanovanje Tommasettijevih, kjer je gorela luč, toda na trkanje sorodnikov, ki stanujejo v isti stavbi, ni nihče odgovoril. Zena Liliana Crisma Je bila že več dni s 14-letnim sinom in 9-let-no hčerko na počitnicah v Grade-žu in ker od nedelje sem ni prejela nobenega sporočila od moža, ki Je ostal v Gorici, je v sredo popoldne telefonirala sorodnikom, naj vendar pogledajo, če ni morda mož zopet zbolel. Pokojnega Tommasettija Je v zadnjem času zdravil dr. Ali na od-odelku za živčne bolezni v goriški umobolnici. Iz neznanih razlogov je postajal v zadnjem času vedno bolj potrt in zamišljen. V nedeljo po vrnitvi z obiska pri družini v Gradežu se je Tommaset-ti verjetno počutil slabše kot običajno in sklenil, da sl vzame življenje. Policija, ki Je prišla na telefonski klic sorodnikov, je morala vdreti v stanovanje, v katerem je bilo vse razsvetljeno. Nesrečnega lezen okenski kavelj v sobici, ki je služila družini za knjižnico in otroško sobo. Kot je ugotovil občinski zdravnik, je morala smrt nastopiti že pred 24 urami, torej verjetno v torek dopoldne ali pa še prej. branil odv. Rambaldo Zuccalli, je vložil proti razsodbi priziv. » * • Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 31-letni Giovanni Bel-letti iz Bologne, ker da je zmerjal in pretepel goriškega trgovca Giovannija Grafa, kd ima svojo trgovino na Travniku. Bilo je 8. marca letos, ko je Belletti prišel v Grafovo trgovino kot zastopnik tovarne keksov Pa-vesi, ter mu ponudil blago v nakup. Graf je bil pripravljen vzeti nekaj blaga, razen piškotov Wa-fer, kd jih sam izdeluje v bivšem podjetju Vlag na Trgu sv. Antona, kjer je eden izmed novih lastnikov obrata. Po Grafovih izjavah se je Belletti začel norčevati iz tega podjetja, kar ga je užalilo in ukazal je Bellettiju naj se pobere iz trgovine. Ker pa ga ta ni poslušal, je stopil do njega, da bi ga potisnil iz trgovine. Belletti je reagiral in udaril Grafa s pestjo v obraz ter v trebuh. Graf je zadevo prijavil sodišču. Pri včerajšnji razpravi pa ni prišlo do razsodbe, ker je tožitelj sporazumno s tožencem umaknil tožbo in sta se med seboj pobotala. Bellettija je branil odv. Zuccalli. • * * Obvestilo potujočim trgovcem Pokrajinska federacija potujočih trgovcev (kramarjev) CISL sporoča, da morajo vsi potujoči trgovci, ki se nameravajo udeležiti sejma sv. Katarine, k' bo v Vidmu od 19. do 27. novembra, napraviti prošnjo do 31 oktobra t. 1. Prošnje lahko napravijc na sedežu te federacije v Gorici, Ul. Roma št. 20. Ul. Scogli zaprta za promet Ker morajo po Ulici Scogli položiti cevi za vodovod, so jo zaprli za promet na odseku nasproti poslopja, kjer ima svoj sedež goriški konjederec. Cesta bo ostala zaprta po vsej verjetnosti do 26. t.m. V odsotnosti je sodnik obsodil 56-letno Marijo Hvalič iz Srednjega pri Kambreškem, Obtožnica pravi, da je 26. aprila letos okrog 17. ure skušala odnesti iz trgovine Standa v Gorici za 2050 lir blaga brez plačila. Uslužbenci so poklicali policijo, ki je napravila zapisnik in vložila proti Hvaličevi tožbo. Pri včerajšnji razpravi je sodnik obsodil Hvaličevo na 40 dni pripora in na plačilo globe v znesku 8000 lir. Vse pogojno za pet let in brez vpisa v kazenski list. Obtoženko je branil odv. Cossa. Sodnik: dr. Fabiani; drž. tož.: dr. Pedroni. Izplačilo odškodnine za odvzeto zemljišče Čeprav je že nekaj let, odkar je zgrajena nova cestna zveza, ki gre od Rdeče hiše do Tržaške ee ste in ki so ji dali ime Ul. Ili, armata, pa je še vedno nekaj zemljiških posestnikov, ki so odstopili del svojega zemljišča za njeno ureditev, pa še vedno čakajo na izplačilo odkupnine. Prizadeti pravijo, da so pravočasno vložili zadevno prošnjo vsemi potrebnimi dokumenti pri zato določenemu uradu v sodni palači v Gorici ter si nikakor ne morejo predstavljati, zakaj tako dolgo odlašajo z izplačilom. Avta sta se razbila šoferja sta ostala cela Včeraj okrog 14.30 je prišlo na Bosco in Orzoni do trčenja dveh avtomobilov, pri katerem na srečo ni bilo človeških žrtev. S svojim Fiatom 600 je prihajal od Ul. Orzoni proti Ul. Ospi-tale 31-letni Sergio Clementi iz Gorice, Ul. Monte Santo 61- V istem trenutku je privozil na križišče iz Ul. Don Bosco proti Riva Piazzutta tudi 30-letni Ivam Kos iz Trsta, Ul. F. Severo a7, s svojim Fiatom 600. Prišlo je do neizogibnega trčenja s precejšnjo silo, tako da sta obe vozili utrpeli občutno škodo. Oba šoferja pa sta ostala na srečo nepoškodovana. Na kraj trčenja je prišla cestna policija, ki je napravila zapisnik. ZA SVETOVNO KRONO TEŽKE KATEGORIJE V torek v Chicagu Patterson - ttston Oba boksarja zaupata v svoje zmožnosti in sta prepričana v zmago CHICAGO, 20. — Cez pet dni bo zanimanje boksarskih Izvedencev in sploh celega sveta osredotočeno v Chicago, kjer se bosta spoprijela za svetovno krono težke kategorije sedanji svetovni prvak Floyd Patterson in uradni izzivač Sonny Listom. O dvoboju, ki je bil večkrat iz raznih razlogov odložen, je precej govora in debat. Eni menijo, da bo že priletni, a izkušeni Patterson ohranil naslov, večina pa misli, da bo moral žezlo najboljšega prepustiti mlajšemu in predvsem bolj gibčnemu Listo- Avtomobilist povozil dečka Včeraj okrog 18. ure se Je peljal 13-letni Maks Gorjamc, doma iz Gorice, Ul. Catterini 29, s kolesom čez Trg San Rocco. Ko je prišel do križišča z Ul. Lun, je nenadoma privozil z druge strani svoj Fiat 6Q0 Giulio Srigotti iz Gorice Ul. Avellino 11. Ko je opazil dečka je bilo že prepozno, da bi se mu izognil in ga je s svojim vozilom podrl. Dečka so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec na lobanji, pretres možganov in razne praske. nu, ki ima vrhu tega strahovit uda rec. Tudi bivšega svetovnega prvaka Joea Louisa je Listonova forma prijetno presenetila in je pripomnil, da je malokdaj videl tako silovit udarec z levico, kot ga je izvedel Liston med treningom. Naravno je, da so tekmeca vprašali za izjave. Oba sta pristala in iz njunih besed sledi, da bo borba na ringu zelo ostra. Predvsem, ker bo imelo tudi njuno medsebojno sovraštvo, kar je razvidno iz izjav, precej besede Patterson je poudaril, da se zaveda in predvsem spoštuje silo Sonnyja Listona, vendar se ta moti, če misli, da se ga boji. Se pač zaveda ,da je Liston zelo hiter pri napadih, vendar ima tudi on udarec, ki ne prizanaša. Res je, je dodal Patterson, da je Liston dosegel v 34 srečanjih 23 k. o., vendar ni treba pozabiti da po 1956. letu ni niti v enem dvoboju ostal na ringu do konca določenih rund in da rekord 29 k o., ki jih je dosegel, dovolj jasno priča o njegovi moči. Sedanji prvak je priznal, da se bo torkovo srečanje končalo predčasno in da no bo doseglo 15 rund. Pri tem je najbolj važno upoštevati možnosti in zmožnosti nasprotnika. »Tega sc nisem držal,» je izjavil Paterson,« v borbi z Radema-ckerjem, ki ms je, preden sem ga odpravil s k. o., spravil na tla. Isto se je zgodilo z Johanssonom v najinem prvem dvoboju in Šved me je dobro zdelal.« Priletni boksar je še reaei, da se zaveda veljave Listona, zaradi česar se bo znal braniti njegovih udarcev. »Lahko bi me zadel z zahrbtnim udarcem, vendar v trenutku nastopa bom v najboljši telesni in duševni kondiciji da me Liston ne bo mogel spraviti na tla prav zato... ker je tega zmožen« je zaključil Patterson. Liston pa je s svoje strani trdno zagotovil, da ima najresnejši namen priti do naslova. Preveč je čakal na to priložnost, da bi jo sedaj zapravil, je izjavil siloviti Sonny. Zanj psihološka forma nima na ringu nobene veljave, ker on pri dvobojih uporablja pesti in ne glave. To je sistem, ki mu je vedno prinesel dobre rezultate in je izrazil mnenje, da mu bo pomagal tudi do svetovnega naslova. liston dvomi v Pattersonovo hitrost in gibčnost in je navedel kot dokaz knock dawne v nekaterih dvobojih. «Paterson, ni tako gibčen, da ne bi bil nedosegljiv: lahko bo plesal okoli mene dokler bo hotel. Enkrat se bo moral ustaviti. Ce bo tako blizu, da me bo zadel, pomeni, da mu bom lahko tudi odgovoril.« Challenger za svetovni prvak je pripomnil, da se dvoboj ne bo zavlekel vseh 15 rund, ker ima namen zmagati v najkrajšem času s k. o. «Ce Patterson gradi svoje želje na moji slabi formi« je dodal Liston, nimam že sedaj vest, ki ga ne bo razveselila: poraz mu ne bo ušel«. MEDCELINSKI FINALE Benfica 2 Santos 3 RIO DE JANEIRO, 20. — Brazil ska enajstorica Santos je sinoči premagala pred 150.000 gledalci portugalsko Benfico s 3:2 (1:0). Srečanje je bilo v okviru medcelinskega finala turnirja prvakov. Gole sfa za Santos dosegla Pelč v 31’ prvega, Ooutinho v 19’ in ponovno Pelč v 41’ drugega polčasa. Za Portugalce je bil dvakrat uspešen Santana in sicer v 13’ in 42' drugega dela igre. A LIGA 1962/63 Brez Udinese žensko košarkarsko prvenstvo RIMr 20. — Izvršni svet ^ ske košarkarske zveze J prošnjo desetih ekip, M f a____________ v ženski na- pravico do nastopa v venstvu A lige v sezoni * VC11SIVU ugv * --- šarkarska ekipa iz Mont ^0» je odpovedala pravici "p medtem ko Udinese, Pa, t I imela vse pogoje za tošnjega prvenstva v u( ski kategoriji se bodo Mgt sledeče ekipe: jtlB*®" i Povratno srečanje bo 11. oktobra v Lizboni. V primeru zmage lizbonskega moštva, ki je osvojilo »Evropski pokal«, bo tretje srečanje z zmagovalcem južnoameriške trofeje, na nevtralnem igrišču. CS Fiat, CS LibertaS ^ J: Bologna, CA Faenza, 1Ygrej0j % Standa Milan, Pall. Pej° t Onda Pavia, SS Fontan* ^ PHILCO TRST, GS Goli* % US Autonomi Oreal Turin^^ tji DVIGANJE VItJ BUDIMPEŠTA, 20. ko Kailajarvi je danes >* ,, «F 3 kg lastni svetovni rek0 njetežki kategoriji. Fine® I , tegu dvignil 146,500 kg- W Kljub temu uspehu P8 mogel ogrožati zmag® Gyoru Veresu, ki je svetovnega prvaka sre“" \ kategorije. sHll .............iiHiiiiiiiiiiiiiiiiinlliiililiiillliiniiiiiiiiuniiiiiiiiiltiiuiililimMllM11111111 \ S $ § IZ KOPRSKEGA OKRAJA Neodločeno med TomosoJ in avstrijskim Vorwart# VIN Ajdovsko Primorje klonilo v prijateljski tek*^ u ' K ^ V mednarodni nogometni tekmi sta se v torek pomeri J ( pru domači Tomos in avstrijsko moštvo «Vorwarts» K . Tekma se je končala neodločeno 3:3. Domačini so od10*”!? s s hitrimi akcijami povsem zmedli nasprotnika. Ko so vodil* fr A IMVtUUi i “***'--..v.....—. - — — — . nobeden več dvomil v njihovo zmago. Vendar je v druge1" A)ie| V nedeljo. 23. t. m. bo na odbojkarskem igrišču SZ BOR MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR V ODBOJKI Sodelovale bodo štiri ekipe: Ljubljana Časa della Lampa-da (prvak Italije), AGI GO (član italijanske A lige) in SZ Bor (član it. B lige) prišlo do preobrata na igrišču. Domačim je posla kondicija in gostje so zasluženo izenačili. Neodločen izid predstavlja uspeh za Koprčane, saj so Avstrijci na tretjem mestu v področni ligi in kandidati za prvo ligo. Pri domačih moramo pohvaliti zlasti Kavaliča, ki Je bil tudi strelec dveh golov in Medico, medtem ko je bil pri Avstrijcih najboljši srednji napadalec. Tekmi, ki je bila vseskozi fair, je prisostvovalo 500 gledalcev. + * # V pripravah za bližnje okrajno prvenstvo sta se v nedeljo pomerila v Kopru domači Tomos in ajdovsko Primorje. Domačini so zmagali s 3:0. Ta rezultat so dosegli že v prvem polčasu, medtem ko so v drugem polčasu povsem popustili. Gostje so igrali borbeno, vendar so bili pred vrati premalo iznajdljivi. V domačem moštvu sta bila najboljša Medica in Škorjanc. V predtekmi so mladinci Tomosa premagali Šmarje s 5:4. Moštvo Šmarij so šele pred kratkim ustanovili in je pokazalo za začetnika zadovoljivo igro. * * * V rokometnem prvenstvu Slovenije je Piran v moški ligi premagal Tržič s 30:17. Zmagovita Je bila tudi Ajdovščina, ki je premagala Šentvid s 24:19, medtem ko je Nova Gorica Izgubila doma s Krimom s 14:28. Visok poraz so doživele Pirančanke v republiški ženski ligi, izgubile so v Ljubljani s Slovanom s 4:16. * # * V nedeljo Je bil črn dan za oba koprska zastopnika v republiški _____________ tamkajšnjim Branikom 8 1 m - koliko pa preseneča JpOSp?)J na domačem igrišču S tr$ j Rudarjem. Gostje so i 74:61. Ilirska Bistrica G 1 petem mestu lestvice s ^o * medtem ko Nanos de« sto z 12 točitami. ---------- IZ GORIŠKEGA Tradicionalni Rolesaf kriterij v Novi slceg8. " V počastitev občinsK^' v je bil v nede'-,c doP°* j(oley Gorici II. tradicionalen S. % delovali so kolesarji Ajdovščine, Roga i* ■ Steklarja iz Hrastnik*- p* so prevozili bO krog0’ p najmlajšega slovenske* .jK (l skupni dolžini 40 km- g) i..)N (v Zmagal je Hvastja (prj0t>/if|r \ kami pred Krečičem (*' l0 « »tt, šičem (Rog) in Fabjan01 je). A I S S Železničar ^ o *•< na domačih * (lij i,' Rokometaši železni*8 ^ Gorice so sprejeli v '[*), Tffj Partizan-Krim (Ljub f tol*1 je premagal (13:8) - rel Zmaga gostov je P"' jp 1 -* na, saj so bil' takt*4”0^ sj* boljše moštvo. Pri ggtuK' stotini81MarfbomiSta'izgubili. B° 1 paDste1KlBi“Bl!,S^ macin pa sta apv - m \ delj s 6 in Morelj s « * # V ✓ V BERT AST0R maščevanje Na »vetu živijo mirni in manj mirni ljudje. Gospod Russel ni bil miren Slovek. Gospod Hasa-dorian, ki je stanoval pod njim, bi lahko o tem prepeval lepe pesmi. Toda on ni pel. Kajti ti-st', ki je pel, je bil gospod Russel. Pel je zgodaj zjutraj in pozno v noč. Ponoči ni pel. Ponoči je premeščal pohištvo. Očitno je dobival gospod Russel ponoči najboljše ideje, kako bi lahko pohištvo v svojem stanovanju najlepše na novo razpostavil. In gospod Masadorian je trpel zaradi teh najboljših idej gospoda Russela. , Toda to še ni bilo vse. Ce gospod Russel trenutno ni prepeval s krepkim basom «En starček je živel« ali pa parodiral gospo Meneghini Callas in če slučajno ni pravkar vlekel težak predmet po tleh, ki bj moral biti, vsaj po šumih sodeč, težka oklopna blagajna — se je izživ- ljal z razširjanjem drugačnih glasov v svojem stanovanju. Spočetka sploh ni uspevalo gospodu Masadorianu kljub najbolj pozornemu poslušanju uganiti, kako gospod Russel povzroča vse te glasove. Zjutraj 0b petih, na primer, je gospod Russel vstal in izstrelil dva strela. Po nekaj trenutkih je nato vključil ojačevalno napravo — takšno, kakršne uporabljajo na olimpijskih stadionih pri športnih prireditvah. Preko te ojačevalne naprave je nato gospod Russel očitno prenašal reprodukcijo magnetofonskega traku g posnetki niagarskih slapov. Takoj nato je spustil v vagon točno nad glavo gospoda Masadoriana srednje veliko pnevmatično kladivo, da bi lahko nato ob zaključku z vso silo zalučal po tleh železno palico. Vsega tega gospod Masadorian seveda ni mogel verjeti. Zato si je poskušal razjasniti te feno-mene po naravni poti. Tista dva strela je identificiral s krepkim treskanjem vrat od spalnice in kopalnice, niagarske slapove je predstavljala voda, ki jo je izpuščal v kopalnici iz raznih cevi in po posebnem sistemu. Pnevmatično kladivo je predstavljal nekakšen poseben sistem električnega brivskega aparata s specialnimi zvočnimi efekti in železna palica je morala igrati vlogo raznih predmetov, ki so gospodu Russelu padali iz rok — seveda tam, kjer ni bilo preproge... To je bila naravna razlaga teh pojavov, katerim gospod Masadorian kljub vsemu ni mogel brez vseh pridržkov verovati. Kljub temu si je to vsaj skušal nekako tako predočiti — ali bolje predušiti — posebno, ker je stanoval v novo zgrajeni stavbil Toda slednjič je bilo gospodu Masadorianu vsega tega le preveč. Ni bil sicer izrecno prijatelj jazz-glasbe. Nasprotno — celo sovražil je jazz. Toda gospodu Russelu na ljubo — to se pravi: maščevanje — je postal divji ljubitelj jazza. Kupil ai je gra- mofonski aparat in nekaj najbolj divjih plošč, kar jih je bilo mogoče najti. Priskrbel si je posnetke Bennyja Goodmana, Lio-nela Haptona, Counta Blasieja, Harryja Jamesa in druga tajna orožja podobnih kalibrov. Kakor hitro Je torej zdaj gospod Russel pričel prepevati »En starček je živel...#, se prevažati s svojo oklopno blagajno, spuščati preko zvočnikov niagarske slapove ali brž ko je vključil svoje pnevmatično kladivo, je pričel gospod Masadorian s svojimi maščevalnimi ukrepi. Zaigral je eno gospodu Russelu r-eno ploščo namreč, eno izredno glasno in lepo jazz-ploščo. Pri tem Je naravnal svoj gramofon na največjo možno jakost, tako da so trepetala stekla v oknih in je preproga vibrirala. Potem je gramofon zopet odstavil in poslušal učinek svojega maščevanja. Kaj naj povemo: gospod Russel je dalje prepeval »En starček je živel...«, sproževal strele, spuščal niagarske slapove iz vseh cevi hkrati in razbijal s svojim pnevmatičnim kladivom tik nad glavo gospoda Masadoriana. Toda gospod Masadorian ni popuščal. Ta gospod Russel je slednjič moral priti k pameti in spoznati, kako lahko trpi človek zaradi takšnega ropotanja, ki prihaja zgodaj zjutraj ali pozno ponoči iz tujega stanovanja. Ves dolgi teden je prenašal gospod Masadorian trušč svojega maščevalnega pohoda Potem pa je bil s svojimi živci tako na kraju, da je moral svoj gramofon za nekaj dni ustaviti. Nekega jutra je srečal nato gospoda Russela pred hišnimi vrati. »Dober dan,» je dejal gospod Russel, «kako se kaj imate?« «Hvala,» je zamrmral gospod Masadorian mrko. »Skoda,« je dejal gospod Russel. «Kaj je škoda?« je vprašal gospod Masadorian. «Da ne igrate več svojih lepih Plošč. Jaz pa sem že upal, da si boste nabavili kakšne nove. Veste tako zelo rad imam jazz!« Se tega dne je objavil gospod Masadorian v časniku oglas pod rubriko; «Iščem stanovanje« — pod geslom «Stara hiša, z debelimi zidovi...«. B. TRAVEN STRAŽAR Nekega jutra je sporočil v ne-kem rudniku preddelavec, mešanec, službujočemu inženirju, da se »nekaj dogaja« v enem iz? med glavnih rovov. V stropu nad rovom, tako je pripovedoval preddelavec, je velikanska skala, ki tehta po vsej priliki deset ton. Okoli skale, tako je domneval, že nekaj ur prši pesek in kremenčasta drob-njad, zanesljivo znamenje, da se je skala razmajala in da se lahko zruši čez eno uro, mogoče šele čez šest dni, ker tako natan. ko vendarle ni mogoče določiti trenutka. Skozi rov so morali mnogi de- lavci in ker inženir ni hotel kockati z njihovimi življenji, je poklical nekega rudarja Indijanca in mu rekel; «Ali vidite tisto skalo, Avguštin?« «Seveda jo vidim, senor, saj nisem slep!« «Prav, skala se je razmajala in se bo kmalu zrušila.« «Ni čudno, če se je razmajala, saj je že videti, kako se kruši.« «Ce se bo skala zrušila in bo po naključju nekdo pod njo, ga bo zmečkalo kot tortillo.« «Tako je, senor. Toliko brihten sem tudi jaz.« «Prav. Postavljam vas sem kot stražarja. Drugega dela ne boste imeli, kot da boste opozorili na nevarnost slehernega delavca, ki bi hotel skozi rov, in ga poslali skozi rov št. 14; nikakor mu ne smete dovoliti, da bi uporabljal ta rov. Saj sami vidite, kako je nevaren.« «Vem, saj že diši po nevarnosti, senor!« Cez uro je inženir obšel jaške in pri obhodu prišel tudi do nevarnega rova. Stražar je sedel pod nevarno skalo, dobrodušno kadil cigareto in bil srečen, da je dobil pri- / f ■ ijji jetno službo, ko n> ga dela. p ;v"i, k* V' i( nirju, da je sleher«*” S*,’’®'1 Po dolžnosti je vedal mimo skale. lahko vsak nihče tudi ni šel trenUS>*i, kar je na ftra^’ t*11 inženir lahko hrez 9^ t>i ^1 J,c »Na vašem Kt1'* J.,1' naravnost pod ra. njf, % lo,» je svetoval in j . i ni primeren.« reke j)1 «Zaka,i, senor?« jpiiJ^L *! K žak. «Kar meni P*’ st°rJV S kje naj sedim. [H, udoben. Ne pretegnpbe 1' ^ treba vpiti in n* utaK0 $ h mam enako d*le ■ Lj ko brez velikegp nemu onemogoči^ šal tod mimo. s?! ;;4>! Sat tod mimo. -nevarno je, senor. utf* .|* A pod skalo, ko se jpO L Medtem si je *P. ■> * A zadovoljstvom Cez štiri ure j® t, Vse, kar so Ljh p‘ od njegovih sm \e^ si 1 je bila opanka * B.«» L je štrlela izPo1 K S Ni kana. v UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-803 1 letna I8U) lir, polletna 3500 lir celoletna «400 lir — FLRJ: v tednu t Stritarjeva ulica 3-1, telel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellieo 111• Je1'• 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir- "nzS. ________- ... . ___________________________ ,n J._ u.nn 1UOI1 ...illCNO ,hlJ din četrtletno 480 rti- — Založništvo ,...... n>_... .. m o i. anlT. v a 08 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, p o 11 p ’11 ‘ ’ "'J* rlln četrtletno 480 oin — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: pri Ljubljani «00-14'5-375 - OGLASI: Cene oelasov: Za vsak mm v širini enec« « " *• r«"vski UH). finančno-UDravni 150. osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oelasi se naroča)0 OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enrtt" Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — I/daja finančno-upravni 150, osmrtnice n*Ka /.nlnžmšivn tržaškega tiska, Trst oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se