: ! j Posamezna š^er. K 8w a ■ ■ »TABCIB* irinj* wak d«a, nnu ■ i ;«delJ« m ptunlkOT, ob 18. mi i ! . V ,KO so udeležili poleg slovenskih ji1 cev zlasti v Dol. Lendavi tudi Sf0Sl.,ma(^arsl'i sodržavljani v velikem ■ vilu, ravnotako pa tudi Nemci, ki 6lit° Ude!ežili sil°cla v Nuskovi. Da je 80 jasnejša., je povdariti, da so v | . suodi, ki so tudi glede udeležbe I '^oiSpovedi skrajno značilni, ker so r * ^a. ostalih shodili seveda povečini '«** katoliki, v Križevcih pa, kjer jl6]',e vršil velik shod celo pod milim Sf. m’ bili so sami evangelisti, dočim sj. na shodu v Mur. Soboti bili prisotni v ro polnoštevilno tudi židovski naši državljani. *h ]Se.^nf:l katera jo vezala te ■ode, je fajjvitj© gospodarskega pro- ^ania, in je značilno, da so Prekmurci t 7‘ velikim razumevanjem pri- 53, 1 stališču, da gospodarska politika o verni j e mora biti poleg kmetske gj^v posebej še obrtniška in industrij- rnl-f 30 tembolj razumljivo, ker vi.;°^atvo menda nikjer v Jugosla- a 31 111 tako mnogoštevilno zastopano, go v Prekmurju, kjer so cele občine I havijo izključno s čevljarsko ali sir rrSk° drugimi obrtmi in pre- posamezne občine , najširše t6:f0 . 6 svojimi obrtnimi izdelki, ka- Živ?- lzTaža'i°- Seveda je gospodarsko ši 361130 Prekmurja prav živo jntere- ,>„au? tudi. na rešitvi prometnega vPras, ‘ II Pogajanja radi zgradbe Jadranske železnice. — Družba ponudila naši državi 100 milijonov dolarjev posojila. ZM Beograd, 16, marca. Zastop- samo z intenzivno gospodarsko politi-niki ameriške skupine »Foundation- ko, ki pa je zopet odvisna od promet- j Company« so dospeli danes v Beograd nih in tržnih razmer. To pa se lahko ter stopili v direktna pogajanja z vla- doseže na način, kakor ga predlaga ta do glede zgradbe Jadranske železnice, družba. Mesto od naše strani predla-Razentega ponuja družba naši državi ganih ukrepov priporoča ustanovitev posojilo v znesku 100 milijonov dolar- specijalne transakcijske banke v ino-jev pod zelo ugodnimj pogoji Zastop- zemstvu, ki bi regulirala naša plačila niiku družbe se je predlagalo, da bi v v inozemstvu. Na ta način bi tudi naši svrho zboljšanja naše valute stavil trgovci ne bili veza.ni na noben plačil-dva do tri milijone dolarjev v promet, ni rok. S' tem predlogom se bo‘ te dni Ta pa je izjavil, da bi bil usipeh Ig tre- ukvarjal ministrski svet, nakar bo noten. Naša valuta se zamore ^boljšati predložen narodni skupščini. Novi volilni red v ministrskem svetu. Novi volilni red se predloži Narodni skupščini. — Nove skupščinske volitve na vidiku. ZM Beograd, 16. marca. Včeraj zvečer je ministrski svet na štiri ure trajajoči seji in po daljših diskusijah med demokratskimi in radikalskimi ministri sklenil predložiti Narodni skupščini volilni zakon. V ministrskih krogih vlada, prepričanje,' da bo Narodna skupščina v kratkem času sprejela, ta zakon, nakar bi se izvršile nove volitve. Na to je ministrski svet razpravljal o predlogu finančnega mini- stra, naj bi konzorcij nekaterih bank prevzel posle v likvidaciji se nahajajočih bank. Predlog je bil odbit in sprejet sklep, da te posle prevzame Uprava fondova. Nadalje je sklenil ministrski svet, da se uradnikom na Hrvaškem, v Sloveniji, Vojvodini, Bosni in Dal-maoiji izplačajo s 1. aprilom t. I. poviški na doklade- V ta namen je potrebno okrog 30 milijonov dinarjev. Amerikanci snujejo novo zvezo narodov. v,nftBJiail?a' ztasti obnovitve in nov^e g^^vitve železniške zveze in omogo-sj_ 3a obmejnega prometa na Madžar-Svn-Za delavce, ki dobivajo ji ^ Mezdo v poljskih pridelkih in Prel^ *6m le^e' da se carinski prilagodijo nujnim življen-ui Potrebam siromašnega obmejne-Prebivalstva. žarev r°va®J"a v Križevcih na mad-drntK1 me'-^ so SOv udeležili župani in ]!rn vPlivni možje iz daljave po 16 ^ i ™ j° btla udeložlm tolika, da jh.' ? Sll°d moral vršiti javno na trgu shod‘C6r^VO* ^*° svo-P vsebini so bili ti ta j 1 prava narodnogospodarska deba-ta Pričakovati, da bomo ravno na Spod„ 1?,8 Pravim razumevanjem go-P°tre^ ljudstva privezali ti0v ‘Tca teh naših novih sodržavlja-SrHvln aaš° državo. Ravno zaradi go-!h nepri 1 ik je bilo dosedaj o-v Prekmurju veliko rezervira-V ^P^P^ti naši upravi in je n. pr. i °,:Lalnejšem središču Prek- shod, v Beltincih, na nedeljskem »PreV srov?rnik’ tega trga govoril 6 *ased(^UT'ru’ ^ :1G °d Jugoslovanov isvetl,, • 0<'' ^ar 7‘ ljengalično lučjo o-ba jvl30 Politično situacijo, katero tre-naein in z vsemi sredstvi so z Tel'^™ razumeva-^atska*6*1 na Knan^0’ ^a 3° haš demo-ut« ca Pledo naziranja o zna-■in dr»Wi° narodne slcu/pnosti zavzela Raženj, 110 13!va-iala srednjo črto, ki je Oboden nar°dnega edinstva. ražena, ^raj so ne sme čutiti oku-i Mora prešiniti vse naše ^SaSr1?^ prepričanje, da Jakosti L8-)Zraz skupnosti iz B£Wno£rfi. 2 ,n' in kulture eneg'a I * roda. ki naj podane, od dne DKU Wa s King ton, 15, marca. Danes je predal v seaiatu senator Mac Cumber svoj načrt, ki predvideva zvezo Zedinjenih-dpžav, Anglije, Francije, Italije,' Španije, Japonske, Avstrije, Nemčije in Rusije. Vsi ti narodi naj se pogodbeno obvežejo, da se bodo v Genovska konferenca se otvorl 10, aprila, DKU Rim, 15. msrca. Vesti, da se bo genovska konferenca ponovno odgo-dila, so brez vsake stvarne podlage, ker soglašajo vse vlade v tem, da se konferenca otvori dne 10. aprila. Madžarske sanje. DKU Budimpešta, 15. marca. Tukaj so se danes razširile vesti, da se je Poljska proglasila za kraljevino. Govorilo se je, da bo bivši kralj Karl Habsburg zased*! poljski orestol. Madžarski dopisni urad se je informiral na kompetentnem mestu ter dobil pojasnilo, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Madžarski up je šel po vodi. DKU Dunaj, 15. marca. Kakor izve „Pol. Korr.“, presojajo merodajni antantni krogi madžarski poskus, da bi potem razmejitvene komisije odcepili velik del Burgenlanda od Avstrije, kot docela brezupen in se po vesteh, ki jih je prejela.avstrijska vlada, popolnoma pridružujejo avstrijskemu stelišču. Volilni zakon pripravljen. TIP Zagreb. 14. marca. »Večer« poroča iz Beograda, da je ministrstvo za izenačenje zakonov izgotovilo zaikon o novem volilnem redu, o volilnih zapisnikih za volitev narodnih poslancev ter oblastnih in srezkih zastopnikov in občinskih svetnikov ter da sta oba zakona že dostavljena skupščini. vseh vprašanjih, ki bi zamogla povzročiti novo vojno, prej sporazumejo. Ta nogodbtt bi onemogočila vsaik napad. V slučaju pa, da bi prišlo do resnih sporov, se morajo ti v teTšTT Šestih mesecev preiskovati in proučiti. Zlato avstro-ogrske banke. TIP Dunaj, 14. marca. Pogajanja glede likvidacije avstro-ogrske banke so prinesla akcionarjem precejšnje presenečenje. Konferenca nasledstvenih držav v j Rimu namreč je sklenila, da se ra?deli ves preostali zlati zaklad banke med i oaskdstven« države. Nova vsenčiliška imenovanja. TIP Beograd, 14. marca. Minister pravde je danes predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju g. Arha za kontraktnega rednega profesorja na tehniški fakulteti v Ljubljani. Kralj je razen tega podpisal tudi ukaz o imenovanju dr. Karla Oštirja za docenta indoevropskega jezikoslovja na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za popravo ceste Lipnica—Maribor. DKU Gradec, 15. marca.. Na današnji seji deželnega zbora je bil sprejet predlog bauerobundlerjev, ki poziva vlado, na.f stopi takoj v pogajanja z jugosilovonsko vlado glede poprave ceste Lipnica—Maribor, ki jo vse obmejne občine nujno rabijo in ki se nahaja v skrajno slabem stanju. Prevrat v Albaniji? DKII Rim, 15. marca. (Brezžično). V Albaniji so vstaši baje zrušili sedanjo vlado. Proslava marčne revolucije I. 1848. na'Madžarskem. DKU Bud impešta1, 15. marca. (Ungerbureau). Današnjega dne sa je po vsej državi slovesno slavil* spominska obletnica dogodkov 1. 1848. Žrtve irskih nemirov. DKU Wa sh i n g ton, 15. marca. (Brezžično). V zadnjih desetih tednih je bilo pri nemirih v Belfastu 53 mrtvih in 157 težko ranjenih. Komunistični izgredi v Lizboni. DKII W a s h i n g ton. V Lizboni so se vršili včeraj izgredi komunistov, pri čemur so metali komunisti bombe in ranili več oseb. Čez 100 voditeljev je bilo aretiranih. Pri raznih sindikatih «o $e našli natančni načrti za izvršitev žrtkcialaeca ©roobrata. do dne še bolj enoten narod, če bi bil« od početka* zaostale še znatne razlik©, ki so posledica umetnega upliva različnih režimov in historičnega razvo-.ia. Prebivalci evangeljske vere so bili navdušeni, ko so čull, da v Beogradu wS\mti ^ 1San;ia ° tera' da bi oriie. •^ i0pra-Tk0h njegovega vero-izpovedan.la, ampak da se samoposabi? razume, da mora veljati pri nas nai-vecja verska strpnost in svoboda vselil veroizpovedi, seveda a.ko se odrečejo Političnim zavojevalnim načrtom. " V Murski Soboti so se vršili cela dnf ™ TOT Z n6deIjo P^dpol-Prekrnurii - občinskih tajnikov zvecer javni shod vseh1 in obr^t Va-Stva’ m«v, kmetov i I’-ln v pondel^k zvečer Ša Posebej shod javnih nameščencev kjr.r d^iSaVnaVaIa le vprašanja plač^ Nn vseh shodih je vladalo popolno p Sas3e ? tfm, da zlasti z ozirom na predstavlja cole Slovenijo, ne more biti govora o kaki drugi mzd^tvidS ’^rne 11Cgro se ustvari v Velike županije in se-aez velike stimoupravo za pol milijona piebivalcev bivše Štajerske, Koroška in Prekmurja. Splošna zavest, da ie mtenzmia ekrb za gospodarsko in kulturno povzdigo Prekmurja mogoča hW PndIe1.™erod;,inB upravna o-,kar nanbhzje, je vsem .Prekmurcem skupna in ni najti v celem Prekmurju človeka, ki bi si u.pa l — če na ni ustava tako razdelitev prinaša — de- tESf1 ! - • temu ** od dalje, neaši sedež javne upravne oblasti v Ljubljani, ki ne bi mogla svoji kultur- m nalogi glede Prekmurja pri najbolj. si volji biti dorasla v enaki meri kakor Maribor. Ce se bodo javni posli oprav! lja.ll z globokim patrijotizmom in vo- žrtvovanjem vseh prizadetih čin it el jev v samoaipravi in v administraciji, se' iO- mogla iz teh našemu narodu še pre-l cer, odtujenih krajev ustvariti prava' •Jugoslavija, kjer bode v najkrajšem’ času onemogočeno, da se uveljavljaj® tuji uphvi. Ta patrijotizem preveva' vsejsloje prebivalstva, ki imajo skupno živeti v bodoči mariborski veliki županija ne more se pa reči, da takšno enako čustvovanje veže prebivalstvo bodoče mariborske veliko županije s prebivalci K°čevja% in drugih sra.jev bodoče ljubljanske velike županije. shodih se je soglasno pritr* dilo načrtu poslanca dr. Kukovca, da se osnuje v najbližjem času za cel* mariborsko volilno okrožje nova politična organizacija v okrilju velike ce' lodržavne demokratske stranke, katera bo enotnem narodno-gospodarskem m državno-političnem programu zdru-?:iia v sobi i^se odkriiosr^ne prija!o]j9 dela za napredek na vseh poljih lcul« ture. Prekmurci so izjavili, da bodof vstopili v tako skupno organizacijo ter poslali svoje delegate na dotično posvetovanje v Maribor. Sklenilo se jo, to idejo oživeti nemudoma, ker ni več dvoma, da bi utegnila klerikalna stranka z oportunističnimi elementi \m dragih strank prebivalstvu mariborskega volilnega, okrožja z raznimi spletkami otežiti potrebno konsolidacijo na gospodarskem polju in ker ka' že še obstrukcija klerikalnih poslance^ v narodni skupščini, da hočejo zavleč* uredbo samouprav v Sloveniji in sploh' v Jugoslaviji. Na vseh shodih se je soglasno sklenilo, da se morji napoveda* ti neizprosen boj vsaki demagogiji političnih' strank, ki zaslepljajo široke kroge in katerih' življenje je preračunano lo za trenutek’, ki jim je pa stalni napredek naroda v gospodarskem ir1" kulturnem oziru deveta, brina. Stran 2 .... . II.IMUIMI llllllliai IIT I --- . . Ravno Prekmurje, 'ki še ni zastrup-flj&uo od neštevilnih slovenskih strankarskih organizacij in še politično ni .toliko pokvarjeno, kaikor so naša mesta s svojo bolno in defetistično nezadovoljnostjo, obeta biti v političnem razvoji; naše ožje domovine temelj za Eanesljivo organizacijo, ki ne bode u-ibijala pridobitev naših prednikov z nemogočimi programi in z ostudno demagogijo. Prekmurski shodi bodo obenem izhodišče za veliko akcijo, ki je pred durmi in katere uspeh mora biti popolno iztreznenja naše mehkužne javnosti in ustvaritev nezlomljive no-jvo organizacije. Tako se nadejamo, da bomo že pred Veliko nočjo stali pred svršonim dejstvom, v tem smislu. " Politične vesti. ° Albanska nota velesilam. Albanski zunanji minister Fran Noli je poslal velesilam noto, v kateri, prosi v imenu ni’1 ••-•ko vlade za zaščito pred Italija.-..- ‘ agenti v Albaniji ter zahtevi*. 'ja.uske čete zapuste Ska- dor, I bani ja priznana kot sa- most ul neodvisna država, ki ima svoje kdočene meje. Enako noto je poslal. Uidi Zvezi narodov v Genovi, Notranji miuister Ahmed beg Mati je m jel mnogo pristašev, ki so priznali, da so vstajo organizirali in financirali italijanski agenti v Draču in Skadru. Vsled to brezobzirne italijanske akcije ■ki je v prvi vrsti plod Dell a. Torretto-vega spletkarjenja, je bila albanska vlada prisiljena obrniti se na velesile in Zvezo narodov za odpomoč. Italijanska vlada jo najprej poskušala podkupiti člane albanskega kabineta. Ker pa ji to ni uspelo, je organizirala vstajo in oborožen, napad na Tirano. Kakor rv srednji Evropi, je zavozil Della florretta tudi v Albaniji. Ureditev obmejnega prometa. Kakor znano, so se vršila pred 34 dnevi v Beogradu pogajanja med našo vlado in avstrijskimi zastopniki glede ureditve obmejnega prometa. O pomenu in značaju teli pogajanj smo prinesli na tem mestu daljše razmotri-vanje. Dne 23. februarja je bil dosežen sporazum V glavnih točkah, tioočih se prometa na državni meji. Sklepi tega sporazuma se bodo priključili začasni jugoslovensko - avstrijski pogodbi in stopijo ž njo vred v veljavo. Za nas, ki živimo ob meji, imajo določbe glede obmejnega prometa velik praktičen pomen in je treba, da jih spoznamo natančneje. Žal da nismo dobili avtentičnega teksta tega sporazume in se opiramo na poročilo lista »Deutsche Grenzwacht«, ki v svoji 10. številki pozdravlja izid beograjskih pogajanj in se zahvaljuje avstrijskim zastopnikom, ki so so tako vneto potegovali za Arkadij Avercenko — Eadivoj Rehar: Minoeka. (Konec.t IV. Ko je odšla iz zdravnikove hiše, je 'Ninočka trepetala od žalosti in od jezo. »Taki so — ti filantropi, ti inteligentni ljudje. Ti fariseji, ki se pokrivajo s plaščem kreposti, je treba ožigosati v javnosti.« Ninočka je šla nekolikokrat po ulici gori in doli ter se končno odločila, da odide k žurnalistu Gromovit, ki je bil zelo popularen ter je vžival glas nepodkupljivega in poštenega človeka, ki je vsak teden dva ali trikrat odkrival krivice in laži. Zumalist, Gromov, ki je Ninčko najprej sprejel zelo hladno, je bil vendarle ganjen, ko je čul vso njeno zgodbo. »Ha —« se je nasmejal trpko — »to so naši veljaki, ki so pozvani, da lečijo rane trpečega človečanstva. To so borci za pravico in branitelji ponižanih in razžaljenih, ljudje, katerih de-viza je: pravica! Ljudje, s katerih pada plašč kulture-pri prvem in naj-neznatnejšem dotiku z življenjem! 0, ve zveri, ki skrbite samo za svojo meso Ha... ha... jaz vas poznam..,!« — »Želite H mogoče, da slečem bluzo1?« je vprašala Ninočka bojazljivo. —• »Bln-•#>? Zakaj bluzo 1 Sicer pa jo lahko, tndi O interese nemškega obmejnega prebivalstva. Nam se zdi to zadovoljstvo Kamnikerjevih pristašev nekoliko sumljivo, ker so si oni predstavljali sporazum z našo vlado tako, da bi obmejni Nemci dobili kos kruha, naše ]ju.'-:(vo pa samo'drobtinice, Padi tega prinašamo danes v informacijo našim obmejnim čitateljem važnejše točke te pogodbe, ne da bi se spuščali v kako komentiranje. Naši čitatelji nam lahko sporoče, kako in koliko tangira ta pogodba gospodarske interese našega obmejnega prebivalstva. Po vesteh omenjenega lista bodo nastopilo s to pogodbo znatne olajšave v obmejnem prometu. To velja zlasti za takozvane d vojne posestnike (Dop-pelbesitzer), ki imajo svoja posestva na eni in na drugi strani državne meje. Ti posestniki bodo imeli precejšnjo svobodo pri postopanju s svojimi, pridelki, ki so pri prevozu čez mejo ne bodo več carinili. Dovoljeno je prenesti čez mejo do dva kilograma mesa in sira, do pet kilogramov kruha in moke. Za te predmete se ne bo pobirala carina. * Obmejni pas in prekoračenje meje. Kot obmejni pas se v načelu sprejme ozemlje po 10 kilometrov na vsako stran meje. Prebivalci tega obmejnega pasu po-trelmjejo v bodoče za prekoračenje meje samo navadno potrdilo istovetnosti (identičnosti). Potrdilo mora biti o-premljeno s fotografijo in vsebovati imejit. osebni opis. Izstavi ga politična oblast (ekspozitura ali obmejni policijski komisarijat) imciiteljevega bivališča. vidira. pa ga politična oblast druge države. Potrdilo in vizum veljata šest mesecev; po preteku so lahko veljavnost podaljša. Takozvane črne liste se načeloma odpravijo. Vendar pa imata obe državi pravico, da zabranita gotovim osebam prekoračenje meje. Imena teh oseb naznanijo njihovi politični oblasti, po možnosti tudi vzrok, tako da jo prevelika samovolja podrejenih organov vendarle omejena. Nenavadni dogodki (gibanje proti varnosti države, nevarnost kugo ali mobilizacija) dajejo državi pravico, da obmejni promet bodisi omeji bodisi popolnoma ustavi. V nujnih slučajih" (obolenja, smrt bližnjih sorodnikov itd.) zadostuje za enkratno prekoračenje meje dovoljenje mejnih' organov- Dvojni posestniki. Dvojni posestniki so oni, ki imajo svoja posestva to in onkraj meje. Pogodba razločuje dve vrsti dvojnih posestnikovi v ožjem in širjeni smislu. Dvojni posestniki v ožjem smislu so oni, ki imajo posestva neposredno tik državne meje, t. j. katerim je meja presekala njih zemljišča. Ti posestniki uživajo velike olajšave. ^ Dvojni posestniki v širjeni smislu slečete. Pad bi videl .. .hm... te znake kulture...« Ko je za tem Gromov zagledal Ninočkine gole roke in ramena, je za trenutek zaprl oči, ter pokimal z crlavo: »Vsekakor — vi imate roke... Se li sme take aparate izpostaviti ljudski preizkušnji* Prosim vas. oblecite se. Toda ne ... počakajte! Po čem dišite pravzaprav. Kaj bi bilo, ko bi jaz poljubil vašo roko tu na. tejle jamici? Kako? Hm! Priznam vam, da bi pri tem res utrpela škodo, toda dala bi mi nov. še nepoznan občutek, kateri...« Na žalost Gromovu n! bilo usojeno, da spozna ta nov, še nopoznan občutek. Ninočka se je kategorično uprla poljubu, se oblekla ter odšla. Na. poti proti domu se je nasmehnila skozi solze: »Ah, moj Bog, kako so podli vsi moški in kako so — neumni!« V. Zvečer je Ninočka sedela doma ter plakala. Toda kasneje ko je občutila neodo-ljivo željo, da se nekomu potoži, je ogrnila plašč ter odšla k svojemu sosedu Sneumonovu, študentu prirodnili znanosti. Šneumonov je bil dan in noč zarit v knjigo ter neprestano čital in študiral. Ninočka ga je za šalo nazi-vala profesorja. Ko je Ninočka vstopila, se jo Šneumonov obrnil, pogladil s svojo belo prozorno roko svojo kodraste lase ter rekel: »Zdravo Ninočka! Ako, Ki nimajo tako dalekoeežnih olajšav kot prvi, vendar pa so oproščeni vsake u-verane in izvozne carine, če spravljajo čez mejo: vpreženo živino za delo ali za na pašo. kmetijsko orodje (tudi vi-nogradne škropilnice in podobno), vse> vrste sredstev za pobijanje poljedelskih škodljivcev (n. pr. žveplo in galico), vendar pa le v količini, ki je potrebna za lastni obrat. Vsi dvojni posestniki prejmejo poleg potrdila istovetnosti tudi še posebno izkaznico carinske oblasti, s katero se jim potrdi, da so dvojni pocestniki in kot taki deležni vseh v pogodbi določenih ugodnosti. To izkaznico izstavi carinska oblast njihovega bivališča, vidira pa carinska oblast sosedne države. 01ajšaAre pri izkaznicah. Da. stranke ne bodo imele sitnosti in težav pri izstavljanju izkaznic in potrdil, mora oskrbeti ]iolitična oblast njihovega bivališča urednim potem vizum dotične oblasti v drugi' državi. Na ta način stranke ne bodo izgubljale časa in se nastavljalo pri tujih uradih. Kaj je v malem obmejnem prometu prosto carine? Vsak prebivalec obmejnega pasu sme nesti prosto čez mejo: 1. Meso in sir do 2 kg. teže, kruh, navadno pecivo in moko do 5 kg. leže izvzemši v poštnem prometu.' 2. Seno, slamo, krmila, steljo in listno steljo. 3. Les za kurjavo in premog. 4. Svežo sadje in zelenjavo, mleko 5. Kamenje, pesek, a.ppo in pod. 6. Naravna in umetna gnojila, tropine, drože itd. 7. Zdravila na recepte in druga priročna zdravila, kolikor ni njih uvoz prepovedan. 8. Žito in semena oljnatih rastlin, kolikor ga prebivalstvo vozi čez mejo v mlin za zmletje oziroma predelajo in uvaža v predelanem stanju, je prosto uvozno in izvozne carine. Vendar pa si bodo carinski uradi beležili lastnika in množino. Položitev jamščine je odpravljena. 9. Carine prosto je, če se’kmetijsko orodje spravi čez mejo v svrho. popravila. 10. Sodi, vreče in podobno, ki služijo za prevoz omenjenih pridelkov, pa-sirajo mejo brez carine. Pri sodih se v malem obmejnem prometu priznava obojestransko meroizkustvo- 11. Ne da bi bilo treba položi’i carinsko jamščino. se bo lahko spravljalo čez mejo: živino za obrejitev, za striženje ali k živinozdravnikom, za pretehtauje in za delo. 12. Za poljedelske stroje, ki se izposodijo ali kako drugače začasno vp.t-rabljajo onstran moje, se mora položiti capinska jamščina, ki se pa ob povratku vrne. hočete čaja. tam je in tudi kruh z maslom je poleg.« Šneumonov je hotel najprej do kraja prečitati poglavje. »Danes so me razžalili, Šneumonov,« —■ je rekla Ninočka ter sedla. »Oho, a kdo?« — »Neki odvetnik, neki zdravnik in neki starec... Taki podleži!« »A s čim so vas rn "'"v---’ ’ • tis- nil roko tako, da se mi še sedaj pozna, a drugi so me pregledovali ter me nadlegovali.« — »Tako, tako« — je rekel Šneumonov ter obrnil list. — Roka me še sedaj tako boli — boli’ — je tožila Ninočka. — »Kako so bili počili! Prosim vas, pijte čaj!« — -Gotovo bos*e tudi vi — se je nasmehnila Ninočka žalostno — hotel pogledati mojo roko, kakor oni.« — Zakaj bi jo gledai?« --jo rekel študent ter se nasmehnil — »verujem vam, da so vam pozna —< — Ninočka. si je natočila, čaja. Šue;vtio-nov je listal po knjigi. —- »Še sedaj ine boli roka,« — je tožila Ninočka. --»Morda bi bilo treba položiti nanjo obkladek?« — »Ne tem.« — ^Hočete )i, da vam pokažem roko? Vem, da vi r isi e tak kakor so drugi. Verujem vam.« — Šneumonov je z.7uqmU z nameni ;Čemu bi vas mučil. f'e bi bi i mcdici-nec, bi vam mogel pomagati, tako pa ... Jaz sem prirodoznanec.« Ninočka so je ugriznila, v ustnice, vstala ter rekla odločno: »Toda., vi morate pogledati.« — »No — da, da! Pa pokažite mi vašo roko. Toda prosim, vas ne razburjajte jn*riDor, marca VJ22 Posebne določbe za duhovnike, zdravnike/ živinozdravnike, babice, obrtnik'1 in dninarje. Na obmejnem ozemlju bivajoči zdravniki, živinozdravniki, babice i11 obrtniki lahko dobe posebne izkaznico, če zahtevajo krajevne razmere, da morajo izvrševati svoj poklic onstran državne meje. Te posebne izkaznice izstavi politična oblast, pot rdi pa jil| politična oblast sosedne državo. Tir]' duhovniki obmejnega ozemlja, prejmejo pod enakimi pogoji izkaznice ztt prosti prestop državne meje. Dninarjem je pri prekoračenju maje dovoljeno, da smejo vzeti s seboj hrano za ta dan in orodje. Plačilo v naturalijah lahko spravijo čez niej,1Obleeite roko v 1 ^ kav — ji je svetoval Šneumonov »tu je namreč mrzlo«. Ninookino se jo skrčilo... »On me je pole£!_ v všeipnil tudi v nogo« — potožila enkrat Ninočka — »Nesramnež!« jjj potrdil studom}. — Hočete li-. l], vam pokažem?« — Ninočka se 36 .^j griznila v ustne ter hotela dvdS^j, j krilo, toda študent ji jo prijazi’0. ^ svetoval: »Toda čemu? Pri teni hi 2j morala sezuti čevlje, tu pa piha sl ,,, vrata. Koncem koncev se boste ,,‘j-hiadila. In jaz, žalibog. o medici111 ž mam niti pojma!... Toda, prosi”1 pijte vendar čaj...« znglobil se ,1^ ^ pet' v svoje čitnnje ... Ninočka nekaj časa sedela, potem je vzdib1-^ in se dvignila, »Moram' iti. riotove^ t vas motila s svojim pripovedovanj ^ — »Toda zakaj za bož:|o voljo« —<,!) kel Šnoumonov energično stiska.)''1’ razstanku NinoČkino roko. t. jfl Ko je Ninočka bila v svoji sedla na posteljo, povesila dihnila ponovno: »Kako podli i11 neumni bo vsi moški U Maribor, x7.'iwarCa"ig22 * r 5C B O Vi * .Stran 3 •res priti na. misel, da organizira. proti 'takšnemu političnemu lopovi uku — jugoslov. fašiste. Ta. »Stražim« strah-samo pribijemo kot dokaz njene slabe vesti in pa kot dokaz, da je korajžna Pač samo v blatenju osebne časti! — Orlovska politika. Zagrebška »Narodna Politika* prinaša obširno po-ro^'°„.0 pripravah za orlovski tabor, ki se vrši 10. avgusta v Brnu na poziv češkoslovaške orlovske zvezo. Orli pa nimajo samo namena, telovadna društva organizirati na verski podlagi, marveč gredo dalje, v politično akcijo. V Bfnu se bodo namreč vršila .zborovanja stanovskih skupin katoliških kmetov, jc niečkih delavcev, trgovcev, ojitnikov, uradnikov in učiteljev, vse v j-uhu^ katoliške vzajemnosti.” Orlovski ^bori _ služijo tedaj samo kot pretelrst j*a po!itično-soci3lno organizacijo klerikalne vojske. Tako skuša klerikalizem y ,vs?h narodnih slojih in v vsem soci-jslnem m kulturnem življenju poglobiti lfi utiditi konfesijonalne razlike. Nevarnost te akcije za narodno jedinstvo je lzven vsakega dvoma. Tako komentira 2agrabška »Slobodna Tribuna" orlovsko Pcilitiko zagrebškega klerikalnega.glasila. *v«, ki poznamo orlovske tiče" ne samo /Po glasu, ampak tudi po perju, se že 'Zdavnaj ne čudimo več, ko slišimo, da se orlovstvo pripravlja na politične ma-j nevre. Orel' je bil ustanovljen iz čisto j Političnih razlogov; telovadba mu je i samo krinka. Orlovstvo je klerikalna milica, ki mora poslušati vsako povelje rmh in, rdečih komandantov. Da je aka konfesljonelna milica nevarna na-°3nemu jedinstvu, to ni-za nas nobena yovica več. r~ Circulus vltiosus. Na konferenci °vjetskih armadnih poveljnikov v Char-<°vu je govoril Manuilskij med drugim ! ecl^e; „Rdeča armada mora doseči °> cesar ni mogla doseči naša diplo-J?c'.ia- Spomnite se na stari pregovor: * e hočeš mir, pripravljaj vojno“. Sedaj * *>pa rdeča armada v novo razdobje ^Ojega življenja in postaja najvažnejši initeij v mednarodni politiki.* — Tako bOvcri boijševiški general! Kje je tu lot-Ca-nie sta“m‘ militarističnimi krvo-ft. , In komunističnimi ..odrešeniki pecega človeštva*? Kaj se je sploh _ Premenilo? ■ To, da so oni, ki so bili ?Podaj, zlezli navzgor in obratno? Ali v tein smisel protimilitamma? In kje ®tepi ideali človečnosti in pacifizma? “^l vis paccm, parva bellum ..Tako , Vse vrača, in takšna je razlika med le°rijo in prakso! ^ 7- Celil v Trstu. Te dni so se na c^ki stolici trgovske visoke šole v Trstu Pričela prva predavanja. Rektor visoke sole je v svojem otvoritvenem govoru Povdani pomen prve češke stolice v _taliji, Piedava profesor Schmidt. Geae-a'*J* konzulat v Trstu snuje češko šolo v.lrstu. Šport in politika. Zmaga čeških ^Sotnetašev v Parizu je vzbudila na peškem radostne odmeve. Pariški tekmi Prisostvovalo čez 40.000 ljudi. Dasi- je vsa množica pričakovala zmago Pariškega moštva, je izza mučnega pre-^®nečeHja navdušeno pozdravila zmago-®lce iz neznane Češke. Vesti o takih / se raznesejo med široke ljudske ,e*« Liudfe se prično zanimati* za ta »rtov* narod. Naj bogatejšo žetev pa -8njejo ssvtda politiki, ki imajo Čisto QrtJgaCen nastop, če je njihova država D°pularno. , Solnčiii mrk. V torek dne 28. ' m. se bo videl v naših krajih solncni j*r,r> ki pa n(i bo popolen. Mesečeva r|e*c? ^o pa^Ia na zemljo najprej v sicer ob solnčnem vz-i.f* . t0 se bo senca vlekla čez ’ ‘Do »n srednjo Ameriko, čez Atlantski cean, srednjo in južno Evropo, severno za Sr5d.ai° Afriko ter bo nekje v jugo-paani Aziji skupaj z zahodom zapu-ua naš planet. Mi bomo videli samo DinvmeseCno obMo nepokrite solečne c,u r pomrčina se bo videla v cii Jugoslaviji. Začne se ob 14. uri minut ni’aut’ konča Pa ob 16, uri in 41 T SI«žba pisarniškega pomočnika liani ■ 2rebčami na Selu pri Ljub-J n*je razpisana v Uradnem listu št. 25. kidati LjubMi v smislu doDisa našega poslaništva na Dunaju št. 750/M. od 22. februarja 1922. da naj Čimpreje vpošljejo intendanci vsi bivši a. o, oficirji, oziroma njih pravni dediči, ki bivajo sedaj v Sloveniji in ki so položili svoječasno ženitbeno kavcijo pri bivšem a. o. vojnem ministrstvu odnosno pri domobranskem ministrstvu na Dunaju in je še niso dobili vrnjene, sledeče podstke: Ime in priimek po-lagatelia kavcije: Sedanji natančni naslov : Dokazilo našega državljanstva : Kedaj je bila položena kavcija: V katerem iznosu in v katerih vrednostnih papirjih. —Na slovenski dopis nekega mariborskega trgovca je odgovori! trgovec Wrentschur. v Marenbergu: »Če hočete z mano občevati, pišite nemško!« To si zapomnimo in ne nosimo svojega denarja nemškemu trgovcu, ki zaničuje naš jezik ter se držimo gesla: Svoji k svojim! Sicer pa «0 oni časi, ko .smo bili odvisni od nemških pijavk, že .davno.minili in. to naj. si zapomni tudi clioni g. renegat Vreč ur. Mariborske vesti. Maribor J ti. niarc.a 192?. m Fomlad.se bliža. Že pred dolgim časom je-sneg pri nas popolnoma izginil. Če pa gledamo na Pohorje, oač rečemo: »Oh. tu gori. je menda še, polno snega. Da bi vsaj tudi tam kmalu skopnel, da bi-mogli ponoviti lansko lej.e izlete!« Pri tem se pa zelo motimo. —-Tisti malenkostni‘ostanki snega so nam zdijo, če pogledamo z nižavo gor v hribe, veliko večji, nego so v resnici., Poglejmo malo na pot do Mariborske koče. Vsak si •jo pač predstavi v tem času polno snega" ali vsa j blatno. Pa že zadnjo nedeljo'je bila popolnoma suha kot poleti, o snegu niti sleda, le med drevesi še mogoče par kep, gor do koče tako lepa pot, da je kar veselje. Pa šele v koči sami! Človek bi mislil, da nismo v marcu, temveč najmanj v juniju. — Vso je že v lepem redu; celo solnčne kopeli že jemljejo. — Vsakdo torej vidi, da je storil našemu Pohorju in Mariborski koči *yeliko krivico, če misli, da še nista oborožena za letno sezono-Zato pa odpravimo se na Mariborsko kočo! m Po mariborskih ulicah so se zableščali nenadni lepaki v posebno svečani obliki, ki naznanjajo proslavo največjega francoskega dramatika Molič-ra. Obenem pa je to stota predstava v letošnji sezoni. m Povhe-tov poslovilni večer se je moral zaradi predpriprav k premijeri operete »Oigan.-baron« vnovič preložiti in sicer so vrši sedaj končnoveljavno v pomieljck 20. marca 1.1. v veliki dvo-rami Narodnega doma. Vstopnico za ta večer so dobe v predprodaji od petka 17. t. m. opoldne dajje v trgovini Zlate Brišnik v Slovenski ulici, in na večer predstave pri blagajni v Narodnem domu. Opozarjamo vse ljubitelje in prijatelje g. Povhota na ta večer, da se v polnem številu odzovejo ter poslove od onega, ki nam je marsikatero veselo urico pripravil v Nar. gledališču. Kakor čujemo, odhaja g. Povhe v Zagreb. m Ljudska univerza. V petek ob 3-4S. uri zvečer literaren večer. Recitirale se bodo pesmi modernih slovenskih lirikov. Sodelujeta M. Skrbinšek In I. Favai. m I. Redni občni zbor Slov. obrt. društva v Mariboru so ie vršil minulo nedeljo v mali dvorani 'Narodnega doma. Društvo šteje 215 članov. Za predsednika je bil soglasno zopet izvoljen dosedanji predsednik g. Fran Novak. Natančnejšo še poročamo. m Stari dravski most je vendarle, prodno popolnoma izgine s tega sveta, zahteval tudi svojo žrtev. V četrtek krog 11. uro dopoldne je bil 35-lctni stavbeni mojster Mirko Mally, ki. nadzoruje delo, zaposlen pri. dvigalu za pilote. Po naklučju je prišel z levo roko med verigo dvigala, ki mu je odrezala palec love roke. Od strahu je še vrh. tega padel v vodo ter so morali s čolni »ribariti«, da so ga zopet spravili na suho. Rešilni oddelek mu je pro-. žil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. in Velika kavarna. Ob 17. uri po-poldn« čajanka, a koft^fcoia- V; >Klub-baru«. Narodno- giedafišče. Repertoar: CeUtek 16.: „Cigan-bai'on“. Promijora. Abon. A. P<.tek 17.-. „Skopuh“. Proslava Moliera Abon. B. 'Sobota 18.: ,Ci^an-baronu. Abon. G. Nedelja 19.: Popoldne: ,jPo.umni krojaček". Olrošlja predstava. — Zvečer: „Ptičar". Izven. Gostovanje gdje. AnčJce Mitrovičeve v mariborskem gledališču. V torek, dne H, marca je gostovala v mariborskem gledališču priljubljena subreta gdia. Ančica Mitrovič v vlogi Kriste v „Ptičarju“. Dasi to ni vloga, ki bi se je igralka prijela z vse zaljubljenostjo, je vendar gostinja doselit nad vse lep uspeh. Njena temperamentna igra in njen blagozvočni lirični glas sta občinstvo večkrat ljubko presenetila. Oočinstvo je priljubljeno gostinjo, ki si je na m ah pridobila njegove simpatije, poklicalo večkrat pred oder. Gostinja je bila obdarovana s krasnim šopkom. Želimo, da bi nas dra^a gostinja še večkrat pose-tila in postala naš stalen gost. Narodno gledališče. Danes “dne IG. marca ob 19% se vrši premijers Straussove tnelodijozne operete „Cisan-baron“. Vstopnice so biie že pred par dnevi domalega rašprodanc*. Kostimi so povečini čisto novi deloma tudi kulise. Jutri v petek dne 17. marca pa se vrši proslava Moliera z njegovo znamenito komedijo „SkopnhK. Dne 15. jan. t. 1. je poteklo 300 let, odkar se je rodil a njegova dela so še danes popolnoma sveža in .aktuelria. V Berlinu so ^a igrali v modernih oblekah. Drugi teden se bodo vršile, v našem gledišču proslave Dostojevskega in Moliera za dijaštvo. ŠČuitura in umetnost x Jubilejna predstava v Narodnem gledališču. Jutri, dne 17. marca cb 19. in pol se vrši v našem gledališču 100. predstava v letošnji sezoni. Ta jubilej je uprava združila s proslavo tristoletnice Moliera, največjega francoskega dramatika. x „Vražja ženska* v celjskem mestrtem gledališču. V torek 14. t. m. so gostovali v celjskem mestnem gledališču člani ljubljanskega Narodnega glS^ dališča ga. Juvanova, g. Kralj in g. Gregorin s Sdionherrjevo petdejansko dramo .Vražja ženska". Gostovanje je uspelo jako dobro. x Jugoslovenskl umetnik v Ameriki. Ivan Devič, slikar iz Splita, je te dni dovršil dekorativna dela v poslaništvu republike Kube v W«sh*igtonu. Dela! je šest mesecev ter naslikal 15 velikih slik. Ameriško časopisje zelo hvali dela tega našega umetnika. x Novo kulturno glasilo primorskih Slovencev. V Gorici je pričela izhajati »Prosveta", glasilo slovenskih kulturnih društev v Italiji. Program »Prosvete” je duševna in telesna izobrazba naroda na demokratični in narodni podlagi. »Prosveta" bo prinašala članke o primorskih in sploh slovenskih in jugoslovenskih kulturnih delavcih, o sistematičnem delovanju po društvih, o kulturnih, telovadnih in soortnih pri-• red tvah doma in drugi*’. Kulturno žaljenje naših primorskih bratov se razvija iako lepo; sedaj imajo celo vrsto listov, revij, časopisov ter svojo „Goriško Ms-tico", ki izdaja vsako leto kniige kakor naša »Slovenska Matica" ter ima že 30.000 članov. Gospodarstvo. g Velika gospodarska šola na Češkem. ,Češke Slovo" poroča, da se ustanovi septembra v Konopištu kmetijska, vrtnarska in sadjarska šol?. Porabil se bo 70 ha obsegajoči veliki park. Dozdajno osobj.e prevzame šola. Šport. : P.O.L.N.P. V petek 17. t. m. od-borova seja v klubovi sobi Grajske kleti. Začetek ob 20. uri. Opozarjajo se gg. odborniki, da se sigurno udeležijo seje, ker se jih v protivnem slučaju lahko kaznuje z den^o fijU*bo„.«a 1Q do i?0 dituriev POIjNP. K seji dne 17. t. ni. naj pridejo vsi sodniški kandidati posameznih klubov. : Siv »Korotan« vam vse gospod« odbornike, da 'se udeležilo seje, katera se vrši dne 18. t. m. ob 20. uri v gostilni “Mari bo r«. Udolc ž b a. ob v ez na. Tajnik. : Dunaiski „Rapid“. ie do nOdalj-nega po O. F. V. diskvalificiran za-tekmovanja v inozemstvu, ker je na poti v Španijo zahteval od Švicarskega kluba za enodnevno gostovanje 5.000 švicarskih frankov, kar ne odgovarja več amn-teurskim zahtevam. Ravnatelj Andrej Žmavc: Raznr&iŠ!Jevar*jja o vinski trgatvi 192-1 na državni vinarski: iu sadjarski šol’ . v Mariboru.*) Meseca decembra 1921. je objavil Tabor« vrsto mojih člankov pod gorenjim naslovom o raznih vprašanjih vinarstva, l;i so več ali manj aktualna iil resnega, stvarnega razniišljevanja vredna. Tako vprašanje je tudi: Kako ‘je vspešuo izpolnjevati prazna -ue-ita v stare ji h nasadih in takim vinogradom pod ni j šn ti ž i vi j en je '1 O tem sera. napisal v štev. 279 »Ta* bora« z dne 11. decembra 1921. to-le: »Skrbeti je treba za to. da je drago« teena vinogradna zemlja kar najbolje mogoče izkoriščana do zadnjega kosa, Žo v mladih nasadili izostajajo iti propadajo posamezne trte, ker smo imeli slabe sadike ali smo napravili druge napake pri sajenju. Praznih prostorov v vinogradu pa ne smemo trpeli. V prvih letih je -podsajanje uspešno, v starih nasadili pa ni več priporočljivo; mlade trte med starimi namreč le težko uspevajo ali sploh ne pridejo na-, prej. Pri starem vinogradništvu, ko šo' nismo poznali trtne uši, smo si pomagali v glavnem z grobanjem. Z novo •trsno kulturo •ne seveda drugače, vendar priporočani, da nadomeščamo propadle stare trte v starejših nasadih z grobariicami, s čemer podaljšamo življenje in povoljno rodovitnost starih; vinogradov, na najceneji in najsigur-neji način. Take enoletne grobanice so 'nam dalo -že letos nekaj grozdja (napravili smo jih stotine), da se'je delo izplačalo deloma, v prvem letu. Nelepo »luknje« v vinogradu so izginile, vinograd je zopet lopo izenačen. In rodila bodo — s starimi vred —- celo vrsto let,; p redno jih trtna uš uniči, ali pa bodo celo preživele druge trte starega na sada«. Je to za. vsakega vinogradarja ve-levažno gospodarsko vprašanje, ki zasluži nujne končne rešitve. Zato moramo biti hvaležni mariborskemu kritiku za (prispevek k rešitvi tega vprašanja, objavljen v št. 293. > Tabora« z dne 29. decembra 1921. Dasi je njegova, razprava čisto negativnega značaja ter ne p omenja nič manj. in nič več kot uničujočo kritiko vsega, kar sem priporočal po svoji najbolj i vesti' na podlagi starih izkušenj, pridobljenih na Goriškem in pozneje v Nemčiji kakor v ožji domovini, vendar rad prenašam in naravnost pozdravljam ostro kritiko ker pridemo tako — upam — do pozitivno praktično rešitvi tega vprašanja« No oziraje se ha to, da mariborski kritik hote ali nehote uporablja za razpravo« le moj pobi jan i zaključek, da bodo to groba n ice rodile celo vrsto let. predno jih trtna uš uniči, ali pa bodo. celo preživele druge trle starega nasada«, meša odnosno deloma zamenjuje pojma »grobanicac in »vlačen-ka« odnosno »vlačenica«, kar otežkoča razumevanje predmeta. »G-rob ati« pomeni, celo trto s pod* zemeljskim (ameriškim) delom vred in s potrebnimi rozgami položiti v o d o-r a v n o v jarek, izkopan v smeri prot; praznemu mestu, na kojo potegnem« potem kar mogoče navpično eno rozgo, drugo rozgo pa zavijemo ali upognem3 nazaj na mesto stare tj-te ter pustima vsaki po Itaka tri očesa nad zemljo; tako dobimo, ko smo celo trto »v grob položili«, dve nekako pomlajeni trti, k? ostaneta v življenski zvozi z ameriški podlogo odnosno s starim podzemelj *) Primerjaj številki 279. ip 293. let| 1921/ Stani *Ti£iftrK« Mafilmr," 17. umre* 1922. 1 \ imV M (kim deblom, Icojega glavne (spodnje) iorenine se pri groibanju morajo oču-rati. »Vlačonika« ali ,» vlaoenica« pa je laein, ki ga kritik opisuje pomotoma r zvozi z grobaojem; ž njim je imel »ridke izkušnje, kar mu seveda radi verjamemo, vendar mu daje prednost, ločini svari vinogradarje pred pravi-ni »grobanieami«, ko končuje: »Nikakor se pa ne more in ne sme »riporoeati grobauje kar celega trs ja ,n žrtvovanja ameriške podloge, pri čemur bi vinograd postal v najkrajšem času — sigurno v štirih do petih letih —tako luknjičast, da. se ne bi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim počenjanjem. Imel som izza davnih let dobro iz-• krošnje z več let starimi grobanieami v vinogradih, pri. trsnih špalirjih ob zidovju itd. v najrazličnejših prilikah, kakor že prej omenjeno. Zato sem jih pred mnogimi leti vinogradarem ustmeno priporočal navzlic protivnemu mnenju nekaterih veščakov. iV vinogradu drž, vinarske in sadjarske šole v Mariboru nadaljujem grobanje v starejih nasadih z najbo-Ijim vspehom. Decemberska kritika, me je napotila., da se poiščejo v zavodovem vinogradu grobnniee, ki so se, kakor se mi je poročalo, napravile ;pred mnogimi leti. Mod spisi, ki jih pohm-njuje vinarski inštruktor zavoda, daje končno našel naknadno originalni, seznam. grobanic z nadpisom »Vergrubte Stocke 1911« (pogroba.no trto 1911) s točno označbo dotičnih parcel, vrst (redov) in trt, da se jih vsak čas lahko najde. Napravili so namreč leta 1911 skupno 366 grobanic, ki so sedaj v dvanajstem letu. Iz originalne liste jo razvidno, da so jih'preiskovali glede rasti 26. maja 1916, ko so bile v šestem letu, in sicer 40 komadov na dveh parcelah, j ten so jili klasificirali n® oni parceli z | besedo »starkwiichsig« (krepko rastoče), na drugi pa z »alle starkwuchsig« (vse krepko rastoče). Že ta opazovanja, bi zadostovala za podkrepitev opravičenosti, mojega, zavzemanja za grobanice. Kritika mi je dala povod, da. tudi utanačimo, kake so te grobanice danes, ,po prot eku celili enajst let, v vinogradu, okuženim po trtni uši. Ali zimski sneg, ki je bil mod tem pokril vinograde, nas je prit cm dolgo oviral. Šele nedavno smo šli na delo ter smo stare grobauico odkopali, da vidimo, kako živijo in delujejo stari in novi podzemeljski doli, predvsem staro podzemeljsko deblo, ki predstavlja prvotno ameriško podlago. Že zunanjo (nad zemljo) nudijo grobanice krasno sliko, deloma lepšo nego stare sosednje nepogrobane trte, ki jih bodo tedaj lahko preživele. Še bolj zanimivo pa jo dejstvo, da so tudi podzemeljski deli krasno ohranjeni, predvsem tudi ameriški del, ki živi, delaje in pomaga krepko prehranjevati oba žlahtna dela s svojimi krepkimi glavnimi koreninami. Več od pravilno napravljene grobanice no moremo zahtevati niti ni treba. Dokaz za vse to so v pand vrsti poizkusni šolski nasadi; pričajo vsi, ki so v njih zaposleni. Razun tegR jo bil na-prošen meščanskošolski ravnatelj Humek, da nariše tako odkopano groba-nico na licu mesta, kar se jo zgodilo 9. marca t. 1. ob slučajni navzočnosti poleg zavodovih organov tudi inž. Mohorčiča, ravnatelja kmetijsko - kemijskega zavoda v Mariboru. Končno je pisee teh vrstic drage volje pripravljen, pravim zanimancem pokazati vse to v šolskem vinogradu. «Te tedaj v resnici vse baš nasprotno, nego trdi mariborski kritik. Nepolnima resnica je, da se morejo le grobanice priporočati za izpolnitev praznih' mest v starih nasadili, vlačenlic so pa v splošnem, za nič. Vinogradarji, no zamudite ugodno prilike za. grobanje še letos, v kolikor niste vseh zadevnih trt že obrezali. Paziti je pid tem delu še na sledeče: V položil ih legah napravljamo grobanice lahko na vse strani, v strm ih legah pa, ako so obrnjeni proti strmcu, le na levo ali desno stran, ker morajo priti grobanice v vodoravno lego radi omogočen j a enakomernega pretakanja, trtnih .sokov na. obe strani. Čuvati je staro glavne korenine in vse druge de* le trte, da se ne zlomijo ali ranijo. _ Če bodo skrbele privatne in držav* ne' trsnico le za prvovrstno trte-cep-* ijenke, potem si bomo prihranili mnogo podsajanja v prvih letih novega nasada in mnogo grobanja v starejin vinogradih. Življenje starejih vinogradov se pa v vsakem slučaju moro no podaljšati s pravilno izvršenim1 grobanieami, kar poroenja samo ^ slovensko vinogradništvo milijonske vrednosti za vsako leto. Državna posredovalnica za delo. podružnica v lariboro. Stalna ia 11. Stanje delovnega trga od 1. do 28. februarja 1922. •n N rt K Skupina poklicev Ponudena mesta Del« je iskalo Posredo- vanje Delo je na raipolago Ne zapos eni M ■m O s 0) M S «> skupaj 'si m O s J* ro C 0) >N3 '5* o. a M m MS o a ženske zs M m 2 O E ženske skupaj' JA *n O E 1 ženske "ti A ti 4 1 Poljedelstvo in gozdarstvo . 87 u 101 so 5 91 34 2 36 100 29 135 190 1 19 2 Rudarstvo • . • 6 6 3 0 3 21 21 12 s 1 3 Plavžarstvo . . • % . • 4 Vrtnarstvo 3 ••> 2 2 ’l * 1 4 ’ 4 '2 , 5 Ramena, prstena, glinarska in steki induit. . • • 1 - 4 6 Kovinarstvo . 1 • 1 13 13 4 4 4 4 19 * 1 7 Industrija za stroje ..... 5 • 5 13 13 4 4 8 m 8 24 * 2 8 Lesna in rejbarska industrija 6 • 6 8 s 3 • 3 7 9 7 26 9 Industrija za kavčnk .... • • • , • • • • , 9 , * 10 Industr. za obdelav, usnja, kol. Mn itd. « • • 4 • 4 • • • 'l • 1 8 . 11 Tekstilna industrija • * 9 , • , • • • # . • 12 Tapetarstvo ........ • • • 1 1 , • 1 . 13 Industrija ia obleko in liSp . 7 3 10 19 S 27 6 2 8 • 4 4 55 13 b 14 Papirna industriia • % • . . . • - • . . n 15 Industrija za živila 2 . 2 15 1 16 5 , 5 ■ 1 1 37 1 16 Gostilniška obrt ...... 2 22 24 , 5 25 30 . 12 12 • 10 10 33 19 D 17 Kemična industrija . • . . . • . • • 9 . 18 Stavbarstvo 2 « 2 4 . 4 3 ■ • 3 2 • 2 29 • 19 Grafične stroke . • • . . 1 1 ., . • • • 9 1 n 20 Vrazličnih obrtih se nah. poklici 5 . , 5 14 t 14 o . 2 3 , 3 24 , 1 0 21 Trgovsko osobje 2 3 5 12 4 16 1 2 3 3 3 25 13 3 0 22 Dninarji .......... 53 1 54 56 12 ,68 17 , 2 19 5 1 6 62 20 0 1 23 Prometni uslužbenci .... 3 . 3 5 o 2 , 2 3 , 3 10 . Q 24 Gospodinjsko osobje .... 1 105 106 2 123 125 . 54 54 , 86 86 6 82 C J 25 Prosti poklici * 2 2 4 17 21 . 2 2 . 2 2 25 23 4 rf 26 Vajenci 12 • 12 9 5 14 5 • 5 2S 1 29 53 18 1 Skupaj . . . |191|150| 341|278|201| 479 80| 761 166(192 137| 329|642 191 Promet od 1. jan. do 4. marca 19121 3G7| . | fiosmnici SVETI. Avanturističen roma«. Spisal: Karl F i g d o r. Prerel: R. R. \ (Dalje.) (34) In! tisti hip 'so že zopet ovije krog nje R kroglami oteženo lovilno platno. Ničesar več ne .vidi. Kaj naj pomeni to? , »Pomagajte!« krikne. »Pomagajte!« Nihče ji ne odgovori. Zgrabijo jo surove, neusmiljene roke ter jo vlečejo dalje, .vedno dalje.., navzgor preko brezštevilnih stopnic. 35. Na vrhu gore leže množice še vedno v prahu pred velikim duhovnom'. Še vedno done trompete krog železnega kipa Astarte, v kateri umira Makombov 'sin. Astartin kip je razžarjen že do glave, kakor raz« Deljena peč. Še enkrat se dvignejo okrvavljene oči nesrečne žrtve v zadnjem obupu do praznih odprtin kipa; nemo proseč milosti. Zaman'... Od vseh 'strani planejo h kipu stražarji ognja, potisnejo z drogi žerjavico iz podstavka, odpro železna vrata kipa tor Spravijo v veliko zlato posodo ostanke Makombovega sina. Vrata kipa se zopet zapro. Par stražarjev 'skoči naprej izmeče iz podstavka še poslednjo žerjavico. Tedaj se prikažeta nad odprtino, ki vodi iz sredine gore, vratarja vodeča drugo žrtev, ki naj s svojo smrtjo potolaži jezo užaljene boginje. Tedaj izpuste Mavdo trde roke, pade ž nje lovilno platno. Odkar jo je odtok jezera skupaj s tovarišema odnesel v vulkan', zagleda sedaj prvič nebo in1 ljudi. Njen prvi občutek je neskončno iznenadenje. Kje je? Kaj hočejo ti ljudje pred njo? Zakaj stojo Krog nje čakajoči stražarji? In zakaj leži pred njo, neznano tujko, na kolenih to ljudstvo? Zakaj gore ognji? Kaj pomeni ta oduren železen kip, pred katerim stoji. • • Kje sta konzul in Kien-Lung?... Sta-li tudi onadva zaprta v globini gore, iz katere je ravnokar prišla? Ali ju je to strašno ljudstvo umorilo? Je li ona poslednja izmed trojice, ki Sc je napotila preko morja in gora, da poišče zaklad sabansko kraljice?... Zaklad sabattSke ki’aljice! ji šine v glavo. Ali niso tiili na potu do njega? Za Purom', za vulkanom', ki bi jih bil kmalu pogoltnil, mora ležati dežela sinov Solpca. Zaznamek Ha starem zemljevidu jo kazal za Fura in' to sta potrdila tndi Makombe in1 misonški čarovnik. Mavda bi kmalu kriknila od veselja, kljub nepopisni nevarnosti, ki ji preti. Ti ljudje krog nje niso črnci, afriški črnci. Poteze njihovih obrazov Spominjajo na Stare afričanske Slikarije. Barva njihove kože je Svetlorjava. Pri Sinovih Solnca šem\ Se domisli Mavda, pri pozabljenem ljudstvu sabatfske kraljice! Toda njeno veselje traja le par sekund. Stared pred duhovni — Mavda ga vidi prav dobro, Kajti večji je za celo glavo od drugih' — dvigne svojo palico. Košžepe roke stražar jev. ognja se. je. zgoeJ, oklenejo. In že gori v odprtini pod železno Astarto zopet ogenj; dolgi železni drogi preobračajo prasketajočo kopo, da sikajo iz nje preko železa plamteči zublji. Železna vrata stoje odprta. S počasnimi koraki Se približuje veliki duhoven. Močne roke potisnejo Mavdo čisto pred kip, okrog katerega plapolajo zublji ved no višje in višje, in hipoma ji je jasno, kaj nameravajo ž njo. Spozna strašno Sinrt, ki jo čaka. Njene oči Se od groze odpro na široko. Kakor divja žival plane nazaj, raztegne roke, krikne v silnem obupu. »Kaj mi hočete? Kaj sem' vam storila? Prišla sem, da vas obiščem. Čujte, da vam povem! Čujte me!« Toda nihče je ne razume. Glave klečečih množic se zopet sklonejo nizko k tlom1. Minuta žrtve, ki naj pomiri bogove in potolaži kraljico Ljubezni in' Življenja, je prišla. Brez moči, obupana se ozre Mavda naokrog. Usmiljenje! • Toda ta tisočglava množica ne pozna usmiljenja. Ali naj umre... mora umreti?... Sedaj! Ravno sedaj... na cilju? Še enkrat zbere .vso svojo moč. Duhoven z veliko zakrivljeno palico, ki Se ji polagoma korak za korakom bliža, kakor usoda... on edini jo more rešiti. Ort jo mora uslišati! S poslednjo močjo se vzravna pred njim. Njen Snežnobel obraz obkrožajo prameni razpuščenih zlatih las. Na njenem vratu blešči zlat obesek, znamenje golobice. Tedaj Se ozre veliki duhoven1 vanjo, S pogledom', vajenim razločevati človeško in božje. Njegove oči jo obšinjajo kakor odsotne, kakor da bi zrle preko nje v neskončno svetovje onostranstva. Toda tedaj, nenadoma zažare njegove oči. So li bogovi dvignili, svoj glas za Mavdo? Telo velikega duhovna prešine trepet. Hipoma se vzravna, dvigne roke, raztegne prste, da pade zakrivljena palica na tla Njegove ustnice Se odpro, govoriti hoče, krikniti, toda iz njegovega grla ni glasu. Plamteče strme njegove oči v belo ženo z zlatimi lasmi, se upirajo na lesketajoč obesek na njenem vratu. Tedaj končno se mu izvije iz prs zamolkel krik. Prestrašeni se umaknejo stražarji, strmeč v tako nenadoma izpremenjenega velikega duhovna. »Znamenje golobice!« krikne Starec. Potem se opoteče proti njej z širokovazpvUma rokama. »Znamenje golobice!« Hipoma je pri Mavdi, pade pred njo na kolena, ji objame noge, jih poljubi, ihti, prevzet neskončnega oboževanja. Potem’ se polagoma dvigne, se obrne proti ljudstvu, »Astarta je prišla! Boginja je zopet med nami! Pozabljeno ljudstvo je uslišano!« »Molite in' veselite Se!!« Takrat spreleti en Sam’ krik tisoče zapuščenih. Tisoči se sklonejo nizko k' tlom pred neskončnim veličanstvom neba. So grtete.io ored Hoge boginje. (Dalje prihodnjič.) Mala oznanila. ža koncesijonirano prvovrstno podjctie se išče družabnik s 160.000 K. Čisti dobiček dokazano 60.000 K mesečno. Ponudbe pod St. 425 na upravo „Tabora“. ’ 425 Suha bukova drva, trboveljski in velenjski premoč prodaja tvrdka Lippert. Tatten-bachora ulica 13. 428 6—1 Enonadstropna hiša s prostim stanovanjem in lokalom se takoj proda. Pračna ulica St. 4. 429 7—1 Proda se stenski telefon. Naslov pove nprava. * Andrej Oset, Maribor. Al ksandrova cesta 57, telefon trgovina z deželnimi drvami, premogom in vin°™ se priporoča za nakup in P1? dajo po najugodnejših cena Brzojav -. Andrej 0 * 8 , Maribor. 405 1°"* Žepne ure, preeizijske in st*J sk« popravlja najsolidnejetvl ka R. Bizjak, Maribor, čosp,. >ka ulica 16. Ravnatelj išče meblova^ sobo v sredini mesta. po; nudbe na upravo »Tabora*- Tovarna lesnih izdelkov Jurklošter via Laš^ gar išče mladega '"•m 410 3"* strojnega ključavničarja* Pismene ponudbe na zgornji naslov. lavni urednik; Radivoj Rehar. . goVorrti urednilr: ftmloff OzTm. 6rad&ani matsrijal In sicer: opeka, vrata, okna i. t. d. na prodal demoladje hiše v Mariboru, Aleksandrovi cest* št. 6, od 20. t. m. naprej. Ju oslovansko inženirske potfj tje Maribor, Vetrinjska ul. ?0. »53 Stanovanje blizi z dvema sobama, predsobo, kopalnic kinjo, kuhinjo, jedilno shrambo, ele nom in kletjo, se zamenja za epa Koroščevi ulici ali v njeni oko! nudbe pod št 426 na upravo „Tab •oho Z8 dno lučjo, P'1! v oodali^T ; Ismene P°J mm Agitirajte povs® za nas list! „T a b o r“ stane meseč to St? 30 Kr0f1* (-»stoik.in izdaisteli*. KonrorcIJ .Tabor*. —- Tiskat Mariborska tlakama d. i