/j^AND Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1963 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LXI — VOL. LXI Skupni frg popušča k Piščančji vojni z ZDA Stdenil je znižati carino na Amerike uvožene pi-fe^ance za eno desetino. Bruxelles, Beig. — via- cle Skupnega trga so se sporazumele, da naj Skupni trg zniža ^>r;no na uvoz ameriških pi-sčancev za 10 odstotkov. Sklep "° P^dvidoma objavljen danes, k° se bodo tu zbrali na posvet ^uistri držav članic. Izvršni odbor Skupnega trga tako znižanje priporočil še v Preteklem maju, predlog je bil eclaj na francosko prizadeva-|Vie zavrnjen, oziroma odložen. 0 Je izgledalo, da bo carina na ^oz ameriških piščancev le-°snjo jesen povišana od 4.8 CEntov pri funtu na 13.4 cente, I® vIada Združenih držav izja-v a» Ra bo v tem slučaju povi-^a carine na nekatere vrste a§a iz držav Skupnega trga v . uPn’ vrednosti okoli 70 mili-epov. Ta grožnja je preplašila ^zadete izvoznike v Skupnem ^ §u, da bo začeli pritiskati na " ^ vlade. Najbolj so se za po-^sčanje Združenim državam ‘-Vzemgjj Nemci, najbolj so se 14 uPirali Francozi. ^ Washingtonu so namignili, . a znižanje 10 odstotkov ne bo r^neslo pomiritve v takozvani 'scančji vojni, da mora biti to ^natnejše”. V zadnjem času se Uu temu kažejo znaki po-jenja jn na 0beh straneh (jj. narašča zelja po ure- v. 1 spora. Ameriški izvoz pi-pa Cev Je doslej padel od one-gg ’zpred dvemi leti na okoli "Hotkov in bo po zatrjeva-^evropskih rejcev perutni- N ovi grobovi Louis Majer V Slovenskem domu v Detroitu na opereti zadet od srčne kapi je podlegel v tamkajšnji bolnici poznani rojak Louis Majer, star 69 let, stanujoč na 6410 St. Clair Ave., kjer je vodil zadnjih 40 let trgovino z o-buvalom. Tukaj zapušča soprogo Helen, roj. Corel, doma iz Banje Loke pri Kočevju, hčer Ivano-Helen ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil na Dobrovi pri Ljubljani, vzgojen pa v Mariboru. V rojstnem kraju zapušča brata Antona, sestri Julko in Ivano ter druge sorodnike. Tukaj je bival 42 let. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cenkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Pad ne^aj letih popolnoma iz-Vj, ’ Rev bo Evropa sama , L' da več piščancev, kot jih ^ugla pojesti. EjusSska stran-*aM!a novega vodnika zbor. HUAJ, Avstr. — Na letnem Gt °^nju Avstrijske ljudske lekh1 ° v Celovcu je bil pre-strani^ete'k izvoljen za novega sef j^lne®a Predsednika dr. Jo-- auss< eden od vodnikov “ref, Šolski bojkot v Alabami MONTGOMERY, Ala. — Ko je bilo izvedeno pod pritiskom zveznih oblasti mešanje črnih in belih šolarjev v srednjih šolah nekaterih mest v Alabami, so se njegovi nasprotniki zavzeli za bojkotiranje “mešanih” šol. V različnih krajih so imeli različne uspehe. V Tuakegee hodijo sedaj v javno šolo le črni šolarji, vsega skupaj 13, uči pa jih 14 belih u-čiteljev. Lani je to šolo obiska-valo 250 belih učencev. Beli šolarji čakajo, da bodo odprli novo, privatno čisto belo srednjo šolo v poslopju nasproti sedanje državne. V Birminghamu so od treh “mešanih” srednjih šol bojkotirali le eno — West End High. V prvih dneh je bil bojkot kar precej uspešen, sedaj pa se je v šolo vrnilo že do 80 odstotkov belih učencev. Sorazmerno še mirnejše je v mestih Huntsville in Mobile. V obeh je bila integracija srednjih šol izvedena brez posebnega odpora. Castro popustil Moskvi WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih trdijo, da je Fidel Castro opustil načrt (ene poletov preko Atlantika še ostanejo Ameriškim letalskim družbam ni uspelo doseči znižanje cen za potete preko A11 a ntika na zasedanju JATA v Salzburgu. SALZBURG, Avstr. — Ameriške letalske družbe so predložile znižanje cen za polete preko Atlantika v novem “gospodarskem razredu” na okroglo 320 dolarjev v obe smeri. O predlogu se je vršila tu na zborovanju mednarodne Zveze na letalski potniški promet huda debata. Večina evropskih letalskih družb se znižanju trdovratno upira. Ameriške in kanadska letalska družba so prepričane, da bo znižanje, ki ga upajo še vedno doseči do prihodnje pomladi, pritegnilo nove potnike v letalski promet in s tem povečalo njegovo rentabilnost. V zadnjih letih so letala na letih preko Atlantika redko zasedena. Ce bodo cene potovanja v letalih nižje, bo število potnikov naraslo in letala bodo namesto na pol zasedena letela preko Atlantika polna. S tem se bo povišal njihov dohodek. Tako trdijo zastopniki ameriških in kanadske letalske družbe. Evropske letalske družbe, ki že sedaj shajajo le s podporami svojih vlad, ne upajo od povečanega prometa doseči veliko .koristi, ker je število njihovih letov itak omejeno in tekma z ameriškimi letalskimi družbami že sedaj skrajno težavna. Že preko 82 milijonov motornih vozil v ZDA! OMEJITVE K DOGOVORU V SENATU ODKLONJENE! WASHINGTON, D.C. — Po podatkih za Javne ceste je sedaj v prometu v naši deželi j ---------------- skupno okoli 82,058,000 tovor- Vceraj je Senat zavrnil vrsto omejitev in dopolnil k v Moskvi podpisanem dogovoren o končanju preskušanja jedrskega orožja. S tam je Iz Clevelanda in okolice i nih in osebnih avtomobilov, 3.8 odstotka več kot pred enim letom. Od tega je 68,542,000 o- ^ sebnih potniških avtomobilov, 13,606,000 pa tovornih avtomobilov in avtobusov. Največ avtomobilov je v državi Kaliforniji — 9 milijonov. Njej sledi New York s 5.5 milijoni avtomobilov, temu pa Teksas s pet milijoni. Države Pennsylvania, Illinois in Ohio imajo vsaka preko 4 milijone avtomobilov. Število avtomobilov raste iz leta v leto ne samo absolutno, ampak tudi relativno z ozirom na število prebivalstva. Sedaj pride en avtomobil v naši deželi že na nekako dva in četrt prebivalca. V Zdnižesrih narodih še fefak Latinske Amerike ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Preobjestno ponašanje azijsko-afriškega bloka, ki ne prizanaša tudi interesom članic ZN iz Latinske Amerike, je te prisililo, da so ustanovile svoj blok. Računajo, da bo v njem 19 republik. Ne bo v njem samo Kube, ki tako ali tako stalno glasuje s ikomunističnim blokom. Novi blok je že nopravil svoj delovni program. Najprvo bo branil vae pozicijcAki jih ima Za odobritev dogovora je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh senatorjev, ki se glasovanja udeležijo. Če bi torej bili pri glasovanju vsi senatorji, bi moralo glasovati zanj 67 od njih, da bi bil dogovor sprejet. Dopolnila so bila odklonjena drugo za drugim, ko se je vodstvo demokratov in republikancev odločilo proti njim. Največ glasov je dobil predlog, ki ga je v imenu sen. R. Longa, demokrata iz Louisiane, stavil sen. Tower, republikanec iz Teksasa. .'V njdm je bilo'“prasnilo”, da Latinska Amerika v Združenih j d or ne C)bseg£. prepovedi r°? in-un]im0v\- OTganih: I uporabe jedrskega orožja Zdru-Azijsko-afriški blok bi namreč, ?(=nim državam za lastno obram_ Računajo, da bo prihodnji ^ zimi atinsco meri o iz bQ 0)jrami10 njenih zavez- bila odstranjena zadnja ovira h končnemu glasovanju o dogovoru. To bo danes dopoldne ob 10.30. Napovedujejo, da bo za odobritev dogovora glasovalo najmanj 80 senatorjev, med tem ko je za njegov sprejem potrebnih le 67 glasov. WASHINGTON, D.C. — Dolga debata o odobritvi dogovora med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo o končanju preskušanja jedrskega orožja v vesolju, ozračju in v vodi je bila včeraj v Senatu končana. Vse omejitve in dopolnila, ki so jih stavili senatorji, so bila zavrnjena. Predlog sen. A. Goldwaterja, naj bi dogovor stopil v veljavo šele. ko bi Sovjetska zveza umaknila vse svoje jedrsko orožje s Castrove Kube, je bil odklonjen s 75:17 glasovom. S 79:9 glasovom je bil odobren uvod k dogovoru, ki določa, da mora predsednik vsako dopolnilo k temu in drugim dogovorom predložiti Senatu v britev. ....- Asesment — Jutri je 25. v mesecu, ko pobirajo društva običajno asesment. Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment nocoj in jutri zvečer od 6. do 8. ure v Slov. domu na Holmes Ave. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Toni ob 11. obletnici smrti. Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. odo- 1 Antona Planinšek ob 26. obletnici smrti. mesec prišlo do novega sestanka Mednarodne letalske potniške zveze, kjer bodo vprašanje nižjih cen preko Atlantika znova obravnavali in odločili. Portugalske izgube v bojih v Angoli LUANDA, Angola. — Portugalska ima tu okoli 30,000 voja-j kov, ki skrbe za red in mir. Njihova naloga je posebno teza [ žavna v severnem delu pokra- spremembo kubanskega gospo-' jine, kjer so na delu uporniške inikov. Za to “pojasnilo” je glasovalo 33 senatorjev, proti nje-pa pa 61. “Pojasnilo” dejansko Varnostnega sveta, gospodarskega in socialnega odbora itd. Novi blok'bo skušal pritegniti k sebi tudi novi republiki Tri- . , , . , , nidad in Jamajko. Nerodnost ™ Potrebno, ker je sam predsed-je pa v tem, da sta Argentina in llik Kenned.y Ponovno poudaril, Gvatemala proti Jamajki in da do.g°vor take Prepovedi ne Trinidadu, ker se bojita, da bi vsebuje. obe novi članici utegnili zastopati angleške interese v Latinski Ameriki. Pobegnil h kastrovcem CARACAS, Venez. — Policij-Novi blok ise bo seveda moral ski inštruktor Humberto Castil-pečati tudi s kubanskim pro- lo je pobegnil h kastrovskim o- ob- blemom, kajti kubanski diktator še zmeraj podpira vsa pod- 0rrniaega” krila, ki se zavzetje Zf neodvisno nastopa-stj j’aiake v odnosu s sociali-strani,Cater^m^ sestavlja ljudska D ka zvezno vlado. cJr ^edaiaji predsednik stranke da je' ^orhach je sam izjavil, Prest 2\ Predsednika stranke 65 jefr’ čeprav mu ni več kot Pride' ^ Polj^6’ da rn0£ na nJeno vodstvo mlajša Kiail .ovi predsednik dr. J. pred S ^ s*ar 'tl let- Bil je do tiste/1*5 meseci finančni mi-odstor/ ptthachovi vladi, pa je litanp1 • Pmtesta proti vladni nern /LP°litiki’ ki j° v glav- Rlau/, rai° socialisti. Dr. J. PenilaH ,0 nernara že prihodnjo eha tud ■ r?asledil dr. A. Gorba-sv. ."1 da bo — če ne bo nehal go-skoro ni več, zato je misijonski drnjati in zmerjati — cd sreče urad v pritličju Duhovniškega zaplesala na njegovem grobu! sij o zaradi uspešnega izvajanja svojega poslanstva v Rimu tajno posvečen v škofa. Škof d’Herbigny je opravil obširno delo; ko pa je Vatikan ob zaključku njegove socialne akcije zaprosil za njegovo stalnost v Rusiji, je Stalin prošnjo odklonil ... Predlogi za vzpostavitev resnih stikov so tudi pripeljali že do resnih sklepov, ko je Cerkev vodil papež Pij XII. Zadeva je napredovala že toliko, da je Stalin v letu 1951 sestavil ispored, kako bi se naj prav po bizantinsko proslavila vzpostavitev rednih stikov med Vatikanom in Rusijo. Sklenil je sv. očetu darovati zbirko bogatih daril, med temi tudi star, dragocen staroslovenski rokopis iz Kijeva. Terjal je, da bi podobno zbirko moral Stalinu darovati tudi papež Pij XII. Seveda je to bilo neizvedljivo; vse je bilo odloženo. Sedanji čas nosi značilnost silne naglice in nenadnih sprememb. Po svoji razrvanosti pa je zlasti v Srednji Evropi podoben dobi, ko je cel srednjeevropski bazen obvladalo ple' me Hunov s svojim Atilom na čelu. Ko pa je Atila s svojimi četami pridrl pred obzidje Ri' ma, mu je prišel nasproti papež sv. Leon Veliki — in pojava njegove častitljivosti je 'na po* glavarja barbarov vplivala v toliki meri, da je Rimu prizanesel in se umaknil. Tokrat ise bliža Rimu poglavar sveta,* ki nosi v sebi iste klice razdejanja za vso zapadno kulturo, kakor se je to zgodilo na pragu srednjega veka. V bistvu je mnogo bolj nevaren kot pa Atila, ker bo prišel z “darovi” v rokah in poln optimističnega smeha. Bilanca bo seveda “optimistična”, ker se bo potrdilo, da “vse poti vodijo v Rim’, namreč za ljudi, ki so odkritega srca in dobre volje. Za izid pa se nam ni treba bati: skozi Rim je šlo že mnogo barbarov, ki so ga skušali do tal razdejati (med njimi je bil tudi cesar Karel V., katoliški vladar katolišfke Španije). Ni jim uspelo! Atila, Karel V. in še drugi nosijo v zgodovini pridevke primerne pomembnosti. Nekaj Pa bo Hruščev s težavo zakril že pred zgodovino sedanjosti, dasi je njen soustvarjalec. Prihaja namreč v Rim v okoliščinah, ko se da skozi njegovo igro razbrati nekaj potez, ki ga kažejo kot islabiča. Atila se je z orožjem razdejanja v rokah umaknil izpred obzidja Rima. Ali ne p0* meni obisk Hruščeva v Rimu. ska dobo delnega notranjega o-lajšanja, ker je Kadar v imenu vlade obljubil celo vrsto koncesij. Val notranjega popuščanja sega celo v Romunijo, Bolgarijo in se hoče nakazovati tudi v Češkoslovaški. Ko je Kadar že,---------------------. ~ javno napovedal delno spre-'da je zanj že mimo trenutek, ki membo smeri, je papež Pavel bi ga mogel vključiti v okvir se-VI. dal sporočiti madžarskemu' danjosti kot največjega “barba-episkopatu, da bodo kmalu pre-lra”. ker sam nima več najhuj-jeli zelo ugodne novice o svo- šega orožja razdejanja v svojih jem kardinalu — nadškofu rokah. Mindszentyju. I (R. J. v Svob. Slov.) KANADSKA DOMOVINA Netvtorontske novice v M°ma^ Sem se vrn^ B'ima Pri newtorontskih novicah o-ew Toronto, že me preše-‘ menjamo ta 'Občni zhor^ato, ker e i novica, da leži g. Tone Po-1 ,se ga je udeležil tudi župnik kot nikv; ar na mrtvaškem odru. Ta- župnije Brezmadežne kot za-If8601 ^roP^- P6zai jeli stopnik jugoslovanske misijon- °kojno med cvetjem in prav'ske province. Na občnem zboru n|C sPremenjen v obraz. Za žup- j je sprožil tudi imigracijski J° Brezmadežne je živel od' problem z misijonskega stali-sko^ prvih početkov pa vse- Jšča, kot ga nakazujejo papeške j °21 Prav do smrti. Vse večje okrožnice, zlasti okrožnica: Iz- lla so jih naši igralci igrali nevvtorontskem slovenskem s ,U’ jo režiral on, da ostalega ^ olovanja ne omenjamo. Pa * ii Pomagal še več, ako bi ga Vest> da spada k župniji Ma-,e Pomagaj, ne bila priganjajo • v ^astni župniji. Ved- nieri6 me<^ župnijama in slovenskimi organizacij a- fia l°’ ^ar nas druži in ne te-’ ar nas loči. Zato ie užival seljeniška družina, izpod peresa papeža Pij a XII. Med izseljenci v Severni Ameriki delujejo zlasti poljski in /slovenski misijonarji sv. Vincencija Pa-velskega. Ob sklepu občnega zbora smo vsi misijonarji enodušno sprejeli predlog, naj vrhovni pred-j stojnik Misijonske družbe v imenu občnega zbora zaprosi spostovanT ^ sv. očeta Pavla VI., da bi začel J Pn V d<>brt>ml- s postopkom za proglasitev pa-■*«h sloiOVC?C|h.V TOr°"‘U 1Zt peža Janeza XXIII. za blažene-M mT T ZUP“J' 1°." JC'sa in svetnika. Na njegov grob duh0 86 udeležili vsi slovenski v °Vniki iz obeh slovenskih ,eS » šnpljani iz CtS ^ - uarije Pomagaj. Ob grobu obeh slo-so napolnili cer- Župnija se je zadnje tri tedne, ko sem bil v Rimu, spet povečala. V krstno (knjigo smo zapisali Elizabeto Muršič, hčerkico Otona in Bete, roj. Agnew; Do bandera so jim pomagali LONDON, Ont. — Lansko leto sem bila doma in sem se o-Romana Povšeta, sinčka Vinko- j glasila tudi pri župniku v Doleta in Mimice, roj. štine; Mar- nji vasi. prosii me je, naj bi kota Sušnika, sinčka Jurija in meci rojaki v Kanadi poprosila Francke, roj. Dolenc. Iz župni-^ za darove za bandero naše cer-je Marije Pomagaj sta se pa kve SV4 Roka. Ko sem se vrnila preselili v našo župnijo družina1^ Kanado, sem šla okoli rojakov Mirkota Jureša in družina Ja-! in v kratkem nabrala več, kot neza Brumena. * Slovensko šolo smo začeli 14. septembra. Vanjo se je vpisalo 120 otrok, ki smo jih porazde-j hvaljujejo. Prisrčna zahvala tulili v 6 razredov in v otroški di od moje strani! vrtec. I Roza Lesnika sem pričakovala. Vse nabrano sem poslala župniku, ki se v imenu faranov in v svojem za darila iskreno za- Križem po deželi 3on ^ V ^menu slovenskih misi--^v v Kanadi v imenu slo-sl0v 6 žuPnije spregovoril v žun •■^Uc^ superior in župnik niJ.e Brezmadežne g. Janez Sož ac’ C.M., ter izrekel iskreno Mig Ivanki, hčerkama 0sta]'in Bratu Lojzetu ter jj. L,ni 'Sorodnikom in prijate-vart :p°kojnega Toneta Ponik-počj9 Nai Tonetova blaga duša ZavTU “ “ radUiu en zastopnik izmed h^.^v beguncev, ker ko-dati 1 1Cni režimi niso hoteli iz' ia ,, ^^ijonarjem za železno dovojarT'^.Usovo zaveso potnih pravi:' ^bčni zbor je raz-iih pA 0 400 predlogih, ki so hib a 1 niisijonarji posamez-• lovinc v pretres. Pri de- sveta in vsak dan so na njem sveže rože. Tudi sam sem šel na njegov grob in sem mu priporočil Slovence v domovini in v izseljenstvu; saj gotovo še ni bilo papeža, ki bi bil imel tako veliko ljubezen do Slovanov in še posebej do Slovencev, kot jo je imel Janez XXIII. Ko nam je papež Pavel VI. dal svoj papeški blagoslov, ga je raztegnil ne le na vse naše delo, ampak tudi na vse ljudi, za katere delamo kot družba v celoti in kot vsak navzoč misijonar posebej. Tako so bili tega papeškega blagoslova deležni tudi vsi tisti Slovenci v Kanadi in v ZDA, med katerimi misijonsko delamo. Bazilika sv. Petra v Rimu je bila pa že v bližnjih pripravah na sprejem škofov z vsega sveta, ko se bodo 29. septembra spet zbrali v njej, da nadaljujejo 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor. Lože v baziliki so Dile že zastražene. Vsak, ki je prišel na obisk v baziliko, je moral v veži odložiti vsako torbo in oditi praznih rok v baziliko. Srečaval sem se v baziliki in na trgu ob baziliki tudi s katoličani in duhovniki iz ZDA in Kanade. Krajevni odbor katoliških šol v Chicoutimi, Que., je soglasno /sprejel resolucijo, naj v katoliških šolah pokrajine Quebec ne začnejo angleščine poučevati preje Ikot v srednjih šolah. Resolucija bo predložena v odobri- tev glavnemu šolskemu odboru žanje voznin s 27. oktobrom le-1 s^ušala dobiti noya kupce za I kanadski tobak. Obiskala • bo Sovjetsko zvezo, Av- na letnem kongresu, ki bo v no- tos. CNR so ponekod znižale ce-| vembru. Eden od članov odbo- ne do 58 odstotkov in bodo u- 0 Is °’ ška mladina najprej dobro na- ze in več spalnih in jedilnih vo-učiti svojega materinega iezika zov. — francoščine, šele nato naj se j * : oti angleščine, ker sicer ne bo Zvezna vlada v bližnji bodoč- batah den,Aa sv°boda v najširšem P°Polnan razpravah ->e vladala v ti zbor i ra^ncm duhu. Občni jel, n ? nekatere predloge spre-f>a • 1 atere zavrnil, bolj važne ji vV^stil posebni komisi-Pfave 1J' ^ glavnem so raz-vodstv 'Uravnavale disciplino, dela ,*n misijonske metode $U (Jq lsB°nske družbe v odno-Cerkvf razmer v svetu in v Pavej A6 za začetek je papež fU pQz , ' P°slal občnemu zbo-je ^ j ravno pismo, v katerem Vršil vaS1 ’ nai bi se občni zbor Misijon udUhu Z(4rave tradicije Povira S e dražbe prilagojene razmeram. Isto misel je iotlarie a^asB> ko je vse misi-rU, Spr’ z rane na občnem zbo-v Caste/A V P°sebni avdijenci ^rPžba • ancI0Bu- Misijonska ^kušenj19^ ®racB na zdravi, pre-*st°časn facbcBh vendar naj P°Ve t.l! ribno zasleduje vse b°gati °Ve Se obnavlja ^ je A n?Vimi izk^tvi. Seve-^Vahio p>aveI YI. zelo po-bertl ust OVorp ladi o družbe- ja Pavel^k°V^e^U SV’ ^IncencI“ ! ■* Poletno sezono na slovenskem letovišču smo zaključili v nedeljo, 15. septembra, z vinsko trgatvijo. Marsikaj lepega smo doživeli te mesece na slovenskem letovišču: Telovo procesijo, proslavo sv. Cirila in Metoda, slovenski dan, slovenski tabor. Slovenska mladina se je t slovenskem letovišču utrjevala in razveseljevala, in pre-neikatera slovenska družina je taborila na njem in tako na njem preživela svoje počitnice. Tudi večjih nesreč in nerodno' sti v pretekli sezoni ni bilo na slovenskem letovišču. Da pa bilo vedno vse popolno, je razumljivo, isaj smo ljudje in ne angeli. Odboru in vsem, ki so se na slovenskem letovišču žrtvovali za skupno delo, najlepša hvala. Ko smo letos spomladi prizi dali k cerkvi in dvorani še žup' nišče, smo morali podreti prostor za balinanje in za odboj ko. Sedaj smo pa oboje spet ob novili. Tako je za dvorano Brezmadežne igrišče za odbojko in balinanje. Naši župljani in župljani župnije Marije Pomagaj prihajajo ob sobotah in ob nedeljah igrat odbojko ali balinat. Prav veseli smo jih. * ja in menda kar dobro uspeva. * Da bi pritegnili več potnikov v vlake, sta Canadian Pacific in Canadian National železnišiki družbi objavili precejšnje zni- parkih. Prepričana je, da je rudnega bogastva za izkoriščanje še več kot dovolj v drugih predelih dežele. * V delavskih unijah je bilo v začetku letošnjega leta v Kanadi 1,449,200 članov ali nekako 30 odstotkov vseh zaposlenih izven poljedelstva. Število članov se je tekom vsega preteklega leta pomnožilo za 26,000 ali nekako za 2 odstotka. * Prometne nesreče z avtomobili tekom zadnjega poldrugega leta opravičujejo po mnenju zavarovalnic, pa tudi oblasti zvišanje zavarovalnin za 17 odstotkov. * Izvoz iz Kanade je v letošnjem letu do vključno julija porastel v primeri z lanskim za 7.4 odstotka na $3,735,832.00. * Posebna kanadska komisija je odpotovala preteklo nedeljo za en mesec v Evropo, kjer bo je dejal, da se mora kvibe-| vedle hitrejše vlake, boljše zve-’ Bolgarijo, Italijo in Fran 'cijo. * V avgustu je število brezposelnih v Kanadi padlo na 3.8 ce- v znala dobro ne enega ne drugega. * Mož “brez dežele” Christian George Hanna je bil pretekli teden po odločitvi sodišča iz Quebec City poslan v Egipt,