tnca www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si Leto III, številka 2, maj 2010 Mesec maj, ki s svojimi toplejšimi slovesnosti pa bo sledil tradicionalni razsvetljava in preplastitev cest). Dela dnevi dokončno zaznamuje ko- Osterčev večer. se bodo po terminskem planu izvajal nec zimskega obdobja, je tudi mesec Čas, ki smo ga živeli od zadnjega v poletnih mesecih, zato že sedaj pro-praznovanj ob občinskem prazniku občinskega praznike je bil težak, kljub sim prebivalce Banovec za strpnost in Občine Veržej. Letos že enajstič po vr- temu pa ocenjujem, da smo uspešno razumevanje med izvajanjem investi. Skozi mesec maj in junij smo sku- razvijali našo občino. sticije. V istem obdobju bomo pričeli paj z društvi pripravili veliko različnih Izvedba glavnih investicij v leto- tudi z drugo pomembno investicijo, prireditev, zato Vas vabim, da jih obi- šnjem letu naš še čaka. Tako smo že to je z izgradnjo vodovodnega omrež-ščete v čim večjem številu. podpisali pogodbo z najugodnejšim ja v Banovcih in Veržeju, ter v nasle-Osrednja slovesnost ob občin- izvajalcem za izgradnjo javne turistič- dnjem letu še v Bunčanih. Za sofinan-skem prazniku s podelitvijo občinskih ne infrastrukture (pločniki, sprehajal- ciranje investicije se je občina prijavila priznanj bo v soboto, 29. maja 2010, ne steze, meteorna kanalizacija, ulična na javni razpis za pridobitev evrop- Dobrodošli na desnem bregu Mure Županova beseda skih sredstev iz naslova Razvoja regij. Pričakujemo, da bomo na razpisu uspešni. Kljub temu pa bomo morali za zaprtje finančne konstrukcije svoje prispevati tudi občani, saj so med stroški investicije tudi neupravičeni stroški, ki jih moramo pokriti sami in niso predmet sofinanciranja. Tako ste nekateri občani že pred leti podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje vodovodnega omrežja v Veržeju, vse preostale pa bomo v naslednjih tednih ponovno povabili k podpisu pogodbe, prav tako prebivalce Banovec in Bun-čan. Glede na težko finančno situacijo smo se na občini odločili, da bodo lahko občani svojo obveznost poravnali v dveh letih. Ob naštetih investicijah v proračunu zagotavljamo sredstva za delovaje javnih zavodov, šole, vrtca, društev s področja športa in kulture, za socialne transferje in sofinanciranje preostalih javnih služb, ki jih po zakonu mora zagotavljati občina. Prav tako smo zagotovili sredstva za nabavo novega gasilskega vozila v Veržeju, zagotavljamo pa tudi del sredstev za ureditev farne cerkve in nakup novih zvonov. Občina je aktivna tudi pri pripravi projektne dokumentacije. Tako smo v sklepni fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za ureditev osrednjega dela Veržeja, kjer pa bomo morali zaradi zaščitene kulturne dediščine predhodno izvesti arheološka izkopavanja in sondaže terena. Prav tako smo naročili projekte za nov vrtec, ki bi naj bili dokončani do jeseni. Ob praznovanju občinskega praznika in ocenjevanju opravljenega dela ter razvoja naše občine vedno znova ugotavljamo, da je bila odločitev o ustanovitvi Občine Veržej pravilna, da je pomenila hitrejši in skladnejši razvoj na vseh področjih in območjih lokalne skupnosti. Za takšen razvoj si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. župan Občine VERŽEJ 2 F$nkejn/ca maj 2010 Zapis s 26. in 27. redne seje Občinskega sveta Občine Veržej redna seja Občinskega sveta Občine Veržej je potekala 30. marca 2010. Na njej so v prvi obravnavi sprejeli odloke, ki so povezani s prenosom izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode na območju občine z dosedanjega izvajalca Komu-nalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, d.o.o. na Javno podjetje Prlekija, d.o.o., Ljutomer. Člani občinskega sveta so sprejeli sklep o določitvi višini subvencioniranja cene storitev odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za leto 2010. Tako bo Občina Veržej storitve javne službe odlaganja odpadkov v delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, le-to subvencioniral v višini 50 %. Na seji so člani občinskega sveta obravnavali in potrdili Odlok o zaključnem računu Občine Veržej za leto 2009. V njem so bili prikazani realizirani prihodki in odhodki občinskega proračuna. Skupni proračunski prihodki so znašali 1.258.249 EUR, odhodki pa 1.239.731 EUR, od katerih največji delež predstavljajo investicijski odhodki v višini 426.362 EUR, sledijo pa jim tekoči transferi v višini 394.288 EUR. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o javnem redu in miru v občini Veržej, po skrajšanem postopku pa je bil sprejet odlok o predkupni pravici Občine Veržej na nepremičninah, s čimer si Občina Veržej namerava rezervirati zemljišče za potrebe morebitne dodatne gradnje stavbe in parkirnih prostorov v neposredni bližini večnamenskega poslovno-stanovanjskega objekta v Maistrovi ulici. Občinski svet je Zdravstvenemu domu Ljutomer podal soglasje k pristopu k ustanovitvi Skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota ter sprejel sklep o pripojitvi Sklada za razvoj Občine Ljutomer k Občini Ljutomer. Člani občinskega sveta so se seznanili s poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij in Veržej za preteklo koledarsko leto. Na območju občine Veržej je medobčinski inšpektorat obravnaval 14 inšpekcijskih zadev na področjih komunalnih odpadkov, cest, nepravilno odloženih odpadkov in kanalizacije. Rešenih je Fftnkejn/Ca Dobrodošli na desnem bregu Mure Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik • Založnik: Občina Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, maj 2010 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si TIC Veržej Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si bilo 9 zadev, v enem primeru pa je bil izdan sklep o denarni kazni. Na področju prekrškovnih zadev je bilo na našem območju obravnavanih 5 prekrškov, za katero je bilo izdanih 5 odločb o prekršku in 3 plačilni nalogi. Občinski svet Občine Veržej je ugodil prošnji Osnovne šole Veržej po financiranju stroškov cepljenja proti humanemu papiloma virusu za dekleta, ki niso vključena v program cepljenja Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. v Člani občinskega sveta so se sestali na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Veržej. Na dnevnem redu je bilo 11 točk. Na seji, ki je trajala 2 uri, so svetniki najprej v drugi obravnavi sprejeli Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Veržej. S tem odlokom se želi doseči uskladitev tega obravnavanega področja z novo ter s spremenjeno, oz. dopolnjeno zakonodajo s posameznih področij. Občina je dolžna zagotavljati opravljanje javne službe, za katere je tako določeno z zakonom. Določitev oblike izvajanja gospodarskih javnih služb je v pristojnosti lokalne skupnosti. Občina Veržej je doslej izvajala gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na podlagi pogodbe o vlaganju javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, ki so jo občine na področju upravne enote Ljutomer imele sklenjeno s Komunalno-stanovanjskim podjetjem Ljutomer. Ker pa tovrstna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb ni več mogoča, so morale občine opraviti vse potrebne postopke za uskladitev opravljanja te službe z novimi predpisi. V letu 2006 je bil sprejet Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Ta zakon je namenjen urejanju razmerij med javnim in zasebnim sektorjem na področju opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ter drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Občine so leta 2009 sprejele Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija, d.o.o., kjer so izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo dodelile Javnemu podjetju Prlekija, d.o.o. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Veržej določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov ter vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja. Zaradi podobnih razlogov je Občinski svet Občine Veržej sprejel tudi Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Veržej. Ta odlok ureja način opravljanja te obvezne gospodarske javne službe (s podelitvijo koncesije brez javnega razpisa Javnemu podjetju Prlekija, d.o.o.) ter izvajanje posebnih storitev, tako da določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, meritve količin in obračun odvajanj in čiščenja odpadnih voda, prenos zgrajene javne kanalizacije v last in upravljanje, pogoje za načrtovanje posegov v prostor, nadzor nad izvajanjem javne službe, posebne storitve in kazenske določbe. Občinski svet Občine Veržej je sprejel sklep, s katerim soglaša z od-delitvijo dela podjetja KSP Ljutomer, d.o.o., v katerem se je do sedaj opravljala dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode s prevzemom s strani Javnega podjetja Prlekija, d.o.o. Ta oddelitev se opravi tako, da se posamezni deli premoženja družbe KSP Ljutomer prenese na Javno podjetje Prlekija, d.o.o., pri čemer se zaradi oddelitve s prevzemom družbenikom KSP Ljutomer d.o.o., zagotovijo deleži Javnega podjetja Pr- lekija, d.o.o. V konkretnem primeru postanejo z dodelitvijo s prevzemom družbeniki Javnega podjetja Prlekija, d.o.o. zgolj občine. To tudi pomeni, da se iz KSP Ljutomer, d.o.o. na Javno podjetje Prlekija, d.o.o. prenesejo tudi vsi zaposleni, ki delajo v delu podjetja, ki se prenaša. Prav tako pa se del premoženja KSP Ljutomer, d.o.o., prenaša na novoustanovljeno Javno podjetje Prlekija. Z Odlokom o javnem redu in miru v občini Veržej, ki so ga člani občinskega sveta sprejeli v drugi obravnavi in je že pričel veljati, so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter ukrepi za varstvo zunanjega videza naselij in zelenih površin na območju občine Veržej. Ker gre za pomemben odlok za občane, smo se odločili, da ga posredujemo vsakemu gospodinjstvu v tej številki občinskega glasila. Člani občinskega sveta so v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Veržej imenovali 2 predstavnika ustanovitelja, saj se je dosedanjim članom mandat iztekel. Za naslednje štiriletno obdobje sta bila imenovana v ta organ Matija Ga-lunder in Emil Movrin. Na podlagi prispelih vlog in predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej je Občinski svet Občine Veržej na tej seji sprejel sklep, da občinsko priznanje z denarno nagrado 500 € prejme Alojzija Kozar iz Veržeja, ki že nekaj let nesebično pomaga sokraja-nom in tako opravlja pomembno poslanstvo na humanitarnem področju. Pisno priznanje pa bosta prejela Vinko Kapun iz Veržeja za požrtvovalno delo v družbenem in društvenem življenju v občini Veržej ter Anton Ci-merman iz Veržeja za humano dejanje ob reševanju v nesreči. Priznanja in nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku. Odlok o jevnem redu in miru v občini Veržej se nahaja v Prilogi. Pripravil Bojan Ferenc maj 2010 Ftinkejo/ca 3 Spoznajmo občana Aleksander Stankov V še dokaj sveži rubriki vam tokrat predstavljamo občana, ki je z mnogoletnim trdim delom in vztrajnostjo v letu 2009 dosegel prvo mesto na Državnem prvenstvu v tajskem boksu in si s tem pridobil naslov državni prvak v tajskem boksu v kategoriji do 81 kg. Aleksander Stankov pa ni aktiven le na športnem področju, pravkar namreč zaključuje tudi študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru, velikokrat pa kot gostinec priskoči na pomoč v domači gostilni. Kako to, da si se po Srednji gostinski šoli odločil za študij računalništva in informatike? Kje se bolj vidiš? V gostinsko šolo sem se vpisal predvsem iz praktičnega razloga, saj imamo doma tudi obrt. Študij sem nato nadaljeval v smeri računalništva in informatike, saj me je predvsem delo z računalniki že od nekdaj veselilo. Trenutno se mogoče prej vidim v računalniškem poklicu, vendar bomo videli kaj bo čas prinesel. Malo je domačinov, ki bi vedeli, kateri dejavnosti se v prostem času najbolj posvečaš. Zanima me, kaj te je navdušilo za tajski boks? Že od nekdaj so me fascinirale borilne veščine, s katerimi sem se pobližje spoznal že v osnovni šoli. Najprej sem tri leta treniral karate, nato pa v času študija še tae kwon do in kickbox, ko pa sem pričel trenirati tajski boks v novonastalem klubu, pa sem pri tej veščini tudi ostal, saj sem se tukaj še najbolj našel. Kaj pa tajski boks sploh je in v čem se razlikuje od navadnega boksa? Tajski boks je ring disciplina, kjer lahko izvajaš ročno in nožno tehniko, udarce s komolci in koleni, prav tako pa tudi »low kick«, ki pomeni udarec pod pasom, medtem ko pri navadnem boksu tega ni. Kolikokrat na teden imaš trening? Trenutno imam 6 - 7 treningov na teden, od tega 2x fitnes, treningi so intervalni (npr. v ponedeljek 1 trening, v torek 2, v sredo spet 1,..). Čez vikend imam pavzo, saj si mora telo odpočiti. V lanskem letu si postal državni prvak v tajskem boksu. Kakšni so bili občutki? Občutki so bili prekrasni, saj je to nekako potrditev, da se je dolgoletni trud na tem področju poplačal. 4 Fünkejn/ca maj 2010 Navsezadnje zato tudi treniramo, da gremo v ring in nekaj dosežemo. Tako sem zadovoljen ne samo z naslovom državnega prvaka, ampak tudi z dobrimi borbami, ki sem jih imel z drugimi tekmovalci. Ali si dosegel kakšne visoke rezultate tudi na drugih tekmovanjih? Ja, poleg lanskega prvega mesta sem dosegel tudi visoka mesta na drugih državnih tekmovanjih kot so: 2. mesto v Kickboxu (full contact), 2. mesto v K1 turnirju in 2. Mesto v Low kick-u. Ali tajski boks tudi poučuješ? Ja, v našem Klubu Legija v Mariboru imam svojo skupino, saj ima klub preko 130 članov. Trener mi je zaupal to nalogo, saj imam že dolgoletne izkušnje, prav tako pa sem si pridobil tudi trenersko licenco. Pred kratkim si na treningu doživel nezgodo. Ali še boš lahko treniral naprej? Na treningu sem si poškodoval desno koleno, zaradi česar sem moral tudi na operacijo. Upam, da bom hitro okreval in normalno nadaljeval s treningi. S čim se v prostem času še ukvarjaš? Prosti čas, kolikor mi ga še ostane, rad preživim pred računalnikom, se družim s prijatelji ali pa se sprehodim v naravi. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Moj glavni cilj je priti v profesionalne vode, kar pomeni, da bi na tekmovanjih bil tudi finančno nagrajen. Glede na to, da v ta šport vlagam ogromno energije,truda in časa, bi bilo zame idealno, da bi z doseganjem visokih rezultatov dobival tudi nek dohodek. Prav tako imam željo kdaj pridobiti tudi evropski naslov na profesionalni ravni. Upam le, da mi bo zdravje to omogočalo. Mateja Rus M O Lokalni energetski koncept Občine Veržej (1. del) POVZETEK ENERGETSKEGA KONCEPTA UVOD Občina Veržej stremi k poživitvi lokalnega gospodarstva. Eden od ključnih dejavnikov dolgoročne usmerjenosti razvoja občine Veržej je vsekakor energetska politika in njeno načrtovanje. Ta elementa sledita pomembnim energetsko političnim in okoljskim ciljem kot so izboljšanje kakovosti zraka, stalen razvoj občine in nenazadnje, v smislu globalne odgovornosti, učinkovito varovanje podnebja. Lokalni energetski koncept občine je študija, ki je predpogoj za celostni razvoj in dolgoročno načrtovanje ter vodenje energetske politike na ravni občine. V energetskem konceptu se sistematično oblikuje osnovna baza podatkov o oskrbi in rabi vseh vrst energije na območju občine. Cilj energetskega koncepta je prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je moč iskati tudi na področju lokalne energetike. Govorimo o temeljih izboljšanja energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanju fosilnih goriv in obenem povečanju obnovljivih virov energije. To so tudi temeljne naloge razvitega sveta, kamor tudi nesporno sodimo. Smo v obdobju, ko je črpanje nafte doseglo svoj vrhunec in bodo količine nafte kljub povečanem povpraševanju počasi upadle. Nafte in zemeljskega plina v prihodnjih nekaj desetletij še ne bo zmanjkalo, zaloge premoga pa zadoščajo še za nekaj stoletij. Vendar se pa na globalni ravni kot večji problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bo tudi Slovenija morala zmanjšati energetsko intenzivnost. To je mogoče doseči, ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni, vključevanja v njeno oblikovanje in izvajanje. S spremembo navad in ravnanj posameznikov je mogoče privarčevati tudi do 15 % energije brez večjih investicijskih vložkov. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Podatki o porabi energije in energentov Občina Veržej ima po podatkih1 458 stanovanj. Njihova povprečna površina je 91,7 m2, kar je več kot slovensko povprečje, ki po istih podatkih21 znaša 74,6 m2 . Po seštetju vseh porabnikov energije v občini Veržej je poraba primarne energije brez prometa enaka 27,5 GWh/leto. Tako je povprečna poraba primarne energije v občini Veržej enaka 20,334 kWh/prebivalca/leto. Ravno tako po seštetju porabe ener-gentov ugotovimo, da se letno v občini Veržej porabi 855.371 litrov kurilnega olja, 4.468 m3 lesa, 39.938 kg premoga in okoli 43.996 litrov utekočinjenega naftnega plina. V občini Veržej se porabi tudi okoli 6.271.508 kWh električ- 1 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stano- vanj 2002. ne energije za pogone in razsvetljavo, od tega se v gospodinjstvih porabi okoli 2.480.694 kWh, okrog 3.727.568 kWh električne energije porabijo pravne osebe, okrog 63.246 kWh pa se porabi za javno razsvetljavo. Od skupnih 855.371 litrov kurilnega olja ga porabijo individualni porabniki v stanovanjskih hišah 60 %, nadaljnjih 34,2 % se ga porabi pri pravnih osebah razen javnih občinskih stavb. Javne občinske stavbe porabijo 5,8 % vsega kurilnega olja v občini Veržej. Les kot energent v občini Veržej uporabljajo predvsem v individualnih kuriščih, se pravi v gospodinjstvih, in sicer od vsega 4.456 m3 lesa, kar znese 99 %, ostali delež lesa ter lesnih ostankov pa se uporablja v lesno predelovalnih malih obratih občine. Največji porabnik utekočinjenega naftnega plina so javne zgradbe in sicer od 32.418 litrov porabljenega plina odpade na javne zgradbe, to je 39,1 %, sledijo gospodinjstva s 35,7 % ter podjetja s 25,2 %. Največ pridobljenih kWh primarne energije za ogrevno in tehnološko toploto je pridobljenih iz lesa (49,7 %), sledi ekstra lahko kurilno olje s 47,6 %, utekočinjen naftni plin, iz katerega je pridobljenih 1,7 % kWh primarne energije, premoga se porabi za 0,92 %, električne energije pa se v občini Ver-žej za uporabo ogrevne in tehnološke toplote porabi 0,08 % kWh. Poraba ostalih energentov je dosti manjša. Analiza rabe toplotne energije po posameznih porabnikih je pokazala, da porabijo stanovanjske hiše 67,3 % primarne energije, občinske javne stavbe 2,9 %, pravne osebe pa 29,8 % primarne toplotne energije. V prometu se v občini Veržej (vzeti vozni park občine Veržej) porabi okoli 1.011.693 litrov tekočega goriva. Od tega okoli 605.074 litrov bencina in okoli 406.619 litrov dizelskega goriva. Po zbiru vseh energentov odpade na pripravo toplotne energije v občini Veržej 52,3 % primarne energije, na porabo električne energije za pogone in razsvetljavo 18,2 % in na promet 29,5 % energije. maj 2010 Füftkejn/Ca 5 V energetskem konceptu so tudi zajeti ukrepi za učinkovitejšo rabo energije ter možnosti za izrabo lokalnih obnovljivih virov energije v občini. S predlaganimi ukrepi se bistveno zmanjšajo tudi emisije škodljivih plinov. Obstoječe stanje v občini Veržej glede porabe energije je podrobneje zbrano v dokumentaciji obstoječega stanja. Zbrani in ocenjeni so naslednji podatki o porabi energije za celotno občino: - podatki o porabi energije za ogrevanje in električne energije (gospodinjstva, podjetja, javne ustanove), - podatki o porabi posameznih vrst goriv, - ocenjene emisije škodljivih snovi zaradi proizvodnje toplote in zaradi prometa na območju občine, - izdelan pregled večjih porabnikov toplote, - izdelan pregled javnih objektov, - izdelan pregled obstoječih energetskih sistemov. Rezime podatkov obstoječega stanja je prikazan v Prilogi (str. 4). © Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LJUTOMER Ormoška cesta 22 9240 Ljutomer tel. 02 585 89 62 V A B I L O Energetsko svetovalna pisarna Ljutomer vabi na predavanje v četrtek, 03. 06. 2010 ob 19.30, v sejni sobi Občine Veržej. Tema predavanja je učinkovita raba energije (URE) v gospodinjstvih: 1. izolacija oboda stavbe, 2. poraba energije v gospodinjstvih, 3. razpis za subvencioniranje vlaganj v ukrepe URE v gospodinjstvih. Na predavanju predstavljamo ob shemah in fotografijah najpogostejše težave na obodu stavbe (tlak proti raščenemu terenu, fasada, strop proti hladni podstrehi, streha in stavbno pohištvo), ki zaradi neznanja in nekvalitetne izvedbe povzročajo nepotrebne toplotne izgube in plesen, ter predstavimo rešitve. Valentin Odar, vodja ESP Ljutomer 6 Ftintejn/ča maj 2010 Rokodelstvo - sirota, ki jo je treba (p)osvojiti Projekt Mladi posvojijo rokodelca, sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop LEADER, se je začel snovati pri sodelavcih Centra DUO. Znanje in izkušnje, predvsem pa željo po ohranjanju znanj, ki jih še imajo prleški rokodelci, sta združila v projekt vodja Centra DUO Janez Krnc in Tatjana Vokič. Nad strokovnostjo sta ves čas bdeli višji kustodi-nji, Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Oporo tekom projekta smo vsi skupaj črpali pri dr. Janezu Bogataju. Seveda pa bi bilo naše delo Sizifovo delo, če se v projekt ne bi vključili najprej mentorji, ki so nato navdušili učence prleških osnovnih šol, da smo skupaj lahko prišli do rezultatov predstavljenih v publikaciji projekta in na zaključni razstavi, ki si še jo vedno lahko ogledate v prostorih Centra DUO. Projekt Mladi posvojijo rokodelca pri osnovnošolcih, ki so bili ciljna skupina, spodbuja prepoznavanje rokodelske kulturne dediščine kot vira kvalitetnih, prepoznavnih javnih in medijskih prireditev, trajnostnega razvoja in kakovosti na širšem kulturnem, socialnem in gospodarskem področju. Poudarja vrednote in možnosti dediščine za trajnostni razvoj in kakovost življenja v ruralnem območju. Ohranja in širi tradicionalna in sodobna rokodelska znanja in veščine ter omogoča integriranje rokodelske dediščine v varstvo okolja (rokodelski izdelki iz naravi prijaznih materialov, ohranjanje kulturne pokrajine). Osrednji namen projekta je bil spodbuditi mlade, da razpoznajo ele- mente folklorizma, stereotipnih in nestrokovnih predstavitev prleških rokodelcev in rokodelstva v medijih in na javnih prireditvah (rokodelskih sejmih, »etnoloških prireditvah« - prikazi tradicionalnih obrti). Hkrati pa, da mladi spoznajo oz. zaznajo potrebo po ohranjanju znanj, ki se za to področje izgublja. Za dosego tega cilja so se učenci najprej seznanili z različnimi rokodelskimi dejavnostmi, spoznali rokodelce, (vsaj) enega rokodelca posvojili in ga ves čas projekta spremljali in preučevali. Predvsem pa so v svojem okolju odkrili znanja ljudi, ki počasi izumira. Vsaj delček svojega znanja so posvojeni rokodelci prenesli na mlade, morda pa v njih prebudili tudi željo, da bo prav kateri izmed teh mladih nasledil delo v njihovih delavnicah. Kar pa je bil tudi namen snovalcev projekta, ki smo skozi predavanja in aktivnosti skušali udeleženim nuditi kar najboljšo strokovno pomoč. V projektu je sodelovalo 9 osnovnih šol iz Prlekije, tudi OŠ Veržej. Veržejci so naredili podrobno raziskavo terena in spoznali kar nekaj občanov, ki se še, tako ali drugače ukvarjajo z rokodelskimi spretnostmi. Na koncu so se odločili in posvojili čevljarja, Danijela Rička. Z zaključnim izletom, ki smo ga organizirali na 18. Razstavo DUO v Slovenj Gradec za vse sodelujoče mentorje in učence, smo projekt zaključili in z veseljem ugotovili, da je za nami še en uspešen projekt, ki ga bomo skušali izvesti tudi prihodnje šolsko leto, morda še obsežnejše. Ivan Kuhar, Center DUO ■ Spoštovani, vljudno vas vabim na praznovanje 11. občinskega praznika Občine Veržej. Pridružite se nam v soboto, 29. maja 2010, ob 19.00 uri v kulturni dvorani v Veržeju. Po osrednji slovesnosti vas vabim, da se udeležite Osterčevega večera. Veselimo se srečanja z vami, Slavko Petovar, dipl. inž. agr. Župan Občine Veržej 'strovm — živ sejem domače obrti v Budimpešti Kdaj: četrtek, 19. avgust 2010 Dopoldanski program : ogled Budimpešte z avtobusa, prihod na grad Buda - prosto za ogled mednarodno znanega sejma, na katerem se predstavljajo rokodelci iz cele Madžarske ter iz sosednjih držav Popoldanski program: vožnja proti jezeru Balaton - ogled slikovitega mesteca Badacsony in postanek (večerja) v Kukorica čardi Vodstvo: Zdravko Urisk Cena: 35 EUR (avtobusni prevoz turistične kategorije, ogledi po programu z vstopnino na sejemski prostor, organizacija, izvedba in vodenje izleta) Prijave in predplačila (20 EUR) sprejema: TIC Veržej, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej, 051 654 778 / center.duo@siol.net 32 FtinkeJn/ca maj 2010 m-n 'iS i: 5« u & 12. - 17. julij 2010 O Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008-Odl.US, 76/2008, 79/2009), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 17/2008, 21/2008-popr., 108/2009, 109/2009-0dl.US), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006) in 16. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/2008) je Občinski svet Občine Veržej na 27. seji dne 4.5.2010 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI VERŽEJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 1) S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter ukrepi za varstvo zunanjega videza naselij in zelenih površin na območju Občine Veržej (v nadaljevanju občina). 2) Odlok določa tudi prekrške ter globe zanje. 2. člen Občani ter druge fizične in pravne osebe, ki se nahajajo na območju občine, so dolžne ravnati tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo javni red, da skrbijo za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravljajo dejanj, ki so po tem odloku prepovedana. 3. člen Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov, za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe pa starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletnika. 4. člen Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: - javne površine - javne prometne površine (npr. ceste, parkirišča, kolesarske steze, avtobusna postajališča in pločniki) ter javne zelene površine (npr. parki, cvetlični nasadi, otroška in športna igrišča), ki so javno dobro ali v lasti občine oziroma v upravljanju le-te in jih lahko vsakdo uporablja na način, določen s predpisi oziroma je njihova uporaba omejena izključno iz razloga varovanja javnega dobra samega, - zasebne površine - zemljišča v zasebni lasti fizičnih ali pravnih oseb, - upravljavec - subjekt, ki ga za upravljanje določi lastnik. V primeru, da lastnik upravljavca ne določi, se šteje za upravljavca lastnik sam. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 5. člen Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motita javni red in mir ter vznemirjajo občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu. 6. člen Zaradi varovanja javnega reda in miru je prepovedano: 1. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem prodaje artiklov, razen, ko je to posebej dovoljeno; 2. popivati, piti ali kako drugače uživati alkoholne pijače izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (npr. v ali pred prodajalnami, pred šolo ipd.); 3. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje v te namene omejeno; 4. prati vozila na javnih površinah; 5. prodajati pridelke ali izdelke na prireditvah brez dovoljenja prireditelja, ko gre za prodajo na prireditvenem prostoru, oz. dovoljenje pristojnega upravnega organa, ko gre za prodajo na ostalih lokacijah; 6. voditi pse in druge živali v javne lokale, na javne prireditve in zborovanja in druge javne prostore (izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe); 7. pred pogrebom ali med trajanjem pogrebnih svečanosti, je zaradi spoštljivega odnosa do pokojnika v bližnji okolici, kjer ta nazadnje leži, prepovedano z glasbo ali kakor koli drugače motiti svojce ali druge udeležence pogrebnih svečanosti. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano: 1. namerno odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena; 2. uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline na javnih površinah; 3. nameščati kakršnekoli naprave, ovire ipd. na javne površine brez predhodnega soglasja oziroma odločbe pristojnega organa; 4. hoditi ali voziti izven poti, kot so opredeljene v ureditvenih aktih, npr. po zelenicah, cvetličnih gredah, obdelovalnih površinah; 5. graditi ali puščati ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo videz kraja; 6. imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge napra- P PRILOGA maj 2010 Ftinkejn/ča 1 ve, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi; 7. voditi pse brez povodca in jih puščati brez ustreznega nadzora; 8. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali; 9. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva; 10. ovirati promet na pločnikih za pešce ali drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov dalj kot 12 ur; 11. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih; 12. streljati z nevarnimi predmeti izven za to določenih področij, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja; 13. odmetavati cigarete in druge ogorke ter odlagati pepel na krajih, kjer obstaja verjetnost, da se zaneti požar; 14. povzročiti splošno požarno nevarnost na travnikih, njivah, gozdovih, na raznih mestih in v bližini objektov; 15. onemogočiti dostop do hidrantov. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 8. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. odmetavati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke na prostore, ki za to niso določeni; 2. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki bi povzročali zamašitev le-teh; 3. na športnih igriščih, avtobusnih postajah in drugih javnih prostorih in površinah zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi; 4. puščati odprte pokrove zabojnikov in posod za smeti; 5. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovske, gostinske in druge javne lokale, šole in šolska igrišča, otroška igrišča, na zelenice, na pokopališča, športna igrišča ter na javna prevozna sredstva; 6. puščati iztrebke domačih živali, katere je lastnik takoj dolžan odstraniti z javnih površin; 7. odvažati odplake, odpadne vode in gnojnico ob sobotah popoldne, nedeljah, dela prostih dnevih in praznikih ter jih po navozu puščati neobdelane z zemljo; 8. izpuščati komunalne odpadne vode, gnojiščne odplake in gnojnico v vodotoke ali ponikalnice, na javne površine ali zelenice; 9. zanemariti čistočo dvorišča v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN ZELENIH POVRŠIN 9. člen 1) Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano: - puščanje motornega vozila brez registrskih tablic in drugih opuščenih vozil na parkirnem prostoru, pločniku ali drugi javni površini, 2 Ftinkejn/ca maj 2010 PRILOGA - parkiranje ob cesti, zasebnem zemljišču ali dvorišču brez soglasja lastnika; - metati odpadke, nanašati zemljo ali puščati gnojnico ali gre-znično vsebino na javne ceste ali na druga neprimerna mesta. 2) Pristojni občinski upravni organ lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena, po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljavca zemljišča; - šotor, avtodom ali avtomobilsko prikolico za bivanje mora lastnik odstraniti v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Če tega ne stori lastnik sam, pristojni organ z odločbo določi podjetje, ki to stori na stroške lastnika; - prepovedano je puščati odpadke na kraju taborjenja ali piknika. 10. člen V času izvajanja gradbenih in vzdrževalnih del na javnih, zasebnih in drugih površinah in objektih morajo lastniki in upravljalci teh površin in objektov skrbeti za varstvo ljudi, premoženja in zunanjega videza površin in objektov v skladu s 7. in 9. členom tega odloka. Po končanih delih na javnih površinah in javnih zelenih površinah je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma urediti stanje, ki bo smiselno ustrezalo prvotnemu stanju. Lastniki oz. uporabniki motornih in drugih vozil ter mehanizacije morajo sprotno očistiti javno cesto ali javno pot, ki so jo z uporabo onesnažili. 11. člen Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih prostorov so dolžni na objektu in pripadajočem zemljišču: - poskrbeti, da se ohrani urejen videz naselij, tako, da so zemljišča pokošena, očiščena in vzdrževana, da na zemljiščih ni odpadkov; - čistiti in vzdrževati hišna pročelja in okolico hiš, table, napise in druge znake na poslopjih; - odstraniti zastarele napisne table in druge napise, ki niso primerne ali pa so nepotrebne; - odstraniti zgradbe, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo oziroma jih lastniki ali uporabniki ne nameravajo obnoviti in kazijo podobo kraja, pa niso pod posebno zaščito. 12. člen 1) Lastniki in upravljavci lokalov so dolžni pred lokalom namestiti ustrezno število stojal za kolesa ali na kakršenkoli drug način omogočiti shranjevanje koles in to tako, da se ne ovira prometa in pešcev ali povzroča škoda na zgradbah in ne kvari estetski videz kraja. 2) Podjetja in obrtniki so dolžni označiti svojo firmo z napisno tablo, ki mora biti estetskega videza ter okolju primerno urejena. 13. člen Izložbena okna morajo biti čista in urejena v skladu s spomeniško varstvenimi zahtevami, kjer je to s predpisi določeno. Reklamni in javni napisi morajo biti oblikovani in vzdrževani skladno s prostorskimi predpisi oz. akti ter ne smejo ovirati dostopa. VI. IZVAJANJE IN NADZOR 14. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje za to pristojni in za ta namen ustanovljeni medobčinski inšpektorat in redarstvo. VII. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen 1) Z globo 150 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določbe: - 6. člena, - 7. člena, točka 4,7,8,9; - 8. člena, točka 4,5,6; - 9. člena, točka 1 - alineja 2 in točka 2 - 11. člena, točka 1 - alineja 2,3,4. Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, z globo 600 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 2) Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določbe: - 7. člen, točka 1,2,3,5,6,10,12,13,14; - 8. člen, točka 1,3,9; - 9. člen, točka 1 - alineja 3 - 10. člen - 11. člen točka 1 - alineja 1 - 12. člen - 13. člen. Z globo 300 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, z globo 800 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 3) Z globo 250 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določbe: - 8. člen, točka 2,7,8; - 9. člen, točka 1 - alineja 1. Z globo 300 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, z globo 900 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati za območje občine Veržej Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 43/1997). 17. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 223-2/2010-1 Veržej, dne 4. maj 2010 Župan Občine Veržej Slavko Petovar, l.r. OBČINA VERŽEJ ŽUPAN Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 11/2008 in 123/2008) in 30. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/2008) je župan Občine Veržej sprejel S K L E P o javni razgrnitvi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Veržej 1. člen Občina Veržej z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrnejo strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Veržej (v nadaljevanju strokovne podlage), ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. 2. člen Strokovne podlage bodo javno razgrnjene v prostorih Občine Veržej za čas 30 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 17. 5. 2010 do 15. 6. 2010. 3. člen V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v prostorih sejne sobe Občine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, dne 9. 6. 2010 ob 19.30 uri. 4. člen Občani in ostali zainteresirani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe na razgrnjene strokovne podlage, ki jih posredujejo Občini Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej. 5. člen Sklep o javni razgrnitvi se objavi na spletni strani Občine Veržej. Številka: 622-1/2010-4 Veržej, 12. maj 2010 Župan Občine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr., l.r. P PRILOGA maj 2010 Fünkejtotca 3 Lokalni energetski koncept Občine Veržej (1. del) REŽIME PODATKOV OBSTOJEČEGA STANJA Tabela 2: Poraba energije na leto in na prebivalca v občini Veržej in v Sloveniji brez prometa Vsa energija (razen prometa) Energija brez industrije in prometa Delež prebivalcev1 0,07% 0,07% Skupaj končna energija 0,07% 0,09% Toplotna energija 0,08% 0,11% Električna energija 0,05% 0,03% Tabela 1: Delež primarne energije občine Veržej v primerjavi s končno energijo Slovenije Toplota in električna energija Električna energija Toplota Enota Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Število prebivalcev 1.964.036 1.354 1.964.036 1.354 1.964.036 1.354 Poraba energije (brez prometa) GWh/leto 36.079 27 12.329 6 23.750 21 Poraba energije na prebivalca kWh/preb./a 18.370 20.336 6.251 4.632 10.281 15.702 Poraba energije (brez prometa in industrije) GWh/leto 19.583 17 5.833 2 13.750 15 Poraba energije na prebivalca kWh/preb./a 9.971 12.898 2.970 1.879 7.001 11.019 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, ter statističnega letopisa energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2004. Tabela 3: Poraba energije skupaj s prometom v občini Veržej in primerjava s Slovenijo SKUPAJ Poraba energentov prometa Toplota in električna energija Enota Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Slovenija (končna raba energije) Občina Veržej (primarna energija) Poraba energije (s prometom in industrijo) GWh/leto 55.555 37 16.778 10 36.079 27 Poraba energije na prebivalca kWh/preb./a 28.286 27.806 8.543 7.472 18.370 20.336 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, ter statističnega letopisa energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2004. Tabela 4: Poraba vseh energentov v občini Veržej v enem letu Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto ELKO Les Premog UNP ZP El. energija Geotermalna ener. Skupaj l kWh m3 kWh Kg kWh L kWh kWh kWh kWh kWh Gospodinjstva 513.937 5.139.370 4.456 8.912.000 30.605 134.662 15.688 109.032 13.817 13.817 14.308.881 Podjetja 292.264 2.922.640 12 24.000 9.333 41.065 11.091 77.082 3.276.000 3.276.000 6.340.787 Javne zgradbe 49.170 491.700 17.217 119.657 611.357 SKUPAJ 855.371 8.553.710 4.468 8.936.000 39.938 175.727 43.996 305.771 13.817 13.817 3.276.000 VSE SKUPAJ energenti za ogrevno in tehnološko vodo Občine Veržej v kWh 21.261.025 Poraba električne energije za pogone in razsvetljavo kWh Gospodinjstva 2.480.694 Pravne osebe 3.727.568 Javna razsvet. 63.246 SKUPAJ 6.271.508 VSE SKUPAJ poraba električne energije za pogone in razsvetljavo v Občini Veržej v kWh 6.271.508 Poraba energentov za transport L kWh Benzin 605.074 6.050.740 Dizel 406.619 4.066.190 SKUPAJ 1.011.693 10.116.930 VSE SKUPAJ poraba energentov za transport v Občini Veržej v kWh 10.116.930 PORABA VSEH ENERGENTOV V OBČINI VERŽEJ kWh 37.649.463 1 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. 4 Fünkejn/ca maj 2010 PRILOGA © Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci