-^šlc. 16. VII. 1932 Poštnina plačana v gotovini Leto LX Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Prnga-Dunaj 24.797 l) p r a v a : Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Razsodba dež. sodišča v Ljubljani Deželno sodišče v Ljubljani je dne 11. marca 1332 pod presed6lvom s. o. s. Aniona Mladiča v navzočnosti s. o. s. Ivana Kralja in s. o. s. Jakoba Jermana kol sodnikov o obtožbi, katero je dvignila »asebna tožiteljiea Alojzija Šumandl zoper urednika »Slovenca« dr. Alojzija Kuharja zaradi člena 52. zakona o tisku, razsodilo tako: Dr. Kuhar Alojzij je kriv, da je kot odgovorni urednik Slovenca« priobčil v Slovencu- dne i), avgusta 1031 članek pod rubriko »Maribor«- in 6 podnaslovom »Mohorkovo gnezdo r o tožiteljici Alojziji Šumandl sledeče: \ Uro je podaril svoji ljubici Alojziji Sumandlovk. S tem je obtoženec priobčil o zasebni tožiteljici nekaj neresničnega, kar utegne škodovati nje časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu ter je s tem zakrivil prestopek klevete po členu 52-1 zakona n tisku in se zato obsodi a) na desel dni zapora in na G00 I »in denarne kazni-V smislu zakona se pa zaporna kazen spremeni v 600 Din denarne kazni, b) Na plačilo materialne odškodnine zasebni tožiteljici Alojziji šumandl v znesku 1000 Din. c) Na objavo sodbe v izpisku na čelu lista »Slovenec, d) Na plačilo stroškov kazenskega postopanja. V razlogih sodbe se naglasa kot olajšilna okol-nost priznanje in neoporečnost obtoženca ter delni preklic v »Slovencu« dne 14. oktobra 1031. Važen dogovor Svet ne pride nikamor naprej Amerika se obotavlja Ako se je Anglija, ki je vsa povojna leta neprestano podpirala nemško zunanjo politiko proii Franciji, sedaj zopet približala domovini Napoleona, je to znamenje, da ji obnašanje Nemčije v zadnjem času ne ugaja več. Naši bralci se še spominjajo, da je prihod Papenove vlade, kot predstavnice nemške plutokracije, zadel na mnogo hujši odpor v Londonu kakor v Parizu samem. V domovini parlamentarizma so zaslutili, da vstaja za hitlerstvom resna nevarnost za mir in za demokracijo v Evropi. Povod za sklenitev »accord de confiance; je dala brez dvoma želja, da bi Anglija in Francija enotno nastopali v Washingtonu glede znižanja medzavezniških dolgov. Vendar je sporazum sam mnogo širši in zadeva vse važnejše evropske probleme. ki so danes na dnevnem redu. Posvetovalni dogovor —-to označbo so mu nadeli, ker nalaga obema državama, da se glede prizadetih vprašanj medsebojno posvetujeta — določa, da boda obe državi izmenjali svoja mnenja glede vsakega vprašanja (medzavezniški dolgovi), ki je v zvezi z lo-zanskini sporazumom, in glede problemov, ki se nanašajo na utrditev miru v Evropi. Važen je dogovor o skupnem naslopu glede razorožitve, nadalje o organizaciji svetovne konference in končno obveza, da bosta pogodbenika do sklenitve novega trgovinskega sporazuma opustila vse, kar bi bilo v škodo njunih interesov. Preden je zunanji minister John Simon prebral vsebino sporazuma v poslanski zbornici, je o j njem obvestil poslanike Nemčije, Italije in Bel- i gije ter jih povabil, naj pristopijo k sporazumu 1 Na zunaj je torej kazalo, da gre za mednarodni sporazum, pri katerem ne bosta sodelovali samo Anglija in Francija. Diplomatski lakt je pač zahteval, da se formalno pustijo odprta vrata tudi drugim državam, da ne bi svet dobil vtisa, da gre za kake tajne zveze med dvema velesilama po predvojnem vzorcu. Morda tudi sploh ne bo prišlo do podpisa in ratifikacije sporazuma samega, dž, celo zelo verjetno je to. Kljub temu ne zgubi dogovor nič na svojem pomenu. Saj ne gre za defi-nitivno rešitev določenih vprašanj, ki bi zahtevala natančno formulacijo, temveč za splošne, smernice, po katerih naj se rešujejo aktualni problemi. — Poleg tega je znano, da angleška diplomacija ne ljubi fiksnih formul, kakor na drugi strani angleška zunanja politika nima določenega sistema, temveč je zgolj empirična in rešuje probleme, kakor se sproti pojavljajo. Hoover sam je izjavil, da ni francosko-angle-Bki sporazum naperjen proti Združenim državam in da več ali manj ustreza želji Amerike, naj bi Evropa napravila red najprej doma in se šele potem pričela pogajati z Ameriko. Brezdvomno se bodo čutile posledice tega sporazuma mnogo bolj v Evropi kakor v Združenih državah. Čeprav se socialistični tisk na Angleškem in listi skrajne desnice na Francoskem, ki oponirajo Herriotovi politiki iz principa, razburjajo radi tega sporazuma, češ, da pomeni povratek k zastarelim in nedemokratičnim alijansam ter udarec Zvezi narodov, smo prepričani, da bo imel ta sporazum ugodne posledice za Evropo. Idealno bi bilo, ko bi res Zveza narodov vodila mednarodno politiko, toda žalibog se je doslej pokazala Zveza prešibko v vseh važnejših evropskih, kaj šele svetovnih problemih. Evropa preživlja silno gospodarsko krizo, pol»g tega jo razjeda nestrpni nacionalizem, ki onemo-gočuje tako potrebno zbližanje narodov. V srednji Evropi, kakor na Balkanu se je ob vsaki priložn3-sli pokazal hud antagonizem med državami, ki se zbirajo okoli Anglije, in drugimi, ki se naslanjajo na Francijo. Ob tem antagonizmu se je doslej razbil vsak poskus, da bi so srednjeevropskim in balkanskim državam podelila finančna pomoč, potrebna za gospodarsko obnovo. Radi hude finančne krize je po padcu funta angleška finančna ekspan-zivnost v Evropi, ki je šla vedno v naffprotni smeri s francosko, zelo popustila; vendar se Francija ni upala več na svojo roko posojevafi denarja, ker se je zbala rizika, ki je po splošnem poslabšanju gospodarskega položaja v vseh državah poslal mnogo *rč.fi. Sporazum med Anglijo in Francijo bo imel v tem pogledu samo dobre posledice, ako bosla Anglija in Francija v resnici postopali sporazumno pri gospodarski obnovi Evrope. Pariz, 15. julija. AA Pariški listi še vedno komentirajo francosko-angleški dogovor, ki stu včeraj k njemu pristopila tudi Belgija in Italija. V glavnem se sme reči, da so francoski listi ta dogovor ugodno sprejeli, vendar brez tistega prvotnega navdušenja, ki je nastalo, ko so še mislili, da pomeni ta dogovor prav za prav samo obnovo I rancosko-britanskega sporazuma. »Petit Parisien« prinaša članek, v katerem pravi, da je ta sporazum zbudil neko vznemirjenost v Nemčiji in ameriških Združenih državah. Pisec članka se ne čudi nemškemu vznemirjenju, ker Nemčija nikoli ni gledala s simpatijo franco.sko-angleškega /Nižanja. Glede Amerike pa avtor misli, da ni vznemirjena ameriška vlada, nego samo ameriški tisk. Saint-Brice piše v »Journalu«. da bo novi sporazum brez pomena, če ne bo rodil dovolj moči /a dosego lojalnega vzajemnega sodelovanja in pravično ureditev visečih vprašanj. Pertinax je kakor navadno poln sumov in temnih slutenj. V »Echo de Puris« kritikuje sporazum zaupanju, ki je v njegovih očeh sumljiv in nevaren. Pisec gre celo tako daleč, da izraža sum, da utegne biti ta pakt nemškega izvora, in se vprašuje, ali morejo k temu sj>o-razumu pristopiti vse evropske države ali pa samo tiste, ki jih je sir jolin Simon omenil v britanskem parlamentu, to je Francija, Anglija, Nemčija, Italija in Belgija. Če lahko k sporazumu pristopijo vse evropske države, pomeni sporazum po Pertinaxovem mišljenju samo neko besedilo, od katerega svet ne bo imel nič slabega pa tudi nič dobrega, saj imamo že do zdaj dovolj takih mednarodnih dogovorov, ki nič ne pomenijo. Če pa naj dogovor velja samo za omenjenih pet držav, potem to pomeni, pravi Pertinax, da nas hoče MacDonald čim prej pripraviti do re-! vizije versajske mirovne |xigodbe in razbiti j naše zveze in dogovore s Poljsko, Češkoslova-] ško. jugosluvijo in Romunijo. Pariz. 15. jul. tg. Včeraj je Herriol pr dložil I vojnemu ministru in drugim strokovnjakom bese-; dilo razorožiIvcne resolucije, ki jo je izdelal ceško-| slovaški zun. minister dr. Beneš. Resolucijo so proučili in kakor piše »Journak, so izjavili, da je sprejemljiva. Vprašanje vojnih staležev se bo proučevalo pozneje. V tem oziru se je Republique«, list levega krila radikalnih socialistov, izrekel proti prevelikemu popuščanju Francije glede italijanske milice in Hitlerjevih čet. V primeru z ra/.orožitvenim vprašanjem postajajo drugi zuna-nje-politični problemi nekoliko v ozadju. Socialisti kažejo, da so nezadovoljni z »zaupnim dogovorom« s Francijo in bi videli rajši, ce bi prišlo do soli. darue zvezo vseh evropskih držav t Nemčijo vred, da bi se ameriškim Združenim državam pokazala skupna volja vseh dolžnic. Za parlamentarno razpravo o zunanje-politič-nih vprašanjih je določena sobota. Ker je ta debata po danes v senatu končanem finančnem predlogu zadnja parlamentarna programna točka, gre lahko francoski parlament že koncem tedna na počitnice, Prvi nesporazum po sporazumu London, 15. julija, ž. Med Anglijo in Francijo je že prišlo do razpotja v razumevanju dalekosež-nosti Irancosko-brltanskega »pakta zaupanja«. Herriol je v razgovoru s časnikarji naglasil, da Velika Britanija brez predhodnega sporazuma s Francijo ne more skleniti nobenega sporazuma z Ameriko v vprašanju odplačevanja vojnih dolgov. Ta izjava je vzpodbudila Macdonalda, da je davi objavil uradni komunike, v katerem odločno zanika francosko razumevanje. Absolutno pogrošno je, da ta pakt vsebuje tudi ameriške dolgove. Ne sme se pozabiti na okolnost, da se v pogodbi izrečno uporablja beseda »evropski režim«. S tem je dovolj jasno povedano, da se nanaša samo na vprašanja, Hoover hoče čakati volitev Nevvjork, 15. jul. tg. Pismo, ki ga je danes poslal Hoover senatrju Borahu o problemu črtanja vojnih dolgov, kaže tendenco, da bi sc delikatni problem ureditve dolgov odgodil n« čas po ameriških volitvah, dasi je oficielna izjava državnega departementa še 8. julija napovedovala, da jc ameriškim dolžnicam sedaj not za revizijska |>ogajanju prosta. V tem pismu < i pravi Hoover, dn ne l«> trpel, da bi Ameriko silili h kakemu postopku, ali da bi zveza angleško-francoski h interesov smela vplivati na ameriško politiko. Hoover pravi, da je prisiljen ki se tičejo evropskih držav. V izjavi je prav za prav citiran del Macdonaldovega govora v spodnji zbornici, v katerem je istotako decidirano naglasil, da so v Lozani razpravljali in reševali izključno le evropska vprašanja ter da se doseženi sporazum v nobenem slučaju ne sme smatrali kot nekak ulti-matum Ameriki. London. 15. julija, ž. »Times« pišejo, dn angleška vlada želi, da ostanejo lozanski gentlemenski dogovori lajni. Ta previdnost od strani angleške vlade jasno dokazuje, da so lozanski zaupni sporazumi dvorezni. Lozanski sporazumi so sklenjeni, vendar pa je njihovo stopanje v veljavo odvisne še od drugih sporazumov. k tej previdnosti, ker je ameriški kongres proti njemu vedno bolj nezaupen, in sicer radi njegove tajne diplomacije. Posebno so Hoover ju zamerili prikrivanje konference med (.ibsonom in MacDonaldom. Sodeč po sedanjem razpoloženju. je na ta način vprašanje revizije dolgov zo|>et zelo zastalo. Nemčija nezaupna Berlin, 15. julija tg. Zaenkrat ni pričakovati odločitve nemške vlade o povabilu, da bi se Nemčija pridružila a.ngle.ško-francoskemn kon-zultalivnemu paktu, ker je treba najprej ugotoviti ali ne I»i bila s tem omejena svoboda Nemčije glede njene zunanje politike. Kako je bila odkrita komunistična zarota v Belgiji Bruselj, 15. julija. O komunističnem puču, ki naj bi bil dovedel do rdeče diktature v Belgiji, se izvejo zanimive podrobnosti. Revolucija je bila pripravljena že dalj časa v vseh podrobnostih in načrti so v resnici bili sestavljeni zelo skrbno. Zdi se. da je vlada v zadnjem trenutku izvedela za stvar po ljudeh, ki so slvar izdali. Policija je vse kolovodje zaprla in tako je ostalo gibanje brez voditeljev. Temu dejstvu je pripisovati, da se puč nj mogel razširili. Vodstvena celica nameravane komunistične revolucije se je seveda nahajala v Bruslju, toda glavni pokretaš je bivši francoski poslanec Ca-chin, ki je kol član Komiterne bil pooblaščen iz Moskve, da mezdno gibanje rudarjev in nezadovoljnost brezposelnih izrabi za revolucijo in za proglasitev sovjetske diktature. Vrhovno vodstvo tako zvanih rdečih gard je bilo poverjeno L u -matu. Edini predstavnik komunistične stranke v belgijski stranki, Jacquenotte, v katerega Komin. terna preveč ne zaupa, je dobil čisto podrejeno vlogo. Denar, potreben za finansiranje puča, oziroma prvih bojniih operacij, je prišel iz Pariza in je z njim razpolagal neki L e h a u t, kateri je bil določen za ljudskega komisarja in kateri je dal tiskali okoli pol milijona manifestov na belgijski delavski in kmetski narod, v katerem ga poživlja, da naj se dvigne proti buržuaziji in napoveduje skorajšnjo diktaturo prolelariata. Najbolj zanimiv pa je neki Jules Namure iz Varquigniesa, ki je imel vlogo zveznega člena med akcijskimi skupinami rudarskega okraja Mons. j Ta Jules, ki je znan kot velik don Juan, je imel | najmanj stotino žensk na razpolago, ki jih je upo- j rabljal za boljševiško propagando, obenem pa tudi ' zlorabljal zase. Trdi se, da je komplot izdala baš j ena izmed ljubavnic mladega Namura, ki je bila | od njega zapeljana. V teh kritičnih časih je Evropa potrebna bolj kakor kdaj poprej krepke vodilne sile, in to silo brezdvomno predstavljata Francija in Anglija s svojo stoletno politično tradicijo. »L'acccrd de con-fiance« bo brezdvomno hladen curek na politične strasti, ki jih razvnema borba med ekstremislič-nimi strankami po vseli državah, posebno v Nemčiji in Italiji. Ne,mčija predstavlja danes nevarno uganko in s strahom gledajo sosedne države na divje klanje med političnimi nn«proiniki, ki ki že skoraj na začetek državljanske ve!ne. Dogodki v Belgiji in Nemčiji pričajo, da je Moskva nap ' ' dala ofenzivo kapitalističnemu Zapadli v trenutku, ko preživlja ta najhujšo krizo. Evropa potrebuje pomirjenja. Predpogoj gospodar k elnove je povrnitev zaupanja med juiiode. Zaupanje >e bo brezdvomno jelo vračali, ko bodo narodi čutili, da skrbita za mir v Evropi dve nnjmnč;ne!si zapudni sili Francija in Anglija, katerima -v bo -ča<0.1111 Preteklo nedeljo je 150 orožnikov, oboroženih z mitraljezami, obkolilo vas Varquidnies, kjer je komunistični don Juan imel zbrane lovariše v kavarni de la Poste in z njimi diskutiral načrt za vstajo, ki je v ponedeljek v resnici izbruhnila v drugih krajih. Orožniki so aretirali 20 oseb in našli pri njih važne dokumente in podatke, o katerih do tega dne vlada ničesar vedela. Imajoč v rokah te načrte in podatke, je vlada hitro mobilizirala armado In izvršila areste v Bruslju, v Charleroi in v Liegu. Vlada je položaj smatrala za lako nevaren, da je hotela proglasiti obsedno stanje, kar pa je bilo ustavno nemogoče, ker se je bil kralj odpeljal pred nekaj dnevi v Švico, predsednik ministrskega sveta pa se je nahajal v Lozani. Med tem je bil puč že zadušen in se je ponesrečil tudi zaradi energičnega odpora socialne demokracije, tako da proglasitev obsednega stanja, ko sta se vrnila kralj in predsednik, ni bila samo neoportuna, ampak je postala tudi nepotrebna, zlasti ker se je med tem bil dosegel tudi sporazum med rudarji in lastniki rudnikov. Trboveljske zadeve Belgrad, 15. jul. 1. Trboveljska premo:gokopna družba je dobila od prometnega ministrstva kredit za nabavo premoga iz trboveljskih rudnikov v višini 8 milijonov Din. Za brezposelne rudarje v Trbovljah je vlada izdala nakazilo za 2 vagona pšenice, ki je bila že odposlana. 2 vagona pa bode. poslali naknadno. Iz sodniishe službe Belgrad, 15. julija. 1. Na predlog pravosodnega ministra je postavljen za sodnika Škreblin Peter, staršina kotorskega sodišča v Zagrebu, v Iretji položajni skupini druge stopnje. približala tudi Amerika. Potrebno je, da gresta obe državi takoj na delo; posebno pri napovedani mednarodni gospodarski konferenci se morajo nn vsak način pokazati ugodni učinki tega sporazuma, sicer bodo narodi razočarani! Mislimo, da ni na mestu strah, da bi bil sporazum v škodo Zveze narodov, kjer še edino predstavniki malih držav lahko vsaj govorijo, čeprav mnogo ne dosežejo, če niso bile male države po-vabljene, da dajo svoj pristanek, se menda ni zgodilo to zaradi omalovaževanja, pač pa radi lega, ker smatrata obe državi sporazum zgolj za dogovor med dvema. Brezdvomno bi bilo povabilo tudi na male države napravilo zelo dober vtis, če so ga prejele že Nemčija, Belgija in Italija. V ostalem pa pomeni sporazum za našo državo na vsak način pridobitev, ker bo brezdvomno oslabil agresivnost naših nasprotnikov, ki so se doslej v svoji politični borbi s Francijo naslanjali vedno na Anglijo. Se;'a ministrskega sveta Belgrad, 15. julija. AA. Včeraj popoldne se je vršila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srskiča seja vlade. Katalonija postala avtonomna Madrid, 15. julija. Madridska zbornica je s 185 glasovi proti 75 sprejela paragraf 5 katalon skega statuta, s katerim sc ustanavlja katalonska pro\ inrialna vlada in se ji dodeljujejo agende. — Katalonska deželna vlada sprejema funkcije države v vseh zadevah, ki se tičejo prometa, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, živinozdravništva, pristaniške službe, socialne politike in zitravstva, zadružništva in zavarovanja, ribarstva, lova, vodnega prava, tiska, društvenega zakona, šole in kulture, socializacije in eksploatiranja naravnih bogastev, gospodarstva in industrije, civilne aviaciije, radia ter pošte in telefona v regionalnem obsegu. Malinov bodoči bolgarski premier Sofija, 15. julija 1. Danes in včeraj so se razširile vesti, da ho v najkrajšem času prišlo v Bolgariji do nove vlade. Prazničke Vesti« priobčujejo zanimiv članek, v katerem že na-inigavajo na novega predsednika bolgarske vlade, dosedanjega predsednika bolgarskega sobranja Aleksandra Mulinova. V vladnih krogih zatrjujejo, da jc situacija za spremembo vlade že zrela. Zcmljorudniki zahtevajo, da morata priti pri prvi spremembi vlade vpoštev Nikolaj Znharnev in Virgil Timov. Radikali in liberalci mislijo, da bo z rekonstrukcijo vlade in s prihodom Malinova na prcdscdnišlvo bolgarska vlada uživala mnogo večji ugled, kakor dosedanja vlada, kateri načeljujc Mušnnov. V javnosti sc govori, da bo sestavil vlado predsednik Malinov, ki bo znal najboljše voditi \lndo narodnega bloka. Sedanji predsednik Mušnnov bo v tej novi vladi dobil svoj ministrski resor. Uvoz jajc in moke v Avstrijo prepovedan Dunaj, 15. jul. AA. Korbiro poroča: Zakonos dajni odl>or parlamenta je danes odobril novo uredbo o prepovedi uvoza, v kateri so naštete tiste. vrste blaga, katerih uvoz v Avstrijo je prepos vedan, razen če nima uvoznik zanj posebnega do voljenja. Med temi predmeti so tudi jajca in moka. T udi potniki bodo voliti Berlin, 15. jul. ž. Vlada je sklenila, da bodo smeli 31. t. m., to je na dan volilev vsi potniki na vlakih in ladjah proti predložitvi predpisane legitimacije glasovati. Zagrebška vremenska napoved: Najprej vroče in vetrovno, potem oblačno z lokalnimi nevihtami. Zahteve industrije Glavna skupščina zveze industrijcev — Zveza poslane obligatorna organizacija industrije Ljubljana, 15. julija 1932. Danes popoldne je bil 8. redni občni zbor Zveze induatrijcev v Sloveniji. Ob 15 je otvoril zborovanje predsednik g. Dragotin Hribar, ki je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika banske uprave dr. IL Murna, podpredsednika centrale industrijskih korporaeij iz Belgrada,, zb. sv. Krejčija in dr. Plessa kot zastopnika Zbornice za TOT, zastopnike tiska, pomočnika fin. ravn. g. M. Spindlerja ter načelnika žel. ravn. g. Ilojsa. Spomnil se je nato vseh umrlih članov Zveze, katerih spomin so navzoči počastili stoje. V imenu centrale industrijskih korporaeij v Belgradu je pozdravil glavno skupščino g. dr. Fran Windischer, ki je poudarjal važnost smotrenega dela v sedanji gospodarski krizi, ker bomo le z 'iztrajuim delom prišli preko tesnob sedanje dobe. .vato se je spomnil ponesrečenega češkega industrijalca Tomaža Bate, organizatorja silnega sloga in predlagal, da se izreče Zvezi češke industrije v Pragi sožaTje. Predlagal je tudi, da se izrečejo čestitke k 70 letnici častnemu predsedniku Zveze iudustrijcev v Zagrebu S. I). Aleksandru. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zb. sv. A. Krejči, naglašajoč potrebo skupnega dela in sodelovanja obeh organizacij. Kot optimist smatra, la smo prebrodili najhujše, da so slabi časi pri kraju in da se začenja nova doba. Poročilo predsedništva Poročilo predsedništva o poslovanju Zveze iudustrijcev je podai glavni tajnik g. inž. Milan •iuklje. Iz poročila posnemamo, da se vrši glavna skupščina v izredni!' časih. Važna pa je ludi skupščina zato, ker postane po 13 in pol leta zveza obvezno združr: je vse industrije dravske banovine. S tem se bo število članov povečalo še za približno 150. Pričakovati je, da se bo najkasneje novembra t. 1. vršila prva glavna skupščina obveznega industrijskega združenja. Obširno se peča poročilo z davčnimi vprašanji ter ugotavlja, da se zakonske določbe glode družbenega davka postopoma poostrujejo, dočim se druge vrste davkov olajšujejo. V zvezi s pregii iom poslovnih knjig glede odvajanja davka na posiovni promet pravi poročilo. da se je ;.ri iris davek na poslovni promet najbolj redno plačeval in je bilo menda naše področje sploh eaino, ki je ta davek plačevalo. Uver-jen je, da se plačilo vrši tudi sedaj v najboljšem redu. Kritizira izpiemembo v trošarinskem sistemu ter pravi, da je bila s tem našim samoupravam prizadela škoda, ki občutno moli proračunsko ravnotežje. Taki drgoaki dokazujejo, da se v gospodarskih stvareh ne .mejo storiti ukrepi brez zaslišanja gospod.-' sk;,i korporaeij. Če bi se po lem načelu postopalo, se ne bi dogajale prenagljene in kvarne odločiive. Protestira proti sistematični kampanji glede industrije. Glede redukcij in ustavitve obratov ugotavlj.i. da j/ razumljivo, če so primorana podjetja v sedanji krizi omejiti svoje obretovanje spričo izredno ostre krize, kakor tudi spričo dejstva, da se v mnogih ozirih ni vodila pametna in prava gospodarska politika. Storili so se neodpUstljivi grehi s tem. da so se do zadnjega časa oddajale v inozemstvo velike javne dobave, ki bi se največkrat mogle izvršiti 7. domačimi izdelki. Zveza ,ie ob novent letu izvedla anketo o zaposlitvi inozemskih nameščencev in delavcev v industriji Slovenije. Po zbranih podatkih je tujcev med nameščenci 107. mojstrov, preddelavcev in delavcev pa 382. Podatki (če so točni, op. ur.) kažejo, da so neosnovani očitki, da tuji uslužbenci odjedajo kruh domačim ljudem. Naša prizadevanja morajo iti za tem. tla bo industrija v prihodnjem parlamentu pravilno zn-slopana. Industrija zahteva zakonsko ureditev finansiranja samouprav. (Ilede povišanja državnih dohodkov pravi poročilo, da bodo indtistrijei vršili svojo dolžnost, zahtevajo pa, da se gospodari dobro, pravilno in pravično. Gospodarska in socialna za&onoclafa O tem predmetu je poročal tajnik g- dr. Adolf /iolia. Iz njegovega poročila posnemamo, da je zveza intenzivno sodelovala pri posameznih zakonskih načrtih gospodarskega in socialnega značaja. A' dobi zadnjega poročila je bil uveljavljen nov zakon o izkoriščanju vodnih sil. pripravlja pa se zakon o elektrotehničnem gospodarstvu. Dela na novem rudarskem zakonu trajajo že več kot 10 let. V kratkem bo načrt, ki ga ,ie sestavila komisija v ministrstvu za gozdove in rudnike lani, predložen parlamentu. Posebno važen dogodek na polju gospodarske zakonodaje je zakon o obrtih. Zveza se je zavzela spričo številnih zlorab prisilne poravnave izven konkttrza za revizijo zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Obširno se je zveza bavila s preti logom zakona o zavarovanju delavstva, ki ga je predložilo ministrstvo za sor. politiko. Zveza je načrt odklonila, kakor tudi druge gospodarske kdrporacije. Ugotavlja. da so dosedanji neugodni uspehi institucij delavskega zavarovanja najboljši dokaz, za to, da je sedanji sistem zavarovanja vseskozi pogreSen. Teritorij banovine je dovolj obsežno področje za izvajanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja po samostojnem nosilcu zavarovanj. Industrije! so prepričani, da v slučaju, če bi se izvajalo bolniško zavarovanje v naši banovini samostojno v lastnem avtopomnem zavarovalnem zavodu, ne bi prišlo do povišanja prispevkov v dobi najhujše krize. Zveza protestira proti znižanju obrestne mere prenlijske rezerve in nezgodnega zavarovanja od sedanjih G na 3 odst., t. j. v zvezi z resnimi pomisleki proti investicijski politiki Osrednjega urada. Trgovinska in carinska politika Referat o trgovinski politiki in carinskih zadevali je podal tudi g. dr. A. Golia. Iz referata posnemamo, da je trgovinska politika skoro vseh držav označena z brezobzirnim protekcionizmom. Poleg Italije je naša država skoraj edina, ki še ni odstopila od osnovnih načel svobodne Irgovine. .Saša carinska pol i 1 i k a je v splošnem slabilna. Poročilo navaja detajlne podatke o trgovini z Italijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Nemčijo itd. Zaključuje pa s podčrtanjem dejstva, dn bo treba v naši bodoči Irgovinski politiki vse bolj uveljavljati načelo: do ul des-. Ko se povsod zapirajo vrata našemu izvozu na najrazličnejše načine, se nam ne more šleli v zlo, če bomo v bodoče kupovali po, trebile pred in ele tam, kjer najdemo kupca za na-*, že izvozno blago. Načrt nove železniške tarife O tej točki dnevnega reda je |>oročul tajnik g. Danilo Gorjup. Naša železniška uprava je v I -1 I..'tu - Ineim nrnntpJom postopno Z,aOIMOt icrilll t- -------1 1 ............. • poviševala železniške lariftie postavke za vse važnejše vrste blaga ler istočasno še vse postranske pristojbine. Zadnja leta pa se je položaj poslabšal in potrebna je revizija tarifne politike. Posebno odločno je nastopila za znižanje bremen lesna industrija. Poleg železniških prevoznih tarif so občutno breme najemnine na ležarinske prostore, ki so bile večkrat zvišane. Sedaj pa ostaja mnogo prostorov nezasedenih zaradi previsoke najemnine. Velike težkoče imajo tudi podjetja, ki so si zgradila lastne industrijske tire, katere sedaj opuščajo ler se za manjše razdalje poslužujejo tovornih avtomobilov. Dobili smo nov načrt železniške tarife, ki ima važue spremembe. Nova jc klasifikacija blaga. Ukinjeni so dosedanji razredi 1 in II, nadalki razredi A, B. in C ter specialne tarife 1—3. Za kosovne pošiljke je določeno na novo 0 razredov 1 —VI, za vagonske pošiljke pa razredi 1—88. Nova klasifikacija je preglednejša kot sedanja, ter vsebuje poleg splošne klasifikacije še izjemne in izvozne tarife. Proti pričakovanju prinašajo novi bareni za celo vrsto blaga znatno povišanje, ki znaša za razdaljo 100—600 km. na. katerih se vrši naš glavni železniški promet. 15—30% v primeri z tlosedanjimi tovorninami, v posameznih slučajih pa še znatno več. Od postranskih pristojbin je zelo občutno povišanje tehtnihe, ki znaša celih 300% ler bo treba plačati od vsakega lehtanegn vagona 30 Din. Te pristojbine bi morale biti odmerjene lako, da bi krile le dejanske izdatke železniške uprave. Uveljavljenje nove železniške tarife more izzvati nepregledne posledice, ne da bi bil istočasno dosežen za železniško upravo zaželjeni finančni uspeh. Tudi prometno ministrstvo bo moralo pomagati pri omiljenja sedanje gospodarske krize. Kriza lesne industrije in trgovine O krizi lesne produkcije, Irgovine in izvoza je poročal ing. Milan Lenarčič. Ugotovil je, t^i jo ustavilo doslej obratovanje najmanj 80% žagarskih obratov in da narašča izredno hitro brezposelnost delavstva lesno stroke. Kriza je našla našo lesno stroko popolnoma nepripravljeno, zlasii zaradi velikega števila obratov. Šele sedaj se snuje Osrednja organizacija izvoznikov lesa, ki bi obsegala ves naš lesni izvoz. Anketa lesne industrije, ki se bo vršila v kratkem v Belgradu, bo gotovo dala še močnejše temelje za organizacijo našega izvoza. Za lesni problem se moramo zavzemati posebno Slovenci. saj nam je v dobrih časih prinašal les 600 do 8t)tl milj. Din letno tujega denarja. V debati se je oglasil največ g. Lenarčič, ki je zopet plediral za reformo soc. zavarovanja itd. O računskem zaključku je v imenu preglednikov poročal g. dr. Ciril Pavlin. Računski zaključek izkazuje za 1930 dohodkov 864.000 Din. 1931 pa 904.000 Din. Presežek za 1931 znaša 0.16 milj. Din. Poročilo je bilo odobreno kakor tudi proračun, katerega je podal ing. Milan šuklje: višina proračuna za 1932 je 0.9 milj. Din. Nato je biio sklenjeno, da se Zveza iudustrijcev preuredi v obvezno organizacijo industrije naše banovine v smislu določil obrtnega zakona. Prav tako ie bil sprejet predlog o izpremetnbi pravil v smislu prilagoditve določbam novega obrtnega zakona. Z ozirom na dejstvo, da se bo itak morala še vršiti glavna skupsčina, bodo tedaj tudi volitve odbora in nadzorstva. Zato je bil sprejet predlog, da naj ostane stari odbor, odhostio sla bila na izpraznjena mesta izvoljena gg. Franc Sire in Slane Vidmar. Zahteve industrije V resolucijah, ki so bile soglasno sprejele, zahteva Zveza iudustrijcev čimprejšnje uveljavljenje novega rudarskega zakona in zakona o elektrotehničnem gospodarstvu. Nadalje zahteva strogo sankcije proti vsakemu kršenja znkonskih predpisov v varstvo domačo delavnosti. Sedanji zakon o prisilni poravnavi izvoli koa-kurza prizadeva občutno škodo vsemu našemit gospodarstvu, zato naj se revidira in kvota zviša na najmanj 6(1%. V sedanji krizi potrebuje lesna industrija nujne pomoči države. Zato naj se izvrše sklepi lanske konference v Belgradu. Zmanjšanje produkcije naših premogovnikov ni pripisovati samo splošni krizi, ampak neupra-rlrenema zapostavljanju naših premogovnikov pri javnih dobavah. Potrebna je tudi učinkovita zaščita proti inozemskemu premogli. Vsa pozornost naj se posveti plačilu dospelih terjatev iz javnih dobav, ki so že zdavnaj izvršene. Zaradi splošnega padca cen so železniške tarife danes veliko breme. Uveljavljenje nove železniške tarife bi pomenilo hud udarec za nekatere industrijske panoge. Izvoz se mora podpirati tudi z železniško-tanifnimi ugodnostmi. Rok za izjave o novi larifi naj se podaljša. Zveza industrijcev poživlja vlado, naj pristopi k prepotrebni reviziji socialnopolitičnih zakonov. Načrt zakona o zavarovanju delavcev Iz leta 1930 ne sme služiti za podlago pri teli razpravah. Izdela naj se nov. Pritegnejo so naj še drugi strokovnjaki. V interesu samega zavarovanja jc, da se izvede stroga decentralizacija zavarovanja po banovinah. Okrožni uradi naj bodo samostojni nosilci zavarovanja. Industrijci protestirajo proti povišanju prispevkov. Preden pa se uveljavi novi zakon, jo prav, tla s evsaj deloma novelira obstoječi zakon, je prav, predlagajo ziasli uvedbo 3 dnevne absolutne ka-renčne dobe, uvedbo 4 tedenske karenčne dobo za svojce 1(71. Preuredi naj se sistem kritja stroškov nezgodnega zavarovanja. Sedanja premijska rezerva liti služila za kritje rentnih izplačil sedanjim roat-nikom. Uvede naj se sistem naklatlnega kritja. Obrestna mora za premijske rezerve naj ostane. Sploh zahteva industrija, da zasliši njeno mnenje, ker je sodelovanje gospodarskih predstavnikov neobhodno potrebno. Na koncu zborovanja se je predsednik gosp. Hribar zahvalil navzočim za udeležbo in jih pozval, dn delajo še nadalje za inlerese industrije. Carinska vojska med Avstrijo in Madjarsko Belgrad, 15. jul. 1, Danes je potekla madjar-sko-avstrijska carinska pogodba. Zdaj je nastala med obema državama carinska vojna. Sicer so se med tem časom vodila pogajanja med obema državama, ki pa niso bila brez vsakega uspeha. Mad-jarska bi želela še za naprej skleniti z Avstrijo podobno carinsko pogodbo, kakoršno je imela do sedaj, kar pa je Avstrija odločno odklonila iz razloga, ker je bila pogodba v mnogo večjo korist Madjarski kot pa njej. Posledice carinske vojne sc že opažajo. Avstrijska vlada je izdala dekret, s katerim prepoveduje uvoz sledečih proizvodov iz Madjarske, če se uvozniki ne izkažejo s posebnimi potrdili: pšenica in ržena moka, sveže in kon-servirano sadje, čebula, češenj, razno varivo in zelenjavo ter mineralne vode. Carinska vojna med obema državama ne bo imela ugodnih poslcdic niti za eno niti za drugo. Odlikovanja Belgrad. 15. julija. L Z ukazom Nj, Vel. kraja je odlikovan z zlato kolajno za marljivo službo Bajde Martin, nadzornik sodnega zapora v Mariboru. — S srebrno kolajno: Potokar Avgust, Leben Andrej, Piculin Josip, vsi stražniki sodnih zaporov v Ljubljani, Klenovšek Janez, zvaničnik-jetničar v sodnem zaporu v Mariboru. /z učiteljske službe Belgrad, 15. juliju. 1. Iz državne službe je odpuščen Slavko Sod, učitelj na Brdu pri Kamniku. — Na novo posiavljen je učiteljski pripravnik šifter Janez, Kruplivnik. — Premeščeni so sledeči in učiteljice iz meščanskih na osnovne šole: D'e-prato Darinka. Sušine; Leben Rozina, Slovenska Bistrica; Cetinj Jožica. Vojnik; šušteršič Julija, Šoštanj; Pucelj Angela, Krško; Jetlrelinič Tončka, Ljubljana;. Nerad Anton, Maribor; Pikuš Beria, Dolnja Lendava. —: Napredovala sta v 9. položajno skupino: Bencličič Ivan, Žaljna iu Kurbus Jožica, Sv. Jurij liad Ščavnico. Poimšhl Miring z Neme';o Belgrad, 15. jul. 1. V Belgrad sta dopotovali 2 višja uradnika jugoslovanskega trgovinskega !.i industrijskega ministrstva, da pripravita z nemško vlado zaključitev sporazuma z Nemčijo o potniškem kliringu, ki bi omogočil prihod nemških turistov v Jugoslavijo. Enake sporazume o potniškem kliringu je Nemčija že sklenila z Avstrijo, Češkoslovaško in Francijo, čez nekaj dni pa bo podoben kliring sklenila tudi z Italijo. Tihoiapec valut prijet Dunaj. 15. julija. AA. Avstrijske carinske ob-lasli so prijele pri Feldliirchu na avstrijsko-švi-carski meji nekega železniškega sprevodnika, po narodnosti Švicarja, ko je v postelji spalnega vagona skril 100.01)0 avstrijskih šilingov in tujih valut v vrednosti 30.000 šilingov, lioteč jih vtihotapiti v Švico. Oblasti mislijo, da je bil sprevodnik v resnici samo orodje v rokah nekih tihotapcev valut velikega slila. Dtiitijska vremenska napoved: Počasi se bo dosedanji vremenski značaj vedno bolj slabšal. Po smrti Bate Praga, 15. julija. AA. ČTK poroča: Komunik. o izidu zdravniške obdukcije trupla pokojnega Tomaža Bate i» njegovega pilota Groučka pravi; Obdukcija je pokazala, da je pri obeh nastopila smrt izključno samo zaradi ran, ki sta jih dobila pri strmoglavljenju letala. Zato odpadejo same po sebi vse možnosti, ki so jih navedla poročila nekaterih tujih listov o dozdevnem samoumoru aH umoru s strelnim orožjem. Pri svečanem pogrebu Tomaža Bate je pokojnikov brat prečital oporoko velikega industrijca. V tej oporoki Bata med drugim pravi, da je bilo osnovno načelo, ki ga je vedno vodilo in njegove sodelavce, v tem, da so se odrekli vsem osebnim zahtevam v korist splošnega in vzajemnega uspeha pri delu. Samo po zaslugi tega načela se iim je posrečilo v tem obsegu razviti tovarne in toliko doprinesti k blagostanju rodnega kraja. V oporoki Bata poziva svoje sodelavce, naj tudi po njegovi smrti ostanejo verni tem načelom. V potrdilo tega načela je pokojni Tomaž Bata v svoji oporoki odredil, naj se iz njegove zapuščine vzame vsota, ki je potrebna, da se poravna občinski dolg mesteca Zlin. Strašna perverznost Budimpešta, 15. jul. ž. Policija je v občini Mi-školc prišla na sled strašnemu slučaju kanibalizma. V občini Silvay-Varay je 30 letna Etelka Kosiska, ki ima več nezakonskih otrok, najmlajšega razse-kala ter nekaj mesa skuhala, nekaj pa spekla ler ga nato pojedla. Kosiska je bila aretirana ter odvedena v zapor, kjer je zdravnik ugotovil, tla je zblaznela. Tekma za Davisov bokal Milan, 15. julija. AA. V finalu evropske zone tekmovanja za Davisov pokal je Nemčija prvi dan dobila obe igri proti Italiji in vodi 2:0. Potrebna ji je lorej le še ena točka, da se kvalificira za medzonski finale proti Ameriki. Drobne vesti Ljubljana, 15. julija. AA. Na poštah Ptujska gora in Sv. Lovrenc na Dravskem polju je uvedena brzojavna in telefonska služIm. Belgratl, 15. julija. 1. Romunska vlada je uradno objavila, da sta romunska in jugoslovanska vlada po razgovorih, ki so jih imeli zastopniki obeli držav, odprli vse obmejno postaje za uvoz živine iz Romunije v Jugoslavijo. Zaprla jo edino še postaja Velika Kikinda. Zagreb, 15. julija, ž. Iz Sarajeva poročajo, da je nadškof dr. šarič dobii uradno sporočilo od zagrebškega mestnega načelstva, tla je mesto Zagreb ua njegovo prošnjo votiralo v fond nad škofovske gimnazije v Travnika ob priliki 50 lotairo znesek 20.000 Din. Varšava, 15. julija. Ig. V okolici Lodza jc 3200 delavcev zasedlo tkalnico Kruše v znak protesta proti nameravanemu skrčenju obrala in proti odpustu 1200 delavcev. Obenem so delavci napovedali stavko. Berlin. 15, julija, tg. Preteklo noč se je nad Berlinom utrgal oblak in je nevihta preplavila mnogo kleti in kletnih stanovanj. Gasilci so morali intervenirati v 50i) slučajih. '-' Rim. 15. julija. Mat i no - doznava, . julija. AA. Državni predsednik I(indeiiburg je čestital pesniku Ludviku 1 uldi za njegovo sedemdesetletnico in mu predal Go. ihejevo kolajno zu znanost in umetnost. London, 15. julija, ž. -Times poročajo iz To-kija, da je odbor Zveze narodov za preiskavo v Mandžuriji obiskal včeraj popoldne japonskega zunanjega ministra. Odbor je sedaj odpotoval v Peking, ker mu je potreben za sestavo poročila arhiv v Pekingu. Sliši se. da je japonski zunanji minister članom komisije odkrito izjavil, du bo japonska vlada za vsako ceno izvojevala posebno maiidžiir-sko državo. Minister je nadalje izjavil, tla ho Japonska ne oziraje se tla sklep odbora Zveze narodov izvedla svojo politiko do koma. ■ • Praga, 15. julija. AA. Blizu Novega Jlčina je strmoglavil vojaški lovski dvokrovnik. Pilot se je ubil. Sofija, 15. julija, ž. Bivši tajnik komunistično stranke Miladin Slojanov, ki je bil zaprl v Vidinu, je včeraj ob eni pobegnil iz zapora. 6iol)oki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem vest, cla nas je nenadoma zapustil naš nad vse ljubljeni in znancem preza-in spoštovani oče, KOS -Š | > o c I fraki murnm ?i thukkh v orni vetnik, predsednik novomeškega okrožnega sodišča v pokoju in odvetnik danes popoldne ob 14. Pogreb nepozabnega pokopališče. N o v o m e sto pokojnika bo v nedeljo, dne 17. julija o ne n h ja 1932. JUSTUS GARZAROLLI, in ostalo sorodstvo. Poglabljanje Ljubljanice lepo napreduje Doslej so izvozili iz Ljubljanice 10.000, fcub. metrov grušča Ljubljana, 15. jul. Smrad iz struge Ljubljanice je seveda neprijeten, vsak dan znova opominja Ljubljančane, da se godi v mestu nekaj posebnega. Medtem pa delo pri poglabljanju Ljubljanice precej hitro napreduje. človek, ki hiti mimo prisilne delavnice proti Kudeljevem, ima priliko opazovali zanimiva dela v strugi zajezene Ljubljanice. Medtem, ko v strugi nasproti bolnišnice še nu rijo. obenem pa polagajo delavci še lir za ozkotirno železnico, se med novim mostom pri bolnišnici in vodmatskiiu mostom vrši izkop struge s polno paro. Samo med tema dvema mostovoma je v strugi na delu okrog 120 delavcev, ki kopljejo, nakladajo ter odvažajo izkopani grušč iz struge. Nižje oiI vodmatskega mostu so z izkopom že skoraj končali. Na levem bregu so že pričeli z ob-kladanjem brežin. Tu dela skupina kamnosekov in težakov, ki obsekavajo trd podpeški kamen trr ga drugega poleg drugega pokladajo najprej dober meter širine na dno Ljubljanice, potem pa položno po brežin i navzgor. V slrugo spuščajo neobdelan kamen po lesenem koritu med vod-matskim in železniškim mostom, po strugi sami pa ga razvažajo z vozički po zgrajenih tirih. Najbolj živahno jc zdaj v strugi nasproti vojaškega skladališča. Dno Ljubljanice je vse preprečeno z železniškimi tiri, tako da izgleda, kakor da je v strugi cel kolodvor. Odvoz grušča iz struge gre razmeroma hitro od rok. Dve lokomotivi stalno dirjata po strugi sem in tja. premikata naložene vozičke naprej in nazaj po tirih, dokler jih po 10 in 10 ne pripravita v položaj, ko jih lokomotiva od zadaj poriva z vso silo po bregu navzgor ven iz Ljubljanice. Vsak dan izvozita obe lokomotivi iz struge Ljubljanice 650 7«.) vozičkov gruš a. Vsak voziček meri napolnjen en in en četrt kubičnega metra. Vsak dan izvozijo tedaj iz Ljubljanice od 800 do 1 m io kubičnih metrov grušča, časih več, časih pa tudi znatno manj. Izkop namreč močno ovirajo skale, ki jih je še vedno dovolj v strugi ler jih se vedno razbijajo in razganjajo s težkimi dleti, pa tudi s pomočjo dveh kompresorjev, ki stojita in rc peče t a na bregu v 03 dan. Večje sestavine tudi še razstreljujejo z d i nn mitom. Pri izkopavanju delajo v dveli partijah. Prva partija delavcev prične zjutraj ob četrl na 4 ter dela do opoldne, druga partija pa prične 10 minul čez poldne ler tlela do pol devetih zvečer. Za izkop so imeli doslej skupno 23 delovnih dni ter so tačas izvozili do dane- zvečer približno 10 OOo kubičnih metrov grušča. Če pomislimo, da je izvoziti iz slruge skupaj 42.000 kubičnih metrov grušča, so torej doslej četrtino izkopa že končali-Zaposlenih je v dveh partijah skupaj okrog 400 delavcev, v obratu pa je za odvoz 00 vozičkov in 2 lokomotivi. Večina delavcev je v strugi, dočim delata 2 partiji po 21 delavcev zgoraj, kjer so delavci zaposleni z izpraznjevanjem dovoženih vozičkov ler z odmetavanjem grušča. Po ljubeznivem pojasnilu g. ing. Umeka. ki vodi vsa dela pri poglabljanju struge in ki nam je dal na razpolago vse le podatke o delu in napredovanju Izkopa, smo se prepričali, da nihče izmed delavcev pri delih v Ljubljanici ni plačan manj kakor 3 Din na uro. Izjema je mlad fant, skoraj šolarček. ki ga podjetje porablja za tekača. Tudi smo videli, da so delavci pri izkopu v strugi preskrbljeni z dobro pitno vodo. Od skupine do skupine prinaša pitno vodo delavcem poseben no-sač vode. Bihaški proces Drama z Dunajske ceste pred sodniki Alojzij Breceljnik obsojen na poldrugo leto strogega zapora Ljubljana, 15. julija. »Slovenec« je že obširno poročal o žalostnem dogodku na Dunajski cesti, ko so padali v Kohler-jevi trgovipi revoiverski streli proti ge. Kozi Dela-cordovi. Drama, ki se je razvila med dvema konkurenčnima obrtoma, se je odigrala 26. aprila okoli 18 in je vzbudila splošno senzacijo med Ljubljančani, kajti sedlarski mojster Alojzij Breceljnik je bil splošno znan in deloma priljubljen, a ga. Delacordova kot voditeljica solidne in procvi-tajoče sedlarske trgovine je prav tako vživala tople simpatije. Danes je bila ta drama zaključena pred malim senatom deželnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja. Alojzij Breceljnik, rojen 9. junija 1891 v Ljubljani, sedlarski mojster, je obtožen poskušenega umora, ker je, kakor navaja obtožnica, omenjenega dne namenoma in po zrelem preudarku oddal na go. Rozo Delacordovo 5 strelov, od katerih jo je eden zadel v trebuh in je bila rana po mnenju zdravnikov smrtnonevarna. Gospej pa so zdravniki rešili življenje. Zato gre samo za poskus umora. Obtožencev zagovor. Obtoženi Breceljnik, oblečen v svetlosivo obleko in svežega obraza, nekoliko potrt, je sedaj svoj prvotni zagovor povsem spremenil. Sprva se je v preiskavi zagovarjal, da je bil popolnoma duševno zmeden, pozneje, da je dejanje izvršil le v duševni depresiji in da je imel res namen Delacordovo ustreliti in potem še samega sebe. Po uvodnih formalnostih in prečitanju obtožnice je senatni predsednik nagovoril obtoženca: »Alojzij Breceljnik, kako se zagovarjate? Najboljše je, če poveste vse po pravici. Ali se čutite krivega?« Obtoženec sprva tiho, pozneje krepkeje: »Se ne morem čutiti!« Predsednik: »No povejte, kako je bilo!« Obtoženec: »Ves dan sem delal v delavnici. Popoldne sem šel najprej v šiško, potem sem se vrnil. V delavnici me je potem momentano kar nekaj prijelo, nekaj me je zbodlo in mi reklo: Sedaj pa pojdi!« Predsednik: »In kaj je bilo potem?« Obtoženec: »Se ne spominjam. Ne vem, kaj je bilo v lrgovini.» Drž. tožilec: »Ne veste, da ste streljali?« Obtoženec hladno: »En pok sem slišal. Drugega nič!« Obtoženec je nato navajal razlog, zakaj je v preiskavi drugače izpovedal. Preiskovalni sodnik da mu je svetoval, naj prizna, ker bo drugače poslan v zavod za umobolne za več let. Predsednik: vAli se spominjate, da ste napisali poslovilni listek?« Obtoženec: »Priznam, da sem ga spisal. Nekaj sem pisal, ne vem pa, kaj.« Predsednik: »Ali sle bili pijani?« Obtoženec: »Nekoliko!« Obtoženec je nato navajal vse okolnosti, ki so ga vezale na Kohlerjeve. Pri starem, sedaj pokojnem Kohlerju se je učil sedlarske obrti, pozneje Dr. Fr. J.: Na cetinjski kongres III. Po morju. Drugo jutro, v soboto 2. julija, smo se odpravili iz Splita. Največja ladja Dubrovniške plovit-bene družbe, »Kralj Aleksander«, je že čakala zasidrana ob molu. Šli smo gori po dvigljivem mo-stiču, se poslovili od gostoljubnega p. Kobija in čakali na skorajšnji odhod. Votlo in zategnjeno je zapela sirena, vijak je hitel gibati in vrtinčiti vodo, da sc je belo in svetlozeleno penila. Orjaški trup ladje se je začel pregibati in obračati. Popotniki so še poslednjič mahali spremljevalcem v pozdrav, oddaljevali smo se od Splita. Bilo je okrog 9. Solnce še ni bilo prehudo, mesto in gore so se zrcalile v vodi. Vozili smo se ob celini Dalmacije navzdol. Ob obali so nas pozdravljale vasice; one, iz katerih ie gledal zvonik, so bile še malo bolj ljubke. Tudi na sliki daje božji uram življenje. Zelenje se je držalo le doljnega dela pobočij, bolj zgoraj je bilo vse skalnato in • samnito. Knakcmerno je v ladji brnel motor, okoli nas jc šumeče valovilo, za nami je pa ostajala šireča se sled na vodi. Mokre morske steze, kot jih je imenoval Homer. Ladjo so v vztrajnem, krepkem letu spremljali trije ali štirje galebi in se zdaj pa zdaj poganjali v vrtinčaste valove, kamor so jim potniki metali kruha ali kaj drugega. Bistro je vse zapazilo njih oko. Včasi so sc na lahko spustili na vodno gladino in se malo odpočili, gibani od valov. Prvič smo se ustavili v Makarski. Že od daleč smo videli gručo ljudi na molu, čakajočih ladjo. Spretno je velikan zavezi! k njim. Gledal sem to množico domačinov in tujcev, ki so ondi na letovišču. Ogoreli, nekatere ženske s pobarvanimi Bihač, 14. julija. Včeraj in danes se je nadaljevala razprava proti Hasanu Miljkoviču in tovarišem, o kateri smo Že včeraj poročali. Sodišče je ves čas zasliševalo obtožence. Zasliševanje so semterlja prekinile irecej burne konfrontacije posameznih obtožencev. *"e v torek zvečer je sodišče zaslišalo 24 letnega Keseroviča Adila, ki priznava, da je udaril Savo Babiča. v nasprolju z ostalimi obtoženci, ki lo za-nikujojo. Na vprašanje predsednika, zakaj ga je udaril, je odvrnil; Tepli so ga vsi. pa sem ga še jaz, da jim pomagam.« Pove za posamezne obtožence, kako so ga suvali z rokami in nogami. Glede Hasana Miljkoviča, glavnega obtoženca, pravi, da je slal pred občinsko hišo. kjer so se vršile volitve, in kričal: Ljudje, ni več volitev, pojte domov, v nedeljo bodo ponovne volitve. Ljudje so nalo navalili na poslopje, pri čemer jih jc Miljkovič miril. Keserovič trdi. da je vsega goljufanja pri vo-1 i!vali kriv župan Sarajlija Šalih. Ti si rekel, da je Šalih vsega kriv. Po čem trdiš to? Vedel je, da se bo goljufalo. Pripravil je za vsak slučaj ljudi, ki naj bi gu branili, ako bi ga napadli. »Kdo ti jc to povedal?« »Slišal sem od drugih ljudi.4 »Praviš, da je Šalili vsega kriv. Zakaj ste pa potem ubili Babica, če je bil Šalih kriv? Zalo, ker ga ui nihče branil. Saliha pa so branili ljudje, ki jih jr najel. Ali je Sava liabič vedel, da se bo goljufalo? Za Sarajlijo vem. da je vedel, za Savo pa ne.» Mumir Grahovič prizna, da je udaril Babiča, ker mu je to rekel načelnik Sarajlija. Spominja se, je postal pomočnik in poslovodja. Bil je tam 23 let. Leta 1927 se jc osamosvojil. Navajal je svoje raz- I loge. zakaj jc zapustil lo trgovino. N' podrobnostih ! je očrtal vzroke nasprotij med njimi in poškodo- ! vanko. Polrl je bil vsled pomanjkanja dela, ves 1 obupan. Bil je grozno razburjen. Kaj povedo priče ... Glavna priča, poškodovanka ga. Roza Delacordova je v mirnem tonu, odločno sodnikom pojasnjevala vse podrobnosti razmerja med njo in obtožencem ter prav tako opisala dogodek usodnega dne. Njen oče je umrl leta 1929, a obtoženec je odšel že leta 1927. Oče ni zapustil nobenega premoženja, aktiva in pasiva so bila »gfih«. »Ko je Breceljnik na me ustrelil, sem se skrila in zavpila: »Ne ubiti! Imam moža že 6 let bolnegak Streljal je naprej in sploh ne vem. zakaj je do lega prišlo. Toliko sem imela še moči, da sem šla do telefona. En slrel me je zadel v roko, drugi v ramo in več strelov v trebuh, samo eden je zgrešfl. Streljal je čisto iz bližine. Sedaj živčno zelo trpim. Nikdar ga nisem sovražila in tudi nisem opazila, da bi me on sovražil.« Priča Anton V e r b i č, soboslikar in obto-ženčev svak je omenil, da je bil obtoženec zadnji čas zelo razburljiv. Vsaka malenkost ga je razto-got.ila. Pil je veliko, kolikor mu je prijalo. Ostale priče so opisale obtožcnca kot močno razburljivega. Po sklenjenem dokaznem postopanju so sledili govori državnega tožilca dr. Hinka Lučov-n i k a , zastopnika zasebne udeleženke dr. Bogdana žužka, ki je v ime svoje klijentinje zgolj iz formalnih ozirov označil odškodninski zahtevek za taktične izdatke, tako za bolnišnico in zdravnike, ter branilca dr. Milana L e m e ž a , ki je pledlral za oprostitev odnosno v skrajnem slučaju na obsodbo zaradi težke telesne poškodbe, je predsednik senata po polurnem posvetovanju razglasil sodho, da je Alojzij Breceljnik kriv poskušenega umora, toda ne po neposrednem in popolnoma zrelem preudarku in je bil obsojen na eno leto in pol strogega zapora ter v plačilo odškodnine Delacor-dovi v znesku okoli 7500 Din. Državni tožilec je takoj prijavil revizijo, dočim si je Breceljnikov branilec pridržal zakoniti rok za premislek. Razprava je trajala od 12 do 16. Razpravi je prisostvovalo mnogo obtoženčevih prijateljev in znancev. Obsojenec je plakajoč poslušal sodbo, bil je izredno bled. KAVA dnevno sveža pri lEtiAi. nihi«$wevfl c 'S špecerija, delikatesa,zajutrkov. Italijanska senzacija Goriška policija razglaša na senzacionelen način, da je uspelo njenim organom na Tolminskem aretirati več oseb. ki so razpečevale eksploziven materijal. Italijanski listi skušajo spravljali lo zadevo v zvezo s tako zvano »Organizacijo«, kar pa je najbrž sama fantazija, ker isti listi domnevajo na drugi strani, da se je ta materijal dobavljal znani družbi Bovone, ki je uprizarjala lani in letos alentate v Italiji. Po vsej priliki gre za enostavno tihotapstvo eksplozivnih snovi, ki se nahajajo v teh krajih izza časa svetovne vojne iu ki se rabijo, kakor znano, ludi pri gradbenih delih. S pomočjo neke zvijače je uspelo italijanskim organom aretirati Štefana l.rbnna, Ivana firbca, Ivana Krnilo in Alojzija Hvalico, ko so v Rutah v Kanalski dolini naložili kakšnih 50 kvintalov eksplozivnih snovi na tovorni avlo. Organom je uspelo zapleniti še drug eksplozivni materijal, vsega skupaj 1070 kg. Gre za balistit, ki je evidentno vojaškega izvora. Materijal prihaja ali iz vojne ali pa so ga tihotapci dobavljali iz drugih virov, na vsak način iz vojaških. Aretirani so doma iz Volč, Ro-činja in Rut. Zadeva po vsej priliki nima opraviti z nobeno politiko, najmanj pa z »Organizacijo«, kar dokazuje okolnost, da pride že te dni pred navadno sodišče v Gorici in sicer so Leban, Grbec in Kenda obdolženi navadnega tihotapstva in da so pridržali 11 kvintalov razstrelilnih snovi. Da na stvari ni veliko, dokazuje dejstvo, da je morala policija že prvi dan izpustiti soaretiranega Alojzfja Hvalico. Beg štiiih Jugoslovanov iz Belgije Ljubljana, 15. julija. Svetovno časopisje in tudi naše je polno razburljivih vesti o veliki stavki rudarjev v Belgiji. Brezposelnost je v Belgiji velika tako za domačine, še bolj pa za inozemske delavce. Ni čudo, da be-že inozemci, kakor Poljaki, Italijani in Jugoslovani, kar v množicah iz Belgije, ki je bila še pred kratkim prava obljubljena dežela dela. Danes so dospeli v Ljubljano štirje naši državljani, ki so leta in leta delali v Belgiji. Doma so vsi iz Sinja v Dalmaciji. O stavki in razmerah v Belgiji pripovedujejo lako: »Brez dela in brez pravega zaslužka smo že pol leta. Rudniki ustavljajo delo in se zapirajo. Na cesto mečejo nas, tujce, kakor tudi Belgijce same. Res je, da smo bili pri delu in prejemkih z Belgijci enakopravni, toda sedaj so tudi Belgijci brez dela. Dokler smo imeli delo, smo delali vsak drug teden. Za delovni dan smo zaslužili po 28 do 29 belgijskih frankov (bej-gijski frank je nekaj več vreden, kakor naš dinar) in kako naj s tem živimo ob draginji, kakor je v Belgiji, zlasti, ko smo v 14 dnevih delali komaj 6 dni? Zadnje mesece pa smo bili sploh brez dela. Najmlajši med nami pa je bil povrh še tri mesece v bolnišnici. Kar smo si kdaj prihranili, vse smo porabili. Prosili smo konzula za polne liste, naše delavsko društvo pa nam je preskrbelo za potnino. Zahtevali smo listke do Jesenic, toda v Belgiji poznajo samo Ljubljano. Sedaj smo prišli prosit borzo dela za polovično vožnjo do Sinja. ustnicami. Zraven njih pa ubožne, črno oblečene ' domačinke, ki so boječe ponujale potnikom sadje, sir in kruh. Postal sem pozoren na postarno ženico, ki je sramežljivo držala v roki dva koščka domačega sira. Nič ni prodala in prav tako sramežljivo se je pomešala nazaj med množico. Ko je prišla v svoj borni dom, se je morda zopet bolj zavedla svojega uboštva, ko je bila zraven bogatih ljudi, ki se niso zmenili zanjo. Nekateri sopotniki so šli nekoliko z ladje, da kupijo ali pa oddajo razglednice. Signal jih je zopet sklical in zopet je srdito vzvalovila zelena vodna gladina, okrenili smo se in odpluli še dalje ob obali, potem pa k otoku Hvaru, ki leži na dolgo zleknjen. Na prednjem koncu ladje je slal mornar, pazljivo je gledal predse in z velikim, pokoncu stoječim kolesom, ki je v stiku s krmilom, dajal smer. Popotniki so složno sedeli na klopeh ali na naslonjačih, se razgovarjali, čitali ali se razgledovali po okolici. Užitek je, sedeti na gornjem krovu in gledati. Smisel za čas ti poide, enakomerno se giblje galebova perut :-a teboj. Morje polagoma dobiva različne barve in od tenke: zdaj je svetlo zeleno, zdaj temnejše, zdaj nebesno modro, kmalu zopet belkasto. Nobena riba se ne pokaže. Okrog ladje voda valovi in sc pregibljc v raznoterih oblikah in barvah, ki se ponavljajo, pa si vendar niso nikoli docela ^čne. Tudi tu raznolikost v podobnosti. Grem doli na zadnji konec ladje in začnem govoriti z mladim fantom v modri pomorski obleki, Doma je iz okolice Korčule, služi svoj rok pri vojni mornarici, in sicer v Kotoru pri podmornici, bil je začasno z eskadro v Šibeniku, komandant mu je pa dovolil za en teden domov. Marsikako zanimivost mi ie pravil iz svojega življenja in službovanja, uvidel sem, da je preprost in dober kot otrok. da je Miljkovič dejal, da je volitev konec in da se goljufa. Ljudje so nato zahtevali volivno listo in ko je niso dobili, jini je orožnik llamulka rekel: -:Če vam ne dajo liste, naredite, kar hočete.« »Tega orožnik ni dejal.« Obtoženec pa vztraja pri svoji trditvi. Nato je sodišče zasliševalo druge obtožence, ki jim obtožnica očita, da so tolkli Babiča. 32 letni šerif Keserovič pripoveduje, da je na dan volitev srečal Miljkoviča, ki mu je povedal, da pri volitvah goljufajo. Šel je po starešino, ki pa mu je dejal, naj se oglasi pri predsedniku volilnega odbora dr. Mihajlovu. Napotil se je nato k volilnemu lokalu, kjer je bila zbrana množica ljudi, ki so bili vsi razburjeni, ker so že zvedeli, da se volilpi napačno vpisujejo.. Množica je zahtevala listo, da vidi. pod katerim kandidatom je kdo vpisan. Na vratih je slal orožnik llamulka, ki je ljudem branil vstop v lokal. Hnsan Miljkovič mu je dejal: »Gospod narednik, prosim, da i>didele k predsedniku. naj prečita lislo in naj tudi množici da, da bo prečilala. Ko so prinesli lislo, je Miljkovič vzkliknil: Tu ni Toromanovičeve liste, ampak je samo SuljiČeva lista. Ta lista ima 130 glasov. Glasovanje je odloženo do prihodnje nedelje. Naprej!« Predsednik; »Kam naprej?« • Ne vem. kam, 111 pokazal z roko. Nato je pri vratih nekdo zaklical: Savo je pobegnil z listo!« Množica je vdrla v lokal. Nato se je začulo pokanje pušk. Keserovič pravi, da je Miljkovič neprestano miril ljudi. Ostali obtoženci so izpovedali v glavnem iste stvari, čeprav se njih izvajanja niso v vsem strinjala. ker so skušali tlačiti svoje tovariše. Razprava se še nadaljuje. O slavki v Belgiji vemo le malo. Pričela se je v Charleroi v ponedeljek. Mi smo odšli iz Lič-ge-a, pač. pa je bilo v tem mestu delavstvo zelo razburjeno. (Naši starejši bravci poznajo mesto Ličge morda pod imenom Lttttich, kjer so bile med vojno srdite borbe, lako so tam u. pr. belgijske žene sprejele nemške vojake z vrelo vodo!) »Časopisi v Ličge-u so bili polni poročil iz Charle-roi-a, delavstvo je že prirejalo v mestu samem velikanska zborovanja in nosilo rdeče zastave. Kdo prireja ta zborovanja, nismo vedeli, morda socialisti, morda komunisti, morda fašisti!^ (Sodeč po teh besedah je očilno. da ti štirje up poznajo ]>o-litičnih razmer v Belgiji.) »Nam se je le mudilo v domovino. Sedaj smo tu, brez denarja, bre/. sredstev, na slabšem kakor smo bili. ko smo odhajali iz domovine.« K temu pripominjamo, da ima obmejna policija na Jesenicah kakor tudi na Rakeku dolžnost, da ustavlja repatriirance in da jim izdaja polovične ali brezplačne vozovnice v domače kraje, |rr tako na meji vrši del funkcij borze dela. Seveda so imeli li štirje po krivdi nepoznavanja razmer belgijskih oblasti vozovnice do Ljubljane, kjer so se znašli lako rekoč na cesti in bi gotovo tavali še dalje v negotovosti, ako so jih ne bi usmilila tukajšnja borza dela. Je pa lo zopel en del vseia žalostnega poglavja o naših izseljencih v zapadnih državah. Grškd parnik se potop'J pri Visu Dne 14. I. 111. rano zjutraj se jc potopil v vodah Visa grški parnik »Mihael Maris , ki je plul iz Gdan-ska proti Trstu. Parnik, ki obsega 3926 ton, je bil odplul iz Gdanska 23. junija in je imel velik tovor samega premoga, namenjenega za tvrdko Aleksander Mali v Trstu. Vzrok nesrpče je bila gosta megla, ki zelo otežujp plovbo med ostrovi in skalami viških voda. Velika teža tovora je oteževala sigurno in hitro manevriranje. Dasi je kapitan budno pazil, se je ladja zaletela v neko skalo pred rtom Brusnik in je dobila ogromno odprlino. Pomorščaki so poskušali odprtino zamašiti. loda brez uspeha. Ladja se je kmalu potopila, posadka pa je imela še tolika časa, da se je na reševalnih čolnih rešila na kopno. Tovor je seveda izgubljen, podrobne vesti pa manjkajo. Dolnja Lendava Še štorklje v Slovenski krajini. Dopis v »Slo-vcncu o naših štrkih je dal povod, da ljudje sedaj razglabljajo, kaj je v resnici povod, da šlrk« svojega mladiča vrže iz gnezda. So tri različna mnenja. Eno mnenje je, da stara ne moreta vseh mladičev prehraniti, drugi pravijo, da vrže stari mladiča le takrat iz gnezda, ko ji je na pare število in lo radi križanja, tretje mnenje je, da odvrže vedno kretena, ki ne bi mogel z ostalimi doraščati. Dogodil se je sledeči slučaj: Stari je vrgel mladega iz gnezda, 1 dvakrat so ga ljudje odnesli nazaj v gnezdo, pa vedno je moral ravno isti na tla. Sedaj ga hranijo otroci in na dan poje do 20 žab. Pa kljub obilni hrani je manjši kakor oni, ki jih hranita stara. Prosimo kakega strokovnjaka na tem polju, da napiše v »Slovencu^, kaj da je vzrok, da štorklje mečejo svoje mladiče iz gnezda, Opazujem zelenje na pobočjih Hvara. Spodaj je svetlo od vinogradov in modrikasto od oljk, zgoraj pa temnikasto od borov in od listnatega gr-mičja. Žitno polje skoro nikjer ne valovi. Približamo se Korčuli in zavozimo v njen zaliv; eden od naše slovenske družbe izstopi, izstopi tudi ko-torski pomorščak; znanci ga takoj na molu ob-stopijo. Ko se parnik zopet sprosti na morju, ploveino mimo polotoka Peljcšca, nato ob Mljetu in ob manjših otokih in se približamo Dubrovniku. Dolgo sem ga že hotel videti, danes se mi bo izpolnila želja. Njegovo pristanišče je Gruž, ki leži lostran griča, onstran se pa spušča Dubrovnik proti morju, a je njegov zaliv za sedanje parnike preplitev. Ko izstopimo in iščemo avtobus, stopi k nam uslužbenec iz nekega hotela in nam pove, da je Slovenec. Pa vzlic temu ne moremo z njim. Po pol ure dolgi strmini, kraj katere stoji tudi vojna akademija, pridrčimo k mestnim vratom. Tu se združi mestno obzidje, ki okrog in okrog obdaja vse mesto; visok, jak in odporen stražar je to in večkrat je častno rešil svojo nalogo. Nad mestnimi vrati je zgoraj Meštrovičev marmornat kip svetega Vlaha (Blaža), spodaj pa relief kralja Petra Osvoboditelja. Po slikovitih stopnicah gremo nizdol. Na zgodovinskih tleh smo. In sicer smo na Stradonu, glavnem trgu, ki se sedaj imenuje Trg kralja Petra. Takoj na levi je frančiškanska cerkev, zadaj pa frančiškanski samostan. Grem klicat svojega bivšega učenca, sedaj frančiškanskega abiturienta fr. Gabriela iz Brež pri Ribnici, da nam razkaže mestne znamenitosti. Vesel je nepričakovenega svidenja. Samostan je zgrajen v treh terasah, vsaka ima svoj vrt, na vrhnji imajo delavnico za izdelovanje sveč; tudi pravoslavni in muslimani jemljejo pri njih, lako slovi njih izdelek. Prav ob vhodu imajo svojo lekarno, tretjo najstarejšo v Evropi; redov niki, posebej za to šolani, strežejo v njej. Sredi dvorišča je sloveče stebrišče, katero v večernem soju obkrožajo lastovke, Mir diha v teb prostorih, sveti mir, izvirajoč iz samoodpovedi, kot jo je v življenju in v redovnih pravilih izvedel tudi sveti Frančišek Asiški. Na trgu pa takoj naletimo na našega rojaka, odvetnika dr. Malneriča, ki že eno deselletje deluje v Dubrovniku. Veselo ga pozdravimo, ker vemo, da ni saino v pravnih vedah izreden strokovnjak, ampak ludi drugače zelo izobražen in nam bo torej dober vodnik po mestu. Samo škoda, da se je že zvečerilo. Porabimo torej preostali čas in ogledujemo mesto. Skoro vse hiše so pozneje sezidane, ker je grozo vit potres leta 1520 porušil vse mesto z nie-govimi umetninami in pokopal pod ruševinami dva tisoč ljudi. Ogledujemo knežje stebrišče pri mestnih vratih, ki vodijo v pristan. Potem štiri cerkve v bližini. Potem duri starih hiš z grbi plemstva, njih balkone, napise in razčlenjena okna. Ustavimo se pred Gunduličevim spomenikom in občudujemo reliefe ob njem, ki predstavljajo prizore 17 nicftovpga Osmana. Baš prejšnji dan, ko smo bili v Splitu, |e bil pogreb Rendiča, kiparja tega spomenika. V kavarni smo videli več mornarjev z angleške jahte Bryony; drugo jutro smo jo videli zasidrano v Grtižu, moštvo jc pa že na vse zgodaj plavaje ob njej — metalo žogo. Dve grški ladji sla ji delali druščino pa ena italijanska. Pravili so nam, da vo-zi'o ob naši Adriji tudi italijanski luksuzni parniki, loda prazni; tudi tujci sc raie vozijo z našimi. Odpluli smo proti Boki Kotorski. Ljubljana Iztet ameriških Slovencev v domovino Ktfkor smo že poročali, dospe v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 9 dopoldne nad bO naših ameriških rojakov v domovino. Čez Ocean so se vozili s krasnim luksus parnikom francoske linije »lie de I rance, in so se ob velikem zadovoljstvu s postrežbo in vožnjo izkrcali dne 15. t. m. v Havru. Med izletniki je tudi gosp. Leo Zakrajšek. V Ljubljani bo na glavnem kolodvoru slovesen sprejem naših dragih bratov in sester. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev in Narodni izseljeniški odbor vabita vse ameriške rojake, ki se nahajajo v domovini, in ostale prijatelje naših izse-liencev k udeležbi sprejema. Ker bodo ti izletniki potrebni okrepčila, se jim bo nudil v hotelu Metropol primeren zajtrk proti izročitvi bona. Proglas policijske uprave Od Uprave policije smo dobili v objavo sledeči proglas: PREBIVALSTVU MESTA LJUBLJANE IN OKOLICE. Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skuša zavesti prebivalstvo v /.motno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost in trajnost današnjega stanja, izpod-kopavati ugled državnih oblasti in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu. Vse te vesti, ki so ali docela neresnjčne ah pa močno pretirane .izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od onih naših notranjih sovražnikov, ki bi i/, umetno ustvarjenega ljudskega ne razpoloženja hoteli izbijati politični kapital za svoje temne namene. Težke prilike, kalere preživlja dandanašnji ves svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobro-mislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje dobe in vzpostavljanju normalnih življenjskih prilik. Cim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in ugodnejši bodo rezultati. Vsled tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim pojavom, ki v svojih končnih posledicah vodijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsakomur, ki ruši temelje, kateri edini morejo jamčiti za notranji mir ter redni razvoj in napredek duhovnega in materialnega življenja. Prebivalstvo se opozarja, da bo državna oblast uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva za pobijanje take protidržavne in protinarodne pro-pagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali njih vsebino ustno raznaša, kakor tudi oni, za katerega se ugotovi, da je vedel za avtorja, razmnoževalca ali razširjevalca protidržavnih letakov, pa tli to prijavil državni oblasti, bo. v kolikor dejanje ne spada pod udar zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenskega zakona, najstrožje policijsko kaznovan. V Ljubljani, dne 15. julija 1032. Nadomesluje upravnika policije polic, svetnik: Pestevšek s. r. Dva berača Ljubljana, 15. julija. Petek je bil danes in policija je še posebej strogo pazila, da ne bi berači preveč izrabili starega beraškega dne. V Prešernovi ulici je stražnik prijel dva berača, ki sta prosjačila okoli strank in po trgovinah ter ju odvedel na policijo. Izpovedi obeh beračev na policiji sta zelo kratki in redkobesedni. čeprav vsebujeta dve pravi življenjski žaloigri. Prvi berač je povedal: Sem brezposeln Ze dolgo. Sorodnikov nimam, nobenega človeka pod milim nebom. Ze dolgo iščem dela, neki Vičan mi je obljubil, da bom iahko pri njem žagal drva in skrbel za konje, ostalo pa je pri obljubi, Nihče mi neče dati dela, saj me vidite! Star sem 59 let, izgledam pa jih zaradi izmučenosti in pomanjkanja se več. Kdo naj mi da dela? Moram beračiti, če hočem živeti. Vse življenje, skoraj 60 let, sem bil pošten, danes sem prvič kot osumljenec na policiji. pa, ali sem jaz kriv, če hočem živeti?: Še pretresljive,jša je bila izpoved drugega berača: Da. delam naj, tni pravijo ljudje. Kakor, •:a nisem delal. Petdeset let mi bo prihodnje leto in še pred petimi leti nisem mislil, da bom kdaj moral beračiti. Rudar sem bil, doma sem iz Zdol pri Brežicah. Družino imam, sedem živih otrok, vsi bi radi jedli. Vidite to roko — pokaže levico —. hroma je, v Hokndiji mi jo je zmečkalo. Pa bi še rad delal z desnico, toda kje naj dobim delo? Pravite, da imam dom. Res, kajžo imam, k; je zadolžena več, kakor je vse skup vredno. Pred leli mi je pogorela in zadolžen sem. da se Bogu smilim. Moram beračiti, če hočem, da ima družina vsaj nekaj skorjic in če hočem sam živeli še nekaj dni. Pustite me, nisem lutnp in ne tat, samo revež sem, saj grem takoj iz Ljubljane, peš bom šel proti domu! Kaj naj počne policija in kaj naj sploh počne javna pravica z dvema takima revežema, o katerih se je mogla takoj prepričati, d« govorila čisto resnico? Izpustila ju je in to je bilo vse, kar so jinia mogli na policiji ustreči. Telefon 23-77 Dr. med. V. Meršol se je preselil in ordinira v Št. Vidu nad Ljubljano (v vili Dr. Justina) od 2—4 popoldne. 0 V uršulinski cerkvi bo jutri v nedeljo, dne 17. t. ni. ob lOtih slovesno ponovil svojo novo mašo naš rojak Ljubljančan g. dr. Ignacij Lenček, ki je pravkar dovršil svoje sedemletne modroslovske in bogoslovske študije na Gregorijanski univerzi v Rimu, katero je obiskoval kot gojenec zavoda Germaniko-Hungarika. Pri slavnosti bo pridigal stolni kanonik dr. Mihael Opeka. 0 Akademiki smučarji! Pozivamo vse akademike smučarje, da se udeleže pogreba našega dobrega prijatelja in čast. predsednika Akademske smučarske organizacijo univ. prof. g. dr. Franca Jesenka, ki bo danes ob 17 v Škofji Loki. Vožnja bo četrlinska. — Akademska smučarska organizacija. © Člani podružnice ».Sadjarskega in vrtnar skega društva« v Ljubljani, skažite poslednjo čast našemu prerano umrlemu odborniku in dobrotniku univ. prof. dr. Franu Jesenku ob njegovem pogrebu, ki bo danes ob 17 v Škofji Loki.. Odhod s kopalnim vlakom ob 13.15, oziroma z rednim ob 15.40. — Odbor. _ KINO KODELJEVO Telefon 31-62 Danes ob pol 21 in jutri ob 17 in ob pol 21 R1HARD TAUBER v opereti ZEMLJA S O L N C A. V ponedeljek 18. julija ob pol 21 otvoritev letnega kina na prostem. Predvajal se bo nemi ruski film NOČI BALALAJK. Vstopnina: 8, 6, 5 in 4 Din; otroci 2 Din. © Prijela sleparica natakaric. Pred tedni smo poročali o goljufiji, ki se je pripetila natakarici Polonci Urhovi, stanujoči v zavodu sv. Marte. Polonca je inserirala v časopisju, da išče v najem gostilnu. Na njen inserat se je zglasila pri njej neka ženska, ki se je izdajala za Zalko Vrlinikovo, lastnico gostilne pri »Vrhničanu- na Tržaški cesli. Izvabila je od nje delavsko knjižico in aro 200 Din na domenjeno najemnino 2500 Din mesečno. Polonca je kmalu spoznala, da je nasedla prebrisani go-ljufici. Goljufica je. vrgla delavsko knjižico Polonce Urhove v pisemski nabiralnik, poštna uprava pa je knjižico poslala v domovinsko občino Polonce na Gorenjsko. Občina je knjižico vrnila Polonci. Policija se je trudila, da bi izsledila sle-parico, ki je tako nesramno osleparila Polonco, pa vse bi bilo brezuspešno, če ne bi priskočil na pomoč slučaj. Predvčerajšnjim se je namreč neka ženska obrnila na Angelo Baumgarlner, služkinjo v mlekarni v Tavčarjevi ulici, naj ji posodi 100 Din, ker jih nujno potrebuje na kolodvoru. Angela ji je dejala, da nima nobenega denarja, ker ves njen denar hrani njena sestra Cecilija, natakarica pri »Napoleonu«. Sleparka je lo izrabila, kar sama napisala listek na Cecilijo in res od nje na račun Angele izvabila 130 Din. Ko sla sestri odkrili goljufijo, sta poklicali na pomoč policijo, ki je tokrat hitro prijela goljufico. Na policiji je sleparka, 30-letna Fani K., priznala dn si je izposodila od Cecilije 130 Din. odločno pa je tajila, da bi bila ona tista, ki je osleparila tudi Polonco Urhovo, kakor jo je osumila .policija. Ni kazalo drugega, kakor, da so jo konfrontirali s Polonco, ki je sleparico takoj spoznala: »Ta je bila, ki me je ogoljufala za dvesto dinarjev in nobena druga!« Policiji je bilo dovolj, da .ie izročila sodišču Fani K. zaradi dveh goljufij pri natakaricah . © Poskušen roparski napad v Šiški. Predrznost postopačev je v Ljubljani zelo narastla in ovadbe o raznih napadih se množe. Te dni zvečer med 9 in 10 je neki neznanec v Dermotovi ulici v bližini Sokolskega doma napadel Cecilijo Findeisnovo. Poskušal ji je iztrgati ročno torbico, kar pa se mu ni posrečilo. Napadalec je nato po-| klical svojega pajdaša, ki je bil skrit v stavbi, na i kar sta oba zbežala. Prvi napadalec je bil velike, sloke postave, oblečen v bele zamazane hlače, na glavi je imel športno čepico in je izgledal kakor Bosanec. Drugi napadalec pa je bil bolj male postave. Takojšnje policijsko zasledovanje je bilo brezuspešno. 0 Nesreče v tovarni. V tovarni »Jugosteyrs< v Šiški se je včeraj dopoldne ponesreči! 181etni mehanični vajenec Ivan Vogelnik. Vogelnik je nekaj popravljal in počepnil. Ko je hotel vstati, se je z glavo močno zadel v oster rob ter si povzročil resne poškodbe na zatilju, tako da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Kulturni obzornik fr Katere knjige izidejo v kratkem pri nas? Zvesta objavljenemu založniškemu načrtu, pripravlja Jugoslovanska knjigarna po redu nekaj knjig, ki bodo gotovo zbudile zanimanje najširših krogov, zlasti pa v polni meri zadovoljile naročnike raznih knjižnih zbirk omenjene založbe. — Tako je v tisku za zbirko Kosmos- knjiga akad. slikarju Božidarja Jake a »Odmevi rdeče zemlje«. Po pismih iz Amerike priredil Miran Jarc. Ta knjiga, ki bo po svojem obsegu daleč presegala doslej izdane knjige iz zbirke .»Kosmos-r, so Iki odlikovala Iudi po krasnem ilustrativnem gradivu, saj bodo slike, lako v besedilu samem, kakor na umetniškem papirju, krasno in povsem izvirno delo avtorja samega. Kot izvirna slovenska knjiga, in že vadi tega dragocena pridobitev za naše slovstvo. sP bo Jakceva Amerika . za katero je šele zdaj določen definilivni naslov Odmevi rdeče ženili? . odlikovala po pestrosti, po globokem vpogledu v razmere, po svojstvenem odkrivanju pokrajine in značaja raznih mest od atlantskega do pacifičnega oceana, po prikazovanju našega r/se] jen iškoga življenja in po opisu značilnih n- bnih doživljajev. Prav z napetostjo smemo pričakovali lega dela, ki bo pomenilo veliko pre-%■ npfen |e za ljubitelje lepe. bogato opremljene in vsebinsko pomembno knjige, — V tisku je dalje »a Leposlovno knjižnico« dr. Slelčlov prevod velikega romana iz ča.^a svetovne vojne Živi bič«, !;-'o znamenitega mladega slovaškega pisatelja \li'« Urbana, ki je želo po vsem svetu ogromen uspeh in s katerim si je avtor zaslužil vsestransko i„ ne.Mjeno priznanje. — Za i Ljudsko knjižnico--e tiska orof. J. šolarjev prevod Ffancis Jamme- Preobilnost Vam odstranijo Dietetične slatinske tablete za hujšanje Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8—14 kg 100 lablet Din 46'—, 200 tablet Din 74,— v lekarnah Proizvaja lekarna BAHOVEC - Ljubljana Maribor □ Tovariši kongregnnisti! Udeležimo sc pogreba voditelja našo Marijanske kongregu-cije prof. Alojziju Rezniunu, iki se vrši danes ob pol II. Ravnatuko se udeležijo pogreba tudi akademiki Punonci. — Tajnika. □ Dijaški kuhinji so darovali ob smrti blago po ko j nega profesorju Alojzija Rozmana štajerski! vinarska zadruga, Krekova posojilnic« in dr. Fran jo Tomšič vsi po 1(X) Din. Znesek 300 Din v upravi Slovenca« nu Koroški cesti. □ Pohorska letovišča polna. Priljubljenost pohorskih letovišč sc činidolje -bolj uveljavlja. Letoviške postojanko na vrhu Pohorja so letos tako napolnjene, kakor še nobeno sezono. Največ letoviščurjev je seveda iz Mariboru, takoj nato pa pride Zagreb in za njim Belgrad. je pa veliko ljudi tudi iz inozemstva. Prihajajo pa še vedno novo povpraševanja in naročila za sobe, tako čolničkov, v katerih so veslači premerili Dravo skoro od izviru reke na Tirolskem do Mariboru. Drzni športniki so iz Češkega ter potujejo v gumijevih sklopnih čolnih. Včeraj so nadaljevali pot |M» Druvi navzdol ter jo bodo prepluli do izliva v Donavo. □ Konzum mesa narašča, šc nikoli ni šlo menda v Mariboru tolika mesa, kakor v sedanjih časih. Radi nizkih cen dajejo ljudje mesu prednost preti drugimi živili. X mestni klavnici se kolje povprečno dnevno do 2 goved, 0I1 dnevih pred tržnimi dnevi in prazniki pa se to število šc podvoji. I11 tu niso všteto teletu 111 svinje, katerih se dnevno zakolje približno tudi toliko, ali pu šc več. □ V likvidacijo jc prešla glasom sklepu občnega zboru »Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru«, rcg. z. z o. z. Za likvidatorja sta imenovana veleposestnika Franc Thaler i/, št. Ilja in zasebni uradnik Franc Snoj i/ Maribora. Celje & Krajevna protituberkulozna liga. Upravni odbor krajevne protituberkulozne lige je sklenil na svoji seji v četrtek, 14. t. m., da pošlje na svoje stroške osem otrok tuberkuloznih in revnih staršev v počibiiško kolonijo in sicer nekaj na morje, nekaj pa na Pohorje. Liga jo dobila v ta namen od osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani Din 2500 podpore, ostanek pa bo plačala krajevna liga odnosno bo v ta namen nabirala prispevke. Mestna hranilnic., v Celju je že naklonila krajevni ligi podporo v znesku Din lOOO.Upamo, da bo našla več posnemalcev. 8s Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je dne 1. t. m. zapadel v plačilo najemninski vinar za III. četrtletje t 1. Stranke, ki so v zaostanku s plačili, se poživljajo, da plačajo zapadle zneske v izogib eksekutivnemu postopanju najkasneje do 15. avgusta t. 1. pri mestni blagajni. Mestni načelnik dr. Alojzij Goričan. & Piskanje na postaji. Ljudje, ki stanujejo v bližini postaje, se pritožujejo, da se je v zadnjih časih razpasla na železniški postaji razvada, da stroj, ponoči pri premikanju po nepotrebnem in na dolgo žvižgajo ter na ta način kalijo okolici nočni mir. Zato prosijo postjenačeltstvo, da po možnosti odpravi ta nedostatek. & Nedeljski šport. V nedeljo se borijo Celjani na zelenem polju s Trbovljani. SK Celje igra v Trbovljah prvenstveno nogometno tekmo proti prvaku trboveljskega okrožja SK Amaterju. — V Celju pa igrajo Atletiki prijateljsko nogometno tekmo proti SK Dobrna iz Trbovelj. Tekma se vrši ob 5 popoldne na športnem igrišču SK Atletikov pri Skalni kleti. Slovenjgradec Obiskovalcem Uršlje gore. Mislinjska podružnic SPD opozarja in prosi vse cenjene turiste in obiskovalce Uršlje gore, da po novi poti, ki se vije po grofa Thurnovem gozdu ne povzroča hrušča 111 vpitja, ker bi s tem plašili grofovo zverjad, ki je je v tem gozdu veliko. Uprava grofa Thurna je nerada dovolila svojo planino zu napravo poti skozi njo radi svoje divjačine, ter je končno le izdala dovoljenje za pot pod pogojem, da podružaica skrbi zato, da turisti in potniki ne bodo kričali in delali hrušča med potjo. sovega »Gospoda Ozeronskega«. Jammes izide s to knjigo prvič v knjižni obliki pri nas. To ime bo kmalu postalo nam vsem prav tako priljubljeno, kakor Sme prečudovitega Felixa Timmermansa. Kako je že dejal veliki nemški pesnik Reiner Ma-ria Rilke? —: Jammes je tisti pesnik, kateri bi bil jaz rad postal... — Obetajo se nam torej v bližnji bodočnosti tri prekrasne knjige, na katere že danes opozarjamo. Jugoslovanska knjigarna nadaljuje svoje veliko kulturno delo kljub težkim gospodarskim prilikam ter je že radi lega njeno obsežno delovanje vredno vsesplošne pozornosti in podpore. -fr Arhitektura 7. — Ko se_ je pojavila ta, v Ljubljani izdana revija — in še lako razkošna, kakor da hoče konkurirati bogatim nemškim in francoskim strokovnim revijam — je marsikdo kljub občudovanju podjetnosti skupine mladih arhitektov, ki se je lotila ne baš lahkega dela, vendarle dokaj skeptično gledal prvi zvezek in ugibal, koliko jih neki še utegne iziti. No, do danes jih je izšlo sedem. Morda vendarle pojde ... Seveda, zdaj, ko je človek nekoliko premagal prvi dvom, zdaj se že oglašajo želje, zdaj že vidimo napake ali vsaj nedoslalke revije, ki jih izdajatelji do sedmega zvezka niso mogli popravili, dasi se. je marsikaj drugega izboljšalo. Kar najbolj manjka tej reviji, je enotnost duha in pogum, da bi, če drugače ne, vsaj z izbiro gradiva skušala jasneje izraziti svoj intimnejši značaj. — Po vsem videzu je postopek izdajateljev lak, da olvarjajo svoje predale vsem in vsakomur, kombinirajo posamezne zvezke po zunanjih motivih, kar pa je glavno, dali so reviji značaj nekega glasila, društvenega ali j stanovskega, ki zagovarja svoje člane »en masse i — to se plavi, H31C , i,tiir, ni .-,<- iivrv.t:ju |»rt,. SUl- sila poslu žiti. Tako vidimo, da se revija sicer I bavi z načelnimi in praktičnimi vprašanji, kakor je prav, ne vidimo pa, da sc je uredništvo 11. pr. potrudilo, da bi po kakšnem načelu nabavljalo to gradivo, v naprej postavljajoč vsaj glavno ogrodje za vsak posamezni zvezek po laslni inicijativi in zavesti... Na drugi strani se je pa revija dosti izboljšala in priča o izredni marljivosti izdajateljev, o njih ambicijah in dobrem namenu. Po opremi »Arhitektura« ne zaostaja mnogo za odličnimi svetovnimi publikacijami te vrste. Ko bi se smoter revije, ki je začrtan z upoštevanjem vsega jugoslovanskega ozemlja, bolj izčistil v »ideji revije, bi imeli gotovo vsi še večjo veselje z njo, nego ga imamo danes. •fr Leoni Btoy — po smrti proslavljen. — Načelo, da najtehtnejši duhovi človeštva oživijo šele po svoji lelesni smrti, je ena tistih banalnih resnic, ki se s trdovratno vztrajnostjo ponavljajo v zgodovini. Tako smo doživeli — samo kar tiče francoskega slovstva —• vstajenje enega največjih pisateljev vseh dob, M. Prousta, tik po njegovi smrti, zdaj se isto godi z odkrivanjem Leona Bloya. Založba Mercure de France je začela objavljati v svoji Bibliothčque choisie Bloyjevo zbrano delo (pravkar je izšel L zvezek: »La f črnine pauvre«), u študije o Bloyju zavzemajo v francoski esajistiki poslednjega časa prav odlično mesto. Tako so izšle med drugimi neštetimi razpravami in članki tri knjige o liloyju, in sicer: Pierre Termier: Inlroduclion a Leon Bloy (Desclee De Brouvver & Cie, Pariš, 12 frs) — Hubert Colleye: L'Ame de Leon Bloy: I. La genese du »Desespčrč — Veroniquo — La Salette (Ista založba, 18 frs) — Lčopold Levaux: Ldon Bloy (Rox, Louvain-Paris). Posebno jiozornost posvečajo vse te knjige razgone-lenju dvojne nalure velikega pisatelja, ki je znan eni strani ko! srčno dober in blag človek, po drugi strani pa kol osler napadalec, ki ni bil izbirčen v besedah in svojih obdolžitev ni zavijal v bledo ironiziranje, marveč je v sveti jezi — navadno v dosti nedostojni govorici — sipal strele na svoje nasprotnike. Eno pa so enodušno ugotovili vsi raziskovalci njegovega pisateljskega dela, da je bil namreč Leon Bloy eden najboljših francoskih pro-zaistov našega sloletja. Vse svoje življenje je preživel Bloy v največji bedi, kot »Pelerin du absolu«, kot »Crieur public de N. S. J.- C.«, kakor se je najrajši sam imenoval v svojem »zele devorateur de la maison de Dieu . Njegovi spisi so mnogim ljudem vrnili vero v Boga, med njimi je Jacques Maritain eden najbolj znanih njegovih učencev. Paul Cltiudel pa pravi o njem: »Temoin de Dieu dans un siecle abruti par le materialisme; un de ces assoiffes de la justice, qui on t mission d'inquidter, de leurs eris, le silence niortel de tant d'animnux puissanls.« Predmeti njegove svete jeze utegnejo bili v očeh ljudi morda nevredni napada (toda v nji je videti odločno satirično žilico, ki mu je prinesla vzdevek ■Rabelais surnaturaliste«); a njegova jeza je namer-jena vselej preko predmetov in oseb. Ze Maritain je pisal o njem: »Bloy elait dans une inipuisanee nalive de vois et de juger en eux-niemes les indi-vidtis et les circonstances particulieres. II ne le? discernait pas. Njegov smoter je bil neprimerno bolj daleč, in tudi lo dejstvo nam pomaga umetl nezaslišano udarno moč njegovih napadov. Osebe, predmeti in dogodki so se mu zgoščali in spreminjali v simbol neke višje duhovne realnosti. In zoper lo je naperil svoje križarstvo. — Neutolažljiv in nesrečen, se je vendar Bloy časih povzpel do lakih-le Irdilev: So ljudje, ki so prišli k meni, ko so Čilali moje spise, in so 1110 prosili, naj jih pri-pravim za sv. krst. Kolikšno božje potrdilo za moja naeilstvn!« Taka trditev bi bila bogokletna, če bi o njeni resničnosti ne pričali konvertiti Maritain, Ernesl Psichari, P. van der Meer, F. van Eeden, Erik Sulic. Leooold Levaux. Kaj Dnevna pravite ? Bravo g. učitelj IVinklerl t' zmedi sedanjega časa sir pokazali, da sle med onimi redkim!, ki kljub vse mu ie vprašujejo za molan gospodarski, socialni, kulturni prof/ram, ki nam je danes lako potreben-. Iles je, tak program nam je nujno potreben. Somu lo nimate prav, ie sc v imenu uči-teljstva izgovarjate: Zakaj pa naj bi ravno učiteljevo, ta Benjamin slovenske javnosti sodelovalo pri takem programu, kaj pa drugi stanovif<- Nasprotno: Učiteljaivo je predvsem poklicano, da poleg duhovščine deluje za moralno sanacijo našega ljudstva. Zdi se mi, da poučujete na Blokah. Poglejte okoli sebe, v t ušem kraju ni nit boljše, kak.».• kje drugje. Poglejte in videli boste v kakšni, ne samo gospodarski, temveč tudi v kakšni moralni stiski so ljudje! In učitelj naj bi se zato nič ikc brigal ali celo pri pospeševanju te moralne krize sodeloval — zadnjega nisem nikoli trdil, možno pa je tudi. Ali naj učitelj misli samo na lastne interese in to celo na glavnem svojem zborovanju, kjer govore tudi o *idejnosli« svoje orgn-nizacijcV Raje naj torej Vaši kolegi kar poved o, d-a je njihova stanovska organizacija samo in izključno kruhoboma, če že lako skromno kritiko v javnosti tako odločno odklanjale. Gotovo mora imeti učitelj kruli in celo mnogo boljšega, kakor i/a ima sedaj. Njegova dolžnost pa ni le, da samo nekaj ur na dan poučuje abecede in računice otroke, temveč, dn pazi tudi na moralni dvig in življenjsko usposobljenost mladine. Mladina je v učiteljevih rokah in kar bo on iz nje naredil, za to bo prav gotovo dajal nekoč odgovor svojemu ljudstvu. Saj to, kar zahtevam jaz, priznale Vi sami, le berite še enkrat svoje, moram reči, prav dobre članke v Učiteljskem Tovarišuin Slovenskem Učitelju . Poniževalno bi bilo za učiteljski stan, če ravno ta, ki je najbolj važen za našo bodočnost, ravno ta ne bi smel biti izpostavljen javni kritiki. Kaj mislile, da je Cankar pisal svoje >Hlapce« in »Martina Kočarja* iz sovraštva do učiteljskega stanu — mislim, da je pisal iz ljubezni do svojega naroda in zalo ker jc vedel, kako zelo je potrebno narodu etično visoko stoječe učiteljevo, ki z narodom čuti in zanj živi. Ne sklicujte se na druge stanove. Mnogi stanovi, ki imajo manj opraviti z vzgojo naroda, se bolj bavijo s problemi, ki jih je sprožila sedanja moralna in gospodarska kriza. Ali veste, da drugi stanovi, ne vsi, toda nekateri, prav resno proučujejo na svojih zborovanjih vse aktualne probleme? Primera z inženerji se Vam je ponesrečila. Ramo inženerji so na svojem zborovanju pred meseci mnogo razpravljali o brezposelnosti — ne samo v svojem stana — temveč o splošni brezposelnosti v vsej državi in po vsem svetu. Sprožili so reč zelo važnih misli, kako bi se dalo lo zlo omiliti. Pokazali so vsaj dobro voljo. Le učiteljslvo, ali recimo: sedanje vodstvo učiteljstva (kar bo bolj pravično), na svojem zborovanju ni našlo besede za pereče probleme okoli sebe. Če je misel dobra, je oseba postranska stvar. Mojc ime, le ga že hočete vedeli, Vam je na razpolago v uredništvu. Ne bojazljivost, temveč skromnost mi narekujeta anonimnost. Komur je vsak člančič nedelja, la naj se podpisuje, ne pa lak, ki mu jc pisanje trd delavnik. Načelo vsakega lista je, da za vsak nepodpisan članek odgovarja uredništvo. \ ' ..V-;.. Potovanje" našega kralja : po Črni gori Nj. Vel. kralj Aleksander je 14. julija ob 8 ijulraj zapustil Durmitor, kjer je bival dva dneva v šotoru ob Črnem jezeru. Kralj bo obiskal tudi druge črnogorske kraje. Ljudstvo kralja povsod navdušeno sprejema in vsak izraža željo, na.i bi kralj obiskal tudi njegov kraj. Kralj je obiskal Črnogorske veljake na njihovih preprostih domovih, kjer so ga domačini boleli po starem običaju bogato pogostiti, a je kralj ljubeznivo odklonil ter vzel samo črno kavo. V Žabljaku je kralj podaril občini 100.000 Din, da se dovrši gradnja ondotne šole. Potem je kralj stopil v malo selsko cerkev, kjer so ga sprejeli s pesmijo »Na mnoga ja Ijetac. Kralj je sloje poslušal vso službo božjo. kronika a revežem je delil vse, kar je imel. O njem kroži, zlasti izza časa njegovega župnikovailja v Hinjali, polno zanimivih anekdot, ki bo v njih še dolgo živel. Naj počiva v miru! — Pogreb bo v nedeljo ob pol 9 dopoldne v Šenčurju pri Kranju. Osebne vesti = Diplomiral jc na duna jski visoki tehnični šoli zu elektroinženjorja g. Ilcnrik Secbacher iz Ljubljane. Čestitamo! Ostale vesli — »Katoliški Svljet«. Slavnostna številka sarajevskega Katoliškega Svijeta-, mesečne revije Akademije Reginae Apostolorum, ki je izšla te dni s popisom evharističnegu kongresa z mnogimi krasnimi slikami, vsebuje pred vsem hrvatski prevod Slovenčevih podlistkov potopisa Josipa Jagodica: Popotni spomini iz Bosne. Urednik pravi v uvodu: Slovenski pisac Josip Jagodic napisao je u Ijub-ljanskom Slovencu-' više podlistaka o evharistij-skoni kongresu u Sarajevu. Mi čemo iz njih izvaditi nekoliko odsjeka, da se vidi, kako jedan sa strane umau posjetilac kongresa sudi o kaloličkom radu u Bosni uopče i o euharistijskom kongresu napose. Neka se lako čuje i drugo, iz daljine, zvonok Nato sledi na osmih straneh prevod glavnih delov potopisa. 11 koncu pripominja list: »Tako piše naš duhoviti Josip Jagodic. On i dalje još piše. Put u naš vezirski grad Travnik. Ali to ne ulazi u naš ovdje okvir. Ušle bi sve te putlie uspomene iz Bosne u okvir knjižice, koju bi moglo izdati Društvo sv. Mohorja-. Knjižica, opremljena sa lijepim slikama, do kojili je lako doči, upravo bi se gulala i od Slovenaca i od Hrvata. Ergo, dragi naš Joža Jagodic, maete animol Popuni, sredi, sa slikama opremi svoje »Popotne spomine iz Bosne«, i imat čemo lijep i aktuelan putopis u slovenskem i hrvatakom jeziku 1 Hrvatski prevodilac več željno očekuje slovenski original. On tako voli zapjevati onu pjesniu, koja počili je: U bratskom zagrljaju«, a dočinje: »Slovenac i Hrvat zauvjek brat i brat! Takoje, bračol: — Pripominjamo, da misel ni napačna. \ko bi bila Družba sv. Mohorja pripravljena kaj takega izdali, bi naš potopisec gotovo rad priredil nasvetovano knjižico, ki bi jo jioteni prevedli tudi Hrvatje. Saj so — kakor čujemo — podlistke naši naročniki z veseljem i z užitkom brali. DAJ slado DAM led. — Sprememba glede ameriškega državljanstva. Do sedaj so osebe, rojene v Zed. državah Amerike, bile toliko časa ameriški državljani, dokler niso prisegli zvestobo kaki drugi državi, in jim je bilo dopotovanje v Ameriko vedno prosto. Sedaj je dospelo iz Nevv Yorka telegrafično sporočilo, da so oblasti v Zed. državah Amerike odločile, da otroci, rojeni v Zed. državah Amerike izgube ameriško državljanstvo, ako njihov oče dobi državljanstvo kake druge države za časa mladoletnosti otrok in ako otroci žive skupaj z očetom. Iz tega sledi, da oseb rojenih v Zed. državah Amerike, ki živijo v naši državi, odslej ni več smatrali za ameriške državljane, ako ni tudi njih oče ameriški državljan in da potemtakem nimajo pravice do ameriškega potnega lista in nikakršne prednosti za dopotovanje v Zed. države Amerike.____ Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) nik je spoznal resno stanje Borštnika in je telefoniral po reševalni avto, ki je Borštnika prepeljal v bolnišnico. — Deklica padla s češnje. V Kočevju je v četrtek obirala češnje lOletna Ana Strimpll, hči posestnika. Nesrečno naključje je povzročilo, da je deklica padla z visokega drevesa in si zlomila levo nogo v kolku. Poškodba je izredno huda in ii jc iz rane pritekla celo kri. Včeraj so jo pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Nadaljnji grehi Franca Klemena. Poročali smo, da so te dni v Dolu ujeli drznega vlomilca in tatu Franceta Klemena. Klemen je pred leti povzročil v ljubljanski okolici velikansko vznemirjenje in se je pri lovu nanj udeleževalo vse prebivalstvo, dokler ga niso prijeli na Drenovem griču ter tako ugnali tega strahovalca ljubljanske okolice*. Komaj pa je bil Klemen nekaj dni zopet na svobodi po prestani kazni, že se je vrnil v dobro mu znano ljubljansko okolico, kjer so se naenkrat pričeli zopet množiti vlomi. Ko so ga v Dolu prijeli, so našli pri njem poleg zlatnine, ki je last san. poročnika dr. S. Jereba, pri katerem je Klemen vlomil na Črnučah, še nekaj novega perila, par ponošenih čevljev, novo kravato, pelerino in dežnik, Vse to blago je moral Klemen nekje ukrasti. Za pelerino je policija že ugotovila, da je last šol. upravitelja Ivana Stupice na šoli na Šmartinski cesti. Pri Stupici je Klemen vlomil v noči na 17» junija. Čez dan je stikal po šoli in ko ga jc našla gospa, se je izmazal, češ, da išče gospoda, kateremu bi rad nekaj prodal, nato pa je hitro izginil, ponoči pa predrzno vlomil. Go;pa je v Klemenu spoznala sumljivega tedanjega obiskovalca. Skoraj ob istem času je bilo vlomljeno v trgovino Marije Suhadolčeve pri Sv. Križu v Novih Jaršah. Tudi tega vloma je nujno sumljiv Klemen. Dne 5. julija pa je nekdo vlomil v Zadobrovi pri Francu Koka-Iju in od tam odnesel veliko množino blaga v skupni vrednosti okoli 7560 Din. Tudi ta vlom jc naj-brže izvršil Klemen. Policija še preiskuje razne druge vlome, ki so se pripetili v ljubljanski okolici v času, odkar je bil Klemen na svobodi in katerih večino je Klemen tudi najbrže izvršil. Dalje išče policija še neke Klemenove komplice in še nekega drugega vlomilca, ki je tudi vlamljal po ljubljanski okolici, toda najbrže neodvisno od Klemena. — Breskev iu marelica. Navodilo kako ju vzga-jajmo in oskrbujmo. Priredil sadjarski nadzornik M. Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. — Malokateri naših sadjarjev zna pravilno gojili in ravnati z breskvijo in marelico, ki rodila izmed vseh sadnih plemen naj-plemenitejši sad, ki je izbornega okusa, jako primeren za pripravo raznih sadnih izdelkov, konser-viranja itd. V vsestransko temeljito predelani knjižici nam pisatelj pove vse, kar je potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbi, gnojenju, bolezni in vlaganju breskovega sadu. V zadnjem času polaga tudi naša banska uprava veliko važnost gojenju tej vrsti sadnega drevja, saj je razdelila že precej izvodov te knjižice ob priliki raznih tečajev, — Sodobni jedilni list pospešuje propadanje zob. Zalo naj velja pravilo: Stalno čiščenje zob z odlično in osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. — Teletina! la 10 Din kg, Ha 8 Din kg nudi stojnica Zaje Anton. — Lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani vljudno naznanja, da se dobe dietetične slatinske tablete za hujšanje od sedaj naprej v vseh lekarnah, JVasznanila Jezica Znamenje časa. Ko so nedavno tega naši šolski otroci jirejeli šolska izpričevala, so iz šole gredi1 po cesti vpili; Auf taublihl prav kakor pijani neotesani fantje, kadar gredo z nabora. Ljudje, ki so lo gledali, so se bridko zgražali, saj kaj takega ne more obetati nič dobrega. Kaj šele, ko bodo ti tnntiči dorasli! Kje tiče vzroki današnje slabe vzgoje mladine? šc nekaj! Predzadnjo nedeljo je imelo sto-žensko gasilno društvo svojo vsakoletno veselico, ki je kljub današnji težki krizi še dosti povoljno usj>ela. Ljudje se dobro zavedajo, kakšnega pomena jo dobro organizirano gasilno društvo, kakor je gotovo stožensko, zato pa žrtvujejo, kolikor pač morejo, za njegovo povzdigo. Eno stvar pa vendar hočemo ob tej priliki omeniti in sicer ne da bi hoteli s tem kaj očitati imenovanemu društvu, marveč zato, da v bodoče, če že dotični starši ne vedo, kaj je njihova dolžnost, poskrbe društveni funkcijonarji sami, da vsaj po 9 ne bo na vesel ičnein prostoru nedoraslih fantičev. Kajti kljub najboljši volji društveni funkcijonarji ne morejo garantirati, da se ne bi na veseličnem prostoru zgodilo kaj, kar je bolje, da mladina ne vidi. Saj ima šo tako dovolj slabih vzgledov! — Naj bi ti> blagohotno opozorilo vpoštevalo tudi ježensko društvo, ki bo v kratkem imelo svojo zabavo! Eno kot drugo društvo bo, če bo to vpoštevalo pri svojih veselicah, samo le še pridobilo na ugledu! Kamnik po Di*. Korošec! Umetnik Sojč v Mariboru je napravil znani dr. Koroščevi sliki profilni ulitek iz brona. Izdelava je izredno posrečena. Cena podobi na črnem lesu v srebrni barvi 140 Din, v bronasti barvi 130 Din. Majhne namizne podobe z dr. Koroščevim lastnoročnim podpisom v srebrni barvi 90, v bronasti barvi 80 Din, Komisijska prodaja: Tiskarna sv. Cirila, Maribor Tovarno parfumov imamo v Kamniku. To je namreč naš slavni »žajspoh«, ali kakor se mu znanstveno reče Mlinšica, kadar v njem v poletnih dneh izpuste vodo. Takrat se prikažejo v strugi jioleg cele grmade najrazličnejših črepinj in odpadkov iz klavnice tudi razni odpadki iz vseh treh kamniških usnjarn. Vse te dobrote razširjajo pod vplivom vro" čih solnčnih žarkov veliko množico duhov, ki kombinirani vzbujajo v nosu kamniškega meščana neprijeten občutek, ki mn pravimo smrad. Včasih so strugo Mlinščice sedaj pa je to že Koledar Sobota, Ifi. julija: Devica Marija Karmelska. Novi grobovi •f- Heneficiat Franc, Osvvald. V Gorici je umrl idrijski beiieliciat Franc Osvvald, katehet v p. Pokojni je bil rojen v Idriji dne 30. novembra 1871 ,n bil v mašnika posvečen dne '25. julija 1895. Takoj nato je bil nameščen v svojem rodnem kraju za beiieficiala, kar je potem ostal do svoj^ smrti. Dolgo vrsto let je opravljal službo kalehela na idrijskih šolah. Upokojen je bil leta 1930. Bil je ludi nekaj časa gerent idrijske mestne občine. Za svoje zasluge je bil 1. 1927. od goriškega nadškofa Sedeja imenovan za duhovnega svetnika. Zadnji čas je bil hudo bol-in in ga je smrt rešila trpljenja. Pokopali eo ga I I. julija v Gorici. Naj v miru počiva! + Zlatnmašiiik Franc Zbainik. Včeraj, 15. julij« je lio dolgi bolezni umrl v llrastju pri Kranju Franc Zbašnik, zlalomašnik in župnik v pok., v visoki starosti 8(i let. Pokojni je bil rojen v Dolenji vasi liri Ribnici dne 30. oktobra 1810 in bil v mašnika posvečen dne 30. julija 1872. Čez 14 dni bi bil torej obhajal svojo biserno mašo. Rajni je služboval kol kaplan najprej v Spodnji Idriji, nato nn Čatežu ob Savi in v Mirni peči. Dobrih osem let je bil za telil iu pni upravitelj v I opll rebri. V aprilu 1889 pa je prišel za župnika v 11,nje, kjer je služboval do svoje upokojitve I. 1911., orej 22 let. Nato je živel 20 let kot upokojenec v llrastju, kjer opravljal vse duSnonastirske posle. Bil je na zunaj sicer trd in oster, zlasti v besedi, a zelo dobrega, odkrile..™ srca. Živel je vse življenje zelo skromno, — Opozorilo. Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnosti § 191. zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev m delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada, naslovljene na delodajalce. Vsi interesenti se z ozironi na gori citirano uredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi, naslovljeni na tuk. urad, pravilno in zadostno franki rani, ker bi se sicer njih sprejem zavrnil. Istotako se opozarjajo na čl. 8 uredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jih prejme od podpisanega urada. — OUZD. — Na Boču se vrši dne 17. I. m. velika proslava obletnice postavitve stolpa; v slučaju dežja pa 24. t. m. ... — Izletnike na tromejo Peč nad Ratečami jo dobro opozoriti, naj vzamejo s seboj kako legitimacijo. Tamošnja mejna straža zahteva, da se tudi jugoslovanski državljan-letoviščar izkaže, kdo je. Izogneš se nepotrebnim sitnostim, ako si na to pripravljen. — Eden, ki je skušal. _ — »Če pravijo ljudje, da imajo prhljaj ze leta iu letn brez, da bi jim škodoval, potem hvalijo dan pred večerom«, tak ie izrek nekega slavnega specijalista za nego la«. Prhljaj ,|<' predznak /a izipadanje las, katerega morete /, rednim negovanjem s Pixavonom odstraniti. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josei« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo Franz-Josei« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Velik požar pri Pragerskem. Dne 11, jul. ponoči jc izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Jožefu Pernatu v Leskovcu pri Pragerskem, občina Črešnjevec. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje z vsemi premičninami i" tudi hiša. \/ hiše so še pravočasno rešili premičnine pred naglo prodirajočim ognjem. Uničene so tudi vso zaloge senu. — Železniška nesreča. V četrtek, 14. 1. m. je jutranji osebni vlak, ki vozi iz Ormožu krog pol 8. povozil nu železniškem prehodu v i'ran-kovcili kravjo vprego posest. Ivanu Kečka iz Loperšic. Obe krasni kravi pineguvske pasme je \ rgla lokomotiva kakih 20 metrov naprej ob progi ter ju pri priči ubila. Tudi voz jo razbil: posestnik Keček sam pu se je komaj rešil \ zadnjem trenotku. Nesreča bi se po mnenju očividcu še a so se določile samo nove ordlnacijske ure od 8 do pol 10 ob delavnikih. S smrtnonevarnimi poškodbami na glavi so jire-peljali v tukajšnjo bolnišnico 23 letnega dninarja iz Placarja Jožefa Cafuto. Poškodbe so mu priza-djali neznani storilci. Njegovo slnnje je zelo nevarno. Streli v noč... Skozi vas Sesterže v majšperški občini se je na dvovprežnem vozu peljalo sedem koscev. Sredi vasi so začeli streljati iz pušk in samokresov. Oddali so nad 30 strelov. Prebivalstvo se je zelo vznemirjalo. K freči ni bilo nobene žrtve brezniiselnega streljanja. Orožnikom se je posrečilo izslediti strelce, ki so prijavljeni sodišču. Nočno lekarniško službo od 10. do 23. I. m. ima lekarna pri sv. Antonu (magister Orožen). Sprememba posesti. Tukajšnji veletrgovec Kra-ker je kupil lepo vilo na Ljutomerski cesti od tovarne čevljev Petoviac. vsaj vsako leto enkrat očistili, let izostalo in tako je ubogi Žajspoh zopet upravičeno prišel do svojega starega imena. Kamničani moramo biti sedaj toliko previdni, da ne bomo iz struge spuščali vode v tujski sezoni, če že ne moremo doseči, da bi se struga vsaj vsako leto enkrat očistila. Izgledov zaenkrat ni nobenih, da bi oni, ki uporabljajo vodo, zojiet prevzeli nase to dolžnost, zato bi bilo morda jki-jrebno, da so ustanovi v ta namen kako društvo, n. pr. -Očiščevalno društvo-, da bi zbiralo prostovoljne prispevke. Plavalno tekme za prvenstvo Ljubljanske plavalne jiodzveze se bodo vršile, v soboto 23. in nedeljo 24. I. m. v Kamniku, na lepem kopališču ob Nevljici. Sodelovalo bo nad 120 plavačev iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta in iz Kamnika. Jesenice Trpinčenje živali. Poročali smo, da so boljši gospodje« prejšnji teden v zgodnjih jutranjih urah trpinčili in mrcvarili mačka, ter takega pustili na-daljni usodi. Sedaj smo zvedeli, da jc žival povozil v noči avto, kar je videlo več pasantov, kateri lo lahko ludi potrdijo. Da pa ne bi bila nesrečna žival izpostavljena še nadalje avtomobilom in drugim vozilom, so ti »boljši gospodje« žival prenesli na kraj ceste. Toliko resnici na ljubo. Stari Log pri Kočevja Dne 7. julija t. I. je umrl v Novein Logu posestnik Jože Iloge v starosti 73 let po dolgem in potrpežljivem prenašanju trpljenja v bolezni Dne 9. julija je bil ob ogromni udeležbi ljudstva in ob žalostnih zvokih tukajšnje godbe pokopan. Hoge Jožef je bil priden, varčen kmetovalec, se je dobro spoznal na polju živalskih bolezni in je bil tako marsikateremu sosedu dober svetovalec in pomočnik. Kot družinski oče je bil vzor-mož, vzgojil je veliko otrok, kateri so ga tudi ljubili, celo iz tujine, iz Amerike, obiskovali iu imeli zanj vedno pripravljeno roko. Svojim krščanskim dolžnostim je pokojni vedno zadostil. Bil je tudi v javnem življenju delaven. Svoječasno je bil župan, predsednik krajnega šolskega sveta in do smrti načelnik tukajšnje hranilnice in posojilnice, katera je na njegov grob dala položiti žalni venec. G. župan Jože Kisenzopf se je s kratkimi toplimi poslovi I -nimi besedami spomnil pokojnika. Pokoj njegovi duši! Vransko V ndeljo, 17. t. hi. zvečer ob 9 priredi član Narodnega gledališča in režiser g. Milan Skrbinšek v dvorani hotela »Slovan« recitacijski večer. Na sporedu so recitacije Gregorčiča, Cankarja, Aškerca Župančiča, Mrzela, Novaka in Skrbinška. Ob tej priliki bo g. Skrbinšek ludi predaval o dekiamaciji in recitaciji ler s tem uvedel številne priglašence v dramatični tečaj, ki ga bo vodil nadaljnjih 14 dni. Za zaključek tečaja se nam obeta zanimiva produkcija vseh priglašencev. Vsa čast in hvala Vranskim društvom, ki so to omogočila. Radio Hrastnik V počitniško kolonijo na Rakitni pošlje Krajevna protituberkulozna liga letos 12 okrepitve potrebnih otrok .Kolonija bo trajala od t. do 31. avgusta. Nabiralna akcija lige za opremo kolonistov je dobro uspela. Vsem darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala! Rdeči križ je poslal v počitniško kolonijo 5 otrok, vikar g. Žalar pa je odpeljal na kmete v Slovenske gorice približno 150 otrok. D.< bi se vsi okrepčani vrnili v našo dolino. Programi Kadio-Liublfana» Sobota, 16. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.C0 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19900 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaje. — 19.30 P. Horn: Nekaj za starše. — 20.00 Samospevi g. Antona Dermote. — 20.30 Samospevi gdč. Jelke Igličeve. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 17. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.00 Nedeljske misli (dr. R. Tominec). — 10.30 Ob lOletnici delavskega zavarovanja (Koman Boris). — 11.00 Salonski kvintet. — 19.00 Drago Ulaga: Gimnastič-15.00 r Nebesa na zemlji«, igra Št. Jakobski gled. oger. — 1b,30 Slovenska glasba (plošče). — 17.00 Valčkova ura, igra salonski kvintet. — 20.00 Operetna ura. Pojeta gdč. Vera Majdič in g. Svelozar Banovec, solista Nar. gledališča: Carjevič (Lehar), Friderika (Lehar), V deželi smehljaja (Lehar). — 21.15 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu. 22.15 Čas, poročila, plošče. Drugi programi » Nedelja, 17. julija: Zagreb: 20.30 Radio orkester 22.45 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Igra. — Stuttgart: 20.00 lldmund Eyslerjcv večer. 22.50 Zabavna glasba. — Toulousc: 21.30 Večerni koncert. 22.15 Operna glasba. 22.45 Angleška glasba. 23.30 Operne pesmi. — Berlin: 20.00 Večerni koncert. Plesna glasba. — Belgrad: 21.00 »Tosca«, opera (plošče). 23.00 Plesna glasba. —- Rim: 20.45 Operetni prenos. — Bero-miinsier: 2000 Orgelski koncert. 21 45 Plošče. — Praga: 20.45 Bratislava. 22.25 Plošče. — Duna|: in te -/ ! 1-------1 11 1C Illncn. .tl.ick-.__B.., fiU.jj /.dum lil nulivsi v. tffc.^J . »—■*»."" b-----■ dapest: 20.15 Kabaretni .program.-Jazz,- Obubožani paradiž Kneževina Monaco Poseben slučaj, ki je vzbudil ogromno pozornost in povzročil, da so se tudi višje oblasti začele zanimati za strahotno življenje teh obupancev, je bil sledeči: V okraju Harlan je živela družina Ap-pleman, ki pa ni delala v rudniku. V svojem veli-kodušju se je ta družina odločila, da bo, mesto da bi za svoje prihranke kupila avtomobil, raje pomagala s tem denarjem bednim rudarjem. Kupili so vagon zelja in ga začeli deliti med stradajoče rudarje. Takoj so prijeli očeta Appleinana in ga obdolžili — komunizma. Ko je njegova žena vprašala odvetnika in zastopnika lastnika rudnika, zakaj se je to zgodilo, ji je rekel kar v obraz, da se je s tem Appleman osovražil pri lastniku rudnika. Iz tega jasno sledi, da smatrajo lastniki rudnikov lakoto za najboljše orožje, s katerim lahko potlačijo bedne rudarje. Ko so v Iventucky-ju stavkali rudarji, se je zbralo v Los Angelesu 15 tisoč ljudi, ki so zborovali v velikanski dvorani, da pokažejo svoje sočustvovanje z ubogimi rudarji. Prav radi tega pa je vdrla policija v dvorano in razgnala ljudi s pen-dreki in bombami, ki povzročajo solzenje. Ker je prišlo mnogo pritožb radi divjega postopanja policije, je izjavil župan, da ni pravilno izražati simpatije ljudem, ki se upirajo »redu« v državi. Kljub temu pa so ga v občinskem svetu preglasovali in to dokazuje, da se je moralo zgoditi precej hudega, da so celo konservativni Američani bili proti postopanje policije. V marcu je hotelo dvesto akademikov odpotovati v Kentucky, da se na lastne oči prepričajo, kakšne so razmere v tamošnjih revirjih. Odpotovali so lepo v redu, ko so pa prišli do meje, kjer so hoteli vstopiti v državo Kentucky. jih oboroženi stražniki niso pustili niti čez mejo. Kljub vsem ugovorom so se morali vrniti, ne da bi mogli stopiti le korak v ozemlje Kentucky-ja. To je nekaj nerazumljivega, saj se ne sme nobenemu ameriškemu državljanu prepovedati potovanje po vseh Združenih državah. To se je pač moglo zgoditi le zato, ker imajo lastniki premogovnikov vso policijsko oblast v svojih rokah in s to vladajo s silo zatirane rudarje. Rudarji pa so v nekaki tihi meščanski vojni, ki pa zahteva vedno več žrtev, ne prinese pa niti najmanjše koristi. Lastnikom pro-mogokopov so dovoljena vsa sredstva: oni ne puste rudarskih družin in otrok le stradati, ampak zavračajo tudi vsa darila v obleki in hrani, ki prihajajo iz drugih držav. Zanimivo pa je, da se Rdeči križ brani, da bi podpira! rudarje, če stavkajo, dasi je vsem znano, da rudarji ne zaslužijo niti toliko, da bi se mogli do sitega najesti. Neodvisnost male kneževine Monaco, katere najvažnejši predel je znani Monte Carlo, se je končala. Njen knez princ.Louis ni imel nobene moči več, da bi mogel vzdržati red v svoji deželi. Kakor posnemamo po uradnem komunikeju, je potrdil princ Louis, potem, ko se je pogovoril s francoskim notranjim ministrom, imenovanje podpredsednika francoske poslanske zbornice Bouillon-Lafonta za državnega ministra kneževine Monaco. S tem je seveda prenehala obstojati samostojna kneževina Monaco in je nastal iz nje francoski departemerd (okraj) Monaco. Sedaj se bo mora! potruditi Bouil- ! lon-Lafont, dn bo še rešil, kar se še rešiti da. Najprej namerava odpustiti polovico ravnateljev in uradnikov tamosnje banke, ostalim pa bo znižal plače zn 30%. S tem upa, da bo rešil novo nastali francoski okraj pred popolnim gospodarskim polomom. Vn rv r 7 ji n i an 7.1 - p (t I i C rii n In 1111 i i n nhn]n vzhodne Grenlandije f.o zasedli Norvežani in tam napraviti zasilno postajo. Par šotorov, radio antena in norveška zastava naj bi zadoščali. Danska je pa odposlala ekspedicijo, ki namerava s policijo izgnati vsiljivce* Nemiri v Braziliji. V Braziliji je izbruhnila revolucija in vladne čete so se že večkrat spopadle z uporniki. Vse kaže, da v vseh južno-ameriških državah vedno bolj vre. Tonmi Baf« juninr, tO let stari sin tragično umrlega kralja čevljev Bafe, ki je zapustil vse ogromno nremoženje svojemu edincu. Amerika, ki je bila svojčas pravi raj, je postala zadnja leta, kjub temu, da je ostala še najbolj bogata dežela, tudi dežela največjega uboštva. V veliki jx>krajini zahodne Virginije in Kentucky-ja H'tos spomladi ni hodilo 25 tisoč otrok v šolo. Ker žive v teh predelih večinoma sami rudarji, ki ne zaslužijo toliko, da bi lahko kupili svojim otrokom obutev, otroci zaradi mraza bosi niso mogli hoditi v šolo. Na tisoče ljudi in zlasti otrok strada in marsikdo je že umrl od oslabelosti, oz. pravilneje od lakote. Ogromno je število družin, ki so jih pognali gospodarji iz stanovanj. Vse te živijo sedaj na prostem v šotorih. Kaj bo, ko pride zima? Tisoče otrok ne pozna mleka, kljub temu. da se trudijo dobrodelne organizacije, da bi vsaj tem nedolžnim črvičkom pomagale, kolikor se pač da. Še hujše, kakor stiska pa je nasilje, ki vlada v teh pokrajinah, kjer so sami premogokopi. Preiskave so dognale, da lastniki premogovnih rudnikov s pomočjo domačih policijskih oblasti s krvjo uduše vsak poskus rudarjev, ki se upirajo sramotno nizkim mezdam in delovnim pogojem. Preiskava jo dognala, da so uporne rudarje, ki se niso hoteli udati v svojo strašno usodo, bičali in Kapitan potopljene podmornice -Prometej«. Kapitan Demesnil, ki je bil z redkimi mornarji rešen strašne usode, ki je zadela vseh 66 mornarjev, ki so se potopili s podmornico. mučili često do smrti. Nešteto jih je pri mučenju izgubilo zavest, mnogo jih je pri tem tudi umrlo. Večino rudarjev pa policijske oblasti niso niti aretirale. Stražniki in zasebni stražniki rudnikov so navadno odpeljali rudarje kam v samoto, kjer so jih mučili toliko časa, da so se udali v svojo usodo. Če pa še vse to ni pomagalo, tedaj so navadno obdolžili take rudarje umorov ali drugih zločinov tako, da je bila njihova usoda zapečatena. Angleški kralj med mornarji. Angleški kralj je s prestolonaslednikom Waleškim princem pred kratkim pregledal angleško mornarico. Slika je posneta na kraljevi vojni ladji »Nelson«. Bogati Chaplin Med vsemi filmskimi zvezdniki na svetu je najbrž Charlie Chaplin najbogatejši filmski igralec. V letih svoje sijajne karijere si je nabral najbrž največje premoženje med vsemi. Po davkih, ki jih plačuje, bi moral imeti Chaplin sedaj najmanj 7 milijonov 680.000 dolarjev. Drugi umetnik, ki si je tudi nabral s svojimi nastopi v filmu mnogo denarja, je pa znani igralec Douglas Fairbanks, ki pa ima le 550.000 dolarjev premoženja. Poroka nad ognjenikom Tz Tokia sta se te dni odpeljala z letalom ženin !n nevesta, ki sta peljala s seboj duhovnika, ki ju Je poročil visoko nad bruhajočim ognjenikom Fuji. Zavarovane roke Znani violinist Kubelik je bil prvi izmed znanih godbenikov, ki si je dal zavarovati roke. Kmalu je našel več posnemovalcev in končno so si dali vsi znameniti violinisti in pianisti zavarovati svoje roke, s katerimi so služili kruh. Amerikanska zavarovalna družba, na katero se je obrnil Kubelik, da bi mu zavarovala njegove roke, je morala izdelati posebno tarifo. Po dolgih razgovorih s strokovnjaki in z zavarovalnimi tehniki je izdelala sledečo tarifo: leva roka: trije srednji prsti po 272.000 frankov, palec 750.000 frankov in mazinec 220.000 frankov. Desna roka: srednji prst 272.000 frankov, kazalec 210.000 frankov, prstanec 90.000 frankov, palec 47.000 frankov. Desno roko so torej ocenili nižje kakor levo. Obe toki skupaj pa sta bili ocenjeni približno z dvema milijonoma frankov. Znani Pade-revvski pa si je dal svoji roki zavarovati za 3,700.000 frankov pri isti amerikanski družbi. Letno pa plača na zavarovalnih premijah 250.000 frankov. Zato pa je prevzela zavarovalnica obvezo, da bo plačala vsak teden, kadar bo Paderevvski nezmožen igrati, njemu odškodnino 250.000 frankov. Do danes ni zadela Paderevvskega še nobena nesreča in vse ogromne premije je spravila zavarovalnica v svoj žep. Radio in kino v Rusiji Kako se današnja sovjetska Rusija poslužuje vseh najmodernejših pridobitev tehnike in civilizacije, je znano. Vse, kar je do danes izumil človeški razum, se tam pretehta, in če le količkaj služi bojnemu namenu sovjetov — je sprejeto! Dve glavni smeri se jasno odražata v njihovem delovanju: uničenje gospodarstva in reda po svetu in uničenje nravnih opor, ki so edine zmožne, da dvignejo človeka iz težkega boja za vsakdanji kruh k višjim smotrom. Sami priznavajo, da je vera njih največji nasprotnik, zlasti zato, ker se ta ne bori z navadnim orožjem, ampak z orožjem lju-oezni iu samozataje. Zato ni čudno, če bije Rusija že petnajsto leto najstrašnejši kulturni boj, ki pa kljub temu še ni mogel izruvati iz ruskih src — vere. Zato so se letos vrgli sovjeti z vso silo v ta boj za brezverstvo in pritegnili kot najvažnejša pomočnika radio in kino. Če je časopisje velesila, tedaj čutimo tudi pri na6. da sta že zrastla časopisju po svetu dva enakovredna tekmeca v kinu in radiu. Še silnejše velesile pa nameravajo napraviti iz njih sovjeti. Novi petletni načrt predpisuje za letošnje leto med drugim tudi zgraditev 45 novih močnih radio oddajnih postaj. Gotovo je, da se ta načrt ne bo dal tako lepo izpeljati, kakor računajo sovjeti, vendar je gotovo, da je radio v Rusiji že danes velesila. Po vsej Rusiji že delujejo takozvani radio-krožki in teh ni malo. Ti krožki omogočajo skupno poslušanje radio oddaj, nudijo neukim razlage itd. Samo moskovski radio-krožek ima danes že nad 300.000 članov. Po vsej deželi pa deluje 45.000 radio »dopisnikov«, ki posredujejo med postajami in njihovimi poslušalci, ki so v pretežni večini anal-fabeti. Ti pomagajo poslušalcem izbirati programe, omogočajo reportažne večere, javljajo pritožbe poslušalcev in omogočajo delati in vodijo razgovore o tem, kar prinaša radio. Zanimivo je, da pošta odpošilja in dostavlja vsa vprašanja in odgovore na radio postaje brezplačno. V Leningradu in drugih večjih mestih pa so radio oddajne postaje priključene tudi na telefonsko omrežje, tako da tisti, ki ima telefon, lahko posluša kar na telefonski slušalki vse, kar oddaja postaja. Prav tako, kakor nameravajo povečati število radio postaj, hočejo sovjeti tudi povečali kinogleda-lišče. L. 1931. je bilo v Rusiji že 30.000 kinogle-dališč, dočim jih je bilo tik pred revolucijo 1. 1917 le 1045. V letošnjem letu pa nameravajo sovjeti zgraditi še 40.000 kinogledaliSč. Zalo so dovolili v proračunu za letošnje leto 131 milijonov rubljev za povečanje kinotehnike, od katerih odpade 25 milijonov za nova gledališča. Prav :posebno lepih« dvoran za teh 25 milijonov najbrž ne bo mogoče zgraditi. Za 7 miljonov rubljev pa hočejo v bližini Moskve zgraditi posebno »radio in kino« mesto, ki bo imelo vse potrebne ateljeje za snemanje in izdelovanje filmov, šole za radio govornike in igralce, kakor tudi stanovanja za umetnike, ki bodo nastopali v radiu ali filmu. Radio in film sta namreč doslej delovala v Rusiji pod skupnim vodstvom. V večjem okrožju so navadno kazali hkrati en in isti film in radio je oddajal pred ali pa po predstavah še posebna predavanja, ki so pojasnjevala pokazani film, popravljala navedbe v filmu s točnejšimi podatki in dajale nasvete k temu, kar so ljudje videli v filmu. Tako je v splošnem postal film v Rusiji učna knjiga z živimi slikami, za katerih razlago v pristnem sovjetskem in brezbožnem duhu je poskrbel predavatelj v radiu. In prav to — kino- in radio-šOlo — hočejo sedaj sovjeti kar najbolj posplošiti, tako, da bodo mogli cepiti svojo ideologijo čim ?ečjim množicam preprostega ruskega ljudstva. Vseh teh 70.000 kino-gledališč nameravajo sovjeti najprej porabiti za izobrazbo strokovnih delavcev, ki bo pa po njihovem mnenju mnogo hitreje napredovalo kakor z običajnimi šolami in tečaji. Delavci so doslej dobili glavno izobrazbo po tečajih v radiu in radio je delavcem dajal celo naloge in končno tudi izpitna vprašanja, na katera so morali delavci strokovno in pravilno odgovoriti in napisati. Te odgovore pa so poslali izpitni komisiji, ki je pregledala vposlani materijah Zadnjo izpopolnitev strokovnega znanja pa mislijo sovjeti omogočiti prav z nazornimi poučnimi filmi. Zabavnih filmov v Rusiji ne poznajo mnogo. Glavni program sestoji redno iz poučnih lilmov. Pred kratkim je bil pred delavskim kinom lepak, ki je imel na programu ene predstave take filme: 1. Japonske metode pri pregledovanju in popravljanju lokomotiv (barvni film v 6. dejanjih!); 2. »Pazite, tovariši!« (Zgledi nesreč pri napačnem upravljanju električnih naprav); 3. »Traktor« -— zabavni Irik-film, ki ga je izdelala zveza tovarn traktorjev in 4. Žurnal, ki pokaže, kako napreduje sovjetska znanost, tehnika in industrija. Če se bo sovjetom posrečil ta načrt, potem bodo razpolagali s silnimi sredstvi, s katerimi bodo, enako kakor s časopisjem, še mnogo silnejše izpod-kopali nravne temelje verne ruske duše. | V Nemčiji stoje tovarne. Velika tovarna lokomotiv j in strojev v Chemnitzu stoji že nekaj let. Vsa to-| varna je obsegala 116 poslopij in delavnic z 22 viso-| kimi tovarniškimi dimniki. Ker tovarna stoji že i delj časa in je postalo vzdrževanje zapuščenih stavb predrago, podirajo sedaj tovarno. Svojčas je delale | v tej tovarni 800 uradnikov in 6000 delavcev. V gostih. »Res, izredno prijetno je bilo pri vas.« »Še mnogo bolj prijetno bi bilo, pa so se prav vsi zabavni gostje opravičili, da se ne morejo odzvati našemu vabilu.« * »V kratkem si bom kupil nov avtomobil.« ■■Kako to? Zakaj pa nisi zadovoljen s starim?* »V resnici, ne zmorem več obrokov za stari avtomobil. je avstrijskih sadjarjev V Celovcu so zborovali konec junija avstrijski sadjarji ob navzočnosti zastopnikov zvezne vlade, deželnih vlad, kmetijskih zbornic in zainteresiranih korporacij. Zborovanja se je udeležil tudi ofi-cielni zastopnik Češkoslovaške in dva vabljena slovenska strokovnjaka, ki sta bila te dni na dopustu. Na zborovanjih je bila podana cela vrsta (H) zelo tehtnih referatov, dva referentu iz inozemstva nista mogla priti in bosta referata tudi tiskana (kakor podani referati). Na podlagi izčrpno obdelanih referatov in stvarne debate je bilo napravljenih soglasno mnogo sklepov in reZol^cij. Ti sklepi so za nas prav posebno važni, kajti zastopstva vseh zainteresiranih oficelnih činiteljev na zborovanju, ki so sklepe ludi sprejeli, pomenijo, da bodo vlade rezolucije dejansko izvršile. Najvažnejši so sledeči sklepi: t. Vlada naj zagotovi zadostna "sredstva za pospeševanje sadjarstva. 2. Sadjarji protestirajo proti ugodnostim, ki jih imajo glede prevoznih tarif na avstrijskih železnicah Madjari. Knako protestirajo, da se prevaža sadje, vloženo v zaboje brez pokrovov, kol vagonske pošiljke a la rinfusa. Zahtevajo nadalje, da se travniki ali njive pri katastru smatrajo za sadovnjake šele po gotovih letih in sicer za pečkarje po S letih, za košči-čarje po 5 letih. 1. Avstrijsko sadje naj se s carinami zaščiti pred Inozemsko konkurenco. 5. Uvoznik sadju sme uvažali sadje le tedaj, če dobi v ta namen potrebno uvozno dovoljenje. Izjema so le češnje in višnje. Uvozno dovoljenje bo mogoče dobili pod sledečimi pogoji: a) uvoznik mora bit znan kot kvalificiran sadni trgovec; b) uvoznik mora doprinesti dokaz, da se sadja, kakršno se uvaža, ne moro dobiti v državi; r) sadje se sme uvažati le preko obmejnih carinski!! postaj. (i. Drevje se sme v Avstrijo uvažati in se v la namen dobi dovoljenje pod sledečimi pogoji: a) Uvoznik mora imeti v Avstriji najmanj I oral drevesnice; b) doprinesti mora dokaz, da je potreben uvoz iu dokaz glede pristnosti uvoženih vrst, c) izpelje naj se statistika drevesnicčarske produkcije in dožene potrebo evenl. uvoza; č) za podlago uvoza se bo postopalo po drugih smernicah. 7. Ker je bilo v zadnjih letih precepljencga zelo mnogo drevja, se naj prouče uspehi akcije in nu podlagi pridobljenih izkušenj izvaja nadalje to delo. Kakor vidimo, so ti sklepi zelo važni za našo sadno trgovino, trgovino s sadnim drevjem in usmeritev nadaljnjega sadnega gospodarstva. — Avstrija pričakuje letos prav dobro sadno letino in snma misli nn izvoz sadju. Kačunujo, da bodo dobili za izvoženo sadje visoke desetine milijonov šilingov, izdali pa — lako rekoč — nič. Kdor pozna naše gospodarske razmere, ta bo znal pravilno Citati gornje sklepe in precej natančno lahko zračuna, koliko bomo trpeli škode, če se pravočasno ne ukrene kaj pozitivnega in že sedaj omogoči sadna trgovina v jeseni. Ing. Jos. Skubie. Svetovni denarni trg Pred nedavnim smo poročali, da je skoraj prenehal odtok zlata iz Amerike, ker je tudi Ame-■ika plačala vse svoje kratkoročne dolgove. Polagoma se tudi v drugih državah gospodarsko življenje prilagoduje izpremenjenim razmeram. Prejšnje tezavriranje denarja sicer obstoja še naprej, vendar se promet sedaj razvija večinoma samo z gotovino in prihaja polagoma le bolj v tek, kot je bil to slučaj še pred nedavnim. Položaj emisijskih bank se v zadnjem času nI mnogo izpremenil, ugodnejši glasovi pa prihajajo o zasebnih bankah v nekaterih državah. V Franciji so banke odtegnjene vsole nadoknadile z likvidacijo svojih dobrolnietij v inozemstvu, deloma pa so francoske banke dobile mnogo domačega denarja zopel v svoje shrambe zaradi dotoka inozemskega kapitala. Pač pa francoske banke, kukor smo že večkrat poudarjali, skrbe predvsem za likvidnost svojih naložb. Cenijo, da drže francoske banke tretjino vseh obveznosti likvidno v blagajni ali pa na žiru pri Banque de France. Seveda to stanje brez občutne škode za banke same ne more dolgo trajati, ker je treba mislili na lo, da so potrebni znatni zneski za plače in druge upravne stroške, nadalje je treba pri drugih plasmauih zaslužiti toliko, da se krijejo stroški za obresti obveznosti do vlagateljev in upnikov. Obrestna mera za kredite pa tudi ne more rasti v nedogled, ila bi se stroški izenačili. V Angliji so sedaj vloge bank približno na isti višini kot lani. ker niso poznali nobenega navalu vlagateljev vkljub velikemu padcu funta. Izpremenjene razmere na angleškem denarnem trgu so tudi omogočile eno največjih finančnih transakcij sveta, kar jih pozna gospodarska zgodovina. Pri konverziji angleškega posojila je šlo za vsoto 2 milijardi 87 milijonov funtov šterlingov. Sedanja 5% obrestna mera tega 5% vojnega posojila se bo znižala'na 3 in pol odstotka. Na prosto pa bo dano lastnikom posojila, če ne pristanejo na znižanje obrestne mere, da se jim znesek posojila izplača v gotovini. Kakor kaže doslej, bo konverzija uspela. Mimogrede pripominjamo, da eo take konverzije mogoče le v državah, kjer je trg državnih papirjev dobro organiziran. Celo v Nemčiji, kjer je bila kreditna kriza najhujša, je prenehal odtok vlog od velebank: od februarja letos pa doslej so se vloge povečale za 300 milj. mark. Istočasno je zabeležiti tudi ugodno dejstvo, da je bila povečana tudi likvidnost bank. Najbolj pa se je izboljšal položaj ameriških bank. število bančnih polomov je padlo na minimum. Ugodno je delovalo povečanje kreditne podlage emisijskih bank z izpremembo zakona o nolnili Dankah. Likvidnost ameriških bank se je povečala in čeprav so vloge manjše kot pred letom dni, je treba pomisliti, da so upoštevane bile lani med '.em že propadle banke. V Angliji, Ameriki in Franciji so že zbrane pri bankah znatne vsote kapitalov, za katere je treba najti potov in načinov, da se začno udejstvovati na kapitalnem trgu. Obrtna banka kraljevine Jugoslavije nam poroča, da bo danes v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti ob pol 21 sestanek obrtnikov, na katerem bo gl. ravnatelj g. Milan Dragic poročal o poslovanju Obrtne banke in o obrtniškem kreditu vobče. Obrtnike vabimo. Likvidacija: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Gor. Straži, r. z. z o. z. Poravnalna postopanja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Merješič Jelisnve, trgovke z. mešanim blagom, v Medvodah 9. (narok za sklepanje poravnave IT avg., oglasiti se je do 8. uvg.), nadalje o imovini prot. Ivrdke Stegn in drug, komandltne družbe za strojno in električno industrijo. Vič-Glincc pri Ljllbljuni, cesta VIII. št. 3) narok z.a sklepanje poravnave 15. avg.. oglasiti se je do 8. uvg.), nadalje o imovini Bezjuka Jakoba, krojuštvu iti konfekcije, v Mariboru, Vetrinjskn ulica 17 (narok za sklepanje poravnave 22. avg., oglasili se je do K), avg., nudi 40%) in končno o imovini Pihlur.ja Srečka, Irgovca z lilutllifaklur-liiiu blagom, v Mariboru, Gosposka ulica 5 (narok za .sklepanje poravnave 20. avg., oglasiti se je do 16. avgustu, nudi 50%. Povišanje glavnice. Atlantska plovidba na Sti-Stdui bo povišala delniško glavnico za 5 milj. Din. Bilance. Delniška družba za eksploatacijo lesa je ena največjih lesnih tvrdk v državi. Bilanca na 1930-81 izkazuje izgubo v znesku 0.24 milj. D:n, dočim je bilo za 1020-30 izkazanih 0.12 milj. Din čistega dobička. Družba je vodilno udeležena pri Virbo d. d. za eksploatacijo lesa ravno tako s se-deželn v Zagrebu. Ta družba pa izkazuje izgube 0.33 milj. Din, kateri je treba prišteti še 4.3 milj. prenosa'izgube Iz prejšnjega poslovnega leta. Pri obeli družbah se pozna občutno zmanjšanje prometa. - Vneuum Oil v Zagrebu izkazuje za pre-leklo Ielo povečanje čistega dobička od 1.(1 na 2.8 milj. Din brez prenosa pri v glavnem nespremenjenih bilančnih postavkah. Konkurz je razglašen o imovini (davne zem->;,>i-nDrapn prilhoran, da je kino začasno zaprl. Šoštanj ILIRIJA : PRIMORJE. Jutri se srečata domača kluba, da sc borila za dragoceno točke. Igra bo zanimiva, ako bodo fantje igrali Iair. Sodil bo zopet g. Podubsky. Naprej povemo, da v sojenje tega gospoda nimamo zaupanja. Do sedaj, sodil je že parkrat, ni mogel zadovoljiti. Ne razumemo postopanja JNZ. Mislimo pa, da so naši fantje vseeno toliko disciplinirani, da bo tekma odigrana v najlepšem redu. Treba bo pa končno, da tudi naši športni forumi radi sodnikov napravijo pri JNZ potrebne korake. Izlet in dirka kolesarskega društva Sava se vrši jutri v nedeljo k Županovi jami pri Gro-suplju. Odhod za izletnike ob 7.13 z vlakom, z dvokolesi pa ob 7.30. Zbirališče za kolesarje je na Dolenjski cesti pri gostilni Plankar. Zbirališče dirkačev istotam ob pol 11. Start točno ob 11. Udeleženci imajo polovično vstopnino za ogled jame. Za kosilo je preskrbljeno in slane 6 Din. Preskrbo nakaznic za kosilo in vslop v jamo jc prevzel g. Miha Simčič. BITKA V TORINU. Vsako leto so neprilike radi lekem za srednjeevropski pokal. Zlasti, odkar sodelujejo Italijani. Za vsako malenkost protestirajo in sklicujejo konference. Pravila se spreminjajo in dopolnjujejo po vsaki taki konferenci. Vse radi tega, da se incidenti oziroma nesporazumi v bodoče preprečijo. Toda s lakimi dogodki, kot jih je povzročila tekma med Slavijo in Juvenlusom, ni nihče računal. V prvi tekmi, ki se je vršila v Prai^i, je zmagala Slavija s 4:0. Radi zadnjega gola so nastali incidenti. V prvi polovici igre je Slavija zabila tri gole iu nervozni Italijani so igrali precej ostro. Med odmorom so se nekoliko pomirili. Toda sodnik Braun je napravil malo napako: spregledal je roko v kazenskem prostoru Slavije, in takoj nato odredil llm radi ležkega faula proli Juventusu. Ta navidezna napaka je povzročila, da ie Cezarini pobil sodnika na Ila in občinstvo je radi tega vdrlo na igrišče. Tako je bilo v Pragi. V Torinu so se Italijani drugače revanžirall. Slavija je bila, ko je prišla na igrišče, izžviž.gana in obmetana s kamenjem. Pri običujnem pozdravu je kapelan Juventusa odklonil roko kapelana Slavije. Radi lega nesporlnega in sovražnega dejanja je občinstvo še bolj zdivjalo. Italijani so smeli storiti vse, Čehi so pa morali igrati Iair. Sodnik Miesz je bil brez moči in se ni upal preprečiti ostre ij->d št. 10.459. (b) Kurjača za centralno kurjavo potrebuje javna bolnišnica. Znati mora tudi nekaj mizarstva, kar bo dokazati 7. enomesečno poiz-kmsno dobo. Bili mora samcc 30 do 50 let star. Hrana in stanovanje v bolnišnici. — Ponudbe s spričevali na upravo "Slovenca« pod »Kurjač- št. 10.178. (b) Vsaka beseda 1 Diu Hranilno vlogo do 1,000.000 Din sigurnega hranilnega zavoda — sprejmem za gozdno vele-posestvo, d» razbremenim dolg. Ponudbe na upravo Slovenca« pod značko -Ugodna prilika« 10398. d V-nka beseda 1 Diu Nemško konverzacijo poučujem prvovrstno. — Pismeno pod Konverza-cija« št. 10.454 na upravo ■ Slovenca«. (u) nuasiiaBaRsaEKKi;« Citajte in širite »Slo\enca«! SEanEBneaaaaaBSB Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kabinetom event. s kopalnico iščem za avgust ali september. Ponudbe pod »Čisto stanovanje« št. 10.517. (c) Enosobno stanovanje | s kuhinjo se odda. - Ob Mladinskem domu št. 7, Kodeljevo. (č) Septembra oddam enosobno stanovanje. Predovičeva ul. 11. č Dvosobno stanovanje s kuhinjo, solnčno v centru, od 600 do 800 Din — iščem za 1. avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Učiteljica in uradnica« št. 10.532. (c) Dvosobno stanovanje komfortno, iščejo 3 osebe za november. — Dolinar, Pred Škofijo 11. (c) ODDAJO: Stanovanje obstoječe iz štirih sob, predsobe, kuhinje, kopalnice, jedilne shrambe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin se odda s 1. avgustom v palači Vzajemne posojilnice v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 7. Pojasnila daje tajništvo posojilnice med 9. in 13. uro. (č) Stanovanje soba in kuhinja se odda s 1. avgustom. Poizve se pri hišniku na Sv. Petra cesti 43. (č) Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 10.516. (č) Stanovanje v sredini mesta, s tremi sobami in dvema kabinetoma, s kopalnico in vsemi pritiklinami, vpeljano že za zdravnika ali podoben poklic, se odda takoj ali z avgustom. Naslov v upravi 'Slovenca« pod št. 10.536. (č) FR Maribor 1SCHOF Lastna tovarna patentnih mobilnih lestev Skladišče in pisarna: Kacijannrjeva ulica št. 22, Melje tiPmrii Opremljeno sobo oddam. Breg 2/II., desno. __(s) Krasno sobo z dvema posteljama oddam za 300 Din. Einšpi-lerjeva 25. (s) Opremljeno sobo oddam blizu glavnega kolodvora solidnemu gospodu. Naslov v upravi -Slovenca« št. 10.513. (s) Majhno posestvo primerno za letoviščarja ali vpokojenca, naprodaj. Franc Humer, Godič št. 12 pri Kamniku. (p) It Vsaka beseda 1 Din Trgovski lokal 7X6 m z veliko izložbo 3X3.50 m, s pisarniškim prostorom - oddam blizu sodnije z avgustom. Ponudbe na Mlakar, poštni predal 356. (n) Velik trgovski lokal se odda s 1. oktobrom. • Maribor, Gosposka ul. 5, Vicel. (n) Lokal za pisarno ali trgovino oddam takoj ali pozneje. Vprašati: D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska 35, n Svetlo, zračno klet v velikosti 15 X 5 X 3.5 metrov, takoj oddam. — — Vprašati v mesnici M. Krušič, Knezova 37. n Lesni trgovci — izredna prilika! V Zagrebu oddam v najem skladišče za gradbeni mate-rijal s stanovanjem in lokalom. Pismene informacije: Tomo Mattal, Lonja, p. Crkveni bok. (n) Vsaka beseda 1 Din Več parcel po ugodni ceni naprodai Toizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubliani. Ip) Stavbišče 1600 kv. sežnjev naprodaj v industrijskem delu Za-gieba poleg indj,triiske,ja tira, primerno za vsako industrijo. — Kot plačilo vzamem binen« ložne k-..jižice. — Pociidte pod »Industrija« na oglasni za-v. d Aloma Cotri tnv — Ljubljana. (n) Hišico z vrtom pod ceno prodam. Avgust Fabjančič, Senovo, Raj-henburg. (p) Posestvo v bližini Stične, z dva in pol orala zemlje naprodaj. Cena 38.000 Din. Izve se pri Ludvik Gabrijel, Stična. (p) Krasno vilo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.520. (p) Posestva, hiše in parcele Vam ugodno proda Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska 24. (p) ČE ŽELITE KUFSTI POHESTVO, po jako znižanih cenah obrnite se naravnost na ANDREJ KREGAM m sinova tovarniška zaloga pohištva S-T. VID NAD LJUBLJANO -- (nasproti kolodvoru) Stavbišče 300—350 m-' kupim v St. Vidu, Podgori ali na Poljanah. Ponudbe na upravo Slovenca- z navedbo cene in lege pod D« šl. 10.549. (p) Vsaka beseda 1 Din Vrednostne papirje kupuje Koraanditna družba M. Jankole, Šelenburgova 6/11. (k) Gumaste kroglje za kegljišče in kopalno banjo kupim. I. Kunovar, Bled._(k) Telečjo arovico (pacano) kupim. Ponudbe poslati na upravo Slovenca« pod »Klobučar« št. 10.413.__(k) Fotoaparat dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na Štefan Er-man, St. Vid. (k) tmm\ V Miku bi seda I Din Kuhinjska oprava bela, radi selitve poceni naprodaj. Poljanski nasip 12 III, 13. (š) Jcdilnica poceni naprodaj. Langu-soya 21, Mirje. (š) Vsaka beseda t Dio Moške obleke in perilo kupite po znižanih cenah pri Ivanu Kro-šelj, Ljubljana, Smartinska cesta 15. (1) Lipovo cvetje kupim vsako množino. — Ponudite z vzorcem na Joško Grom, Vrhnika, (k) Župnijski urad v Vodicah nad Ljubljano razpisuje napravo velikega lestenca ter 15 manjših svetlobnih teles za električno razsvetljavo. Podrobni načrti in vsa potrebna navodila sc dobe pri inž. Ivanu Pengov, arhitektu v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo do 24. jul. (r) Za vsakega obrtnika in posestnika neobhodno potrebna in brez primere praktična novost Hišo zidano, z opeko krito, elektriko, vodnjakom, vr-' tom, njivo, pripravno ra-; di lepe solnčne lege za ! letoviščarja, radi selitve takoj proda za 45.000 Din Valentin Pogačnik, Zgor. Dobrava 31, pošta Pod-nart. Ogled samo ob nedeljah. (p) Vsaka beseda 1 Din Kromatič. harmoniko dobro ohranjeno, za nizko ceno prodam. Hren, Stopanja vas 52 pri Ljub ljani. (g) Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Štedilnike raznih vrst: vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podi- je Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Več posnemalnikov ki posnemajo 300—400 lit. na uro, z ročnim pogonom, malo rabljene, poceni proda M!« I arna Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. (I) Sveže hruške kg 3.50 Din, mladi fižol kg 3 Din, sveže kumare kg 4.50 Din, sveži paradižnik kg 6 Din, razpošilja po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla. (I) Naprodaj večja množina praznih zabojev, sodov in pločevinastih škatelj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodna cena« 10.381. (1) Kompletna postelja naprodaj. Sv. Petra cesta 51/1. ' (1) Vino naravno štafcrsko belo 12, rudeče 10; čez ulico 2 Din ceneje v delikatesi A. J. Sotelich, Gradišče 10. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Pletilje) Oblike (modeli) za nogavice naprodaj. — Naslov v upravi s Slovenca« pod št. 10.545. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/11. (1) imenitno moho najboljših mlinov nudi najceneje teleti sovina iita in mlevstih udelkov A. VOLK, LJUBLJANA Redv-T* cest« 24. Ajdo za seme in mletev proda Kmetijska zadruga v Ptu-iu. (1) Nekaj novih koles in šivalnih strojev poceni naprodaj radi preselitve. Miklošičeva 7 111, vhod r-V^-J-f r i*.' *' ** ~-v OVRATNIKI SAM0VEZNICE poleg Delavske pekarne. Štukaturne letvice 12 X 24 mm, v povezih po 50 kom., ca 15 m® — poceni oddam. Vprašanja na upravo >Slovenca« pod št. 10.533. (1) »Ilustrirani Slovenec« letnik 1926—1929, vezan, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.529. (1) Gnoj konjski, prvovrsten, naprodaj. Misson, Trdinova. Nova moška obleka (350 Din) naprodaj. Šentjakobski trg 5, pritličje. 1 Lestenec (Luster) poceni prodam. Aleševčeva ulica 24. (I) Knjige leposlovne in druge proda Grašek, Ljubljana, Kolodvorska. (1) Več nageljnov visečih gorenjskih in dva velika in lepa oleandra proda J. Sporn, Ježica. (1) Celokupna priprava za predtiskarijo ročnih del naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.546. (1) < * < | K < •V? i Š J. L A M MAPI Mm očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvoruice in glavnega skladišča N. HRNJAH lekarnar - SIV\K Varujte se potvorb HMJ^ Vsaka beseda 1 Din Avtomobilski motor šestcilindrski, brezhiben, s šasijo, naprodaj za 3000 Din. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod 10.534. (f) t PROFESORSKI ZBOR DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V MARIBORU užaloščen javlja, da je njegov dragi član, velečastiti gospod Alojzij Rezman profesor verouka dne 14. julija na svojem domu v Poljčanah v 44. letu svoie starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 16. julija ob 10.30 v Poljčanah. Ljubeznivemu tovarišu, vzornemu učitelju, požrtvovalnemu mladinoljubu, plemenitemu človeku bodi ohranjen blag spomin! Maribor, dne 14. julija 1932. Ji BO ® S*. Vj. t3u Ž* _ x gN 5 j — S d S„t§ g O o = — P -1- c^ ^ > -C m If 3 ^ : j s: »S?; jtSJ 1 e j* - 1*1 JX S-. 0/ rs hj Ste a ^ — tti i — » * C T" ; co: i ■ . I! et s ' '■ d v. o c c , - — oo O) > J! . a. c t- 84 • a- . x 3; "t" a: i i- E — a N _ > ® cz " 7-1 =C Za Roland Dorgeles: Leseni križi Ta jarek jc bil čisto nanovo izkopan; ob obeh robeh je ležala sveža zemlja kakor ob novem grobu Morda so nas poslali še žive semkaj samo zato, da bi si pristedili čas. Tisti, ki smo jih zamenili, so ga bili izkopali v dveh nočeh in pri tem z rovnico odkrili cele gomile mrlicev; ponekod so iz sten štrleli človeški udje Sulphart jo obesi! svoje krušnike in puško na štrleč podkovan škorenj in strojničarji so postavili strojnico na nabrekli trebuh nekega Nemca, kateremu je ena roka visela nizdol in ga je posipajoče se kršje samo za silo pokrivalo. Po luknji se je širil težak, oster in osladen duh po močvirni trohnobi. Pri ho~ panju so odkrili tudi vhod dveh švabskih stanišč. lina je bila razkopala stopnice enega stanišča in zmlincila oporne tramove. Na desko ob vhodu je bil nekdo napisal kakor nagrobni napis: Ici des soldats allemands.« (Tu Ipočivajol nemški vojaki.) J Druga votlina je bila še porabna in je moglo spati v njej pol voda, v tem, ko so bili tovariši na straži. _ Začelo je zopet deževati; dež nam je sunkoma ulZg?lS,?braz, in nam t,cskal Premočene plašče na hrbet Gilbert, k, si je bil okrog vratu zavezal robec, je pokaš 1 je val. General je bil pod kaznijo s priporom prepovedal nositi plašče iz kavčuka in Gilbert je mora! svojega oddati, zato se je prehladih Da bi se zavarovan pred dežjem, so si nekateri iz pooljenih Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc. spalnih vreč ukrojili liki kanarček žolte mašne plasce in st jih pritrdili z motvozom. Drugi so si iz sotork napravili oglavnice, ki so bile pa takoj premočene. Lemoine, ki ni mislil na kaj drugega, kakor na svoje preluknjane čevlje, si jc kakor snežke obul par novcatih peščenih vreč; segale so mu še čez kolena. Držeč roke v žepu, je stal na teh samopašnih slon jih nogah, togo in brezupno kakor stara caplja, na deski v jarku. Mali Broucke pa, brezčuten za vse, se je naslanjal na zmečano steno in stoje spal; skozi slabo zapet plašč mu je curljal dež na kumrne prsi; s komolcem se je opiral na štrleči škorenj mrtvega Prusa. Razleti izstrelkov so v dežju bobneli zamolkleje, sij raket se je kalno zlival po vlažnem kotlu in ognjene slopove raztreščenih granat je bilo videti samo kakor skozi kopreno. Puška ni počila nikjer nobena; obe fronti sta si ležali nasproti prežečega pogleda in se oprezovali sovražno in brezupno. Komaj smo prevzeli stražo, je prišel Ricordeau, da izbere ljudi za prisluškovalnico — odkar je bil imenovan za narednika, si iz strahu pred Morachem skoraj ni več upal zatisniti očesa. Prisluškovalnica je bila luknja pred našim jarkom; vode ondi ni bilo manj, pač pa nekaj več granat iz pušk, ki smo jih imenovali grlice«. Njihov zamolkel strel smo dobro ^ločili in ravno tako žvižgajoči prihod. Ricordeau se sploh ni skušal znajti v zapletenem prevrstovalnem redu in je enostavno določil tiste ki je najprej nalefej nanje. Po predpisih bi bil moral paziti na to, kdo naj straži in kdo dela; toda prvo nikakor ni izključevalo drugega in kdor jc bil prvi na Vfsti, da gre po monažo, je bil obenem zadnji, ki naj gre na patrolo. In naj jc določil kogarkoli, gotovo se je vsak s krikom branil. Videli smo, kako so se prisluškovalci pogreznili v začet rov in se plazeč oddaljili; puške so po blatu vlekli za seboj. -Hej, starina! je Gilbert zaklical zadnjemu, poizkusi spraviti semkaj ranjenca, ki so ga bili pu-shh spredaj... Uboga para še vedno vpije.« »Bom videl...- - Ranjenec je ležal izgubljen neznano kje na tem prostranem mrtvisču. V enakomernih presledkih, kakor da bi sc moral vsakokrat zbrali za nov napor, je klical: r ' »Sergent Brunet, sedma... Pomagajte mi tovariši ... Ne zapustite me ...« Potem je onemogel utihnil. Prisluškujoče uho m slišalo vec drugega kakor šumeče valovanje dežia in vetra. Pod mojimi laktmi, ki sem jih plosko položil na predprsje, sc je neprestano stresala zemlja, dasi ozemlja pred nami niti niso več pestili. Levo od nas smo slišali pridušene šume: imeli so premeno V™r -lp, Uspela ena naših stotnij, in drugi, ki so si bil i ze davno oprtali telečnjake in stoje čakali, so hitro odrinili. Novi so zabavljali. ?Ena sama jazba in v njej se je vgnezdila tretja ... v edno eni in isti na toplem, seve... Tovariši naj pa crknejo .. Kdor ni moral na .stražo, jc brez vsake strehe, brez vsakega zavetja pocenil v jarku na gola tla, se uslocil pod svojo šotorko in skušal z brado na kolenih zaspati. Vžigalo je bežno zaplapolalo, dež ga je takoj ugasnilo °nkrat se jc zasveti]o in takoj zopet izdajatelj: Ivan Kakovee. U-.£dnik: Franc Krcmžar,