Wl UBRMOr OF THt Oiiiilm b MM ft Lawsdsle Avft OttlM Of PubliMÜM I , -—rr- 1 KONVENCIJA šaerjški letalci gredo v Pariz kljub svarilu Obširna razprava o resoluciji 63. — Sledili so očitki in pro-tiočttkL Peoria, IH. — (Izvirno. L. Ro-gel). — Takoj po otvoritvi pete seje je pričela obširna razprava o resoluciji 63. Sledili so očitki in protiočitki. Tajnk Nesbit je vprašal delegata lokalnega društva štev. 8618 Sammonsa, ako mu je znand, kje je bila resolu cij« sestavljena in spisana. Delegat je opisal resolucijo kot tako, ki ni bila sestavljena in spi sana od lokalnega društva, To vprašanji je bilo zastav-ljeno tudi Youngu, delegatu lokalnega društva štev. 705, ki je dejal, da resolucija prihaja od tega lokalnega društva, ni pa rekel, da ima resolucija izvor v tem lokalnem društvu. Tajnik Nesbit je «nato nadaljeval, da so bile predložene tri resolucije o tem vprašanju in da se lahko imenujejo trojčki. Vse tri resolucije so bile spisane na en pisalni papir in podobne so si kot jajee jajcu. Spisane so na enak papir, kot ta časnik, ki ga drCim — 'The Daily Worker". In če čitate ta list in prvo kolono v njem, bodete razumeli, odkod so te resolucije prišle, tako je argumentiral Nes-bit. Pri glasovanju je bilo sprejeto priporočilo resolučnega od seka z vsemi glasovi proti enemu. Delegat Young je izrekel željo, da se zabeleži, da je glasoval proti.* ♦ ♦•".'> Nato so sledile druge rešplu-eije, Od katerih je. bi liko na l$njB!Wno ______ vrženih. Resolucije so bile prad-ložene od «8* tekalnih društev. Nekatera drnštve so imela le po eno resolucijo, druga pa po več. Velika armada brezpotel-nih poplavlja Evropa Dvajset milijonov delavcev brez dela in kruha dela sive lase državnikom. Ženeva, Svita, 12. msjs. — V deželah Evrope je danes približno dvajset milijonov delsv-cev brez dela in zaslužka. Tako He glase poročila strokovnjakov, ki so se sešit na mednarodni gospodarski konferenci Lige narodov v Ženevi. Najbolj trpko dejstvo pa je, va aeroplana, ki se dvigneta Jutri, bosta tekmovala ča»t in nagrado ne glede na slabo razpoloženje Franciji. O Nungesserju se iujejo razne veati, toda nič gotovega. za v Japonski ceaar odlikoval Mueeo-linljs. . Tokio, 12. maja. — Japonski mikado (cesar) HirohiU Je po-delil italijanskemu diktatorju M iftiioHnfJu veliki red Uhajajo-<'ega Solnca. To Je najvišje 'llikovanje, ki ga more mikado <*«ti tujezemcu. New York, N. Y„ 12. maja.— Chamberlain in Bertaud, ameriška tekmovalca v prvem brez-prestanem poletu iz New Ydrka v Pariz, se dvigneta v zrak v soboto 14. maja ob dveh popoldne. Letalca pravita, da ne odgodita poleta za nobeno stvar, razen čtf tako odredi ameriška vlada. "A-ko naju Francozi ne marajo videti, se jih Ifthko ogneva," je rekel Chamberlin. "Ko prideva nad Pariz, obkroživa Elfferjev stolp, dotakneva se tal v Le Bourgetu, nakar odletiva v London." Istočasno je prišle vest, da bo še eden ameriški letalec tekmoval v poletu čez morje. Kapitan Louis Linbergh, ki je pravkar letel iz San Diega v St. Louis za poskušnjo, je naznanil, da za* pusti New York v soboto zjutraj. Lindbergh, ki je star 25 let, pojde sam v Pariz. Vladni jpogi molče na sklep letalcev, da bodo prezrli svarilo poslanika Herricka v Parizu, ki prosi ameriške tekmovalce, naj odgodijo polet za toliko časa, da se izve uspda Nungesserja in Coljja.^ Usoda dveh Francozov, ki sta prva poletela iz Pariza proti New Yorku zadnjo nedeljo zjutraj, še danes ni znana. Razne veiti pribijajo, ali zanesljivega ni nič. • ' .h M stoja f Chicagu Delavstvo se mora pognati, da obdrži svojo postsjo. — Ce ne, se lahko dogodi, da delavstvo ostane brez postaje. Chicago, IH. — Cikaška de-lavska radio-postaja WCFL, ki je lastnina Cikaške delavske federacije, je razposlala vsem delavskim strokovnim organizacijam okrožnico, v kateri razlaga namen delavske radio-postaje in njen program. Okrožnico je ppdpisal John Fitzpatrick, predsednik Cikaške delavske federacije. Okrožnica opozarja na dejstvo, da naj vse delavske strokovne organizacije naslove pisma na zvezno komisijo (Federal Radio Commission, Washington, D. C.), v katerih naj se zahteva, da se naj jI dovoli va-lovna dolžina, ki bo izključno za to postajo, vrhtega pa še msksi-mala obratne sile. S te postaje se bo vsak dan govorilo najmanj eno uro o problemih, ki so za delavce izredno A ShiVffriw (ÉMíÉÉtt'"'' Vaaalssllaslk Lm ||L |N|nlTlJvRIR síe|IH Včeraj je prišla vest, da je parnik 'Cameronia' našel letalca, kar pa je bilo kmalu zanikano. Istotako je bila zanikana vest. da je Francoza rešil italijanaki parnik v severnem Atlantiku. Iz Harbor Graceja v Newfound* landiji je prišlo, poročilo, da sta dva farmarja slišala brenčanje letalnega stroja v zraku med deveto in deseto uro v pondeljek zjutraj v ondotni okolici, toda videla ga nista, ker Je bila gosU megla. Brenčanje je bilo slišati dvsjset minut, nakar je utihnilo. To poročilo jfl še najbolj upapolno. Kanadskih letalcev ni bilo tamkaj, torej je mogoče, da sta Francoza zabredla v megli nad široke pustinje Newfoundland^, kjer sta se morala spu-stiti na tla, ko jima je zmanjkalo gazolina. Ker so tam zelo redke naselbine, lahko vzame več dni preden prideta do prvega človeškega bivališča, če bosta sploh v stanu hoditi vsled mraza in glada. PaHs, 12. maja. — Francoski listi nočejo opustiti upanja, da sta Nungesser in Coli še živa. Francozi ne verjamej6, da ata končala v morju. Trdno upanje prevladuje, da se nahajata nekje v Kanadi, kjer še nista prišla v zvezo z zunanjim svetom. Štirideset ladij križari po se-vernem Atlsntiku za njima, a brez sledu. T Več slučajev kos poročajo Is loulsianskih mest. Epidemija grod poplavljenim krajem ko nastaja gorko vreme. Nasipi še drž* Sklad še al Natchez, Miss., 12. msjs. — Koze so izbruhnile med begunci velike misisipiške poplave v o-krsjs Bouef reke v Louisiani. Epidemija grozi zadeti tam-kajšnje prebivalce, Je dejala Winifred Callahan, članica Rde-čega križa, ko je dospela snoči sem v zrakoplovu, da nabavi seruma proti kozam, legarju in mrzlici. Dvajset zamorcev - beguncev je nenadoma obolelo na kozah v Daily Landingu, kjer se se nahajali v drugem nadstropju hiše, iz katere niso mogli uiti, ker je bila voda previsoka, a nikogar nI bilo blizu, da bi jih otel. Callahan bo nesla s seboj velike množine protlepidemlčne-ga seruma, da ga ucepijo beguncem. New Orleans, La* 12. maja. važni. Vršila se bodo znanstve-.-Velike msss vode, ki se je str-ns in strokovns predsvsnjs. Vr- nils Iz severovzhodne Louisiana HOOVBUNGO VOR 0 PMW CAH OTtOKA V daljšem vice otroka» tod, da svojih pravic.' Je naštel pra >a razložil meres pride do šil se bo poduk o ustanovitvi strokovnih in zadružnih delavskih in farmarskih organizacijah. Oddajali se bodo pevski in godbeni koncerti in opere. Radio Je neprecenljive agita-torične vrednosti za delavstvo. Ta vzrok je tako velik, da nsj delavske organizacije takoj pi v južnosrednji del države, še ni pod ris nssipov v bližini B*you des Glaisesa. Nasipi so dobro utrjeni in upati Je, ds bodo udr-žsli vse vodne nspsdc. Iskalni ursdniki so izjsviU, ds nssipov vods ne podre. Nasprotno pa Ja-vljsjo mornsrlčni avljatiki, da bo v kratkem vse delo ns nasl- šejo komisiji v Washington in pih "«tonj.ker Izrečejo, da žele, da se delavski nsrsščs in dere s tako sil* >• v P°*iv» Washington, D. C. — Herbert Hoover, trgovslji tajnik, je v svojem otvor^tirapsm govoru kot predsednik Ameriškega društva za otroško sdrnvjs in ha konvenciji tega društva, naštel pra-vice otroka in naglasil, da se mogoče Amerike prva približa popolnemu otroku^ ki gs je narod skušal doseči. Po njegovem mnenju so otroci oprsvičsih Noben otrok v A-merikl ne sme biti rojen v nezdravih raamersh. Noben otrok ne sme itvetl V nehigijenlčnih okolščinah. Noben otrok ne sme biti slabo prehranjen in ne sme nikdar trpeti zaradi podhrani-tve. Vsak otrok mora imeti zadostno zdravfiišlfo pomoč. Vsak otrok mora ^dobiti elementarni pduk o zdravju in higljeni. V Ameriki ne sme biti otroka, ki ne bi imel pravice, do zdrave človeške pamšll 1« zdravega te-leaa in spodbuja, la izraža avoje misli, ki je končno dota vsakegs človeškega bitja. Hoover ni razpravljal o metode h, ki naj M odpravil«, revščino od otrok, Ig jijim je govoril Willlam Green. /predsednik A* meriške delavske federacije, ki se je poglobil v ssvščlno, ki ob« daja otroke. Green je nafluti, da Je rev« ščlna največ ¿Ivi, da so otroci slabotni; in bplnlJ Otrok, ki js slabo prehranjen, postane hltto šrtev bo lesni. AcVščina as Čita lahko as obrazih tisoč In tisoč otrok, ki pohajaj(^v javne šole. Otroci ne morejo biti v nobeni občini zdravi, močni in jaki, v kateri rassaja revščine in je nsstanjena v družinsh. Mogoče je nemogoče odpraviti revščino, sli Ishko omilimo njg učfnks, Je rekel Green. Ako Iščemo ztmvila zs odpravo revščine, tedaj moramo najprvo po-skati in Kudirstl vzroke, ki po-vzročsjo revščino. Družinski oče mora imeti priliko, ds Ishko dels in zasluži, da tako preskrbi živežem in obleko svoje otroke, ki so odvisni od njega. Zato Je pa treba študirati fskte v Industriji in gospodsrsks fskte z obzirom 'ns potrebe v družini. Slabi Učinek brezposelnosti se pozna nalprvo na licih otrok v vsaki obdinl. V razumljivih besedah J« da-je razpravljal, kako brezposol-nost ustvarja revščino in spod-joda zdravje in telesno moč delavskih otrok Dejal je, da zaradi nssdrsvih gospodarskih razmer otroci hodlJo lačni v de-želi. v kateri je vksga dosti. O-troci umirajo počasi lakote, da-siravno so v njih okolici velike zaloge vsakovrstnega živeža. Njegov govor Je napravil velik učinek na poslušalce, FaNtr M izjavi jutri (I* št SstM taVanuMja r—S Governerjevo »tališče bo nežna-' njeno v «oholo. Ho»Umi. Msm. — Htslišče r vernerjs Fullerja gled« Racco-VanzetUJeve zadeve bo naznanjeno v soboto Tsko je dejsl v četrtek zvečer Wm. G. Thompson, glsvni zsgovomlk obsojencev, ki je omenjeni dsn konfe-riral s Fullsrjem Konec konflIKta med Južnimi Klfrlcl? Voditelji v Nankingu In Htnkovu »o se sporaiumoll xa novo ofenzivo proti Ctngtsolinu. Kajšekovt pro-klamacija. Feng na pohodu. Japonske bojne ladje saputtijo Sangaj, ker ao razmere sopet normalne! •SangaJ, 12. maja. Japon> ski poveljnik tujkajšnjih bojnih ladij je danes naznanil, da )a-ponsko bojno brodovje — štiri krišarke In eden rušiloc — zapusti šangajsko iuko še danes. E-ns križsrks odpluje v Hankov, druga v Tslngtav, tretja v Port Artur in oetali dve ladji domov. Vzrok odhoda Japoncev Je, ker so se v dsngsju vrnile normalne razmere. — Naznanilo js povzročilo msd Jsponskimi podjetniki v Sangaju silno presensčs-nje. Angleži so tudi tsko preps-denl, ds ne vedo, ksj bi rekli. SaAgaj, 12. maja. Situacija med kitajskimi revolucijo-narjl ss obrača ns boljše. Kitajski listi poročajo, da sta se frak- ciji v Hankovu in Nankingu sporazumeli in sklenili premirje v svrho, da nadaljujejo kantonske armade ofenzivo na enotni fronti proti Cangtsolinu na severu. Druga vest se glasi, da je t» fenziva "kristjanskega" generala FengJuhsianga v polnem zamahu. Feng prodira s svojo armado is province Sansl proti Pekingu. General Kajšek je včeraj izdal proklamacljo, \ kateri pravi, da njegov program je sledeči: Strmoglavljenje militarizmi in imperijalizma, prijateljsks politika s sovjetsko Husijo in izboljšanje razmer zs kltsjske dels vce. ii|j|iaAj|i rnenAiUr. nsissi ™iss w r tki konftrtiia v iiMvl Obliž v formi odprsvljenjs ra-rinakih taHfov je naletel na odpor pri levenevropsklh delegatih. ''ženske, zahtevajo standaraacijo kuhinje. Ženeva, ftvlca. 12. msjs. Mednarodna ekonnomska konference Lige narodov je zdaj v štadiju ostrih debat v odsekih» Ogromna delegacija, ki Ima v svoji sredi bankirje, industrijalce in profeeljonalns ekonomi-čarjs, ss še nekako strinja« As zdravilo sopar gospodar- sko krteo mees biti svsMits dsíégsts, naj na Irstljo še nsbirsjo prispevke v sklsd popis vi jencev, Chicago, 12. maja. — Dosedsj Je mesto Chlcsgo prispevslo v sklsd misfsiplftk« popleve $770,-000. k stars vsota le prisega do-ločeno kvoto Nov cilj pa Je sedaj milijon delerjev zs potlej-Ijence. govins sli vsaj priblllno svobodna. Toda vprsšanjs, kako narediti trgovino svobodno, ds bo zs vss dešele in vss sloje prav, Js prlvsdlo delegste v nov labirint. Mlade držsvs v Evropi se bodo težko ločile od lepih dohodkov, ki jih nosi csrins. Zunsnje dežele t mlsdimi Industrijsmi ps sploh nočsjo nič slišati o odpravi ali redukciji carinskih plotov. Avstralski delegat Dsvid Gordon Je dejsl včeraj, ds Av-strslijs bo ščitils svoje suverene pravice ne glede ns to ksj dels Evrops. Rekel Je tudi, ds britanski dominijoni bodo Še nadalje dajali prednost angleškemu blagu in zapirali meje ne-angleškemu. fi vedski delegat Cassel je predložil osnovo mednarodna carinske pogodbe. Avstrijski delegat Riedl Je predlagal, ds naj takoj uvede carinsko premirje, dokler vlade In zbornic«) ne odpro vrat svoliodnl trgovini. Ženske, ki so udeležene na konferenci, so začele kam|Ninjo za "mednarodno standarzscijo kuhinje". Pravijo, ds Js v gospodinjstvu sllns potrats, ker Je toliko različnih peči, kuhinj-skegs posodjs in drugih nsprsv, ds ens stvsr ne more Mti i»i kladna v drugem, kraju. Gospodinja danes največ trpi. 2en*ke zahtevajo, da ss uvede enaka kuhinjska oprema za vse dežele. _ Zakon proti stavkam aa Nor-vaškem sprejet. Oslo, 12. maja. — Norveški parlament Je z malo večino sprejel zakon obveznegs raseodlščs zs vse spore m«d delavci in delodajalci. fttsvke so prepovsdsn** Delsvci napovedujejo velik«' de monutrscije proti zskonu. Vrt'-poveden je tudi izpor. Mueeollnl "rešuje" krizo Rim. 12. msjs. — Mussolini Je včeraj odredil splošno snižs-nje cen ns drobno po vsej Italiji. Trgovci v Turlnu so bMi prisllje-ni zplžsti cene od 10 do »0 odstotkov Istotako se Ims snlžsti Ntansrina po vseh mestih. lllinolsM radarji zakltva- Konvencija v PeorlJI Je aprejela resolucijo ss povrnitev člsn-sklh p rs vir ksnssškemu vodi-tslju. Peoria, IU. — Delegatje 12. distrlkts rudsrsks unije so U. majs ns svoji konvenciji sprejeli resolucijo zs sprsjstjs Ale-aandra upirata Is Kansssa nazaj v unjfo. Howst Js bil po-vabljen na konvsncljo, kjsr Je govoril, nakar je bil navsoč, ko Je delegeatja odglasovala nJemu v prid. Howst Je spslirel ns NIKARAGVISKI KLAVCI NAJVEČ IZGBBUO Diaau bo sadoatovalo leto In pol aa uničenje delavskih atra* kovnih organlsacij. Washington, D. C. — Ni kara. gvaškl delavci bodo trpeli veliko več kot sgornjl sloji in liberalna stranka Izgube, ko liberalci sprejmejo pod pritiskom ameriških bajonetov in topov diktirane pogoje. To je vzrok, zakaj se liberalne sile branijo sprejeli diktirane pogoje. Dias ostane v sedlu najmanj do leta 1028, kajti šele v tem letu ao obljubljene volitve. In Diaz ne bo trpe) dslsvsklh strokovnih orga-nizaclj, ki so tvorile hrbtenico revolte v industrijskih središčih.* Henry Stimpson, agent državnega tajnika Kelloge, ki diktira osvojenjs te dežele, nI dal prav nobenega zagotovila, ds ss ob-dršl nevtralnost tudi nspram početju delsvskegs rssreds. Dr. T. H. Vaca, zastopnik n|< ksragvsšklh liberalcev v Ws~ shnigtonu, britko komentira Stimpaonovo predstavo. On pravi, da je predsednik Zdrušo» nlh dršav odredil, da ss llbsrsl-cl rszoboroše in da ss mornar* sks pehota pomiče proti glavnemu stanu liberalne armade. Konec nlkaragvsške episode zapušča narodom v Centralni Ameriki problem življenja fln smrti, katerega ne morejo ignorirati. Zopet Js bil bratsksmu In svobodnemu nsrodu vsiljen Diasov rešim. Kaj U rešim s#stops, ¡ vemo vsi. Prihodnji dejanja bodo zopet tvorila posojili ban- čaaa radi njsgs in ne obnsvljsjo spors z nJemu sovrsžno ekseku- tlvo, kajti v tem času, ko se morajo rudarji boriti z baroni premoga za svojs pravice, Js hsr-monljs najbolj potrebna. Howat js Šs vedno član svoje krajevne unije v Kansasu, toda njegov stari nasprotnik John L. lors za narodne afere V Kitaju, v katerem no organizl rani kitsjski dijski, ki študirajo v Ameriki, pripovedujejo, ds bodo mogoče bojkotirani tudi a meriškl produkti, ako Združene države ns Izpremene svoj« poli tike nspram Kitaju. "Velika Britanija ne more ni tassr izvesti v Kitaju brez |*>-mod Zdrušanih držav.'' Izjavljs Vu "7AHU> im dr*av.- hitro 11, gubivajo'prijateljstvo kltajsk.«-ga ljudstva zaradi njenih vojnih aktivno*}!. Minister Murray »kuša zaplesti YArutvn« driave v vojno, ds ščiti britskl intere* se," Protesti proti |»oAiljsnju ameriške mornamke i>ehote In boj. nih ladij, in naprti za bojkot bodo objavljeni v prihodnji izdaji lints "New China", ki ga urejuje Od ix »r /a n s rod ne sfere. Kkeploftlja v dvorani; H ubitih. llallas, Tes. — KkspJosija Je v sredo unlčUa tukaj dvonsd-stropno poslopje in osem oseh je bilo ubitih, okrog ¡40 ps ranjenih. V drugem nadatropju so bile dvorane za društvene seje, spodaj |« prodajalnice. Žrtve m bile v dvorani, kjer Je bila seja v teku. Vzrok razatrelbe ni naveden. sl/sAi. TMHVssd preoiifaae sa leto 102S. Te se bodo vrtHle leto In pol prskaano. Bile so vo-litvs ob čssu vojsškegs * s sedenj* leta 1IH2. Isvoljen Js bil Dslz. Njegovs Isvolitev leta 1916 In 1020 Je bila garantirana. Pa bile so volitve leU 1W4 In nlkaragvaško ljudstvo Je po šsstnsjstletnl prelzjfušnjl poka-zalo, kaj pričskujs Is rok moj-stemke *lle, ki M giblje v no-trenji megli Dlssovega urada. Mlieralcl se lahko razoborošl-jo * »llo, toda oni ns morejo prl-znati legalnosti Dlaza, ki Jo vzdržujejo samo pomorske sile Zdrutenlh držav. Tsko komentira dr. Vsca. Bankirji Iz Wall Streets, ki so vložili denar v nikarsgvsško že-leznico, bsnko In druge koncesije, so Iz raznih gospodsrskih vzrokov (»odpirali Chsmorro-Dlazovo vojaško puatolovščlno, ki Je stafa tisoče človeških živ« IJenJ v zadnjih dveh letih. Olsv-nI vzrok Je bil |>a ts, ds bodo delsvci v usodi Niksrsgve Igrali tako veliko ulogo kot v Mehiki. NikarsgvaAkl delavci bi mogoče oznanjali visoko mezdo, krajši delavnik in protiimperljaiistlčno politiko delavcem v drugih dežo-lah Centralne in Južne Amerike. Ameriške bojne ladje in mornarska |>ehota so ¡»teptale to začetno delavsko probujenje v tropitriih krajih. Pspsi riMkml riihfa kapitsIMa Neenah. Win. — Frank J, 8ens4*rit>renner, tukajnšjl kapitalist, Je prejel od pepefta viteški red sv. (¿regorija Velikega, najvišje odlikovanje, ki ga more dati glavar katoliške cerkve lajiku. ftkof Paul P. Rhode Is Green Hsyjs Je podelil kapitalistu odlikovsnje z velikimi ceremonijami v tukajšnji cerkvi. * letaler padel ekssl streho. Vsršava. Poljska, 12. maja. — Polkovnik Plodowskl, pomošai šef poljske iračne flote, se Je včeraj ubil, ko Je med poletom nad Varšavo padel s vred »kosi strehe neke hiše. PROSVETA s» laa* pJi m p" Bl. In cjfta vidimo da oil ¿uikontfa gnuknja lacsaia In maj him drobtinica pridobitve za naiialjno graifaifa aaatP" lolnjanja dovA družbe. - <« društvo res» nI «ulica, ali zapisati moram nji) natanko, namreč, ia ¿al olar. -—- Dopisovalka iroau» (ia sna. I o* fkšfrnfaa dtfhnr gfcčani m»- LiJUT, «no pa ralno v rnsnjBim. ¿g M VIdiin napredka meščen«. Tako jjb je tnwj Tu- Končno g» i» rudi nearniseino w društvu. .iaz ga ru i» vidim. drtovmk iiiruttn i as wflBli. i» 2S itraoke. lier (nacijonaimh j nfrumn i M ¿lam Hiti kot imeti MpntJio Migodbu a D^Hij» pa je tisti jetMfki n» «11 shn Inpirniiiifi n druzha se da povedati z baaadttr mi: pridejo TkimflHit privatni gospodarski intaraai.^ prod uri ram n v kapi talls tiihti drufiti, prodUciranro zn po^ množenje hogfaafva privatnih i> ^ «j 111 m i: % ¡*si< ih ¡nfer^s^iv Kadar mticirjemn, nnianirmo /.opat za pomnoiitev bogastva v rokah vedno mnn]f»*ipt kroska privatnih darskih infaresov. * ' V pametno urajani clo\«aski dmahi, ta ja v sociakat»-«^i, bi na >fwlocirali *a on, da kaanaja uniiuJamiH kar smo prnduciraii s tsaikim delom in \wifkim rjn«iom, marveč bi producirall za dobro vseh limit na avetu, ^acivi-iziranih IJudstav bi ne pod]ai*movaii zaradi Vura, da bi affii novo pogodbo t <*r* na^rt je bil, da ne sprsimc-«o ni kakega /.nizanja mezde, kar eno «udi: ro*rii uprav«p-ni t< ušteiai »vižianjaite »ksi^ stane m fn mliko dokler nam ne priznajo in ugode našim zahtevam, ne fidnehamo: mi ne «fetovamn nič w/t Mor to, dn; ■dssur ano upravičeni. (ic- Kakor, 'ia bi se prebudili ir doitfega /.imakega spanjta, Mnim -icem ne memo, da ja tu mesec maj, tCa-ko-ta vabi dtekifi laz, Cmbentiar. vijolica vas t» pozittavfja in tirni kos, skrit * «osti lesi, ti pa-ja od zore do mrake. Se dklkvec trpin, kateri mora prebiti noč ih dan v aadtihii tovarni, «iia tvoj- sveži zrak ter si Želi ia mesta v prosto, ivottodho naravo. .Vobo Sari, sv«t!ika se na obzorju, prišel Ho dan tudi za nas; dan panrfkati in reieni bomo vorijr ia flifcovov.. Teiek ja bil krt« <3Wttkjca. a M Težji je pite-bejca, in j» ime! prilmoifnike, mi xa prenašamo sami, ne da bi kdb jokal x nami. Tudi zakooHki križ pravijo, da ja težko breme ¿iasti. kdor ga prenaša pavih 25 lat Omenim naj. to raji. ker *trr\ ravno pri križu, da mr. in mrs. Jbhn Toni-MČ imata Is tudi nekaj is sku-sani v tem,- ka^ti wno I. maju smo obhajal! njuno srebno po-roko, v krogu drušine, prijateljev i» prtinfeijic. aer je s Lo-rsinu več '"fomšic^v", se že tiru-gačs ne BMume, ce ne poveš, da je bilo 6a pri (irumSevi Mam. Kaj smo tam jedU^iit pili, naj o-stane tajno, noetan delati skomino v. Družina Fr. Tiietina je poslala slav! lencema košaro ¿iahtnik vrstic, 1« po številu, in sieer 25 za pavih težkih let in '¿5 za nadaljnih 25 let Sicer je bilo res malo .bola ^¿k^ pregovoriti Janeza, da b«. čakal še zlata poroke, pa snu* ga le končno prepričali,. dala ne more biti brez Kane in ona- ne brss Janeza. En ko smo čuii ia lastnih not o trp-lenju in zavidanju prvih 25 let, smo pri poznali, da ja res fiežak zakonski jarem. %a Jaseph je zemljemerec, hčerka Anica je uposiena kot (rajignvodkinja in «tenografka pri 'Prudential' zavarovalni družbi. Ss sta poha-iala v višje Me, se se ljudje po-anehovali, ¿eš, kaj bo reveš f Mgovorrti moram resnico, du tisti človek, ki ja mislil te 11-stanoviti. aiJAan našega društva ne jednote. Sjega naj iaki kakor tiutl drugi ni!-|atraite jtu^gal; aadaj pa lavni i|l*do m delom v mesta in ^^ til|tfc ^ tolčejo» na kmetije; drugi sa ie vračajo, kar po mestih ni dobiti dela. Pa če slučajno dobijo delo, je tako naporno ia plača zanj pa bera-4ka. Prav« muke so za navadnega delavca katerekoli stroke Praznik "rimskega božiča,' o-ziroma fašistiem "praznik dela" pomeni nekako smotrn fašističnih' moči. T.iko ja torej v zadnji seji fašističnega velikega sveta gfkvni tajnik Tuaati poročal' "brez vsakega kaaMntarja" a mocek iisiaiim, kx znašajo v celoti tfsoč 921 dseft fifir sa seštejejo- Itevifa posameznik strok, se ta statistika znižuje na hUMHK OtfTaslih CaŠistdv, med katerimi ja všteta seveda tudi milica ki je pa ekscelenca Turati ni m-Mežil posebej, ali pa fa je tiskovni urad fašistične stranke previdno zamolčal, ja faJ t stičnih vseučffišfciikov ir.iiiiO, fašistično državno (na-cijonalnn) udružettje javnih na. meščencev Šteje 251 tisoč državno udruženje prvem meatu, in ti "fašisti" 11*-kazujejo vsem ostalim 40, ali kakor ftejfejo fešisti, 30 milijo-nom Etali lan.skejfa nuroitu. Kar se tiče sindikatov, ja treba pripomniti še prav p< da ia spis v sindikate v smisin odnosne naredbe ob. zakona vezen, tb sa pravi, & mora delojemalec plačevati (^«ma^iin, pat naj. se vpiše aH ne vpiše, mora ta prsipevek udtrkati od zaslužka, če ne plača, in ja torej v sindikatih poleg* resničnih fašistov ogromno stavilo Članstva, ii je le po sifi v njih in nfti nd daleč n«1 ~ __ —• — a> ■ — — . » mara za rasizem. ¡jTaKimi ^narn: pač nikakor na more Turad. Zanimivo- ja nfeviTo guarrfistov" in 4italHov,% kerj prfflaja4o v poiiBf%it ni naraščaj za milico, znano, je ob priliki 1 praznovanja obletnice vitva fašijev. okoli 40,00l> milica Tuaati pa ja sadai ,J,.| 'Hfl flflii (tel rnm če razdelimo to število na štiri letnike; od dovršenega ML db dkmišsaaga H. lat» ftistii. ftt a» leto» dovršili M. leto» so i» sčeni v milico), iakaia ia štavil», db aa ia offiinlHI leto pomnoševala z» približno TOjiMMi novincev, aa glede tu >nr scevuo ourascnn tasuRav, si vstopajo vanjo v smislu naMa. da M moral biti vsak fašist enem tudi miličnik. Ker je padek zaradi Izstopa zelo maj-lan — starostne meje pri milici sploh m, temveč samo prestop» iz prvoga v v fašistično ¡šavnaprej pripiirošamo, danae nanmščen- povabiO» na -ato poroko.• ^ kar vsi m «a Mi*», tm*^^ sat» * p • je iagftlil »ssaiMiin Ke- onear Ja prejel asdnio pod ianašajim sist*»amm. Po- sabno nuiarje vse bojkntir», . ___ nje fašističnih postnih^ brzojov- ker poifietmki imajo vos na sv o- nih hi teiefonskih nameščencev _ , . . ^ ^ . __ , , . 1,'ji strani: oblasti, (terkve ia ka- ^ Tako M toref znsšaio Tinfcgjgj in pi \šmkwj, «lWpn jtt^gjnnHtično časopis ^ moška ft«- Za taka raamara pada paoasjrl— j- -— —^— ^ ——t ^^ | stov t.;ini>.,>o^. K -noškim faši- a tiče *^jaliIov", j» aju hovo iteviiH sicer precej visoko. t05vi¥>4. ali ja treba računati 1 znatnim odpadkom. Ali če se tudi vzame to Število neokrnjeno m razdeljeno na^osem letnikov, orf dovršenega šestega dO dovršenega trinajstega lata, bi a 30,000 n» letnik ne moglo kriti potrebe organizacije "avanguar-(listov". Zato pa se ja tuifi zlasti v zadnjem Času fašistična stranka a prav posebno vnemo lotila Pfced par dnevi sam omenil, nate 2arkometova družm.i. TiHijkiiij pr» tudi boli aa man j "ižrn» ovca"", ki K ratia naredila velik prepir v družini. T» teden Ja Žarfcomet (fobii novega prispevale» ia aniaralnega Bli-Poslal ja "ftaem starih ^ fVvf kfitici se ifiar ■ooai ko 1 ia Ali aH ja Kari nor«. m poroči am stregla živ* dn - — — pa zmiT,i m ir-e «en Ca ima ori tleh ~—----— - ........privabljanja tju&fkošolslte mlss- «en del krivde na nas samo pn „ ^ ^^^ ^ ^"Jf ^ ^ treba prišteti dlne v "balilavsko" organizaci- IT, *. w. of Am kar volimo ¿m» pripravljeno. Cdtefistvo ima strog nale^ de nezmožno osohja. 6 imo ¿¡j ^ ^iu^JlS. klepetati ** milfco, v Ijii^ loli d» i vsemi mogočimi aredstvi ¡ih res izvolili' j y cJglo mi ja tinot da na L mladi'no ^ ¡J 51 i »» **** i sa storiše, ia fbgisiffa maio nasaj v leto „ ^ ^^ * tI "balUa". Ijurfskošolsko mladi- bi sečftn b^jpomimžilo števil» Wli> Ifesec» novembra j. Mlaj vlrka ,a peč, a» 13.. ro Ja v ne- ^^^ Z ^J!. J55 n» stavki prsmogarjev nek»i svešOf flrfla sisfctruigi a^aaguaamst» m jih je oovisen mt RiSizm» j» narav- čss petstii tisoč nutarjev. Let» pralni «tro^.'Gospodinjski khA M ***** ^ * 1902 e. ja 80 število skrtfiK 'fe im» p» fe drugo pripravljeno in Mn ^ l1* ! ,ja stavkalo le (>koii mm mož. ^^J^r^X ^ ^ l^y ^ uf^ eam neg» itevJa, k«r ja sse raz- SšiM^^^m 'a^^nla taiT I®"* odrasti» »alTjaaft" | zlarti is v obmejnih krajih. 3Ciš-kesano. ^ «tavki mora Mti «e- ¿k nove^ ^ tXMX U^košolek» «malih jk doH v ftaftji privatni intaraai anati koristi od izkoriiftm ja ■M rise, se uljudfca prosi, d» sh pra- mmi^ nižin in poaranejo snakopravni <m" « P^inoo . mo. ako a daviDnje sšparafne :Jlfc|t fkkašite delnačarji pwium v ,. • • t (paamttw. ^ s prwampitopaiaii in ^ h m # m» vršilo 1—* rtafijaak" p» Vsemu temu p» ja, vi poročilo tiskov neg: ii stične stranka, is 1 " imponir»joče" «ile. sindikatnih V taki riov»4ki drain 1 bt posojila * ^MnnMtfM—f*"** imaia namen, da sa gradi in ctawftn drnaha vodho Ulj ¡j i^^itT^r- lapa^oln/nja. da ljudje na svata raa postanajo Ijwij*. P^ oikav f ^snnr-fin-i. a a k O^Pn v fcifitlHitihli človaški ifcijki i^mnjii natra MMs 9 ifclapala aagararno pe- na, kar potrdita prateklost fn anfanjaat a «»noMfciifmi lMh* fcUitor ^ 11 b* 4 "m sr« x» vrat. «s o^vrr tUr^r-ne ^nMA. 4* «►Ivifti i# • «# Saj imamo jasnn kašeat. kaj ja resnica. 3fj»i a» k or jm tmdI , Kar kapitalizem *radi. gTa.lt pa siK in tarwfi prrvat- banas» ?iuks, fa «e« omeml KaAča gt^jkei in wbnajfa dobička na to untfnja m onirnja, dokW X». «k» ra oamejra nr |Kwt«m» strah svojega lump ima^avanja iskat sami. Ja vam res prsriak in loaftit vaš 9. K. Oh*«*?.,» 4» bi se koriti ramo <4fc rami. Ukor a iowti ia ja sreabrail» ^ih «vo;c*r Mfms. drigm1'» rastnih jak ia ževalno-tahavaik Ti m športnik organizaifak. Ilal pri h» JO v postrv. g v«ča» aaič straake. hi tivijsnj» v * te vil» SaJ« fsšaaOk se 91 «fes- raadelnje aa k»- oa r prvi vrsti seveda «čiteijice. ia pa oarovnost r k« ■^[■mOl - Vse 1 ML" Clmm šaastv», «s «e IImSh 'ETE)?. Solnčno zdravljenj Pomen »olnčnih žarkov zdravju. Naslednje poročilo je izdal glavni ravnatelj J. F. Berry, ki načelu je mestnemu čikaškemu sanatoriju za jetične. §olnčna avetloba ali žarki bo sedaj pripoznani kot najuspešnejše zdravilo jetike, in je to najboljša metoda zdravljenja tudi drugih zastarelih kroničnih bolezni. Blagodejni vpliv solnca na telesno stanje vsakega človeka je od nekdaj priznan. V primitivnih časih vseh ljudstev skozi vse dobe rozvbja in še .celo v napredujočih civilizprijal^v preteklosti so častili ljudje soln-ce radi njegovih zdravstvenih vplivov in prav raarati. Odbor šole se je dobro zavedal, da so nam dali v zgodovini tudi telesni pohabljenci neprecenljive vrednote z raznimi iznajdbami In prispevki v literaturi. Takb vidimo, da je bil slavni angleški pesnik A-leksander Pope kronični invalid, ki si ni mogel veliko pomagati sam ter so g* morali podpreti, ko se je napotil, da spiše delo kot Je njegov »sej o človeku. Mllton je spisal svoj epos, ko je oslepel. R. L. Stevenson je spisal svoje najboljše delo kljubtemu, da je trpel na jetikl. kateri pazi med vožnjo na otroke. Vsak otrok dobi ob prihodu vsak dan kruha in kokav ter o-poldne gorko kosilo brezplačno. V zavodu šole imajo poseben aparat hidroterapije ali vodnega zdravljenja, katerega namen je pomagati k okrevanju otrok, ki so na katerikoli način handika-pirani telesno. Aparati ab urejeni tudi, da pomagajo zaostalim mišicam, da se hitreje razvijejo. Telovadnica tudi zavzema v tem zavodu prominentno mesto s svojimi pripravami, ki tako pomaga otrokom nazaj k zdravju. Zdravniki mesta, ki so priznani kot avtoritete na raz ličnih poljih zdravstva, dajo svojo postrežbo tem otrokom brezplačno. V mestu je veliko otrok, ki so ostali slabi radi katerekoli bolezni, in ta šola jim pomaga, da jih v doglednem času postavi na zdrave noge ali pa jim vsaj pomaga do boljšega stanja. Mnogo slučajev so te šole že Izboljšale ter dale otrokom zdravje in izobrazbo. Čikaiki sodnik dobro ožigosal bodasto oottirô Zavrgel je odlok dragega sodnika glede "nemoralnega" fH- ma. ' ( hleago, IH__Sodnik Joseph B David, ki s6 je že večkrat dobro ^stavil s svojimi razsodbami glede prohibičnih hinavcev, je v četrtek neusmiljeno udaril P" cenzorjih filmov. Pred njega in nato je povedal svoje mnenje: ' (>nzura, kakršna se danes uga-hi» l» Ameriki, je sramota pr-v rute. Vaa velika dela umetni, literature in znanosti so v nevarnosti pred hlpokritl, ki bi radi deželo pognali nazaj v čase puritaniMM» Venero bi radi ob-na Apolona bi navlekli hla-f(' in celo podobe nagih dečkov, kj k ranijo portal našega sodišča, f" ¿svili v cunje. Velika dela sh»ke*pe*rja ne »mejo po njiho-mnenju imeti mesta v ame-ri*kih knjižnicah. Ml živimo v največjega hinavstva. Kri-' mo o enforsiranju zakonov, a odstotkov ljudi krši iste za- Gray in vdova obsojena danes na smrt. ' New York. — Sodnik Scudder obsodi Ruth Brown 8nyderjevo in njenega sokrivcca Henry Judd Gray ja radi umora njenega soproga na smrt na električnem stolu v petek. Vdova ima histerične napade odkar je slišala, da mora umreti. Nasprotno pa je Gray zelo hladen in pripoveduje paznikom, da Je dobil, kar je zaslužil. Devetnajst zrakoplovov na pAU v Texas. San Antonio, Tex., 12. maja. — Devetnajst armadnih zrakoplovov je dospelo sem iz Self-ridga, Michigan, kar je tudi največja Jata armadne zračne flote. Ognjegasec reAfl otroke -teklega paa. Chicago, 11 maja. — G. Jac-ues Je včeraj ubil na 546.1 N. airfield ave. steklega psa, ki Je hotel ogrlztl otroke. . $ Nepoznani utopljenci v Chica*«. Chicago. 12. maja. — Policija Je včeraj potegnila dve nepoznani moški trupli iz odvodnega kanala in eno iz reke Chicago. kone privatno In vedoma. Pravimo, da smo zelo moralni — pa urno najnemoralnejši ljudje na ¡«vetu." SOVJETI NA PRVI AMERIŠKI KONFERENCI. Konferenca je velike važnosti, ker mogoče vodi do sporazuma dveh dežel z veliko produktivno silo. Wawhington, D. C. — Odkar je bila v Rusiji oktoberska revolucija leta 1917, je bila prvikrat sprejeta uradna delegacija Sovjetske unije na mednarodni konferenci v Združenih državah. Šol G. Bron, zastopnik državnega žitnega ekaportnega biroja Sovjetske unije, je načeloval sovjetski delegaciij, ki se je udeležila mednarodne konferenci« za vpostavltev žitnih contral v Kansas CitjrJn, kjer Je poljedelski tajnik Jardlne obdrtaval pozdravni govor. Bron ostane v deželi kot načelnik Amtorga ali eksportne In Importne organizacije Sovjetske unije, da »klepa kupčije v Ameriki. Z njim so delegatje kon-zumnih in produktivnih zadrug, ki zastopsjo sovjetske zadružno «federacijo. Bron Je «ovoril na konferenci v Kanaa» Cityju In naprsvfl dober učinek. Na evo-Jem povrstku v Waahington Je izrekel svojo zahvalo. # Menil Je, da je bila ta konferenca velike važnosti, ker dela pot k novemu ■porazume vanju in harmoniji dveh glavnih proizvajajočih dežel. prosvetx ■Vta iriMa U^uii__ Litin ivnncire novi h to s 6 mitozo MlNMOurttko mesto IH>plar Rluff utrpelo najtdlnejAo škodo na življenjih in denarju. Število mrtvih do sedaj 101. Nov hotel pokopal 24 oseh. Poplar Rluff, Mo., 12. maja. — Snoči so v tem mestu pričeli pokopavati žrtve terlfične nevihte, ki je razsajala tu pretekli pondeljek zvečer. Pogrebi se bodo nadaljevali danes in jutri. Zadnje uradnb poročilo pove, da so dosedaj odkopali iz razvalin trgovskega dela mesta Že 101 truplo. Novi Melbourfle hotel je pokopal 24 oseb, ko se je zrušil v silni clklonični nevihti v pondeljek zvečer. Dramatični incident katastrofe se je zavrel ko je neka ženska v hotelu bila pod ruševinami zadelana, le gljiva ji je bila prosta, medtem ko je ostala tako devtft ur, ji je voda tekla na glavo. Seveda so ves čas bili na delu ljudje, da jo rešijo. Civilna garda se je organizirala, da skrbi za red v razrušenem trgovskem distriktu mesta. S tem je bila odpravljena državna milica, ki je pomagala vzdrževati red ter pomagala pri reševalnem delu. Llttle Ročk, Ark., 12. maja. — Rellfno delo v tornado obiskanem ozemlju y Arkansasu je dobro v zamahu In poročila iz raznih prizadetih krajev pripovedujejo, da se Je dosedaj pomagalo že na stotine ranjenim. Mrtvih shfeajlv v Arkansasu je bilo 70, ranjenih pa Je čez tri sto. K«ko J« wrk«v vzgajata Sedemdeset odstotkov mehiških prebivalcev Žfvt v "divjem za-konu". Indijanci se ne briga jo za cerkveni niti civilni zakon. • A . Mexico City, 12. maja. — Katoliška cerkev smatra, da je skupno življenje moža in žene, ki ga ona ne sankcijonira, "dlv ji zakon". Cerkev ne priznava za svoje vernike niti civilnega» zakona, ki ga sankcijonira dr*a-vu. Zato je dala zakonu, ki ga ona podeli, pečat zakramenta. Katoliška cerkev je vladala Mehiki 400 let, kljub temu je tukaj — kakor kaže vladna statistika — približno 70 odatot-kotv prebivalcev, ki so se rodili iz "divjega zakona" (n ne po znajo nobene poročne ceremonije, cerkvene niti civilne. Prizadeti so največ Indijanci, med katerimi je cerkev vedno misi-jonarila, med katerimi ima največ zaslombe in katere zdaj mo-bilizira In oborožuje za civilno vojno. Indijanci so večinoma še danes v onih družinskih razmerah, v kakršnih so bili, ko Jih Je podjarmil španski krvolok Cortes v 16. stoletju. Mehika ima dane* na podlagi nove ustave civilno poroko, ki Je obvezna za vse, tudi za one, ki se poroče cerkveno, toda duhovščina prezira s sistematično kampanjo pridobiti Indijance za priznanje civilne unije. Razdejanje jolletske ječe preprečeno. Joliet, IU. — V sredo se Je pripeljal v avtu pred novo državno jetnišnlco pri Jolletu mož v obleki katoliškega duhovna in vprašal za vstop v ječo. Straža mu je pojasnila, da mora Imeti dovoljenje od JetničarJa. Nato je obrnil avto In skušal priti v ječo akozi stranski vhod. Stražnikom se j« to zdelo sumljivo pa so "duhovna" prijeli in preiskali avto. Našli so posodo nitroglicerina, bomb« za »olze-nje, štiri civilne obleke in štiri revolverje. "Duhoven" nI hot'1 govoriti dolgo časa, končno so le izvlekli iz njega, ds se piše WII-liam Kvans.ki je pred leti pobegnil Iz ječe v Missouri ju In zdsj se je namenil, da pomaga k begu iz Jollatake kaznilnic» nekemu llarry Kunku. ki Je prej njemu pomagal pobegniti. Pripeljal je toliko nitroglicerina, ds se lahko poruši ena cela ste. na jetnišnlce. Na vprašanje, zakaj je prlprsvll štiri obleke, J« odgovoril, ds "morda Je tukaj še kak njegov prijatelj, ki bi bil rad prost." 3 " Obletnice momoRitih Amerikancev WALT WHITMAN. AMKRlSKl PESNIK. (81. maja, 1810.) Crkostavec v tiskarni, tesar in V OSTI IZ vI^OIIIT^ Smrtna kosa. V Krškem je umrla Frančiška Gregurič, roj. Kaučič, v 81 letu starosti. — V Begunjah pri Rakeku je umrl Anton Kravanja ml., trgovec in posestnik. V Planini pri Sev- zidar, ljudskošolski učitelj, novi- n!d i* umr]* 28< *Pr'la posest- narskl poročevalec in urednik— vse te stopnje je Walt Whitman prešel, predno ae Je posvetil literaturi. Whitman je bil pesnik, ali v stilu in obliki je ostal ma-Ione edini svoje vrste. Našel je novo obliko i>esnHtkega izražanja, ritmičen spev, neovladan po metričnlh zakonih, ali vendarle mikaven In pretresujoč kot kaka svetopisemska pesem. Ni pa bil le originalen v poetični obliki» marveč še bolj samosvoj in vpliven v svojih poetičnih nazorih. Bil je sovražnik tradicije in vseh konvencijdlnosti, pevec l>olan-skih mogočnosti vsakegn človeka. Misija pesnika je zanj bila vzbujati ljudi is more Mramotne vsakdanjoati, da napravijo po-samecnika In ves svet bolj gene-rožnim, demokratičnim, ponosnim in kraanim. Whitman Je poskusil privesti v delokrog pesništva vse, kar spada k modernemu človeku In iivljenju, toliko človeAko dušo, kolikor telo, In Je razpravljal brez strahu o predmetih, ki se navadno smatrajo nespodobne za tisk, V svojih |*smih je pto-rokovalno govoril o ameriškem duhu, drenju življenja, glasovih in nadah mas. Svojo vilino dosega kot pevec svobode in veselja do življenja. Njegova zbirka "The Leaves of Grass" (travno llatje) je bila prvič izdana I. 18AA in se priznava kot njegovo najboljAe delo. Večlnu kritikov Je sprejela te njegove pesmi z izrazi zgražanja in z napadi, Emerson pa jih je pozdravil kot "najbolj izredni komad dovtipnosti in modrosti, ki ga je Amerika kedaj pri spela." Ta zbirka je doživela ve liko število izdaj in je bila pre vedena v mnogo Jezikov. "Demo-hratic Vistas", "Two Rivulets" In "Sands at Seventy" so druga Izmed najbolj znanih Whitma-novih del. Po amrti pesnika 1. 1802 Je bi lo izdanih mnogo kritičnih Študij o njem, tukaj in v inozemstvu. Whitman je ameriške književnike stresol, da so se omajull na svojih komodnih podstavkih, in dal Je rastoči generaciji književnikov nov Jn širši obzor v pogled, ki je prispe! k večji živ-Ijenskl sili v ameriški literaturi v nastopnih petdesetih letih, — V. h. I. S. "ROKE PROČ OD KITAJA" -GLAS NA OVEH SHODIH. niča Malka Zumer, roj. $pan. Nova vsedržavna stranka. Bolj In bolj se vzdržuje v Javnosti vest, da predstavlja Vtikiče-vlčeva stranka začetek ■ neke nove strankine pregrupacije buržoaznih elementov Iz raznih strank. Ta nova stranka naj bi slonela na klasičnih načelih državotvornosti, reda In rada In drugih takih (folgočasnih konservativnih floskul. Vmes pa naj bi pobijala tudi korupcijo. 7A\ se, da imajo vsega tega že dosti v zalogi obstoječe stranke In da je jugoslovenskl' narod potreben vse drugačnih in temoUitejših pregrupacij, /seva bojevnikov Iz svetovne vojne je organizacija, s katero uganjajo naši driavotvorci in klerikalci svojo demagogijo. Farji, nacionalisti in avstrijski militaristi, ki imajo vse gorje svetovne vojne na svoji vesti, nastopajo v imenu vojnih žrtev, in tistih, ki Ko morali skusiti vse strahote vojne, ne zato, da protestirajo proti vojnemu barbarizmu in ga skušajo odvrniti, temveč zato, da s to organizacijo goje še nadelje vojaški duh med ljudstvom in ga navdušijo za novo revanžno vojno. Ta namen imajo njihovi tabori, odkrivanje spomenikov padlim vojakom In propaganda po časopisih. Svoje tabore akllčujojo na hožje|)otne kraje, predlanstošm na Brezju, letos v Petrovčah, kjer se bodo ob opravljeni "po-božnosti" spominjali in navduševali zu bivša In bodoča junaštva. Ko bo pa Izbruhnila nova vojna, bodo pa spet snemali zvonove In blagoslavljali topove in predstavljali morijo kot najlepšo čednost. Subjekti, ki na ta način zavajajo lahkoverno ljudstvo, ao grši kot groboskruni* teljl. __ Avstrijske volitve. V Nemški Avstriji so se vršilo zadnjo nedeljo volitve v par l»ment In deželne zbore. Tam so bile portebno zanimive volitve parlament, pri katerih j| bila naravnost velikanska udeležba. Po zadnjih poročilih ho štel novi parlament 7ft krščanskih so-cljalcev, 71 socljalnih demokra tov, 10 velenemcev in 0 članov kmetskfh zVez. Krščanski socl-jalcl so izgubili 7, od katerih so dobili socljalni demokrat je 3, kmetska zveza pa 4 mandate. Velenemrl so ostali pri svojih prejšnjih postojankah. Velikan-*ki napredek imajo socljalni demokratje, ki so napredovali *aimo na Dunaju za celih 117,-000 glasov, pa tudi |K> deželi Iz kazujejo lep napredek. Obenenj so se vršile tudi volitve v dežel-ne zbore. Na KoroAkem so pri olufh volitvah nastopili tudi Slovenci, ki so obdržali pri deželno zborsklh volitvah oba svoja do sedanja mandata, dočlm pri volitvah v parlament niso dosegli količnika« Vseh slovenskih glasov Je bilo oddanih nad 0,ft00 pri vlakih volitvah. Shoda sta se vrAlta v New Yor- ku In Haltlmorju--IMIa sta dobro obiskana. New York, N. Y. — V New Yorku in Haltlmorju ata se ob-državala shoda, na katerima so govorniki govorili o zahtevi, da Združene države umaknejo bojne ladje iz kitajskih voda:' Na obeh shodih ata bili sprejeti tudi resoluciji, v ksterims se za-hteva, da se bojne ladje takoj u-maknejo iz kitajskih voda. Louls Budenz Je odgovarjal na obdolžitev dnevnika "Haiti-more Sun", ki je naglašal, da je gibanje proti Intervenciji v Ki-taju "komunistično". Buden/ je dejal, kdor noče biti metla britskemu imperijslizmu, ta je komunist. Njegovs satirična opszks je povzročile smeh med poslušalci. Powers Hapgood Je dejal, da se J« ns svoje oči )>repričsl ns Kitajskem, da fmsjo Kitaj«! vzrok za revolucijo. Ogledal si je premogovnike v Kltaju, ps Je videl delsti po pet In š*st let stare otroke po dvansjst ur ns dsn. V teh premogovnlvklh vent lisci Je In otroci so gt. . Na shodu so govorili še rsbi-l Bratski 1 prijsteljakl pozdrav nec Urael, Hrott Npsrlng, neki j — J«*" Karellrh, pred-Jednlk protentsntovuki duhoven in Ki.jdruMvs br, 4*2.__ tajer p. T. Mu, zastopnik kitajske nsrodne strsnke, Ns ■hodu v Haltlmorju Je predsado &TKVII.CNA MOC FAdIZMA. (Nadaljevanje s «. atrmat.) teri večji kraji v obmejnih pokrajinah, kjer še niso popolnoma izumrli ostanki bivšega, po l.cgi Nattonale" tudi med žen-stvnm propagiranega iredentiz-ma, je mrtvo za fašizem, kakor Je bilo in je mrtvo tudi za vaak drug Mitičen pokret, Ce ni mogla pridobiti ženatva za avoj pokret klerikalna stranka, kljub vsemu njegovemu bigotstvu, ko je imela na raz|x>lago v svoje pro|>agandne namene cerkeV t vsemi njenimi vollvnlmi sredstvi, ga tudi ne bo pridobil fašizem, ki mu taka sredstva niso na razpolago. Zato je tUdI število ženskega naraščaja tako neznatno! Brta dvoma pa nalaga fašizem veliko važnost na pridobivanje Ženatva za svojo namene, m kar je najboljši dokaz dejstvo. da je sestanku "mladih in tnalih Italijank", ki se je vršil Lna "rimski božič" v Koloseju v Rimu govoril "malim mladmi tovarišicam" sam Turatl, ki je hote in vendar nehote povedal resnico o fašističnem vplivu na Žensko deco In vobče ženatvo, ko je dejal: "Program vašega sestanka vsebuje tudi moj govor in jaz bi ga izpragovorll a največjim veaeljem, če bi mlatil, da bi znal povedati tiste dobre besede, ki bi jih mogle razUmetl vale duše, od srca najmanjše do srca najodrastlejše. A žal ml veliki, mi starejši ne znamo več govoriti besedi za vaše male duše," Res je: ne znajo govoriti mali duši dece, mali duši, ki o-stane majhna tudi potem, ko deca največ dela. In govoril jim je dalje kako Je ttdaj, kft so hudobni sinovi "mamo domovine" hoteli umoriti "mamoM, en sam njen ain, "najlepši, najmočnejši, najbolj»! njenih alnov" Imel pogum, da ae Je skoraj sam zoperstavil vsem onim hudobnežem, a njen ain, ki jo Je rešil, "dece" Ima med vaeml Italijani najrajši vaa mlade in male tova-rlllce, ki ste sveša, nedolžna pomlad plemena, najgotovejša obljuba bodočnoatl. Ve ate pa zato dolžne "duceju" eno aamo obljubo: da boste dobre, močne, zanesljive In da ga boste Imele vedno tako, tako zelo rad« t" Bo-dočnoat fašizma Je torej tudi v tem pogledu zagotovljena! NA PRODAJ JR dvonadstropna leaena hiša, nova garaža. Vprašajte za eeno In druga pojasnila fiai 1814 So. Ava., Tel. ÏAWftdale (Adv.) Komensky 8911. Zftio viím it MNiiki lavna zahvsls, , I /Os Afigtles, ( al. —> U ime društva O. C. broj 4fl2 S, N. P. J. ae prigodom zabave održa-varie na 17. aprila, 1927, kao pro*lava petgodišnjeg ostanka društva, trn lljepo zahvaljujem svima prisutnima kar član«tvu I bračl od bratskih društava. Dalje se zshvaljujem brstu J. Sto-niču, koji je izmedju nss kao najstarijl član nagovorlo prisut* ne sa lijepim rečlma in pozvao one, koji još ne »padajo u našu «redinu, neka ae priključe risšoj H. N. P. i. Dslje ae lljepo zs-hvalim prlredltvenom odboru, nI Ml » | koji Je sve Izbomo prirsdio, tabli! na- ko ds Je zabavs I prlllčno uspe-la. USTNICA I'RKPNJftTVA. val V. V. Cel verton. Ail MIA mall pravila, plash la Wtatl awglsÜísT Naroči m katere je Izdala Ip tas m Ksjlževna autle* & fi. P. J. Kr N., V. O. In i. K.. Pills, bara. Kane.: Tista reč v fcarko» metu s* ne tiče vss. Ne (»orsblt«, ds je Ksn«s« velika » država z mnogimi slovenskimi naselbinam». Vedite tudi, da uredništvo ne izdaja imen. Po sklepu saje glavnega odbora S. N. I». |H sborujočegs mesera februarja, 1927, se PO-VIA* NAROČNINA XA DNKV-NIK PROSVKTO ZA «1.00. Ta sklep stopi v veljavo od 1. julija. 19X7, naprej. Upravni-šlvo želi. ds naročniki In Usual vo ta sklep upoštevajo, kajti bil je potreben, da se ohrani lisi, kskoršen je, povečan ns sedem kolon še sa naprej In tako da Imajo naročniki več dobrega gradiva. Seja je Indi sklenila, ds se da vsem nsročnlkom, ki so še se-daj asročeni na lisi, prilika, da lahko plačajo po »tari ceni svojo naročnino In vsi, ki tako šalijo. lahko to Izvrše do I. julija, 1927, To velja tudi sa tse one, katerim poteče naročnina po I. juliju, da Ishko plačajo sedaj sa naprej še po stari rotit. Brstje In sestre, sedaj hnsle priliko, ds poAIJete naročnino, predno stopi v veljavo nova ce-na. f sms je še skoro dva me-seea« vendsr hitite s pošiljat vije vale ns ročni ne In pridobile Ae kakega novegs naročnika. Zapomnite. da je Čaa do 1. julije, 1927. Tene po 1. Julij«. 1927. bodo t Dnevnik sa celo leto $4.00. sa pol leta 91.00. rtanl doplačajo za celo lelo 94.MO. za pol leU 92.40. 7.a staro domovino slane sa celo lelo 99.00. sa pol lets H.50. Za meslo ( hlrsgo In Cicero, sa rek» lelo 17.50, za pol lela 9S.7A. - „„Te nove cene »topijo v veljavo takoj po I. JsHja. 1927. Ural je In seslre, hHIfe a po-Afljatvfjo naročnine, dokler m nlf je cene. FII.IP KOMNA, us mrl tel J. K VU* m MWZDEL a za aoíéov moje •■trien,' j« Florjaažič, njeno dkfctiško j« bik» Xugka. Pred 9 leta je pisala is tafa m*lova; ; £. 5ëth St. Cleveland. < Cenjene rojake proHim ve za njen sedanji naauiv mi spseoči, »k« ^ \ «n» t»ätaia, jo proaim m mi hitro javi na. moj nasiuv bi j» rada v heatkem obiai Ljudje, ki 'žHk (Adv.) Barm«* Ltflly. k rodu prihajam, ki ja znan v slad bujno« ti domišljije in goreče stwei. Ljudje mi pravijo, ni rešeno vprašanja, ¿a ni raí blazno* najbolj vzvišena int Senca — da-li veliko slavjmga da4i sae, kar j* temeljitega V ft» »trnko spada iuéa ' » «U W. B K« "tati" -tovhtt«. jpravilii M prevzamejo Mihi aU na dnevno plačo. M vaééa dalo.—Plačljiva —Ihtno (Wo in točno p«. a* m Zboljua« vuap do hn^pii številnih pri torkov v reko, ki so si pe krivih potih iekali Mm v glavni tak. Ka-kar bi Ji» naeejal ao aa po vsem zelenem tnava&ku svetile rum»-ne ziatiae in bde marjetica. Škrlatna vijolice i» mala lilije rde-če kot rabini Vm ta kraeota bor kdaj. Čutila "Neznanaho dobra šla mi bila, tata — bolj nego kdorkoli v ceieme meetu. bi tega na ► pozabim, na jjiwadiiai Večkrat pravim nam pri 1 iebi, rea pravim: Vami fantom sem popravljal C i je i» draga stvari, jim kacai dobra ribi-in jim pomagal, kjer sem mogel, zdaj pa so , vat pozabili aa starega Muffa, ko je v škripcih; } samo Tam se in Huck ne — tadva ga nieta pa-i sabila, pravim* in ja« ju ne pozabim! Vesta, fanta, storil sam nekaj strašnega — od pijače sem bil not, drugače si ne morem razlagati te-l te, zdaj pa pridem zato na vislice, in prav je tako. Prav in todt najboljše, mislim; vsaj upam tako. Ba. nobene besede ve¿ o tem. Nočem valu, delati ttrtt—g« srca; saj sta mi storila mar- * sikni dobrega, teči pa vama hočem ; nikar sa nikoli na opijanita; potem ne prideta nikoli r. Stopita malo bolj proti zapadu; tako. do-; velika tolažba je, če vidi človek prijazne * obraze, kadar je v takih stiakah in ni nikogar drugega Niza* te vidva. Dobri, prijazni obrazi — dobri, pnjaani obrazi! Stopita drug drugemu na ramo, da vaju pobotam. Tako. Podaj mi roko — tvoja Ia pride «kozi omrešje, moja je predebela. Mala rake, šibke roke — pa so veliko pomagale Mrffu Potfierju, in bi mu pomagale ie bolj. če bi mogie * Tom Je odšel domov ves nesrečen in njegove sanjo m bi!« tisto noč polne grozot. Naslednja dva stopana v gner; posluša vre v Po dolgem čakanju so v «cepili porotniki in se poeedli. Kmalu nato so pripeljali Phtterja vklenjenega v verige; bil je Med m upadel, plašen m brezupen; posadili so ga aa tako mesto, kjer so lahko vanj tnale oči vsak. Nič manj. ni bil viden Indijanec loe, ¿abuijen kot vedno. Nastal je drugi premor. nakar Je vstopil sodnik, in šerif je isnanil Otvoritev razprav* Sledilo je običajno šepeta-aje med odvetniki in iskan je papirjev. Te po» 1 d robno«ti ia sakaemtv*. ki so bde s tem v zvezi. «o ustardo nebo atmoefero čakanja, ki je o-¿inkovale ta veaaio Poklicali se aeko pričo, ki je izpovedala, da 1 je -leta tararía tistega dae, ko so odkrili a-mor. Muffa ^tterja pri potoka, bo se je umival. ia da se Ja teboj splazil proč Po nadaljnjem ! zpraševaaja Je rekel drla v ni pravdni k: f FNwiušite se priče '* 4--- «M* iMK) ^ i_ ti nebu bijna drevesa, katerih visoka, vitka debla, niso bila ravnat temveč drašeetno upognjena pral lučjo* ki ja opoldne sijala baš v sredino doline. Njih debla sa bila veličastna kot s srebrom eksašena ebenovina in bolj gladka kakor vse druga razen Eleonerinih Učeč. Iskreče zeleno in vaška lietje dreves ja padalo od vrha akaraj do tal v le-pih bokih«: na niilt se je igral za-f!r. Človek bi jih tudi lahko imel Se eno pipa, » ja mislil Mah-nič, ter brskal po tleh* pa je mesto listja zagrabil samo zemljo. Zadaja skorjica kruha ja patfla Mini na tla. Iskala Je^. pa ja našla samo kamen. Prokkte sence. V globoki jami, tiaoč metrov pod zemljo, kamor nikoli ne posveti dnevna svetloba, kjer kraljuje večna noč, hi morala biti samo ena velika sena. In vendar ja Človek razsvetlil temoto, ter eb medli luči rije in lami zaklade podzemeljskega moda. V samih hlačah, črnih kosmatih prsi, od znoja umaaana medle poatave ustajajo, padajo» odhajajo in prihajajo dan za dnevom, ia mraka v noč, ia noči v jutro» Odmor. Malo so sa odpočili. Skoraj ba doeti, veliko za še na- kfanjajo svojemu gospodarju Solncu. Roko v roki sva se skozi petnajst let sprehajala z Eleonora po tej dolini, kajti ljubezen je bila v najinih srcih. Bilo je nekega večen*, in ja bila ona stara petnajst, Jaa pa dvajset Let ko sva sedela tesno objeta pod kači podobninr drevesom, in gledala doli proti Mirni raki, v kateri se je senčil najfh odsev / Ne besedice nisva govorila onega blaženega dne in Še aaslednjega dne so bile najine besede zbegane in redke. Bog Croe je prišel iz valov in začutila sva, da Je vigal I v najinih srefti ogenj najinih prednikov. Strast, po kateri se je skozi stoletja odlikovala naša rodbina. Ja prišla skupno z domišljija, kakor še nikoli poprej. ter v tej Zeleni dolini dihala deliričen blagoslov Vse se Je «premenilo- Čudne, brfljaat-ne cvetlica, kakor zvezde, so zasijale po drevju, katera ni cvetelo nikoli poprej. Boja zelene preproge pa dolini je postala Še bolj temno selena, marjetica so se po iz gabile in ves travnik so preraetle rubinako rdeče lilije Življenje Ja iskalo pot. kajti vi-«oki famtagn. katerega še nt vidala naša dolina, ja «kopan « dragimi piaaaobarvnimi pticami, pričal stiljati s škrlatnim zi*te r.btze so siaj «vignle po (vadfc ísvüb ftmnünajo. ki je na-raščaio bolj ia bolj v glasno melodije, beAaaeko bolj kakor harmonija s harfe. Coia. «lajša t»» ko« vsa drugo razen glaeu Eleo- •Veš, bal sem se." Ti. Tom Sawyer. slišiš: niti dan ne bi o-tttala pri šivi jen ju, če bi se izvedelo za to. Sam iobra veš.'* Tom se je počutil bolj miren, Poetal je m ponovil: "Huck. niao te mogli pripraviti do tega, da bi kaj povedal, ali ne T* 'Pripravili, da bi kaï povedal ? No, če bi bil hotel, da bi me utopil tieti napol indijanaki ziodej, bi me te pripravili do tega. Drugače pa ne.'* "No, potemtakem je v*e v redu. Mislim, da «va varna, dokler bova drlata jezik. Vseeno pa priaaziva 40. ^nkrat. To je boi j gotovo !" "Velja." In vnovič «ta priaegla « itrahovito «lovas-noetjo. "Kaj pa «e govori po meatu, Huck? V«e polao «em slišal." "Govori? No, Muff Potter. Muff Potter, Sftfeff Pnttur vananrnr. To me mori nepreneho-ma»- da bi se najrajši kam zaril." "Prav tako lazijo okrog mene. Mislim, da je i*i a jem. Ali ti ni včaoih lal zanj?" •\'edno — vedno. Ni »irer dosti vreden. +> 11 nikomur še ni «toril nič ialega. Samo malo ribari. da zaaluiu da «e napije, in «t potika iav-no okrog, no, moj Bog. to telamo vsi —« vsaj «ečina med nami — dobri in najboljši. Drugače pa je dober dedec ; enarat mi je dal pol ribe. ko je ai bilo dovolj za dva; in neštetokrat mi je «tal ob straat. ko me je «rsča zapustila. ' "Veš. Huck. meni pa je popravljal zmaja ter mi privezal trnek aa vrvico. Jaz bi red, da bi mu mogla pomagati izza mreše" . "Moj Beg' Midva rut moreva. Tom. In bt tudi Slč ae koristilo, ker bi ga zopet prijeti." "Da — seveda bé ga Neznosno pa je zame pokušati, kako ga obrekujejo kot vragi, ko vendar sikoii ai «torti tega " *fa meni tudi. Tom Ro« «iiAel ««»m jih, ko «o govorili, da Je aa>krvotaen#jA« lopov v celi dešeft, ta se čad lil. da ga ai«* le ekaatt." Da. «edae govore take. Slišal «em jih. ko ao prsvHl, da ga Itačajo. če bi b«l opraAčen." Is bi tudi storili tako." potili krampi in kladiva so udarjala, da so sa kresale iskre. Z TVdaj ja počile, «vatla ja bilo, a oči so videle samo en trenutek, potom pa Ja bilo mirno, spava-jočer kakor aa mirodvoru in srnice se legle na koča pod hribom. "Koliko?** Je vprašal ravnatelj, "38." "Nič ae de. imamo tristo novih ... "SLOTKCSBIMMUSSO SLOVN Ktf