Največji ilevwald v Muienh državth VeU* *a m leto rt . . $6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoxematvo celo leto $7.00 dnevnik w*h • $6 00 B GLAS Ust slovenskih_delavcev v Ameriki. The large* Slovenian Dally Li 1 the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 26. — fcTEV. 26. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW' YORK, TUESDAY, FEBRUARY 1, 1927. — TOREK, 1. FEBRUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. BOLJŠEVIKI OBSOJAJO AMERIŠKI IMPERIJAUZEM Razkrinkali so imperijalizem velesil .ter ožigosali politiko Amerike v Nicaragui ter Anglije na Kitajskem. — Poziv na proletrijat vsega sveta. — Angleški radikalci so skušali preprečiti odhod čet na Kitajsko. Tajoik Kellogg je v velikih škripcih. Senator Wheeler Je n a protestnem zborovanju Splošna gonja I proti socijalistom v avstr. republiki. dolar»ki Imperijalizem. MOSKVA, Rusija, 31 . januarja. — V pozivu na delavce v Centralni in Južni Ameriki, naj se pridružijo protestu proti izkoriščanju in plenjenju Združenih držav, je predstavil izvrševalni komjtej komunistične internacijonale Združene države kot ' zločinskega, požrešnega i n ciničnega velikana, najbolj mogočnega vsehimperijalistov". Ameriškega državnega tajnika Kellogga označu jejo kot "podlega, smešnega in kratkovidnega hinavca". Narodu Nicarague obljubljajo podporo internacijonale proti ameriškim zatiralcem. Poziv se kon ^^y^ hiti; 14 jih je bilo ranjenih. — Kmetje so streljali na uradnike v Loi-bersbach v bližini Dunajskega Novega mesta. — (.'o ne bo takoj in odločno nastopilo javno nmenje, bo državni tajnik Kellogg v kratkem pre-kinil diplomatiene odnošaje z Me-hoko, podpiral revolucijbrne elemente ter pričel v največ dveh le-'' - tih z vojno proti sosednji repu- _ DI'XAJ, Avstrija, 31. januarja, bliki, — je izjavil v nedeljo po- štirje delavci so mrtvi in štiri- poldne zvezni senator Wheeler v najst nadaljnih je resno poškodo- nekeni govoru, katerega je imel v vanili v bolnici vsled spopada New Ycrku. Zborovalci so popol- nied avstrijskimi soeijali.<*ti in pro- noma napolnili gledišče ter dali tnsocijalisti v nedeljo popolnne v izraza svojemu ogorčenju glede I-oibersbach, v bližini Dunajskega tega postopanja ter svoji opozici- Novega mesta, ji proti imperialistični politik se- Dunajsko Novo mesto je močno administracije. socialistično središče, dočim je ^ | — Vlada Ooolidga bo storila Loi.bersbacli bolj kmečki in proti- čuje z besedami: — Proč s požrešnim imperijaliz-j vse. kar je mogoče, da zavaruje socialistični. mom Združenih držav! {nakladanje kapitala v Nicaragvi, SoeijaUsti so priredili propa- Proklamacija je naslovljena na delavce zasluž-|^hiki.in v d??ih dožo}Hh' kjer/ "andno zborovanJe v fibers- • i i . koli pride vpoštev ameriški kapi- njenih narodov ter se glasi: — j talj _ jo rekel senator _ Ameri_ — Armada Združenih držav ima sedaj Nica-jška vada je v družbi ameriških raguo zasedeno ter razoroženo in zasleduje n e -! kapitalistov vajena strmoglavljati daj ameriški mornariški vojaki rike, ki se je obogatila vsled vojne ter zasužnja sedaj vse narode, je zavrgel krinko demokracije, s katero je pokrival svoj pohlep ter kaže namen, da zasužnji male dežele centralne Amerike ter napravi latinsko Ameriko za ameriško kolonijo. Ameriški kapitalizem izpodrinja Anglijo ter se je polastil vsega naravnega bogastva in industrij Južne Amerike. Prisilil je južno-ameriške vlade k popolni gospodarski in finančni odvisnosti od Združenih držav. Proklamacija dviga obdolžitev, da so petrolej-ski interesi napotili vlado v Washingtonu, da je za-pretila z intervencijo v Mehiki. LONDON, Anglija, 31. januarja. — Komunisti so bili izvanredno zaposleni v zadnjih par dneh, ko so skušali napotiti pristaniške delavce, naj preprečijo odposiljatev čet na Kitajsko s pomočjo "direktne akcije". Skušali so tudi trositi prpagando med četami, ki zapuščajo deželo. neumorno zaposleni s tem, da zavarujejo ameriški kontinent jfred boljševizmom. Opisal je'izdajalsko stališče državnega departmenta, ki se v vseh okoliščinah poteza za interese denarnih magnatov. Wheeler je nato na dolgo in široko opisal vlogo, katero so igrale Združene države v Nicaragvi ter. zahteval konečno umaknitev ameriških čet viz centralne Amerike. MEXICO CITY, Mehika, 31. januarja. — Pred pretnjo, da bodo baeliu v nedeljo popoldne. Prebivalci Loibersbacha pa so bili proti tem in krajevni člani fašistov-ske organizacije, talcozvanih Ila-ckenkreuzlerjev so očividno naprosili tovariše iz bližnjih krajev, naj se jim pridružijo, da dajo socijalistom potrebno lekcijo. Obnovljena vstaja Jaki Indijancev. Jaki Indijanci so baje obnovili vstajo proti mehiški vladi. — Zavrnili sc vladne mirovne pogoje. MEXICO CITY, Mehika, 31. ja nuarja. — Kampanja proti" vsta-škim Jaki Indijancem bo kmalu obnovljena, soglasno s poročili i?, države Sonora, v katerih se glasi, da niso hoteli Indijanci sprejeti vladnih pogojev za predajo. Jaki Indijance, ki so požgali dva železniška mostova v bližini Cuervas. zasledujejo sedaj nadalj-ni Indijanci, ki so verni vladi. Medtem pa se vrše še naprej spopadi med vstaškimi skupinami in zveznimi četami v ostalih delih republike. Vojni department je dobil poročila, ki javljajo zvezne zmage ter usmrčenje več kot dvajset vstašev. Poročila iz Guadalajare pravijo. da je general Ferreira. zvezni poveljnik v državi Jalisco, zanikal govorice, da je prekinjen železniški promet med Guadalajaro in Colma radi aktivnosti vstaskih čet, ki so se pojavile v bližini Arenas. General Ferreira ugotavlja, da je bil ubit policijski načelnik v označeni kot vstaši, se morajo v'»a poti k zborovanju. Soeijalisti teku tridestih dni zglasiti pri zvez- j korakajo vedno v kompanijah na nih oblastih v glavnem mestu vsi vsa zborovanja. Socijalistična takozvana repu- Colima tekom nekega spopada z blikanska straža odpošlje vedno vstaši. Več manjših in nevažnih oddelke mož, oborožene s kratki- čet se je pojavilo v Colima. a se mi lesenimi krepeljci, da zavaru- domneva, da beže sedaj iz drža-jejo socijaliste, dočim odpošljejo Ye. fašistovski Ilackenkreuzlerji od- V poročilih se javlja nadalje, da delke mož, oboroženih s krepelje.i so izgubili vstaši enajst mož v ne-iz trdega gumija. kem boju z zveznimi četami v bli- Ilaekenkreuzlerji so se zbrali v Žin i Teeolotitlan. Rame i rez. polički goslilni v Loibersbaelui. ki veljnik vstaske tolpe, je padel v je last odločnega protisoeijalista. boju. Ko ko se nekoliko okrepčali, so Vstaši, ki so napadli mesto San oddali par strelov na prvo skupi- J0so Iturbide, so bili poraženi od no socijalistov, ki je prišla mimo m0stne policije, ki je ubila štiri vstaše. soglasno s poročili iz dr katoliški dohovniki v desetih državah, ki obsegajo mehiško vsta-šo ozemlje. Pozneje bodo vodile i oblasti zapiske glede njih poče-njanja. V nekem letaku, katerega so delili med čete, je i vlada Callesa je storila ta dra-bilo rečeno: j stični korak, ker so katoliški du- — Mi smo na robu vojne s Kitajsko. Se nadalj ni korak in padli bomo v prepad. Morilna Baldwi-nova vlada je izvedla vse svoje priprave. Do konca februarja bo 25,000 čet z artilerijo, tanki in aero-plani v Sanghaju. Ta scuvanja pa niso imela nobenega učinka na vojake in pristaniške delavce. Transportne ladje so odvedle čete sredi prizorov največjega navdušenja. Razventega pa se je prijavilo toliko prostovoljcev za službo na Kitajskem, da niso mogli tozadev ni vladni departmenti rešiti vseh prošenj. A. J. Cook, komunistični tajnik premogarske fe Jeracije, ki se je ravnokar vrnil s svojega obiska v Rusiji, je pozval delavske voditelje, naj pozabijo o-sebne diference ter se združijo na konferenci, da nasprotujejo vladni politiki intervencije na Kitajskem. Delavski voditelji v deželi pa nočejo ničesar slišati o Cooku ter njegovih komunističnih pristaših. Taši Lama, duhovni poglavar Tibeta, je odločno proti boljševiškim delavnosttim na Kitajskem, sogl&sho z nekim sporočilom iz Pekinga na Daily Express, Tasi Lama je bil izgnan iz Tibeta leta 1924 ter živi sedaj začasno v Mukdenu, kjer sprejema na tisoče Mongolov, Kitajcev in Tibetancev On pravi, da je boljševizem pro t i verski in da je vsled tega sovražnik budizma. Tibetanci so proti boljševiški pretnji na Kitajskem ter podpirajo maršala Cang Tso Lina v namenu, da izžene boljševike iz Kitajske. Smrtni avtomobilski slučaji v Nemčiji. hovniki sovdeleženi pri sedanjem;* uporu. Vojno minitrstvo sporoča, da se je pogosto našlo med mrtvimi vstaši katoliške duhovnike. Soeijalisti so obrnili na to pozornost oblasti, ki je obljubila po-cijsko varstvo, a po zaključenem zborovanju so soeijaliisti zoj*'t prikorakoli mimo dotične gostline ter prepevali "rdeče" pesmi, lla-ckcnkreuzlcrji so v tem smislu streljali za *es 1er ubili in ranili žrtve. i Policija je aretirala trideset o-seb ter lc s težavo preprečila resnejše izgrede. zave Juanajuato. T« kom boja so vstaši zažgali občinsko hišo ter oplenili javne tirade. Smrt znanega starino-slovca. Izadora Duncan o plesu. PARIZ, Francija. 31. januarja Slavna plesalka Izadora Dunean je poslala včeraj odprlo pismr Ilenry Fordu, v katerem izjavlja, da temelje tudi od avtomobilske ga tvomičarja zagovarjam stani plesi na spolnih motivih, prav kot Charleston iu drugi moderni plesi. PHILADELPHIA. Pa., 31. jan. V Jefferson bolnici je umrl vče- . . . ^jj rej jih nt potreba več naročati. Za Naznanjamo vain, da smo razposlali vse Blaznikove Pratike. kar smo jih imeli v zalogi. Zato ravnal to leto jih ne bomo dobili več. Trt je zadnji opomin tistim, ki Pratike še naročajo. Knjige Vodnikove družbe raz BERLIN, Nemčija, SI. januarja. Kljub velikanskemu narastku šte- vila avtomobilov in motornih ko les v primeri z leti pred vojno, je vendar padlo število smrtnih avtomobilskih nesreč. Zmanjšalo se je od 160,000 leta 1913 na malo več kot 14,00 leta 1925. Strahoviti zločini —-------- POZOR ClTATELJI! v sovjetski Rusiji. Število Umorov presene- raj dr. (Jeo fiordon, Ča Ruse. - V Moskvi I^nna. muzeja ter splošno znan se vrši proces proti tol-,starinoslovec' na Posl*die»b .... srečnega padca. pi, ki ima na vesti se- —=—:- demnaist zadavi len i ' dia^noza velJa hrez ^voma pošiljanlb in jih bodo v kratkem _____ za tolpo predmestnih morilcev, Ysi sprejeli, ki so jih naročili. 9 (obstoječo iz osmih moških in štirih Uprava Glas Naroda. MOSKVA, Rusija, 31. januarja, žensk, proti kateri se vrši ---- Tekom vse svoje zgodovine je bi-' proces v Moskvi. I la Rusija dežela temnih iu straš-] Voditelji so bili neki moški, po' nih zločinov, in stari pregovor: imenu Serov, ki se je obesil v je-J Eno življenje, ena kopejka, — je njegov prijateljica Andrejeva? razodeval ljudsko oceno vrednosti ter enajst let stari (]ei:ek sinicin.l človeškega življenja. Zadnji iz-( tipičen vzgled ruskih otrok brez j bruh grdih umorov pa je kljub te- doma. Tolpa je delovala v zadnjem; mu vzbudil najbolj splošno pozor-j p0ietjn v poletnih kolonijah krog} nost- ^ mesta ter si je pridobila svoje ime Sovjetski kriminologi trdijo, da s tem, da se je žrtve v vsakem slu-je število morilcev, izročenih pra-jčaju zadavilo z vrvjo ali robcem, viei, večje kot je bilo preje vsled:a nikdar ustrelilo ali zabodlo, izboljšanih policijskih metod in da j Slično krvoločnost je kazal ne-ustvarja to irapačni utis. da se je ki čevljar, Taldanov, ki je bil ZNAČILEN PROTEST PROTI MUSSOLINIJEVIM METODAM Dr. Farna pr^vi, da sovraži 41,000,000 prebivalcev Italije svoje fašistovske vladarje. — Rekel je tu-dr., da se vrši v Ameriki velika propaganda. — Trgovci ne smeje oglašati v proti fašistovske listu. — Mussolinijeva izjava. :rn Dr. Charles Farna, pastor Bedford Park presbi-terijanske cerkve v Bronxu, je izjavil, da izdaja fa-šistovska italijanska vlada vsako leto en milijon dolarjev za ameriško propagando, vključno organizacijo "smrtnega oddelka" za širjenje terorja, publikacijo magazinov in listov ter razdelitev dekoracij. — Fašizem, — je rekel, — je največja bolezen, kar se jih je kdaj pojavilo v Italiji, ter bo predstavljal fi naneno breme številna bodoča stoletja. Reakcija pa mora slediti ter bo prinesla demokratično vlado, najbrž v republikanski obliki. — Mussolirfi uživa pdporo enega milijona črno-srajčnikov ter ga sovraži 41,000,000 Italijanov, k žive v trepetu in strahu. Dr. Farna je prečital pismo, katero je poslal predsedniku Coolidge-u in v katerem je dokazal, da so fasisti organizirali v tej deželi detektivske agenture, ki preiskujejo počenjanja vseh ljudi, ki so bili prisiljeni zbežati iz Italije. Uslužbenci teh agentur denuncirajo te ljudi priseljeniškim uradnikom ter zahtevajo, da se jih deportira. — Depor'acija teh ljudi pomenja, poslati jih rablj ti, — pravi dr. Farna v svojem pismu, — ter se obračam na vas, da vzamete te slučaje v pretres. Dr. Farna pravi nadalje, da je ukazal italijanski poslanik italijanskim industrijalcem v tej deželi, naj prekličejo oglase v edinemu proti-fašistovskern listu, ki izhaja tukaj, dočim obsojajo fašistovski listi kot renegate one Italijane, ki sprejmejo ameri ško državljanstvo. — Jaz se borim proti fašizmu, — je rekel, — ker se bojim, da bi se tukaj razširil. — Industrijalci onega tipa, ki bi nas pred enim tednom skoro pognali v vojno z Mehiko in Niča raguo, bi zelo radi imeli fašizem, kajti v takem slučaju bi avtokracija, s pomočjo armade in mornarice, vsilila svojo voljo javnosti, ki bi ne imela nobene obrambe. DUNAJ, Avstrija, 31. januarja. — List Neue Freie Presse je objavil pogovor z, italijanskim mi nistrskim predsednikom Mussolinijem, v katerem je rekel slednji, da je bila politika zaveznikov izza podpisan ja versaillske mirovne pogodbe nedosledna. Vprašanje avstrijsko-nemške zveze je bolj važno za Nemčijo kot pa za Italijo, — je rekel Mussolini ter nadaljeval: —- Mogoče bo nekega dne izvršena ta zveza, a ziarastek cesarstev je zadeva časa. Številni domnevajo, da bodo v teku enega stoletja izginile male države. Italija se bo razširila potom počasne, lo gične sile zgodovine. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! število zločinov povečalo izza revolucije. Omenjajo tudi demorali-zujoči učinek velike vojne, državljanske vojne, leta stradanja ter nenadno priseljevanje kmetov v pred kratkim ustreljen na povelje sodišča v Rostovu radi sistema-1 tičnih umorov izza leta 1021. Val-dnnov je imel navado moriti svoje odjemalce ali svoje pri/atcljc mesta v zadnjih treh letih, vsled j ki so ga obiskali v njegovi majh-česar 6e je povečalo mestno prebi- ni delavnici. Xajprvo jih je nda-valstvo od 20,000,000 na 25 milijo- ril s kladvom po glavi, nakar jih nov. Konečno omenjajo tudi bu- je zadušil z blazino ter zavlckol tlegarstvo z vso nepostavnostjO,j njih trupla v klet neke zapuščene katero ima za posledico. hiše. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poalafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah.. Podatki io veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal«, possbno Is, ako boste vpoitevali svojo ko. ris^ in naio zanesljivo ter točno postrežbo. 1 Posebni podatki. ispia. Diiutrji Lir« Din. .. 600 .... $ 9.45 Lir .... .. 100 .... . $ 5.05 Din. .. .. 1,000 .... 9 I860 Lir . , .. 200 .... $ 9.80 Din. .. .. 2,900 .... 9 M.20 Lir .i .. 300 .... $14.40 Din. .. .. 6,000 .... 9- 92.00, Lir .... .. 500 $23.50 Din. .. .. 10,0P0 .... 9183.00 Lir .. 1000 .... $46.00 Za poilljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlaoS Lir dovoljujemo posstan snesku primeren popust. irih pa brasJavMss pisna v aajkrajfam tea tor • sa Krete« ti—. Pristojbina CO* amerlil Jev »' JscmUtIH trn Italiji nate kaker ■ledi :n $25. ali ■MoJi snack 73 eea tov; od fSS. naprej ds *3M. p* 8 cmU sd vsakega dolarja Sa vetje sveto pa ** FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : oobtlandt ver. Nevy York, N, GLAS NARODA {SLOVENE DAILY) Owned and PubUeked by !SLOVSSIO PUBLISHING COMPAHX IA Corporation) ______ GUVS NARODA, 1, FEB. 1927 V TiasfetlnjeTU' podajamo 'fireglecl enoiiitfed^sefih po-' Sljatev. Frank Saber, president. — LonSa Ben edit Vr«M«r«r. PImee of bnaSne« of the corporation and idd»MM of 82 CortUndt Ht., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "SLAB NARODA" "Voice of the People" lined Every Day Except Sunday* and Holiday. Za tola let o velja lift ta Amerika in Kanado__—__%6.00 %a pol leta—______$5.00 Za četrt leta______—$1.50 Za New York ta cela Ufa Za pol lota ................... $7j00 mM Za inozemstvo oa eelo leto -~*7.00 Za pol lita —--------$9 JfO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glan Naroda" ithaja vsaki dan itvstmii nedelj im praen4ko9. Dopisi bres podpis« in osebnosti se ne priobčil j«j o. Denar naj M blagoroH pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-ksr, prosimo, da se nam tudi prejšnjo hivalflKe nacnani, da hitv^o ____najdemo naslovnika._______ "GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876« NASA KAMPANJA ZA POPLAVLJENCE ZAKLJUČENA 1. pošiljatev — Rdeči križ ia Slovenijo 2. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 3. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 4. pošiljatev — Občina Žiri 5. pošiljatev — Rdeči kriz .za Slovenijo 6 pošiljatev — Obema žiri 7. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 8. pošiljatev — Rdeei križ za Slovenijo 0. pošiljatev — Občraa'Preska, Medvode 10. pošiljatev — Udeči križ- za Slovenijo 11. pošiljatev — Občina Polhovgradee 12. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 13. pošiljatev — Posameznikom občina Žiri 14. pošiljatev — Rdeči križ za "Slovenijo 15. pošiljatev — Rdeei križ za Slovenijo 16. poSiljater — TJ dee i križ za Slovenijo 17. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo IB. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 13. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo ?0. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 21. pošfljatev — Rdeči križ za Slovenijo 22. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 23. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 24. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 25. pošiljatev — Rdeči križ zji Slovenijo 26. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 27. pošiljatev — Rdeei križ za Slovenijo 28. pošiljatev — A. Veh ar, Gorenj a vas 29. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo 30. pošiljatev — Rdeči križ za Slovenijo .11. pošiljatev — Rdeei križ za Slovenijo * 106.50 106.25 KRATKO POGLAVJE 6 NXftOClLlH Po starokrajskfli listih posnemamo, da je bil v jugoslovanskem notranjem ministrstvu odobren kredit za 175.05^ na'bavo 15,000 parov novih čevljev za orožnike. 79.00 Ju poročilo omenja, da bodo čevlji naročeni /x v 103.45 1 7G.75 februarji! leta 1927. 145.17 j To je navidez sicer jako brezpomembna novica, pa 74,601 je važna in značilna za onega, ki ima kaj opravka z j«i-38 00 ^jugoslovanskimi naročili. Recimo, da je v nasi novi domovini vse v redu. da Sedaj predpustouL tale menda ni» ho napačna: — V vasi je živela brhka deklica. ki je hila živa kot živo srebro, pri tem pa previdna in molčeča, da jra ji ni bilo para v devetih fa rah. Imela je nebrnj fantov, pa dni? za drugega ni vedel. TJila je ko-rajžna tor jim je napovedovala sestanke nnolnoei za pokopališkim zidom. 209.40 373.20 84.00' gre vse po maslu — toda z naročili je križ. T4l~'> Človek, ki kaj naroča iz Jugoslavije ali v Jugosla- 105 80110 zlepa pozabil svodih izkušenj. 008.401 Bogn bodi potoženo. — ml jih imamo dosti. 75.75 C*e sc bodo naročila za orožniške čevlje tako fc*hi-. . 149 ov • • I 0 11 »ia-l ° zem- 1J>3 60 Tl°^ot se i«vrše nekatera naša naročila iz do- tvi. so je s krepko zaušnico posio- 104.85 movine, lahko z mirno vestjo garantiramo, da bo petnajst vil« od uje«ra. Tako je znala skrivati svoja ljnbavna razmerja, da je bil sleherni fant prepričan. da ima edinole njejra rada. Gdinole 112.30 tisoč jugoslovanskih orožnikov še prihodnjo zim« 124:75 hodilo. lOfi.RTj bosih l Ko<*<\i se je s tem sestala, na-I slednjega dne z drti?im. vse je pa prav pošteno vlekla za nos. 101.00 372.87 165.75 184.65 121.00 101.96 Novo izkrcanje čet v Nicaragui. ložaj. ki hi ogrožal življenja in cerkovnik je poznal imetje i nože m cev. Xi.-esar pa bi so »krivil« norm. pota. • lie zgodilo, čf» hi zasedlo naeijona- MAXAGrA. Nicaragua. 31. ja-fnnerja. — Danes se je izkrcalo llistiene eete Sta. i Večkrat jo je »kvenega stolpa opolnoči i/ eer-rledal. kako j«' i«-- 1400 ameriških voiakov su.no okoder bodo poslani v različne Včeraj smo odpremili v domovino enointi uieseto ]>o-»iljatev za poplavljence, katero tvorijo prispevki sledečih rojakov: Frank Frelich. Springdale, .Mout. $ 1.75 John Putz, darovi iz Roek Springs, Wvo. 67.00 John Zemlak, Box 626 E. Worcester. X. V 1.00 Job. Zupančich, 1409 Kast 55 St.. Cleveland, Ohio 1.40 Henry Laufieh, Cleveland, Ohio 3.00 Anton Turk, Box 224. Falls Creek, Pa. 1.00 Math Bellaek, 669 Walnut St., Wabash, Ind. 1.00 Janes Zorman, Sheboygan, Wis., nabral 3.00 Jak. Lenarčič, Box 28, Kiuzua. Pa. 2.00 Ignac Oražem, 1410 Jefferson. St., Butte. Mont. 1.00 p. Maknc, Camp 20, Adolph, W. Va. 1.25 Mary Simocieh, Box J 41. Allipqitippa. Pa. 50 Joe Markovich, Box 613, Gary. W. Va. 1.00 Charles Pire, Winfield, Long Island 2.00 V' treh mesecih sknpno .. . jfe4.772.n4 A kraje v notranjosti dežele. En del i ostane v Ciraragni. Admiral Larimer je izdal pove- $4,772.04 — je bila j1^ ^.mora}o T ladje opravljati patrnlno slnzho oh pa- nabrana od 1. novembra 1926 do 1. feljnmrja 1927. le kitajski del jhuskuiJa mirim pokopališke ogra- i . —i —............ je krti Ken en. Objela naročenejra Corinto.rNADALJNI DAROVI ZA DOM fsiuta. ter M* par hipov imto s p;ir slepih in poplavljencev.'poljubi poslovila od njega. ----I Cerkovnik je bil star inržak. Za naše mzmere znatna svota zahvaljujem«' na. Skupaj ... $86.00 Denar je bil poslan kot običajno Rdečem Križu v Ljubljano z naročilom, naj ga razdeli med najpotrebnejše poplavljence. Ker nam je Rdeči križ sporočil, da bo kmalu prenehal pobirati prostovoljne prispevke za poplavljence » kar se je medtem najbrž že zgodilo), češ, da je največji potrebi zadoščeno, posebno kar se tiče obleke in p-( hrane, ter da bo dobil za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij podporo iz Beograda, tudi mi s to pošiljatvij.i zaključujemo svojo nadvse uspešno kampanjo, ki se je vršila tri! iz Nice, ki se glasi: Na tem mestu .se še enkrat prisrčno vsem darovalcem. Storili ste veliko delo, za vršil i ste važno poslanstvo I . ,, , , 0 f „ ' J I nir.ean oddelek Saeasove kavaleri- — pomagali ste svojim krvnim bratom, ki so se nahajali v i jP dve milji od tukajšnjega kraja, bedi in pomanjkanj iL k 'j-- To delo je najlepše in najbolj vzvišeno, kar jih za-! more vršiti človek. Denar, ki nam bo mogoče še poslan do 8. februarja v ta namen, bomo točno odpremili v domovino. Po tem dnevu ne sprejemamo več za poplavljence. O nadaljnih ciljih Rdečega Križa v Sloveniji in o naših načrtih sodelovanja pa izpregovorimo v jutrišnji ste vilki "Glasa Naroda" par besed. cifieni ohali. SAX JFAX dkij sttk. 31. jan.1 dolar zn poplavljene. Zveza z notranjostjo je prekmje-Poroča se. da se koncentrira Anglija in Kitajska. FAŠISTOV SKA VSR A Pred par dnevi smo bili omenili, da istoveti Musso-lrni v vero s fašizmom, oziroma fašizem z vero ter da je božje zapovedi posvoje prikrojil. Doti eno poročilo je bilo nekam netočno. Povzeli smo ga ,po nekem angleškem dnevniku in smo celo sami dvomili v njega resničnost. Včeraj je pa objavilo časopisje direktno brzojavko mesece v blag in človekoljuben namen. "Fašisti so Ustanovili mladinsko organizacijo Bal- Pri pošiljanju denarja smo se točno držali na vooroke. ("«• j«» vdova ali , pa no baš nn dobrem *rlasu. ii pa z malini cingljn. Lepa in mlada novcst;i je pri- New York Edison; Ura 8:00 do 9 :00 Nocoj na WRNY S0l' Cilocikla "»"•I metrov The Edison Ensemble Josef rionim»», vodja. Kinzula. Pa., je daroval dva dolarja za slepce in dva dolarja za segla na svojo čast. vsled «"es;ir je poplavljence. .župnik naročil mež.narju. naj zvo- Denar sprejeli ter ga bomo po-',,; z velikim zvonom, slali na pristojno mesto. | Poročne eerimonije so bile kon- Urcdništvo. ^"-ane. Vaški fantje so kuhali jezo. vsak v svojem kotu. Grom velikega zvona jim je pretresal srce ter jim govoril o ženski neodkritosrenosti. i Toda mežnar se jih je usmilil. Mod zvonenjem velikega zvona se je sem pa ta m oglasil tudi eingelj-ček. In ko je veliki zvon utihnil, je še parkrat prav odločno zacin-gljalo. Ženin je doh<*lo gledal. Nevesta je rekla: — Složnar je pijan in ne ve. kaj dela. Fantje so bili zadovoljni, ker je bila njihova prednost oznanjena celi vasi. Mežnar je rekel župniku. da se je zmotil, in župnik mu je širokodušno odvrnil, da jo zmota eloveška lastnost in slabost. Jaz tie vem, kaj hi rekel o tej zgodbi, ki se je baje zares za vršila nekje na Slovenskem. V precejšnje zadoščenje mi je izjava nekega rojaka, ki se je pred kratkim vrnil iz stare domovine. Povedal mi je namreč, tla j»* srda j zvonenje pri porokah sploh odpravljeno. In to je menda najboljše, kar so mogli storiti. | Neveste so z novo naredbo baje popolnoma zadovoljne. Vnele vdove Win d sorske — Overturn .... Ni«oIai Hamlet—Preliuiij II. rtoj. Thrnnns Romeo in Julija — ♦ Valčok » Othello I ioUIKKl Varili Izv?rav. Toda j večkrat se je že prigovoje Jikiee. akvarele m slike. Dejal je tla ne prav dobro prodajajo. To je bilo mogoče in t mi it nisem imel nič ugovarjati. Tako je tor«g stala- t«, stvar. N>-Jceg-a dne .sem xupHx.il m. ri.-»bi. ki mi jo je pokaral, da .so na njej nekatere napake v perspektivi. Ve-katere črto nikakor niso bilo tam. lojer hi morale biti in eela risba je izgledala nekako čudno težka, da tc nikakor ni bilo v skladu / drugimi njegovimi slikami. iiil j* ramreč i zboren slikar. Seveda «em bil tako previden da niee.sar nisem omenil. Nasprotno. hvalil .-sem rLvbo na v.se pretep in «ra lopo prosil. jjaj mi dovoli. da napravim kopijo te pokrajine, o kateri sem dejal da jo naravnost mojstrsko delo. Videl sem, da se j obotavljal, toda hvalil mmu jo tako zrlo. da" mu preostalo drugega, kakor da mi je rLsho izroeil do večera da jo mora naslednje jui ro poslati na-prej. Ko je bil odšel Iz moje izbe. sem takoj Šel na delo. S pomočjo posebnih pripomočkov snu pod Oglej-no risbo z lahkoto odkril drugo risbo. Kot je razvidno iz slike, se je pod pokrajinsko risbo skrival na črt pristanišč za naše podmomike. 1'rke, ki so se nahajale na tej risbi, so razpršile vsak dvom. Mlin na veter je zakrival svetilnik (A) ; drevesne skupine so zakrivale u-trdbe, okope in semafor (H); hiš-<4."i: ne s o ' .le avti ,n< rane (C), zvonik s črko (E) in strate-gične železniške proge s črko (D). P..... je bil torej špijon. Treba ga bilo takoj napravit i neškodljivega. To se je zgodilo še isti večer, in fcieer tako roinno da niti v hotelu nihče ni tega opazil. Xapolitanski slikar g. Campa-nello pa je poravnal račun "svojega starega prijatelja' P.....-ja in razen tega prevzel njegovo .slikarsko orodje in prtljago rekoč, da bo vse poslal za njim. 12. poglavje. (TUŠA ŠPI JONSKA AFERA V XANTE SIKI juh svoji mlade 1 17 let, je o-.seba, o kateri hočem govoriti v naslednjem, bila zelo nevaren špijon. l"»il je takozvani kurir. Xo.sil je v Francijo ali v Anglijo vprašanja velikega nemškega generahiega štaba, in kadar se je vračal, je nosil odgovore na ta vprašanja ki .so jili dajali stalni nemški agenti v Fran-eiji ali Angliji. Teh kurirjev je kar mrgolelo. To da bilo jih je tem težje zagrabiti, ker M) bili večinoma nevtralni podaniki in torej manj nadzorovani. BOLEČIME Prilepite si Johnson's Belladonna oblil za hitro in sigurno pomoč. Policija je imela v Lstini naročilo,jj** *ufto"r»no zartrjevgfl, da ia denar prrhaja od njegovih prihra kov..... Med tem ko je spal. smo z^lo natančno preiskali papirje, ki so o v Mera svetu, štiridesetimi leti. sla bila John-Johnson pionirja v izdelovanju mili belladonna obliiev. in da. Johnson's. Belladona obllži pr-ir »e tiče prodaje in uporabe po view srelu. čudovite nsi*>he, katere |Miwi«a. Je treba pripisati ustaljeni is najvišji kakovosti. Vsak obllž. ki C* kupite ter ima na sebi Johnson A Jftfcaami ime, trna v sebi zdravilo v paini ouoft. Tako zdravilo se hitro r»esa v boleiV ilele, edprarl bolečine t«r prinese v kratkem čas* blagodej-oro vprašajte za oMiŽ, Po rmi\ — Adv t. ga n spijon. Xe.srtra ziinj pa je bila, tla se je prav ra l bahal, da mu nikakor ne manjka denarja. Tako ii. pr. v Nantesu stanoval v najdražjih hotelih in se hranil v najboljših re-.*>ta vraeijah. Zanj ni bilo nič dovolj lepo. niti dovolj drago. , Spretno mii« .spraševali oficirje nje«ove ladje, ki .so poznali nje1-govo rodbino, toda zvedeli nismo »k1 njih drugega, kot da njegovi starši nikakor niso bt>gati, in da si ne morejo normalno razlagati, odkod ima i oliko dearja. ki ga raz-Mplje, ne o,slali v njegovo domovino. Zato smo stavili mladega mornarja pod nadzorstvo dveh svojih najboljših inšpektorjev, ki sta dobita misijo, da ga ne izgubita več preti oči. Silno strogo sta nadzoravala, njegovo pošto in vse ljudi, ki so ž njim občevali. Živel je od tedaj naprej tako--rekoč v "stekleni hiši" in ušla nam ni nobena njegovih kretenj. Kadar je pa prihajal v Francijo. je kljub temu vedno znova začet živeti zelo razkošno, kot človek, čigar denarni viri so neusahljivi. Za-nitiTi sano ga strogo nadzorovali: ničesar sumljivega nismo mogli razkriti. Že smo hoteli obupani opiLstiti. nadzorovanje, ko je nekega večera mhidi mož popolnoma, pijan šel na glavno pošto in stopil k okencu, kjer se dobiva korespondenca poste restante in je zahteval pošto, naslovljeno na njegove začetne črke. To je bilo nekaj novega. Do takrat je dobival vso *vojo pošto na krovu ladje, kamor mu je bila naslovljena. kakor tudi ostalim mornarjem. Ko je "doffpcla ladja v Xantes. se je eden ladijskih oficirjev podal v mesto na pošto in izročil vsakemu članu moštva pis_ i ma, ki so bila nanj naslovljena. Ko je poštni ura^lnik našel precej obsežen zavoj z začetnimi črkami mladega moža. mu ga je izročil. P>il je neke vrste ovitek iz dd>elega papirja, ki je izgledat napolnjen z listinami. Ko je mlašiljatev in to smo tudi takoj .storili. (Dalje prihodnjič.) NOVICE tt SLOVENIJE Tragična smrt jamskega paznika. Pri zvrševanju svojega težkega z Jugoslavije. i Zločinska ■predigra usmrtitve dveh komitašev. Xa novega leta ilan so v fttipu ustrelili glasovita bolgarska ko-mitaša Slavka Jovanoviča in Sto-jana Stojadinoviča. ki sta svoje-ča.sno v vasi Kadrifalkovo na j>ro-gi- Stip-Veles vprizorila neko viharno noč med tamkajšnjim prebivalstvom praveat pokol j. Pred usmrtitvijo so se odigrali prizori, kakršnih nedvomno še ne pozna jug. kriminalistika. Ivoini-taša sta še neposredno pred smrtjo v divjem sovraštvu in tojroti izvršila več zločinov. Stojali Stojadi-novie je izrazil kot svojo zadnjo željo, naj mu dovolijo, da se po vrsti poslovi od vseh tovarišev, s katerimi je bil skupaj v zajvoru. Tn res je poljubil enega za drugim. Konrho je prišel h kaznjencu Mitrovien. ki istotako še ealca na izvršitev smrtne obsodbe. Objel je tudi njega, kakor da «ra hoče poljubiti, pri tem pa mu je zasadil svoje ostre zobe v levo lice in nnt je celo odgriznil. Le z največje težavo so nasilneža ločili od svoje žrtev. Kasneje je izjavil, da se je hotel maše.evati nad Miti-o--.-ičem. ker je pri razpravi izpove- i dal zanj zelo obremenilno. Oh H. zjutraj je hotel žandarme-i rijski narednik Toma j Dimitrije! vič sneti obema zločincema okove! Kako napravite karo, ki je res kava 1Ž2 s. paklica y v državnem rudniku v z ]10g iu rok. da jih odpelje po-; Zabukovci tragično ponesrečil iz-Jtem eskorta na morišče. Ko se je redno priljubljeni tamkajšnji jam- nagnil k Slavu -Tovanoviču. je ta! ski paznik Franjo Kenda. J nenadoma zagrabil nož* in ga za-! Kakor običajno, je odšel tudi te sadil naredniku v trebuh, nato pa dni ob S. popoldne v rov Barbara.'^ še ponovno zabodel v hrbet. Di-i kjer je opravljal službo jamskega 'mitrijevič seje zgrudil ves okrvavj paznika. Ko je ob 5. popoldne ho-hj0„ na tla, vendar je imel še toll-1 tel pregledati še na najnižjem po-Jok moči. da se je boril z divjim če-j lju zaposlene partije, je odšel k^tašem. Medtem so mu prihiteli na 1 ročnemu viti ju. kjer izvažajo po pomoč ječarji. ki so vrgli nasilne-' strmem vpadriikn nidarji premog.'ga komito na tla, mu iztrgali nožj ter čakal, da napravi bližajoči se in ga vnovič okovali. Pod močno težko naloženi voziček prosto pot.jPSkorto so odpeljali na to zločinca J Naenkrat pa se je za Kendovini z avtomobilom na morišče. kjer soj hrbthom izruval iz temelja vi-1 bili zbrani svojci skoro vseh nji-j telj ter ga pokopal pod seboj. Te-^bovih žrtev. Surovo sta odklonila j ža vozička je zavlekla potem vse^oba zadnjo tolažbo duhovnika in j skupaj še približno 4;> m nizdol. izjavila, da bosta pred Bogom že i Nesrečni Kenda je obležal se-'sam}1 položila račune. Točno ob! 8.1o je padla salva osm$i orožnikov. Dočim je bil Slavko Jovano-vič takoj mrtev, pa Stoj an u Sto- DOBRA kava je pri jedi poglavitna stvar. In Bordenovo Oslajeno Kon-denzirano Mleko napravi dobro kavo še dosti boljšo. Ko sliulite in- bogatite svnjn kavo z Bordeno-vini' Oslajenim Kcmden^iranim Mlekom, s«-poslužujte vrsto kot je naslikana tukaj,-boste imeli mleko, ki ne da vaši kavi samo bogatosti, pae pa tudi prinese na dan oni dober zadovoljiv okus, ki g;a ima dosti pravilno pražene in napravljene kave. Nadalje boste spoznali, da je Hordenovo Oslajeno Kon-denzirano ^Tleko jako poceni. Kna konva toliko zaleže pri Otslajenju in obogatenju kave kot en pint smetane in en funt sladkorja. \ Hranite labelne za dragocena darila, i Vsak Sordenov label, kot naslikan. Je velike premtjtke vrednosti. Pojdite v bližnjo premijsko trgovino ter se prepričajte, kako lahko Je dobiti srebrnine. posodo, uro tat razn« druge krasne predmet* BREZPLAČNO z Bord»novimi |flt,elni s teh vrst Osiajenega Kon-denziranega Mleka. Začnite danes hraniti labeln« Presenočer.j bo*te! Če vam Je »aije, pišite nam za BREZPLAČEN ilustriran cenik — v katerem Je navedenih mnogo daril. 1 PREMIJ S KE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 426 We« 42nd Street near Ninth Ave. 427 Thir«f Ave., I ' near 80th Street 61 East 125th Street. near Maciiton Ave. NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington Street BROOKLYN. N. v. Z Sumner Avenue. near Broadway 41 Nevins Street. near Livingston St. i. JERSEY CITY. N. J. -- , i 350 Grove Street. near Newark Avenue 684 Summit Avenue. \ near Newark Avenue NAROČITE TO ČUDOVITO KNJIGO rtu. L "MT^EKO—In nj^ga uporaba pr kuhi." opisala Mr*. B^ntlv- To je brez dvoma najboljša knjiga glede mleka ter njec;i uporstKe duma. Pošljite samo svoje ime ;n naslov zaent. z 10 < enti v znamkah za poštnino, zavijanje itd. Th? Borden Company, Borden Ituildiu;. New York. I veda na mestu mrtev. Martin Dolničar umrl. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Dne 11. januarja je preminul v jadinoviCu niti še to ni zadostova-, Ljubljani tovarnar Martin Bolni-(j0. Bil je še vedno živ in je mn-! ear. rodom iz obee znane narodne ra] dobiti k one no še takozvani mi-i družine Dolniearjevili iz ^martna lostni strel iz nepo^redtiV bližine.I pri Ljubljani. Že od rojstva rah-Vsa štipska oVoliea se je oddali-i lepa zdravja, je pokojni sieer vee- njia. ko sta trupli divjih komi- thja"^kimi plemeni so st. dol-o T-a- AMERIŠKI INDIJANCI. Uprava indijanskih zadev. Od noša j i federalne vlade z in- krat bolehal, vendar «ra je smrtna ta še v padli v že pripravljene jiro-kosa nepričakovano in vse prera-^ bove. no ugrabila žalujoči družini, ko še ni izpolnil 48. leta. Umrli v Ljubljani. Stanislava Plevnik. tovarniška delavka. 1!) let. Jera Selan, zasebniea, 80 let. Adolf Perles. tovarnar in po-setnik. (>7 let. Ana Marija Šerel. vdova nniv. 'profesorja. 77 let. Tvan Tvraker. zas. uradnik. 39 let. Frančiška -Tarm, žena mestnega delavca. 62 let. Frane. Pan?ur. profesor v pokoju. 80 let. sa uravnavali na podlajri po«rodb. Prva pogodba, o kateri vemo. je j bila sklenjena leta 1778 z Delaware Indijanci. Od tedaj je bilo skle- GBOŽEVALEC DAMSKIH CEV- n:ie,,ih 370 pogodb. — LJEV Xikaka pogodba pa ni bila skh-n- | jena po letu 1871, ko je kongres V Stockholm u se je pojavil ve-|aolo^n- <:}.7*»r» indijanskih otrok šolske starosti so bili vsi razen 12.000 v šolah. Ui jim nudijo po-lejr splošne izobrazbe iu strokov-nega pouka tudi hrano, oblačilo in zdravniško oskrbo. V Indijanskih rezervacijah se nahaja 82 bolnišnic s 1 Sij zdravniki in 124 bolničarkami. Splošna umrljivost med Indijanci se je znižala od -T2 za vsakih tisoč duš na manj kot 25. Le približno 12S.000 Indijancev. živečih na rezervacijah, govori angleško. Spremembe v domačem življenju Indijancev. razumljiva, toda ta čudak se sploh j ril» bi Združene države sklepa.e ne zanima za zbirke damskih čev- j Ijev. marveč goji šport, ki je Šved-] Položaj ameriških Indijancev skini damam zelo neprijeten. Po-'.i^ hil od tedaj spremenjen od ne-leg tega je zanimivo, da se y.ado-, "dvisnih plemen ali narodov v va-volji vedno z enim čeveljčkom. —jrovanee federalne vlade, ki se po-f'im dobi damski čevelj, je ves bla-j*bižuje svojega indijanskega ura-žen in srečen. Policija je najela , , . - ... , ne in prehod na pol iedelst vo. vse nih državah s (Xada I jeva nje.) — Vidim, da jo lian prihod uničil marsikatera vaša upanja. Žal mi je. a mi miio popolnoma brez vsake krivde. lin«* je hotel tako in mi ljudje ne moremo ničesar izpremeniti. Prosim vas pa, da kljnb temu živimo v miru. In eno. dragi brat. Ko sem stal takrat, na smrtni dan najinega očeta, tukaj pred teboj ter obračnal z menoj. m mi dokazal, da sem ]>orabil trideset tisoč mark več kot mi je pri-stojalo. Razventega pa si mi dal še tri tisoč. Vsled te»a sem ti dolžan tri tu trideset tisti- mark. Ta svota se je v teku dolpih let z obrestmi skoro podvojila. Ilvala Bogu. da sem sedaj v položaju vrniti ti ta denar z obrestmi vred. Prosim te, da mi d o voliš, da pripišem ta kapital k doti tvoje hčerke. Kuno in njegova žena se nista Se predramila iz prvotnepa mrtvila. Sedaj pji sta >e spogledala ter se nato ozrla v C^ito. ki ni ve-' dtla kaj naj reče k ponudbi Frie I^osova. Tako Gita kot njeni stari-si so v naglici izračunali, da bo znašal kapital, katerega se jim je nudilo s tem. kakih sedemdeset tisoč. (lita in njena mati sta si takoj rekli, da bo znašala dota Oite potemtakem krojr sto in petdeset lisoc mark. To bi bilo dvojno kot »iosedaj. S tako doto bo dobila fJita prav gtdovo spremljivega snubača. Tu Boto: Ah. kot sijajen gard ni poročnik bo napravil kako <'rngo. sijajno partijo. Za njega ne bo to nikakor težko. Tako sta miiilila stariša. ki sta bila uverjena o prednosti sina. Kuno se je pogladi! po glavi, se oila je težka ura, dragi oče, za tebe in mene. — je rekla Elinor. — Meni se je zdelo, kot da se kali moja sreča pod sovražnimi pogledi Gite. Ilvala ti, da si me takorekoe odkupil. — Prosim te. Elinor. — jo vzkliknil Fred očitaje. — meni se eelo zdi. da ti je žal za Gito. Elinor je prikimala. — l>a. Fred, kljub temu je obžalovanja vredna. Ljudje, ki morajo tako usahniti in zveneti v srcih, so tako strašno ubogi... Xa razpotju med Losovom in Lemkovom, na istem metu. kier „„„ „ ■ ril I imate snisnlni stol. ki ima ne-y . i. . . "I prijetno navado "potovanja", pri- I.jmlje jedo r*»xme i:ijc. si » ne sjioznavajo, da so rozin** /Jrara ! /un'1' d znani sloviti kiiii^ kokain in ku-rar. Belokožci so prevzeli od Indijancev tudi mnogo barvil.— j'Hamwpck' (viseča mreža), ki so jo Arawak Indijanci rabili za spanje, je dandanes v rabi pri vseh. Jc-iviliiziranili narodih. Kavj-uk, ki tvori danes podlago velikanske industrije, je tudi prispevek Indijancev. Indijaneevo poznavanje velikih vodnih poti v tej deželi in stez čez gozdove in gorovja, omogočilo j hitro naseljevanje te dežele. Ve-'čina velikih ameriških cest je bila . zgrajena. - koder so se vile indijanske steie. in jM>lnovre,1 k ornih snovi in vsled te^.t zavživajo j lahko ro/1 ne konvali»>i~*ii:. i.inrf'i i lu «-elo oni. katerim j«- tbi:i«> ■ josti sladkor. Kozine jun-ohi ter | hi jih morali jesti vsaki dan s ka- j ko drug o hrano. Niislftinji rt*t'"jit M ugajal elanom vaš<> družine ter ga je lahko napraviti. Ito/.IXSKI pi iuny: 'i čaše rozin hjez zrna l-'t čaše mleku vaše sladkorja 1 ftiia inoke Čajna žlica jKH-ivno j I»ve veliki žlici iuasti <~njna žlit-a vanilje ProresHnjte suhe primesi in rezine. Slepite jajco. rimliijtc inlcko ter zmešajte. Dodajte stopljeno mast in vaniljo, nalijte^v [tnsntlo, namazano n surovini maslom, i*>-krijte doltro ter postavite v plsker vrele vode. Kuhajte približno eno uro in pol. Servirajte s poljubna mu k< >. Kuhinjska navodila. od oba vijaka in s5-»'er z grobo stranjo navzgor, nakar prit rdite chopper, t'hopjwr bo "osi al nepremično pritrjen na mizo. Domača sredstva. Ohranite škatlje. katere dobite iz pralnice, če nameravate kako letovanje. Izvrstne so pri pokanju oblek. bluz. kril itd. <*e hočete j»renrečit4 iN>kanje <%»v- ljev iz i«itentne^ri usnja, jih na- tkn'Jte s <-unajmi. Nogaviop je trelm ootu in prepreči umazitne«- na istem delu nogavice. 1 »obro brisačo lahko napravite iz starih ženskih nojpivlc. Odrežite stopala prtbližno sšestnajstih noga-Ive. jih razrežlte |w~> dolžini, sešijte skupaj ter priti*dite "na ročaj. Nasveti za lepoto. Za nohte svojih prstov 1.1 morati skrbeti na isti način kot skrbite >.:» svoje zob«« ali za kak drugi del te-lesa. Nohti prstov l»i morati bili deležni stalne in redne pozornosti j in iia svojem domu hi morati imeti j j »r i prosto napravo za C-LsC-enje nohtov. obstoječe* iz pile. mazil za nbhte, zakiitljenili jikarjie in kake piuaade. 1'lliti bi morali svoje nohic vsjiki dan. da preprečite pogosto i rezauje. Za dnevno uporalto spo-lirajte le svoje nohte ter jih odrgnite s Sčetko za nohte, e postaiu>jt> vasi nohti žejo krliki. da bi ra_;:po-kali. če bi jih skušali odrezati, jin namažite vsak zvečer. pr«-dno gre-i ste spat s cold ercauiom. To bo o-mehfalo nolite. da jih boste mo.^li jKirezati s škarji različne vrste tonili in U{>orabtjati jih je treba soglasno z delom telessi, ki jih po-trehuje. Imamo živčne tonike, i»liii-ske tonike. krvne tonike in ktniečno tonike. ki jsn-zročajo keiuiCuo iz-premembo v telesu človek i. \ ,»čina touik ima dvojen učinek, ker ijo-speštijejo delavnost črevesja ali pa čistijo kri ter ojači zdravstveno stanje človeka. Čeprav .m« tonike dobre, je vendar-umestno dohiti nasvet zdravnika, katero tomko, in kako naj se jemlje ter vedno hladiti mi vodilom, katera vam da zdravnik, če hočete imeti kaj dobička od tonike. Tonike se rd/li-kujejo od stimulantov v te:«., da 1 j počil s i ter dajejo vhsomu telesu priliko dobiti nazaj svoje naravno stanje. Kretanje parniko^ - Shipping Ne*? ci-V Indijanski junaki. Premagana indijanskii' rasa je tzapustila mnogo «ledov tudi izven polja gmotnih stvari. Nešteto je število indijanskih krajevnih imen j v tej deželi. Patetičene indijanske' j povesti in lejrende o junaških j nih in romantičnih epizodah • življenju slavnih indijanskih poglavarjev in junakov so postale 'pravcati zaklad za ameriške pesni-(ke in pisatelje. Longfellow je ove-koveeil Indijanca Iawatha. junaka tieke legende Trokez Indijancev. Cooper je črpal svoje slovite zgodovinske j>o vest i iz indijanskega življenja. In kdo izmed nas ni ; v svoji mladosti čital in užival indijanskih povesti? Izmed indijanskih poglavarjev ko se mnogi prikazali v tako jun.iških potezah da so vzbudili domišljijo belokož-ea. in še danes nastopa v literaturi. v umetnosti, v drami na odru in v filmu kak indijanski poglavar. ki se nam navadno dozdeva kot poosebijenost neustrašenosti, osebnega junaštva, dostojanstva in trdue volje. Indijanski junaki so zasloveli med svojimi soplemenjaki večinoma kot vojskovodje v borbi proti belokožeu. Imena nekaterih teh junakov so še vedno zelo j>opular-na: naj omenimo "kralja Filipa"', Teeumseh. maščevalnega "Sedečega Ilika*'. sina Skakajočega Bika .in nečaka Štirih Rogov, ki jc skal-' piral svojega prvega sovražnika! 'v starosti 14 let, nadalje mešanea 4. februar]« • Aquitanl i. Cherbourg. 5. ftbrua-'a: Part*. Hjrrt I. ft brun |a. Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Pramen. ' 12. februarja: Olympic. Ch-roourfc-; Bremen, CTier- bour*. Brtrnm. 17. februarja: D« Orasae, Ifjirrre; Hamburg. Cher- bouri. Hamburg. It. februarja: Fr«j>ce. Havre; Gee fg» WuMn|-ton. Cherbourg. Bram«*i. «1. februarja: Miuretania, Cherbourg. 22. februar]»: Deri n. Cherbocrg. Bremen. S3, februarja: Rtpub'Jc, Cherboirj, Brrm«n. 24. februarja: Weatphulia, Hamburg. 20. februarja: Paris. Havre: Levlatham. Cher bourg; Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Miixtha. Waahington. Trat. 2. m raca: Pre«. Hardlne. Cherbourg. Bren.etL Havre; Tbortngle. 9. marca: Alhett BalUn, burg. 6. marca: Oljpip«, Cherbourg; Ch^rl -'urg. Bremen. 9. marca: iTes. lioosevelt, irit-n. Cherbourg, Ham- Muenehen, Cherbourg. Br«. 10. marca: Rochimbatu. Hamburg. 12. marca: ifer'ngaria. Cherhourg; Franre. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Kr»-mtn. 17. marca: IkuthhUnd, Cherbourg. Hamburg. 18. marca: — Auultania. Cherbourg. It, marca: I.evluthan, Cherbourg; Bremen Cherbourg. Bre^ien. 22 marca: r*rea. WlJ^on. Trat. Columbus. Cherbourg, Bremen. 23. marca: La S a. vole. Havre. Oeorga Washington, Cherbourg i'-^u'eu. 24. marca: Cleveland, Hamburg. 28. marca: Olymp e. Cherbourg: Republic, Cherbourg. Bremen. 30. marca: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca: Suffren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Ham tunc. Berlin. Cherbourg. Bremen. 2. aprila: Fmn«^. Havre — SKUPNI IZLET 14. maja: SKUPNI IZLET a parnikom PAUtS 2. julija: SKCPNI IZI.FTT z novttn pamikorn IX.K DE FRANCE. t — oovaaso SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: "FRANCE" 19, februarja — 12. marca . "PARIS" 26. februarja — 23. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. ZajamCite *i prostor za prvo vožnjo novega, velikana "ILE de FRANCE" 2, julija; 1. avguata. Vj»raSajte kateregakoli iKiolilaS.'eneia aK^nia ulh FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York 'Osceola in t ■ Krop; božičnih praznikov je postala Elinor srečna žena Lin-i^ceka. Eno leto pozneje se je zaročila Gita Losov z nekim vladnim miru (Irupr polep; svetnikom in Boto se je potezal za hčerko nekega veleindustrijalca, ki je dobil pred kratkim plemiški naslov. Z velikimi blagri telesa in duše sieer ni bila opremljena. — a bila je zelo boprata. Ona in njen oče sta stremela potem, da stopita v stik s starim plemiškim rodom. Majoratni dedič Losova je imel v tem slučaju boljše utemeljena upanja. Črnega Kragulja, vsi ti so KONEC Ameriški Indijanci Nadaljevanje z 3. strani. Ameriki v poljedelstvu in lesnem rokodelstvu tekom prve dobe ko strašilo nekdanjih dni načelovali Indijancem v bojih pro-J ti belokožeem, da dobijo Ameriko nazaj za svoje pleme. Indijanci Združenih držav predstavljajo dandanes 193 raznih plemen ter stanujejo na kakih 200 rezervacijah. "Indijanska dežela'' to je vse indijanske rezervacije skupaj vzete, bi pokrivale površino. ki bi bila tako obsežna kot so vse New England države z državo New York vred. Zgodovinske pritožbe Indijancev so večinoma pozabljene. Leta 1924 je podelil kongres ameriško državljanstvo vsem Indijancem Združenih držav. To je bilo deloma v zahvalo za način. kako so se Indijanci izkazali tekom svetovne vojne. V Ameriški vojski je bilo 10.000 Indijan-eev, v mornarici pa 2000. Naredba maršala Petaina, s katero je podelil francoski vojni križ vojaku Josipu Oklabombi, čistokrvnemu Choctaw Indijancu, nas nekam spominja na junaško dobo indijanskih bojev. V tej naredbi proslav- NAJCENEJŠA VOŽNJA v JU605LAVU0 COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ielexniika voinja do doma po xmernl ceni. Odplutje proti Tratu lo Dubrovniku. MARTHA WASHINGTON !. MARCA — 12. APRILA PRESIDENTS WILSON 22. MARCA — 10. MAJA Vpraftajte za cene in prostore v bllinjl ajrentun. PHELPS BROS., 2 Wilt St-. N. V. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. PREPOZNO JE Ne čakajte, da bi se bolezni in bolečine razvile v neozdravljive bolezni. Iznebke se bolest nih posledic. Pijte dosti vode in poskušajte rrt0>ME£H/ Svotonoslavni odvajalni i>omirjevaU-c. Na roki čaj, itd.| Ni res. da je bil vsak indijanski medicinski mož šarlatan, ki si je prisvajal nadnaravne moči in zlorabljal nevednost in prazno vero svojega plemena. Vsaj nekateri izmed teli zdraviteljev so bili veš-eaki v rastlinstvu-in mnogo lekov hi zdravilnih zelišč, ki so jih Indijanci rabili je prišlo v moderno lekarstvo.. Izmed l^kov, k so jih j plačno. Današnji Indijanci se poprije maj o modernih navad in običajev, tudi če so morali plačati strašno ceno za civilizacijo belega človeka.' Prispevki rdečekožcev k civilizaciji Tragični zgodovinski razvoj indijanske rase je zapustil le skupino izvirnih stanovalcev ameriškega kontinenta. Ali Indijanci niso zasloveli v zgodovini le po "skal-piranju" sovražnikovih glav in po neprestane mbojevanjn s puščicami, ki so imele osti iz jelenjih rogov, orlovih krempljev ali ostrih kamnov. Marveč so doprinesli Indijanci aktiven prispevek k svetovni .civilizaciji, ki jm mnogo dol? j "JPrvotni ^Vmerikanci" so. bili u- vah skoraj neverjetno junaštvo dotičnega Indijanca. Več kot 1700 Indijancev je da-j nes v federalni službi, uslužbenih v upravi indijanskih zadev. Indi-| jansko pleme tudi ni brez svojih ( zastopnikov v kongresu. Senator Charles Curtis iz Kansasa je Indi-. janec Kaw plemena. Cralse D. Carter, kongresni k iz Oklahome, je član Chickasaw plemena. W. Hasting, Cherokee. Indijanec, je član kongresa iz Oklahome, in biv-š isenator Robert Owen je član istega indijanskega plemena. 'Irfl ft't .'t S-Mitf L„t »kožnih Indijanci prispevali, >*p najbolj] (3x 1,3&10) HIŠA NAPRODAJ V DOMŽALAH. Šest sob. dve kuhinji, vse priti-. Jkline. velika klet. Hiša je stara par let ter je sgr&jen* po ameriškem moren. Veliko zemljišče, deloma zasajeno s sadnim drevjem, deloma obdelano za poljske pridelke. Nasproti kolodvora; V bližini sta šola in cerkev. Pripravno za obrt ali trgovino. Cona Za po- drobnosti pišite na: Joltn Nachticall, f. J A Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki« pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ."5RT1SE in GLAS NARODA Pray vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. AJ>V^9Tl^fim(JJ^AS NAHODA Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor im naneajea potovati v •tarl kraj. je potrebna, da j« doo-Cen o potnih Uititi. prtllagl In dni* gib stvareh. Vsled nafie dolgoletne IxkvSaJe Vam ml sa morem o dati csJboljAa poJtTOlI« ia priporočamo, redno le prrorratne brzoparalke. Tudi oedrXavIjanl samt/ejo po toratl ▼ stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenj«; all permit la Washington a, bodisi aa eno leto aS 6 mesecev In se mora delati pro» »njo vsaj en mesec pred odpotorai-njem In to naravnost v Washington. D. C. na geaeralega naaslaS* Bkega komisarja. Glasom odredba, ki Je stopOa v veljsvo SL jtalija m$ ee nlkomnr vse ne poflj« permit po poftil, ampak ga mora Iti iskati vsak poctlos osebno, bodisi v najbUSnjl naselal-Skl urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kade v prode J l zaprosi. Kdor poCnje vea brea dovoljenj«* potuje odgov« svojce b Kako- Kdor Seli dobiti sorodnika all evojce ls starega kraja, naj nam prej pUe za pojasnila. Ia Jagoala-vlje bo prlpuS6enlia v tem leta «7« priseljencev, toda polovica to kvote Je določena sa amerUke drflav-Ijane, ki Eele dobiti sem TiarISe Ia otroka od 18. do 21. leta in pa aa poljedelske deUve^ AmarttU dfavljaai pa dobiti sem lene ln otroke do 18. leta brea da M bili Stoti v kvoto, pa. trebilo pa Ja delati profejo v Waafe- kakS koral. FRANK SAKSE1 STATE BARK n RKIUNff R. MBW Predao ADVERTISE tu GLAS BAj »-> T-fi ua- Ii 'Ž n -i - itjtti. —iL ' , j iff I