Poštnina plaSana V gotovinL Leto XIX., št. 210 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 _ Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L Ljubljana, sobota 10. septembra 1938 Društvo narodov Včerai se je sestal v Ženevi svet Društva narodov, a v ponedeljek se začne plenarno zborovanje skupščine Dn. Ženeva bi bila mnogo bolj predmet splošnega zanimanja, da niso pozornost od nje odvrnili drugi, še aktu-alnejši in pomembnejši dogodki. Na prvi pogled je presenetljivo, da so vsi vodilni državniki napovedali svoj prihod v Ženevo in svojo udeležbo, kljub temu. da ni pričakovati prvorazrednih odločitev. Mogli bi še pristaviti: in kljub temu, da je Društvo narodov izgubilo toliki del svojega nekdanjega ugleda. Toda j ako napačno bi bilo, ako bi se ustavili kar pri tej skepsi, zakaj pravemu položaju bi se s tem ne približali in dejanskega razpoloženja ne bi niti od daleč pravilno karakterizi-rali. V resnici je namreč tako, da je prav sedanja, do skrajnosti vznemirljiva situacija pripomogla k temu, da se državniki zopet obračajo k Ženevi s stremljenjem po novi afirmaciji. V turobni perspektivi, ki jo je sodobna situacija razgrnila nad Evropo, se je namreč čim dalje bolj koncentriralo nasprotje med obema taboroma, totalitarnim in demokratičnim, kljub vsem prizadevanjem, da bi se svet ne razdelil po teh opasnih ločilih. Ko se je začela stopnjevati napetost, se je zlasti med manjšimi državami, ki so članice ženevske institucije, začela uveljavljati težnja, da se nekako rezervirajo in se zavarujejo pred možnostjo, da bi prišla v svojstvu članic DN v nasprotje s totalitarnimi silami. Vodilne države Ženeve tega prizadevanja niso nikdar rade gledale, dasi mu niso postavljale nasproti težjih akcijskih faktorjev. Češkoslovaški problem je še bolj kakor poprejšnji spori pokazal, da so osnovne razlike v načelih, v vodilnih političnih idejah. Posebno vidno sta dali temu nasprotstvu v idejnem območju izraza govora obeh vodilnih ameriških državnikov, ki sta jasno podčrtala načelne vzroke sodobnega političnega razkola v svetu. Bolj m bolj se vidi, da se je svet začel nekako pripravljati na načelno borbo, ki je postajala ob preteči nevarnosti svetovne katastrofe čim dalje bolj aktualna, čeprav so se ji državniki dolgo hoteli za vsako ceno ogniti. V tako se razvijajoči situaciji je polagoma Društvo narodov začelo dobivati nov pomen; obetati se mu je začela nova funkcija idejnega žarišča in osrednjega organa, ki bi mogel v vsiljeni konstelaciji postati odločilnega idejnega pomena. Bridka resnica je, da je Ženeva izgubila večji del svojega ugleda in svoje življenjske funkcije, ker ni bila kos svoji osnovni nalogi, da uveljavlja v mednarodnem občevanju načela pravičnosti, enakopravnosti in humanosti. Zato ni prav nič čudnega, da se na Ženevo kot tako danes nihče ne obrača z upanjem, z zaupanjem in pričakovanjem pomoči in zaščite. Te vloge so prešle na močnejše, ali nemara boljše: na konkretnejše sile. Kakor se stopnjuje ob tem mednarodno politično nasprotje, tako dobiva Ženeva nov značaj. Ako se je sedaj približala nevarnost, da bi morale ženevske sile braniti svobodo ogrožene države v sredi Evrope, se je s tem prav za prav v najaktualnejši obliki ponovil položaj, ki je bil že parkrat pretresel Društvo narodov in mu izpodkopa-val temelje. Nevarnost, ki preti danes svetu v obliki najhujše katastrofe, potemtakem sploh ni nova, marveč je le najnovejša izdaja že ponovne igre, samo seveda s to veliko razliko, da je danes kriza nastopila v onem kotu sveta, v onem delu Evrope, ki je preblizu, da bi mogle ženevske sile izreči svoj desin-teresma. Ako je tako, more imeti pripravljenost zapadnih velesil, poseči po obrambi v zaščito ogroženih članic Ženeve, za ženevsko institucijo ogromen pomen. Saj bi s tem nastopila ona situacija ,o kateri so izjavljali kritiki Ženeve, da bi jo moralo Društvo narodov že davno ustvariti, ako bi bilo hotelo ostati odločujoči faktor na svetu, ne pa formalistični spomenik nekdanjih stremljenj po mednarodni pravičnosti, humanosti in miru. Dejansko kampanjo za obrambo Češkoslovaške danes n& vodi Društvo narodov, marveč vodilne njene članice in ob njih Zediniene države Severne Amerike. Pri tem je spor take prirode ,da bi ga mogla povsem upravičeno voditi Ženeva in ga podpreti s temeljnimi težnjami, ki so sploh ustvarile ženevsko institucij®. Prav zaradi tega je sedanje zasedanje Društva narodov temeljne važnosti. V ženevskih kroeih premotrivajo situacijo s teh vidikov. Ako imamo to pred očmi, se ne bomo čudili, da se septembrskem zasedanju pripisuje izredno velik pomen prav z vidika sodobne mednarodne krize, pa da je spričo tega napovedana udeležba vodilnih državnikov. Dejanski potek zasedanja DR. HODŽA O REORGANIZACIJI ČEŠKOSLOVAŠKE DRŽAVE Popolna enakopravnost vseh narodnih manjšin ob čuvanju suverenosti, integritete in enotnosti države Praga, 9. sept. h. Danes opoldne je predsednik vlade dr. Hodža sprejel novinarje in jim dal naslednja avtentična pojasnila glede nove ureditve narodnostnega problema v češkoslovaški republiki na osnovi sklepov ministrskega sveta z dne 5. t. m.: Pri formulaciji svojih predlogov je šla vlada s stališča, da se mora takoj pristopiti h konkretni in praktični rešitvi glavnih spornih vprašanj ter da se mora doseči v okviru republike trajen sporazum o vseh narodnostnih vprašanjih. Vsa ostala vprašanja bodo prepuščena nadaljnjim podrobnim pogajanjem. Pri reševanju teh problemov se bo vedno vpoštevalo načelo suverenosti, integritete in enotnosti države. Nameščanje v državni službi Pri reševanju vprašanja javnih nameščencev in delavcev se bo uveljavilo načelo, da morajo biti vse narodnosti v državi sorazmerno z odstotkom prebivalstva deležne na številčnem stanju državnih nameščencev v vseh stopnjah in kategorijah. To načelo velja za vse resore in je obvezno pri vsakem bodočem nameščanju novih moči. V kolikor se to v kakem resoru ne bi moglo izvesti, se bo številčna udeležba nadoknadila v drugem resoru. Da bi se to čimprej doseglo, bo proporc pri sprejemanju novih moči nemške narodnosti za prihodnjih 10 let urejen tako, da bo po 10 letih dosežen odgovarjajoči odstotek državnih nameščencev. Zaradi tega bo sprejem državljanov nemške narodnosti v državno službo iz privatne službe in iz svobodnih poklicev možen, če bodo imeli za dotični čin odgovarjajočo kvalifikacijo. Prav tako se bodo pri nameščanju novih moči vpo-števali oni, ki so bili odpuščeni ali predčasno upokojeni, če izpolnijo pogoje, ki so sedaj veljavni za izvrševanje državne službe. Načelo premeščanja državnih nameščencev ostane nadalje v veljavi. Vsaki narodnosti bo v okviru tega načela priznana pravica, da odgovarja nacionalni sestav državnih nameščencev in delavcev v posameznih upravnih okrožjih nacionalnemu sestavu prebivalstva dotičnih okrožij. ^To načelo bo uveljavljeno vsekakor z vpošte-vanjem celotnih potreb države. Interesi države zahtevajo, da se na vsem ozemlju republike nameščajo do gotove mere nameščenci raznih narodnosti. Glede nemške narodnosti se računa s tem, da bo maksimalno 30°/o nameščencev nemške narodnosti dislociranih na ozemlju, kier državljani nemške narodnosti niso v večini. Isto velja tudi za imenovanje sodnikov, pri čemer ostane načelo stalnosti sodnikov neprizadeto. Ta zakon velja analogno za državno upravo, za monopole, fonde, ustanove in zavode. . Pri centralnih uradih m vrhovnih sodiščih velja za sestav nameščencev za vse kategorije in stopnje sličen ključ narodnosti celokupnega državnega prebivalstva. Paritetne narodnostne komisije Za uveljavljanje in čuvanje teh pravic bodo pri ministrskem predsedstvu osnovane za posamezne narodnosti posebne paritetne komisije, ki bodo sestavljene od zastopnikov vlade in zastopnikov dotične narodnosti ter pod vodstvom državnega uradnika dotične narodnosti. Narodnostne zastopnike v te komisije bodo izvolili parlamentarni zastopniki dotične narodnosti v sorazmerju s številom parlamentarnih zastopnikov. Paritetne narodnostne komisije bodo vodile evidenco državnih nameščencev dotične narodnosti in proučevale ali njihovo število odgovarja proporcu ter obenem vodile kontrolo nad tem, ali so dotični državni nameščenci in delavci pravilno razvrščeni na odgovarjajoča mesta. Načelo proporca tudi v javnem gospodarstvu Načelo proporca se bo upoštevalo tudi pri vseh nameščencih, članih in organih drugih državnih organov in zavodov, kakor tudi pri posvetih, stalnih komisijah, privilegiranih podjetjih itd. Analogno velja to tudi za nameščence in delavce pokrajinskih in strokovnih samouprav in javnih korporacij, zavodov, podjetij, fondov in ustanov, kakor tudi za člane samoupravnih teles, komisij in podjetij. Načelo proporca bo uveljavljeno tudi v javnem gosnodarstvu. Zaradi tega bodo izdatki in krediti v državnem proračunu za kotiefce šo!b*va, narodne prosvete, javnega zdravstva, socialno skrbstvo in za javna dela, izkazani in razdeljeni po nacionalnem ključu, ki bo odgovarjal odstotku posameznih narodnosti celokupnega prebivalstva države. O uvedbi tega načela v drugih resorih se bo odločalo po nadaljnji podrobni proučitvi. Tudi pri oddaji del in dobav za državo, državna podjetja, zavode, fonde in ustanove, bo za to določeni celokupni znesek tako razdeljen, da bo na oosamezne narodnosti prišel odgovarjajoči odstotek. To velia tudi za podjetja, pri katerih je država v večji meri kapitalno udeležena. Tudi za vodstvo teh agend bo za vsako narodnost osnovana paritetna komisija, sestavljena iz zastopnikov vlade in zastop ni kov dotične narodnosti., predsedoval pa bo tem komisiiam predsednik vrhovne računske kontrole ali njegov namestnik. Za-stoorike posameznih narodnosti v teh ko-misiiah bodo volili parlamentarni zastop-irki" dotične narodnosti. Te komisije bodo nadzorovale, da se pri državnih dobavah in oddaji del upošteva načelo proporca. Načelo nroporca v državnem gospodarstvu velja anrlo«rno tudi za pokrajinske in strokovne samouprave in za vse javne korporacije. Finančna pomoč po krizi prizadetim pokrajinam Vlada vnošteva p-ri reševanju narodnostnega problema tudi trenutno gospodarsko in finančno pomoč za one pokrajine in industrijske panoge, ki so po krizi najhujše prizadete. Ta pomoč bo realizirana na ta način, da bo vlada najkasneje do konca tega leta tem pokrajinam in industrijskim panogam, ki so najbolj prizadete po posledicah gospodarske krize in brezposelnosti, dala posojilo v višini ene milijarde Kč. Od tega je 700 milijonov določenih za ono industrijo. ki zaposluje nemško delavstvo in ima svoj sedež v pokrajinah, kjer je nemško prebivalstvo v večini. Varnostna služba V javni varnostni službi se bo v smislu vladnih predlogov ponovno uveljavilo svo-ječasno načelo delitve državne in lokalne varnostne službe. Državno varnostno službo bo izvajalo orožništvo, lokalno varnostno službo pa policija. Jezikovna enakopravnost Vladni predlog za rešitev narodnostnega problema predvideva tudi novo ureditev jezikovnega zakona. Dosedanji zakon bo v skladu s potrebami in praktičnim razvojem državne uprave tako noveliran, da bo vzpostavljena enakopravnost nemškega, ruskega (maloruskega), madžarskega in poljskega jezika s češkoslovaškim jezikom veliran tudi zakon o ustavnem sodišču. Kompetenčne spore med organi javne uprave bo reševalo posebno sodišče. Sodišča višjih instantc bodo primerno razdeljena na nacionalne oddelke. Področja državnih oblasti in samouprav ter sodišč bodo primerno urejena. Ti predlogi bodo uresničeni brez zavlačevanja, v kolikor ne zahtevajo sprejetje posebnega zakona. Potrebne nove zakonske predloge bo sestavila vlada ob sodelovanju zastopnikov vseh narodnosti. Zakonski predlogi bodo nato takoj predloženi v odobritev narodnemu predstavništvu. Danes bo govoril dr. Beneš po radiu Praga, 9. sept. h. Članek »Timesa«, ki se je ogreval za revizijo češkoslovaških mej in odcepitev sudetsko-nemških pokrajin, je izzval v češkoslovaški javnosti veliko vznemirjenje. Kljub izrecnemu deman-tiju angleškega zunanjega ministrstva je [azdelitev države na župe Organizacija župnih samouprav, zaščita narodnih manjšin, reševanje sporov Cilj vladnih sklepov je obnova harmonije in sodelovanja med posameznimi narodnostmi v državi. Zaradi tega akceptira vlada predlagano načelo nacionalnih samouprav, ki bodo uresničene z razdelitvijo države na župe. Javno upravo bodo izvajali državni in samoupravni organi. Samoupravne korporacije se bodo volile enako, kakor poslanska zbornica in senat po načelu splosne, enake, direktne, tajne volilne pravice s proporcionalnim zastopstvom. V kompetenco samouprav bodo odkaza-ne vse zadeve, ki zaradi enotnostim varnosti države niso neobhodno pridržane državi sami in ki so primerne, da v okviru skupne države zagotove in pospešijo enakopravni in po možnosti popolen razvoj posameznih narodnosti. Integriteta države in njena enotnost mora s tako ureditvijo dobiti popolno jamstvo. Teritorialni odsek samouprav ne bo mogoče določiti točno po narodni pripadnosti prebivalstva, ker se morajo tu upoštevati tudi geografski položaj, interesi gospodarstva in komunikacijske razmere. Narodne manjšine, ki bodo ostale v posameznih samoupravnih pokrajinah, bodo zavarovane po kurialnem sistemu in jim in njega idejna veljavnost bo veren odsev tega, kako se bo ta čas razpletala češkoslovaška kriza. _Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—% Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122, 3123.3124 3125.3126. Maribor. Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65-__ Rokopisi se ne vračajo praška vlada ponovno zahtevala oficielne informacije v Londonu in Parizu. Dobila je zagotovilo, da Anglija in Francija v nobenem pogledu nista izpremenili svojega stališča na škodo Češkoslovaške ter da je izven vsakega dvoma, da bodo zavezniki Češkoslovaške v danem primeru v polnem obsegu izvršili svojo dolžnost. Spričo teh ponovnih oficielnih zagotovil presojajo danes v Pragi položaj nekoliko mirnejše ter zopet upajo na ugodno rešitev nastale kriZe. Z veliko napetostjo se pričakuje jutršnji proglas prezidenta republike dr. Beneša. Prezident bo govoril po radiu ob 18. in sicer v češkem, slovaškem in nemškem jeziku. Kakor se doznava se v svojem govoru ne bo dotaknil zunanjepolitične situacije, marveč bo naslovil le apel na vso javnost češkoslovaške republike, naj ohrani mirno kri, red in disciplino, da ne otežava z nepotrebnimi incidenti in spori reševanja zapletenih problemov. Ta apel smatrajo v vladftih krogih za potreben spričo stalnih in sistematičnih provokacij s strani Hen-leinovcev. Pol milijarde prostovoljnih prispevkov Praga. 9. sept. b. Delovni odbor za nabi ranje jubilejnih prostovoljnih prispevkov za državno obrambo je izdal danes proglas na češkoslovaški narod, v katerem se zahvaljuje za dosedanio darežljivost, ki je prekosila vfa pričakovanja, saj so dosedanji prispevki dosegli in že prekoračili pol milijarde Kč. Pogajanja v Pragi bodo nacionalne pravice zagotovljene po načelu enakopravnosti. Pripadniki posameznih narodnosti bodo razen tega zaščiteni še s posebnim zakonom in to ne samo kar se tiče njihove nacionalne pripadnosti, marveč tudi glede njihovega imetja, zlasti pa pred političnirn, socialnim in gospodarskim zatiranjem Pripadnikom posameznih narodnosti bo dana možnost, da branijo svoje nacionalne pravice kot svojo kolektivno posest, če bi se ta zakon s kakršnimikoli ukrepi upravnih ali državnih organov kršil. Modalitete te zaščite so v vladnem predlogu podrobno skicirane. Narodna pripadnost vsakega posameznega državljana bo ugotovljena s posebnim nacionalnim katastrom. Finančna sredstva za samoupravne organe bodo nakazana iz državnih sredstev, razen tega pa morejo samouprave uvajati svoje lastne dajatve vse dotlej, dokler ne bo preurejen davčni zakon. V svrho pospešenega uresničenja enakopravnosti posameznih narodnosti in v svrho uveljavljenja njihovih načelnih pravic, jim bodo pri vseh samoupravnih organih priznane gotove kurialne pravice. Za ureditev zadev, ki se tičejo posameznih narodnosti pri centralnih državnih uradih, bodo, v kolikor to omogoča značaj in obseg agend, osnovani posebni oddelki, odnosno sekcije pod vodstvom pripadnikov dotične narodnosti. V to svrho bo no- Praga, 9. sept. h. Misija lorda Runcimana je izdala danes naslednji komunike: Misija lorda Runcimana je sprejela danes popoldne zastopnike madžarske socialno-de-mokratske stranke iz Komama, ki je misiji izročila daljšo spomenico. Ob 16 je lord Runciman sprejel delegacijo češkoslovaške narodne delovne enote pod vodstvom kneza Schwarzenberga. Zvečer sta se lord in lady Runciman s svojim spremstvom odpeljala na Petrovhrad pri Žatcu, kjer bosta kot gosta grofa Czemina prebila svoj tedenski oddih. Kundt in Rosche pri Hodži Praga, 9. sept. h. Vlada je danes razpravljala z zastopniki sudetsko-nemške stranke o tako zvanem incidentu v Moravski Ostra-vi. Ministrski predsednik dr. Hodža je sprejel sudetsko-nemška poslanca dr. Kund-ta in Roscheja. dolg razgovor pa je imel tudi z Ashtonom Gwatkinom. V Moravski Ostravi vlada sedaj mir in red. V Krnovu so skušali danes sudetski Nemci izzvati nov incident. Pred nekaj dnevi je tam izvršil samomor funkcionar stranke Knol. Da ne bi prišlo do kakih ne-zaželjenih dogodkov, je okrajno glavarstvo odredilo, naj se pokoplje na tihem, ker pa so pristaši sudetsko-nemške stranke začeli proti temu demonstrirati, je zunanje ministrstvo preklicalo odlok okrajnega glavarstva in dovolilo javen pogreb. Izzivanje henleinovcev v Krumlovu Praga, 9. sept. AA (ČTK) Snoči okoli 19.30 je okoli 4.000 henleimovcev v Češkem Krumlovu demonstriralo z vzkliki: »Ein Reioh, ein Volk, ein Fiihrer!« Demonstranti so trčilij ob skupino političnih nasprotnikov, vendar je policija preprečila 6popade. Kljub temu so nekega nasprotnika Henleina demonstranti pretepli Ob 20.30 je bilo po ulicah spet mirna Kako je prišlo do objave v „Timesu" London 9. sept. b. V tukajšnji političnih krogih, ka stoje zelo blizu vlade, ugotavljajo, da podpira v zadnjem času vee angleški tisk. tudi opozicionalni zunanjo politiko Chamberlainove vlade. Samo »Times«, ki veljajo si«er za oficiozni organ vlade, dasi se ta oficiocsnost n€ sme vzeti tako dobesedno na primeT pri pariškem »Tempsuc, napravijo tu in tam kako izjemo v tem splošnem odobravanju Chamberlainove politike, da bi tako uveljavili kako posebno stališče, ki po njih mnenju odgovarja angleškim interesom. V primeru plebiscitne pobude, odnosno pobude za odstop dela češkoslovaškega ozemlja, gre za tako izolirano demonstracijo nekaterih politikov, ki ee jim zdi da postopajo v skladu z angleškimi in- teresi. Takih ljudi je v Angliji še vedno nekaj. vendar je značilno, da si v sedanji napetosti niso upali staviti podobnih predlogov v javnosti, kar govori za njihov čut od-sovornosti. Zato je razumljivo, zakaj je obsodba tega članka tako eplošna. Stališče Italije Rim, 9. septembra, br. Včeraj popoldne se je zglasil pri zunanjem ministru grofu Cianu odpravnik poslov francoskega poslaništva ter je prosil zunanjega ministra za avtentične informacije o stališču italijanske vlade glede češkoslovaške krize. Njun razgovor je trajal nad eno uro. Zdi se, da je dobil francoski zastopnik pomirljive izjave italijanskega zunanjega ministra. V zvezi s tem komentirajo tudi objavo oficioznega glasila »Informazione Diplo-matica«, ki sicer naglasa, da ostane Italija zvesta politiki osi Rim-Berlin in priznava tudi upravičenost sudetsko-nemskih zahtev, vendar pa se, četudi v zelo previdni obliki, izraža proti temu, da bi se nemške pokrajine češkoslovaške republike odcepile in priključile Nemčiji. „Zmedene ideje" Pariz, 9. septembra, b. Albert Mousset razpravlja v »Journal des Debats* o Hen-leinovih zahtevah in piše med drugim, da bijejo zmedene Henleinove ideje v obraz vsem pojmovanjem javnega prava, ker slone na konfuziji teritorialnega in osebnega statuta. Nemogoča je že sama osnova, iz katere izhajajo, da bi naj namreč nem^a manjšina razsojala o češkoslovaški zunanji politiki. V zvezni državi, kakršna je Švica, ni nikdar nikomur padlo v glavo, da bi ji smeli na primer njeni Nemci, ki jih je tudi blizu tri milijone, vsiliti Nemčiji prijazno politiko. Prav tako si tudi ni mogoče predstavljati, da bi se 10 milijonov Čeho-slovakov v vprašanjih svoje varnosti in bodočnosti svoje države podredilo volji treh milijonov Nemcev. To bi ne pomenilo le odpovedi suverenosti, temveč njen prenos na manjšino. Italijanski delavci in strokovnjaki za Nemčijo Rim, 9. sept o. Med italijansko in nemško vlado je bil dosežen sporazum, po katerem bodo v Nemčiji v kratkem zaposlili 6.000 italijanskih gradbenih delavcev in industrijskih strokovnjakov pri gradnji novih nemških tovarn. Pozneje se bo mor. da njihovo število še znatno povečalo. Na ta način naj bi se na eni strani v Italiji nekoliko zmanjšala nezaposlenost, na drugi strani pa naj bi se v Nemčiji pospešila gradnja tovam, ker primanjkuje tam | strokovno sposobnih delavcev. izključen češkoslovaški glas o vprašanju plebiscita med sudet- skimi Nemci Praga, 9. septembra, b. Hubert Ripka objavlja v »Lidovih Novinah« ostro zavrnitev govoric in pisanja o verjetnosti plebiscita med sudetskimi Nemci. Te vesti objavljajo zlasti današnji nemški listi, ki jih posnemajo po raznih inozemskih listih. Zdi se da je kampanjo za plebiscit spročil nesrečni članek v londonskih »Times«, ki ga je formalno zavrnila že angleška vlada sama, ki ga pa odklanjajo danes tudi vsi angleški listi brez izjeme, nekateri celo zelo ostro. Ripka piše med drugim: V nekaterih inozemskih listih se objavljajo različna ugibanja o tem, ali bi v primeru nove zaostritve češkoslovaško-nem-škega spora ne kazalo morda proglasiti kot edini izhod iz krize plebiscit, ki naj bi sudetskim Nemcem dal priliko, kakor piše na primer znani prijatelj Berlina Ward Priče da se izrečejo za češkoslovaško ali nemško državo. K vsem tem govoricam in vestem se nam zdi primerno, da odkrito izjavimo, da vprašanje plebiscita za Če- škoslovaško v nobenem primeru ne prihaja v poštev in sploh ne obstoji. Naj bi plebiscit zahteval ali nasvetoval kdorkoli, bo povsem naravno kategorično odbit. V ostalem ni na Češkoslovaškem nobene ustavne ali zakonske možnosti za izvedbo plebiscita. Zato tudi nima vlada nobene možnosti določitve gesla plebiscita. Ako bi katerikoli češkoslovaški državljan postavil zahtevo po plebiscitu, bi se moralo takoj nastopiti proti njemu z odgovarjajočimi sankcijami. Ako pa bi tak predlog prišel iz inozemstva, bi bil gladko odklonjen. Ward Priče trdi, da bi odklonilno stališče Prage proti plebiscitu izzvalo tolikšno nerazpo-loženje sudetskih Nemcev, da bi zaradi nastalih incidentov smatrala Nemčija za potrebno, da intervenira. K tej opazki moramo takoj pristaviti, da bi v tem primeru nemška vojska naletela na češkoslovaško armado. Skratka, kdor se igra z mislijo na plebiscit, se igra z vojnim ognjem. London In Pariz na delu za ohranitev miru V! ponedeljek se bo vršila v Londonu važna plenarna seja angleške vlade London, 9. sept. h. Informator zunanjega ministrstva je danes sporočil novinarjem, da angleški ministri podrobno in skrbno zasledujejo razvoj srednje-evropskega problema. Ministri smatrajo sedanje razgovore za zelo delikatne in svare zaradi tega pred raznimi špekulacijami in širjenjem tendencioznih vesti. Odgovorni činitelji morajo postopati skrajno previdno, če hočejo doseči mirno likvidacijo nastale krize. V zunanjem ministrstvu priznavajo, da obstoja med Parizom in Londonom baš v teh dneh najtesnejše sodelovanje ter da se obe vladi medsebojno podrobno obveščata o vseh izdanih ukrepih. Pariz in London iščeta skupno sredstva in pota za ohranitev miru, prav tako pa se tudi skupno pripravljata na vse možnosti razvoja dogodkov. V zunanjem ministrstvu niti ne potrjujejo niti ne demantirajo vesti, da je francoska vlada pozvala angleško vlado, naj izda nemudoma vse potrebne zaščitne ukrepe v skladu s francosko - angleškim vojaškim zavezništvom. Na včerajšnjem posvetovanju tako zvanega malega kabineta je bilo sklenjeno, naj vlada stori vse, da ne bo ostala nemška vlada v nobenem pogledu v dvomu glede stališča Anglije in da tudi ne bo podcenjevala odločnosti* angleške vlade za energične ukrepe. Angleški poslanik v Berlinu. Henderson, dosedaj angleški vladi ni mogel poročati o svojih razgovorih v Nurnbergu. Dobil pa je danes nova navodila, naj se sestane s Hitlerjem in mu obrazloži stališče angleške vlade glede češkoslovaškega problema kakor tudi stališče Anglije za primer konflikta. Zunanji minister lord Halifax je imel popoldne ponovno dolg razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom, s katerim sta sestavljala predloge za plenarno sejo angleške vlade, ki je sklicana za ponedeljek dopoldne. Lord Halifax je že informiran o stališču vseh direktno in indirektno zainteresiranih vlad glede srednjeevropske krize. V ženevi se je nameraval sestati s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom, toda ker je moral lord Halifax odložiti svoj odhod v Ženevo, tudi Beck ne pride. Zaradi tega je bil iz Varšave poslan pooblaščeni minister Rascinski, ki je danes z letalom odpotoval v London, kjer se bo jutri sestal z lordom Halifaxom. Angleški vladi je mnogo na tem, da pravočasno ugotovi, kakšno stališče bo v primeru konflikta zavzela Poljska in kako se bo uveljavil poljsko-franco-sko zavezništvo. Po informacijah političnih krogov v Londonu je poljska vlada že obvestila francosko vlado, da želi ostati strogo nevtralna. Slično izjavo je podal sordu Halifaxu tudi poljski odpravnik poslov pri včerajšnjem razgovoru. Pri današnjih razgovorih s posamezni-mi ministri je Chamberladn razpravljal tudi o tem, kako bi se ugodilo zahtevi opozicije po izrednem Sklicanju spodnje zbornice. Chamberlain želi voditelja opozicije majorja Attleeja podrobno poučiti o sedanjem mednarodnem položaju in upa, da opozicija n? bo vztrajala na tem, da se spodnja zbornica v sedanjem trenutku vmeša v delikatne razgovore med Londonom, Parizom in Prago. Splošno pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je prišel danes v zunanje ministrstvo bivši zunanji minister Eden. ki je imel dolge razgovore z višjimi uradniki ministrstva. Henderson pri Ribbentropu Niirnberg, 9. sept. AA. (Reuter). Danes dopoldne sta se sestala britanski poslanik Henderson in Ribbentrop. Sestanek je trajal trjičetrt ure. Nemčija ln Rusija Nemčija nikakor ne želi poslabšati svojih odnošajev do Rusije, Moskva pa hoče ostati zvesta svoji pogodbi s ČSR Pariz, 9. septembra, b. »Temps« objavlja naslednje poročilo iz Moskve: Tu v celoti potrjujejo svoječasna poročila o zna-n m razgovoru nemškega poslanika v Moskvi Schulenburga s komisarjem zunanjih zadev LAtvinovom. Nemški poslanik se je tedaj osebno in povsem neuradno pozanimal za stališče, ki bi ga Rusija zavzela v primeru, da bi bila »Nemčija prisiljena intervenirati na češkoslovaškem«. Točno je tudi, da je tedaj Schulenburg z namenom, da pregovori ruskega komisarja, opozoril Litvinova na nevtralno zadržanje Nemčije v rusko-japonskem konfliktu zaradi čangkufenga, pri čemer mu je tudi izjavil, da trojni proitikomunistični pakt ni naperjen proti ruski vladi in da ni bila podpisana ncbena vojaška pogodba med Nemčijo, litalijo in Japonsko. Ta poslednja izjava seveda v popolnem nasprotju z znanimi nemškimi trditvami, da ni mogoče razlikovati med kominterno in sovjetsko vlado. Glede nemške nevtralnosti v japonsko-ruskem sporu pa izjavljajo na japonskem poslaništvu v Moskvi, da je napačna podmena, da bi bila Nemčija na osnovi svojega pakta z Japonsko obvezana nastopiti na japonski strani proti Rusiji. Iz razgovorov s tukajšnjimi političnimi krogi je vsekakor razvidno, da Rusija nikakor ni pripravljena spremeniti svojega stališča nasproti ČSR za primer kakega »nedzzvanega napada« nanjo, ker je Litvinov izrecno opozoril nemškega poslanika na obveznosti, ki vežejo Rusijo, Francijo in češkoslovaško. Prav tako je nadalje razvidno, da Nemčija ne želi pretrgati stikov z Rusijo, kakor se je to zdelo še na začetku letošnjega poletja, ko se je govorilo o tem, da bi bil poslanik Schulenburg poslan v Tokio. Ker se je Schulenburg vrnil na svoje mesto v Moskvo, sklepajo iz tega, da Nemčija nikakor ne želi še poslabšati svojih odnošajev do Rusije, dasi o kakem zbližanju ne more biti govora. V ostalem prevladuje v Moskvi povs=m mirna presoja sedanjega položaja v Srednji Evropi, kar je v veliki meri posledica zaupanja v lastne oborožene sile. Nemški katoliški pedagog piše Henleinu Znameniti švicarsko nemški pedagog, katoliško usmerjeni avtor mnogih vzgoje-slovnih in filozofskih spisov F. W. Forster je objavil v švicarskem katoliškem listu »Die Entscheidung« pismo, ki ga je nedavno pisal voditelju češkoslovaških Nemcev Henleinu. Iz tega značilnega pisma posnemamo: »Stojite pred odločitvijo svetovnega pomena. Danes gre za to, ali bo pravo nem-štvo obvarovano pred smrtno katastrofo ali ne. Dobro veste, da bi Vas to utegnilo stati življenje in da vržete nemško zadevo v prokletstvo in uničenje, če krenete po nepravilni poti. Ali hočete tedaj poslušati brez predsodkov glas Nemca, ki misli o tej reči docela drugače kakor Vi, a je vzlic temu prepričan, da zastopa pravo nemško tradicijo? Nemška tradicija, ki jo priznavam. vteleša več kakor tisoč let nemške zgodovine in njo so vedno znova potrjevali vsi veliki voditelji našega naroda. Predvsem bi Vam hotel dati v razmišljanje to, kar sem dejal že 1. 1918. dvema Vašima poslancema, ki sta me obiskala v Bernu in me nagovarjala, češ naj se zavzamem v Parizu, da bo Vaše ozemlje priključeno nemški državi. Takrat sem rekel tema gospodoma nekako tole: »Saj ste vendar živeli več kakor 800 let v ozki skupnosti s slovanskim svetom. Daiali ste temu svetu nemško kri in sprejemali v svoje žile slovansko Vsa vaša zgodovina je nemško-slovanska zgodovina, vse svoje talente ste razvijali v stiku z vzhodnim svetom. Kot združevalni člen ste na tem mestu vprav nepogrešljivi. Nemška univerza sredi češkega naroda je simbol tega vašega poslanstva in ima veliko bodočnost. Cemu hočete utoniti v germanskem morju? Tako izgubite svoje mesto v slovanskem svetu, ne da bi zato dobili v germanskem svetu položaj, ki bi ustrezal vaši samobitnosti in vaši zgodovini. Narobe, če boste hoteli uveljaviti svojo posebnost, se vam bo nabralo na poti desetkrat več ovir, kakor ste jih imeli v okviru dosedanjega položaja. Brez vsakršne zahvale vas odsunejo ob stran in ne boste nič drugega nego slabotna kolonija nemškega veleobrata.« Ce odklonite to, kar vam sedaj ponuja češkoslovaška država in če se odločite, da odstopite svojo zahtevo avtonomije Tretjemu rajhu, tedaj vaše ozemlje ne bo nič drugega nego bojišče nove svetovne vojne. To je jasno nad vsak dvom, prav tako je jasno in gotovo to, da žrtev, ki jo bo vaše ozemlje doprineslo, ne bo v korist ne su-detskemu nemštvu ne vsemu nemškemu narodu...« V tem smislu nadaljuje F. W. Forster, ki govori kot svoboden Nemec in kot svoboden katoličan. Švicarski mislec je trdno prepričan, da zavisi od sudetskih Nemcev usoda Evrope, posebej še usoda nemštva, ki se utegne zopet znajti pred mogočno fronto svojih nasprotnikov. francoski bojevnik5 Beograd, 9. sept. p. Nocoi so prispeli v Beograd francoski bojevniki, ki se nameravajo udeležiti odkritja spomenika padlim francoskim borcem v Dobrem polju v var-daraki banovini. NTa positaji jim je bil prirejen svečan sprejem. Jutri dopoldne bo njihova delegacija položila venec na spomenik Neznanega junaka na A^ali. Od tam bo krenila še na Oplenac, da obišče grob pokojnega vladarja Aleksandra I. Uedini-telja. Francoski bojevniki se bodo poklonili tudi pred spomenikom francoskih bojevnikov v Beogradu ter obiskali grobnico braniteljev prestolnice. V Beogradu bodo njim na čast priredili več družabnih prireditev. Pojutrišnjem pcpoldne odpotujejo proti Skoplju, od koder nameravajo v Bi-tolj, na Dcbro polje in na Kajmakčalan. Beograjski jese&ski velesejem Beograd, 9. sept p. Jutri dopoldne bo svečano otvorjen beograjski jesenski velesejem. Na velesejmu bodo tokrat prvič razstavljeni francoski in hoiandski izdelki in pridelki. Prvič bodo razstavili svoje produkte tudi Grki. Bolgari in Turki. Turčija si je na velesejmu zgradila svoj lasitni paviljon, ki bo jutri opoldne svečano otvorjen. V okviru velesejma bo tudi velika ri-barska razstava, ki jo je organiziralo kmetijsko ministrstvo V Philipsovem paviljonu bodo razstavljeni televizijski aparati. Splošna rudarska stavka v Avstraliji Sidney, 9. sept. br. Ker so delodajalci odklonili zahteve po zvišanju mezd. je splošna rudarska zveza proglasila rudarsko stavko. Danes opoldne so ustavili delo v vseh avstralskih rudnikih. V rovih je ostalo le toliko rudarjev, kolikor jih je neobhodno potrebno za vzdrževanje naprav. Huda nesreča šolarskega vlaka Pariz. 9. septembra, br. Včeraj popoldne se je v bližini postaje Vannes v Bretagni iztiril šolarski vlak. Lokomotiva se je prevrnila preko nasipa, prva dva vozova, v katerih so se vozili šolarji, pa sta se popolnoma razbila. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 17 mrtvih in 20 hudo ranjenih. Beležke Predsednik vlade v Sarajevu Kakor poroča agencija Avala, se je predsednik vlade dr. Stojadinovič včeraj opoldne s posebnim vlakom pripeljal iz Beograda v Sarajevo. Spremili so ga ministri dr. Spaho, dr. Kujundžič in Magaraševič. V Sarajevu so ga sprejeli predstavniki oblasti in pristaši JRZ. Predsednik vlade in njegovi spremljevalci so se nastanili ▼ znanem kopališču Ilidži pri Sarajevu. Radijska oddajna postaja v Skoplju Poročali smo že, da je vlada sklenila zgraditi novo radijsko oddajno postajo v Skoplju. Kakor posnemamo iz beograjskih listov, je sedaj odobren že tudi kredit 5 milijonov dinarjev za zgraditev postaje. Nihče ne more oporekati, da je posebna oddajna postaja za južno Srbijo iz državnih in nacionalnih razlogov nujno potrebna. Opozorili pa bi radi ob tej priliki, da je iz enakih razlogov enako potrebna že mnogokrat obljubljena radijska oddajna postaja v Mariboru. Se bolj kakor južna Srbija leži naša severna meja pod silnim pritiskom propagande inozemskih radijskih postaj, kar je tem bolj usodno, ker se jugoslovenske postaje z ljubljansko vred v mariborskem okolišu silno slabo slišijo. Nadškof dr. šarič dobi pomočnika »Hrvatski dnevnik« poroča, da bo že prihodnje dni imenovan za pomožnega škofa v Sarajevu dr. Smiljan Cekada, sedaj župnik v Bosanskem Brodu. Dr. Cekada velja za intimnega prijatelja in zaupnika nadškofa dr. Šariča in je kot tak bil dolga leta urednik znanega nadškofovega glasila, sarajevskega »Katoličkega tjedni-ka«. Kakor nadškof sam je tudi dr. Cekada znan kot pristaš dr. Mačka in njegove politike. »Hrvatski dnevnik« pravi o njem, da je »odličen duhovnik in odločen rodoljub«, kar je posebno pokazal »lansko leto, ko je po skupščini HSS v Slav. Brodu pri obedu pozdravil poslance, s katerimi je bil tudi inž. Avgust Košutič«. Socialistična konferenca v Zagrebu V nedeljo so se sestali v Zagrebu zaupniki socialističnih organizacij iz savske, prti-morske, dunavske in vrtaske banovine. Konferenci je predsedoval Viljem Harami-na. Zbrani zaupniki so razpravljali o političnem .položaju in o odnosa ji h socialistov do različnih strank. Ugotovili so med drugim, da se je del srbijanskih socialistov priključil beograjski združeni opoziciji, aiko-ravno posamezne skupine te politične formacije niso posebno naklonjene težnjam socialističnega delavstva. Končno je bilo sklenjeno, da bodo ostali socialisti tudi v naprej povsem samostojni in poskusili ob primernem trenutku zopet pokreniti vprašanje obnove socialistične stranke. Kopitarjeva ulica in Žid je Na ponovne ostre napade listov Kopitarjeve ulice proti Zidom, smo mi gospode opozorili, naj se ne zaganjajo v Zide, dokler sede v njihovi najožji okolici ljudje, ki so glavni zaščitniki Semitov med nami. Na to naše opozorilo so gospodje v Kopitarjevi ulici s svojo protižidovsko gonjo res utihnili in spravili antisemitska gesla kakor že toliko drugih v svojo ropotarnico. Sedaj se je javila k tej stvari tudi mariborska »Delavska politika«, ki ugotavlja, »da piše v Mariboru prošnje in intervenira za židovske tovarnarje mož, ki je vele-ugleden član »Slovenčeve« družine. »Slo-venčev« velmož je dejal nekemu židovskemu tovarnarju, da bi dobil že davno naše državljanstvo, če ne bi bili socialistični delavci proti. Končno pravi list mariborskih socialistov, da »bo že pomagal pri razkrinkanju dvojne morale gospode, ki javno hujska proti Zidom, za kulisami pa intervenira za nje in se brati z njimi.« „Obzorove" harlekinade V redakciji čestitega zagrebškega kolege »Obzora« vlada že nekaj dni sem strahovita panika. Odkar je »Jutro« pričelo »anek-tirati« odlične Hrvate in prisvajati zagrebške odličnike za kranjsko kri, se gospodje bojijo za svojega direktorja. Če bi se njega revindicirali, kaj bi jim potem ostalo? Zo-to nekoliko razumemo, ako »Obzor« še vedno v uvodnikih razglablja, kakšni tajni nameni se skrivajo za mišljenjem »Jutrove-ga« šaljivca, ki je oni dan napisal, da se pokaže Slovenec, čim ogrebeš Hrvata. Hvala Bogu, »Obzor« ima pri roki historične dokaze o našem Drangu nach Osten. Dr. Kra-mer je že svoj čas baje anektiral Medjimur-je »Jutro« dopušča, da obstoji v Zagrebu slovensko društvo, kakor obstoji Hrvatsko društvo v Ljubljani in v Beogradu in baje se je pod Zivkovičevim režimom v Beogradu tiskal celo neki list, namenjen zagrebškim Slovencem (Na slovenski novinarski razstavi tega glasila nismo videli, čeravno so zatrjevali strokovnjaki, da so na njej vsi slovenski listi.) Skratka, jasno je ko beli dan, da »Jutro« pripravlja razkosanje hrvatskega naroda, očividno v sporazumu z neko beograjsko mafijo, ki naj bi si prisvojila stokavce, da bi Slovenci mogli pograbiti Zagreb in Varaždin s Kupin-cem vred. »Obzor« je pozabil, da ima »Jutro« opasne konkurente. Tudi Ličani imajo v Zagrebu svojo organizacijo in resno opozarjamo na opasnost te rase. Edina protiutež bi utegnila biti, da so se v zadnjem času v Ljubljani organizirali Belokrajinci, katerih temnih namenov še nismo mogli prav razpoznati. Sreča je tudi, da je, kakor ugotavlja »Obzor«, hrvatski narod reagiral z elementarno močjo proti aneksijskim načrtom dr. Kramerja. Če bi pa ta elementarna moč ne zadostovala in bi Kranjci res izvedli »an-šlus« kajkavskega jezikovnega področja, potem ima »Obzor« vsai že nadomestilo pripravljeno. Dokazal je namreč, da so vsi muslimani Hrvati, razven onih par, ki so po poreklu Turki. Ne mislite, da se šalimo. Vse te stvari so res napisane v »Obzoru«. ki tako polagoma postaja resen konkurent nekdanjemu ljubljanskemu državniku Kunčiču Ko nas »Obzor« vprašuje kako ogorčeno bi mi zavrnili, če bi on hotel popraskati Kranjca, da pod njegovo kožo odkrije planinskega Senca mednarodne napetosti nad ženevo Sedanjemu zasedanju Društva narodov ne prisostvuje skoro noben zunanji minister Ženeva, 9. septembra, br. Danes popoldne je bilo otvorjeno 102. redno zasedanje sveta Društva narodov. Otvorjen i seji .je predsedoval delegat Nove Zelandije Jordan. Na dnevnem redu tega zasedanja je 18 točk, ki pa »e nanašajo po večini na poslovanje generalnega tajništva Društva narodov in na poslovanje posameznih komisij. Glede na to, da je večina zunanjih ministrov, ki so bili prvotno najavljeni, ostala zaradi napetega mednarodnega položaja doma, je to zasedanje izgubilo na važnosti, ki se mu je zaradi pričakovanih diplomatskih razgovorov pripisovalo. V ostalem leži tudi nad Ženevo senca mednarodne napetosti. Ženevski krogi zatrjujejo, da se svet Društva narodov še nikdar ni sestal v tako napetem ozračju kakor tokrat Baš zaradi tega pa utegne to zasedanje postati življenjskega pomena za mir. Malo antan-to zastopa na tem zasedanju poslednjič ru-munski zunanji minister Petrescu Comnen, na prihodnjem zasedanju pa jo bo zastopal sedanji predsednik stalnega sveta Male am-tante, jugoslovenski ministrski predsednik in ZJunanji minister dr. Stojadinovič. Ženeva, 9. sept br. Uradno objavljajo, da zunanji minister Bonnet v nasprotju s prvotnim sklepom ne bo odpotoval v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov, ker je njegova navzočnost v Parizu zaradi napetega mednarodnega položaja neobhodno potrebna. Enako, kakor Bonnet ki Ha-lifax, so zaradi mednarodnega položaja od-godili svoje potovanje v Ženevo tudi poljski zunanji minister Beck. belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Spaak in še nekateri drugi zunanji ministri, ki so prvotno nameravali osebno odpotovati v Ženevo. Angleško delegacijo vodi državni pod tajnik Buttler, francosko pa bivši minister in stalni delegat pri Društvu narodov Paul Bonccrur. Hasikov — tri ©reh Kitajski odpor postaja vedno silnejši in uspešnejši in kitajska armada ograža progo Pekmg-Tiesscin-Nanking Šanghaj, 9. septembra. AA. (DNB). Na fronti ob Jangceju so japonske čete zahodno od Kvangšija zadele na hude kitajske protinapade in so morale poklicati na pomoč znatna ojačenja, da se njihovo desno krilo ubrani čedalje hujšega sovražnega pritiska. Z japonske strani zanikajo vest, da bi bili Kitajci spet zavzeli Kvangši. Hankov, 9. septembra. AA. Na severnem bregu Jangceja, v odseku Kvangšija in Huangneja, je včeraj padel v zasedo cel polk japonskega vojaštva, ki je prodiral čez Kvangši proti zahodu. Nekaterim oddelkom polka se je posrečilo umakniti se do Kvangšija. Ob istem času so Kitajci začeli ofenzivo severno od Kvangšija in zavzeii Tahepu. Japonska letala so davi bombardirala nove kitajske postojanke. Dairen. 9. septembra. AA. (DNB). Na severnem Kitajskem se je na lepem pojavila znana osma kitajska armada. Splošno prepričanje je. da bo armada sodelovala s četniškimi oddelki, ki že več mesecev operirajo v teh krajih proti Japoncem, da pretrgajo zvezo med japonsko vojsko in njenim zaledjem. Poseben cilj operacij osme kitajske armade je železnica Peking-Hankov in Tiencin-Pukao. Kitajci hočejo olajšati na ta način obrambo Hankov. Japonsko poveljstvo je bilo prisiljeno takoj poslati na severno Kitajsko večji oddelek čet da prepreči prodiranje 8. kitajske armade. Potres v Zasavju Rajhenburg, 9. septembra V Rajhenburgu in okolici je nastal nocoj potres, ki po dosedanjih podatkih k sreči ni imel hujši posledic za ljudi in njihove domove. Izzval pa je posebno v Rajhenburgu hudo paniko. V Zasavju je zavladal nocoj že popolij mir. Ljudje so se odpravljali spat, le ponekod je jasna noč izvabila fante iz bil. Nenadno se je okrog 8.22 po hišah pričelo vse tresti in zibati, da so se ljudje prestrašeni zganili in pričeli bežati na prosto. V hipu so si tdli na jasnem, da je nastal potres. Pojav je trajal v kratkih presledkih nekaj minut. Potres se je širil v smeri od severovzhoda. Ves Rajhenburg je bil takoj pokonci in v mestni so še ves večer žrvahno govorili samo o tem nenadnem pojavu, ki je zanesel med ljudi toliko razburjenja. Panika se je uro pozneje polegla in ©o se ljudje spet vrnili v domove, v katerih so še pozno v noč gorele luči. Trenutno še ni znano, alj potres ni morda kje v rajhenbunški soseščini le napravil kakšno škodo. V Rajhenburgu samem je prizanesel ljudem in hišam. Hrvata, mu pa izjavljamo: Praskajte gospodje, praskajte... Saj nas že vse srbi od prisrčnega smeha nad vašimi harlekinada-mi. Partijska muzika JRZ V Beogradu ima tamošnja organizacija JRZ tudi svojo posebno strankarsko godbo na pihala. Godba je slavila te dni drugo obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je dal dirigent te »partijske muzike JRZ«. kakor jo imenujejo listi. Dragoljub Orel beograjskim novinarjem daljšo izjavo, v kateri je dejal med drugim: »Neizmerno sem vesel, da je napočil trenutek, ko lahko rečemo svojo besedo tudi mi muzikanti. Nastopil je čas, ko lahko damo svoje priznanje njemu, ki je pred tremi leti napotil ves naš jugoslovenski narod na pot napredka in preporoda. Do njegovega nastopa so bili umetniki malo opaženi in še manj podpirani. Danes pa se poklanja umetnikom in umetnosti tako velika pozornost, da je vprašanje naše umetnosti in umetnikov tako rekoč rešeno. Iznenadeni smo samo, ker naši umetniki in posebno še kritiki ne posvečajo dovolj pazljivosti temu dejstvu.« Organizacija JNS za krški srez Na praznik je imela sreska organizacija JNS v Krškem Tedni občni zbor, ki je bil po delegatih občinskih organizacij zelo dobro obiskan. Poročila funkcionarjev sreske organizacije so bila z odobravanjem sprejeta na znanje. Ko so bili izvoljeni še delegati v banovinski odbor in za kongres stranke, je nar. posl. Milan Mravlje poročal o seji predsedstva banovinskega odbora in o najaktualnejših političnih zadevah. Po občnem zboru je bilo pri Vaniču javno zborovanje mladinske sreske organizacije JNS. Zborovalna dvorana je bila popolnoma napolnjena in navzoči so bili predstavniki nacionalne mladine iz prav vseh občin krškega sreza. Prišli so tudi zastopniki OJNS iz laškega, brežiškega in konjiškega sreza. Predsednik sreske organizacije OJNS g. Vanič je otvoril manifestacij-sko zborovanje z lepim nagovorom, tajnik banovinskega odbora OJNS g. Andrej Ur-šič pa je spregovoril o nalogah m ciljih političnega pokreta nacionalne mladine. Nar. posl. Albin Koman je govoril o dvajsetletnici Jugoslavije, nar. posl. Milan Mravlje pa o perečih političnih, gospodarskih in socialnih zadevah. Zborovalci so vsem govornikom viharno pritrjevali, zlasti še izvajanjem posl. Mravljeta. ki pa je moral na zahtevo navzočega zastopnika oblasti svoj govor predčasno končati. Krvav spopad pred Jeruzalemom Jeruzalem. 9. sept. br. V bližini Jeruzalema so arabski uporniki priredili danes velik zbor, na katerem so defilirali prostovoljci pred zbranim voditelji. Ko je prišlo angleško vojštvo. je nastala pravcata bitka, ki je trajala skoraj dve uri. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Uporniki ©o se naposled razbežalL Iz državne službe Beograd. 9. sept. p. Na meščanskih šolah so napredovali v IV. pol. skupino II. stopnje upravitelj Janko Korže pri Sv. Lenartu, Fran šegula na I. moški meščanski šoli v Mariboru, Fran Ferjančič na 1. moški v Mariboru. Anton Fakin. upravitelj na 1. mešani v Ljubljani, Fran Hriberaik v Šoštanju. Josip Korošec na 1. moški v Mariboru, Antonija Fabijan na I. žensk; v Mariboru, Marija Se rajnik na 1. ženski v Mariboru, Marija Lončarič v Celju. Ignac Mlačnik na 1. mo3ki v Mariboru. Fran Cilenšek. upravitelj ženske v Celju, Ivan Črnelj. upravitelj moške v Celju, Angela Krakar na 2. ženski v Ljubljani. Marija Stupica v Krškem, Anton Mervič v Novem mestu, Josip Žagar v Ljutomeru. Pavel Potočnik na 1. ženski v Ljubljani, Ludvik Mfkolič, upravitelj v Brežicah, Marija Sodnik na 1. ženski v Ljubljani. Jelena Lešnik na 2. žensiki v Mariboru. Irma Šuligoj, upraviteljica 2. ženske v Mariboru Antonija Štanear na 2. mešani v Ljubljani. Karel Sovre v Škof ji Loki, Alozij Kocmut v Ptuju, Josip Gorišek v Škofjfi Loki. Ivan Kalin na 1. ženski v Ljubljani- Regina Gobec, na 1. ženski v Mariboru, Ferdo Šentjurc v Ptuju, Marija Cilenšek v Ptuju, Ivan Baukart upravitelj v Ljutomeru, v 5. položajno skupino pa Alojzij Plantarič v Kočevju in Metod Valjavec v Ljubljani. Premeščeni so bili srednješolski profesorji Adolf Lapajne z 2. realne /na žensko realno gimnaaijo v Ljubljani. Emil Pavelka. direktor gimnazije v Aleksincu, za profesorja na realni gimnaziji v Mariboru in Friderik JugovLc iz Murske Sobote v Kočevje- Premeščena sta podpoverjenika finančne kontrole Ferdinand Troha fz Maribora v Laško in Karel Patema iz Murske Sobote v Maribor. Reaktiviram je bivši prometni uradnik Jože Paternost v Trbovljah. Upokojemi so bili prometniki Matevž Vovk, Ivan Ilijaš in Martin Raže-m ter strojepiska Julijama Poeačnikova. Za gradssjo nove ceste Ljubljana—Sušak Sušak, 9. sept. o. Oblasti in posamezne gospodarske ustanove na Sušaku so po-krenile novo akcijo za gradnjo cestne zve-zie s Slovenijo. V Beograd je bila odposlana pred kratkim posebna vloga, v kateri opozarjajo na to, da se turisti s severa in vzhoda izogibajo csst po Sloveniji in prihajajo na Sušak tn v Hrvatsko Primorje raje preko Reke. Za 150 km dolgo cesto j iz Ljubljane do Sušaka potrebujejo avto-| mobdli 5 do 6 ur, ker so sedanje ceste iz-I redno slabe. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Jasno v vsej kraljevini z jutrnjo meglo v severni i polovici. Nekoliko oblačno na skrajnem | zahodu. Temperatura se bo dvignila. Zemunska vremenska napoved: Precejšnja oblačnost v zahodnih krajih, ponekod dež, drugod jasno z jutrnjo meglo. Temperatura se bo podnevi dvignila, a ponoči hladno. Zagrebška: Vedro, in polagoma toplejSe. Dunajjska: Na zapadu še nekoliko oblačno, eicer pretežno jasno, v nižinah nekoliko topleje. Maši kraji in ljudje Francoski bojevniki v Ljubljani »Jutro« je že poročalo o lepem sprejemu, ki so ga bili deležni francoski bojevniki s solunske fronte. Zastopniki naših organizacij, posobno dobrovoljske in rezervnih častnikov so jih sprejeli že na Bohinjski Bistrici, da so spotoma gostom razkazaJi lepoto naše Gorenjske. Pričujoče slike kažejo sprejem v Ljubljani, koder so se solunski borci mudili do večera, ko so nadaljevali pot proti Beogradu Sprejem na peronu glavnega kolodvora. V desnem kota predsednik »Foflas d'Orient«, general de C3iant6rao P rapori solunskih bojevnikov Poilus d*Orient v sprevodu Častna četa naših vojakov pod poveljstvom kapetana Braloviča na čelu sprevoda skozi mesto k Napoleonovemu spomeniku in vodstvo gostov z vencem, ki so ga kasneje položili pred spomenik Ilirije Gbisk slavnega znanstvenika iz Švice V Ljubljani je našel univ. prof, dr. J. A. HaSHger mnogo dragocenega gradiva za zgodovino lekamištva Ljubljana, 9. septembra Mednarodni kongres za zgodovino medicine, ki se zdaj nadaljuje v Dubrovniku, kjer bo tudi zaključen, je imel med svojimi, po vsem svetu znanimi udeleženci tudi profesorja baselskega vseučilišča dr. Jožefa Antona Hafligerja, ki slovi po vsem svetu kot eden izmed najboljših zgodovinarjev vsega lekamištva. Prof. dr. Ha-fliger je vodja po vsem svetu slovečega lekarniško-zgodovinskega muzeja v Base-lu. Izredno bogate zbirke tega muzeja prikazujejo razvoj lekamištva od najstarejših dob do danes. Ti prispevki niso bili zbrani samo v Švici, marveč je tam r.ebroj zgodovinskih znamenitosti iz lekarniške stroke, katere so požrtvovalni znanstveniki nabrali širom sveta. Lekarniško zgodovinske muzeje imajo tudi mnoge druge države. Amsterdam, Ko-penhagen, Pariz, London in Oslo imajo zelo bogate muzeje te vrste, več takih muzejev je seveda tudi v Ameriki in tam si v zadnjih letih prizadevajo učenjaki, da bi uredili nekakšen svetovni muzej zgodovine lekamištva, v katerem naj bi bili zbrani zgodovinski podatki te stroke iz vsega sveta. Ce bo Amerika ustvarila tak muzej, je na vrsti seveda tudi Evropa, da vse svoje muzeje te stroke poveže in da bodo imele vse evropske države če že ne samostojne lekarniško-zgodovinske muzeje, vsaj zbirališča gradiva iz te stroke, ki bi izpopolnjevala že obstoječe muzeje. ali pa bi služila ustanovitvi lastnih muzejev. Kakor smo že nekajkrat poročali, je ime! mednarodni kongres za zgodovino medicine na svojem dnevnem redu važne in zanimive razprave, ki obsegajo tudi področje lekamištva. Tako se je razpravljalo o ljudski medicini in vražah ter so o tem poročali kongresisti iz raznih držav. Drugi referati so bili tudi najtesnejša združitev prizadevanj, da bi se iz narodnih običajev, iz njegove poezije ter iz starih ustnih poročil dobila čim točnej-Sa slika, na kakšne načine se je v posameznih državah vršil razvoj zdravstvene službe. Iz vsega tega je razvidna upravičenost težnje, da je treba ustanavljati za razvoj lekamištva posebne zgodovinske muzeje ali zbirališča zgodovinskega gradiva. Ko je bil v nedeljo v Zagrebu zaključen prvi del kongresa za zgodovino medicine, se je prof. dr. Hafliger odzval povabilu zagrebške lekarniške zbornice ter je njenim članom in drugim interesentom o vsem tem podal izčrpno poročilo, katero je ilustriral tudi z zanimivimi podatki iz svojega delokroga. Kakor smo že poročali, je zdaj uvedena v Zagrebu prav resna akcija, da se ustanovi tam samostojni lekamiško-zgodovinski muzej. Predavanju slavnega švicarskega znanstvenika so prisostvovali tudi nekateri ugledni lekarnarji iz Slovenije. Iz Zagreba se je podal prof. dr. Hafliger v Ljubljano, kjer je bil tudi prisrčno sprejet od tukajšnjih lekarnarjev s pred- , -ZATO __ NA DOB AR ČEVELJ NAJBOLJŠA &EC1 Al-POT PETNICA PALMA K O N K AV sednikom ljubljanske lekarniške zbornice g. mr. ph. Levstekom na čelu. Prof. dr. Hafliger si je z velikim zanimanjem ogledal zbirke zgodovinskega gradiva v raznih ljubljanskih lekarnah, stare slike v stolni cerkvi in marsikatere zanimivosti, ki jih ima v svojih zbirkah mestni magistrat. Z avtomobilom, ki ga je dala na razpolago banska uprava, se je odpeljal v Tržič, kjer si je ogledal v Lavičkovi lekarni veliko zbirko lekarniških antikvi-tet. Izlet je napravil tudi na Bled in je bil zelo navdušen nad lepotami Slovenije in zgodovinskimi znamenitostmi svoje stroke. Velikemu poborniku lekarniško-zgodovinskih muzejev je dal obisk naših krajev mnogo pobud in ga je tudi močno podkrepil v njegovem, kulturi in napredku vsega človeštva služečemu stremljenju. Velik dan na Sv. Planini Znamenita gora pridobiva vedno več obiskovalcev Trbovlje, 9. septembra Naše okoliške planine vabijo v zadnjem času prijatelje njihovih zelenih višav in pobočij ne le s svojimi prirodnimi krasotami, nego tudi s planinskimi proslavami in prireditvami. Komaj je za nami slavnostna nedeljska Mrzlica z uspelim taborom ob priliki Hausenbichlerjeve stoletnice, že se javlja naš drugi višinski očak Sv. Planina, da v nedeljo U. t. m. sprejme legijo koroških borcev iz Trbovelj, ki se tu snidejo k spominski svečanosti za padlimi tovariši in istočasno proslavijo 201etnico Jugoslavije. Po maši zapoje pevski zbor koroških Slovencev iz Ljubljane. Zastopnik trboveljske legije koroških borcev bo padlim drugom spregovoril v spomin. S koroškim dnevom in planinsko proslavo 201etnice Jugoslavije bo po naključju vezan tudi godbeni dan trboveljske rudarske godbe, ki prihiti na Sv. Planino že v soboto, da priredi zvečer in v nedeljo godalni koncert z izbranim sporedom. Zvoki rudarske godbe bodo v nedeljo brez dvoma prizvali številne goste, saj je orkester naših trboveljskih rudarjev po svoji umetniški izvežbanosti znan po vsej Sloveniji. Gostinski obrati na Sv. Planini, posebno hotel Ana, se že pridno pripravljajo, da dostojno sprejmejo goste od blizu in daleč. » V nedeljo se obema prireditvama pri' druži še tretja obletnica, odkar je trboveljski rojak g. Gvido Počivavšek planinskim turistoma odprl prostrani, modemi hotel, ki ga je kljub velikim gmotnim žrtvam dogradil z lepim namenom, da v trboveljskem višinskem območju dvigne tujski promet. Hvalevredna podjetnost g. Pcčivavška zasluži vse priznanje, saj je višinska postojanka Sv. Planine pridobila na privlačnosti, odkar je začel obratovati udobno opremljeni hotel Ana. Sv. Planina je brez dvoma po zaslugi g. Počivavška danes ne le romarski, temveč vse bolj priljubljen izletniški cilj turistov in tujcev. Odkar služi lepi gostinski dom Ana turizmu na Sv. Planini, je ta postala tudi pravo počitniško, zimsko in letno okrevališče, kjer išče v gorskem zraku odmora vse večje število gostov iz Slovenije. Hrvatske, Srbije, pa celo iz Italije, ki se vzhičeni nad prijetnim bivanjem vračajo semkaj iz leta v leto. Tujski promet na Sv. Planini je zadnja leta v stalnem porastu. Letošnji obisk v hotelu Ana izkazuje nad 3500 gostov, ki so prenočevali daljši ali krajši čas. Zimske krasote te trboveljske šv;ce pa so itak vsem znane in posebno vabljive za smučarje, ki tu na idejo izvrstne smuškp terene v vsei planinski okol!ci. — Ljubitelji trbovliskih [ vršacev pridite v nedeljo. Sv. Plan:na vas vabi! Ukraden zaklad ruskih beguncev te poslovanje tatov priča o njegovi veliki vrednosti SpomirJ tržaške Slovenke na Ptuj 1^08 Tudi ženskam nI bilo prizanešeno na poti v Narodni dom Ljubljana, 9. septembra Kar neverjetno se mi zdi, da mineva že trideseto leto od tedaj, ko sem se kot Čila in čvrsta rodoljubka vozila proti Ptuju z narodno zavedno skupino tržaških Slovencev, kakršni so bili: odvetnik dr. Gustav Gregorin, pokojniki dr. Matko Mandič, dr. Otokar Rybaf (s soprogo), učitelj Engelman, prof. Ivan Merhar, gospa Maistrova, mati zaslužnega slovenskega borca in generala s sestro z Unca in vodja šole CMD Andrej čok. Vsi smo bili židane volje, kakor smo bili pač Tržačani vselej, kadarkoli smo se shajali na izletih in veselicah, predavanjih in plesih, na vseh prireditvah vob-če, na katere nas je vlekla narodnostna dolžnost, saj nam n;so služile samo v zabavo, marveč v svrho vzoo^bude. vzhita in navdušenja narodnorn'p/.nih. dokler se niso najraznovrstnpjši sloii strnili neprisiljeno in radevoMno v kremen;to odporno" krdelo v zavesti s—o ena sama druž'na in da '> ^ro^i rtom le od pradedov md^rtov^n«? zadružna zgradba. Na kranjsko-š+aiorski se nam je pridružila družb? n z5""ran-'h Mudi namenjenih takisto v Ptui TO ko- hitro so pri-šleci uganili, da nas vodi eden in isti namen, so nam začeli prinovedovati, da najbrž ne bo šlo docela sladko z narodnim shodom. Toda mi smo iih zavračali skoraj prezirljivo, češ. mi smo vendar nagajivo-sti od strani avstrijske uprave navajeni, mi smo prestali že vsi »ognjeni krst« . .. Cim bolj smo se bližali Ptuju in čim več narodnjakov je stopalo v vlak, tem bolj so nas rodoljubni potniki obsipavali s pestrim pripovedovanjem, s kako raz-brdanostjo nas nameravajo nemškutarji sprejeti. Pa dodajali so nam nasvete: kdorkoli se ne čuti duševno utrjen in hraber, naj rajši izstopi že na prihodnji postaji. Zmajevali smo z glavami in zani-kavali pa se vozili razigrane volje naprej. A ko smo se približali poslednji postaji, nam je prihrumel nasproti hreščeči vrišč podivjanih nasprotnikov. Res je nekaj ženstva sklenilo ostati v vlaku, dokler ne prestopijo kolodvorskega praga vsi skup-ščinarji. Le nekaj nas je neoplašeno stopilo v trop moških in odkorakalo proti izhodu, jaz sama izmed tržašk h izletnic. In kar sem doživela tedaj, mi ostane v neizbrisnem spominu začudenja, presenečenja in gneva Kajti da so narodni nasprotniki zmožni kai srčnega, si nisem dotlej nikoli predstavljala in bi nikomur ne verjela. Spominjam se natančno: ko smo prehajali preko perona do izhodnih duri na cesto, so stali Nemci v špalirju ter nas začeli obsipati s psovkami: psi, svinje, meriasci. vlačuge. Zraven so udrihali z gorjačami po hrbtih, z žilavkaml po obrazih, s šibami preko prsi, obmetavajoč nas z jajci, paradižniki, bučicami. Preden smo dospeli do Narodnega doma, smo bili nekateri popolnoma pomaza-ni in poškropljeni, drugi blatni, raztrgani, krvaveči, pa gologlavi. Stražniki niso prav nič posredovali v našo obrambo, celo posmihali in krohotali so se. V ogorčenju se nisem mogla več zatajevati, da ne Beograd, 9. septembra Najrazličnejše dragocenosti ruskih emigrantov, ki so pod varstvom Denikinove in Wranglove vojske romale skoraj pet let iz zastavljalnice v Petrogradu v Boko Kotorsko, so, kakor smo že obširno poročali, v zločinskih rokah svojih upraviteljev močno skopnele in zdaj so prišle po poročilih »Vremena« v javnost razne podrobnosti tega ropa. že pred tedni sta bila v Beogradu aretirana upravitelja tega begunskega zaklada Lev Teodorovič-Kva-šinski in Anton Genzelj, ki je bil v nekdanji Rusiji velik finančni strokovnjak, baje celo pomočnik finančnega ministra, član direktorija zastavljalnice v Petrogradu in upravitelj ter soključar dragocenega njenega depozita. Tudi tretji dolgi članek »Vremena« danes ne pove, kolika je bila vrednost teh dragocenosti, ki so bile v zapečatenih zabojih, katere so leta 1922 shranili v neki trdnjavici v kotorski okolici. pozneje pa prenesli v shrambo finančnega ministrstva v Beogradu. Čeprav ni navedena vrednost zaklada, je vendarle očitno, da je morala biti ogromna, ker se je za prevzem in razdelitev zaklada z vso vnemo potegoval general Wrangel, za njim pa razni pooblaščenci ruskih emigrantov ter so bile zaradi tega pri naših ministrstvih dolgotrajne razprave. Velika vrednost je očitna tudi bi proti gneči zasmehujočih nas otroča-jev, ženščin in možiceljnov za vpila: »Ej, to je vaša toliko opevana nemška omika!« Tedaj me je hotel korenjaški fantalin lopniti z brezovko, tu je edino posegel vmes stražnik, zavrnil fanta in preprečil mahljaj. Slednjič smo dospeli v svoje narodno taborišče, na katerem so bila vsa okna na ulico zabita z debelimi deskami, da nam je prihajala svetloba le skozi dvoriščna okna. šele tamkaj — kjer je vsak iskaje pogledoval po svojih znanch — smo zvedeli, da so redarji znatno števil-ce zborovalcev odvedli v zapore, med njimi našega Rybafa in Engelmana. Začela se je skupščina CMD pod predsedstvom pokojnih gg. Senekoviča, Hudovemika in dr. terjava. Po pozdravnem govoru so nastopali posamezni govorniki in tajniki raznih podružnic, med temi kot tajnica in blagajničarka dveh podružnic tudi jaz. ki mi je tako bila dana prilika opisati takratne razmere na Jadranu. Zborovanje se je nadaljevalo z izjavami in resolucijami, naše milo petje pa nam je uhajalo iz grl. da je prekašalo hrpavo rjovenje in razbijanje, ki je odmevalo od zunaj. Naša srca so bila le še bolj podžgana in navzlic prestanim izgredom nam je skupni obed izbomo teknil. Bil j smo sredi Ptuja kakor intemiranci. Ko smo ob zaključku skupščine odhajali proti kolodvoru, do katerega nas je spremljala drhal neolikancev in sodrga brezvestnih odpadnikov s cvi-lečim žvižganjem in sramotenjem, smo se mimo, a prepevaje poslavljali od Ptuja, z zavestjo: prav tu sem se bomo nekoč vmili kakor hrabri bojevniki, skozi slavoloke zmagoslavja! Gregoričeva-Stepančičeva zaradi tega, ker so bile nekatere zasače-ne pomočnice izkoriščevalcev kaznovane z globami po 50.000 in 20.000 din. Tatvine zaklada so bile ugotovljene tedaj, ko so bile na dnevnem redu razprave o delitvi dragocenosti. Prvo ta vino so zagrešili stražarji, ki v trdnjavici v Boki Kotorski dolgo časa niso niti vedeli, kaj straži jo, in so potem iz radovednosti odprli najbližji zaboj ter iz njega odnesli blesteče dragulje. Stražarji se seveda niso več vmili v službo, ostanek zaklada pa so dali v shrambo finančnega ministrstva v Beogradu. S tem so bile onemogočene vse zlorabe, razkrilo pa se je žalostno dejstvo, da v zabojih dragocenega depozita že dolga leta ni bilo vsega tega, kar je stalo na dokumentih. katere so podpisali Genzelj, Kvašinski in drugi njegovi upravitelji. Morda so si ti sleparji in tatovi kratkomalo izmislili ono čudno prigodo stražarjev tam v Boki Kotorski, da bi prikrili vsaj del svojega ropa. V današnjem članku navaja »Vreme«, da je imel Kvašinski daleč po svetu raz-preženo organizacijo vnovčevanja dragocenosti iz nekdanje petrograjske zastavljalnice. Ker je navedeno, da so te dragulje prodajali v nekaterih londonskih in bruseljskih draguljarnah. je spet nov dokaz, da je moral zaklad ruskih emigrantov predstavljati ogromno vrednost. Za čudeži na velesejmu Ljubljana. 9. avgusta »En peres, kaj se nikada ne nikada — en peres, kaj se nikada ne lomi.. fraj bada-va. gospoda!« Obiskovalci se ustavljajo bolj zaradi lepe »šprahe« kakor pa zaradi nezlomljivih peres, ki jih prodajalec neusmiljeno obdelava po papirju. Ustavljajo se pred mizami z najrazličnejšimi patenti, merili in srečo! ovi. Kostanji mečejo sence na široko pot. Ljudje se sprehajajo počasi med kostanji in paviljoni. »Jako interesasntno, živa deklica brez glave, izvolite si pogledati!<* »Tega pa jaz že ne verjamem.« Obiskovalci so skeptični. Čakajo, da se kdo vendarle odloči in kupi listek, ki stane dva dinar ja. Kmalu potem je pred brezglavo deklico cela gruča radovednežev. Nejeverno ogledujejo mlado, pravilno razvito dekle, ki sedi v nekakšni aparaturi in ji res ni videti glave. , »Potegni jo vun!<* svetuje nekdo. »Slišite vi, gospod, tja ni dovoljeno/c opominja menažer nekoga, ki se hoče prepričati. ali je deklica res brez glave, ali pa je vse le tako spretno napravljeno. Nastaja prepit. »Nišam je niti dimol« »Kdo slepari? Ponovite, kaj ste rekli! Ali veste, da vas jaz lahko tožim za to besedo?« Prepir privablja nove radovedneže. »Kje pa je izgubila glavo?* sprašuje nekdo. kake malenkosti se pač ne bo brigala kaka velika angleška in belgijska tvrdka in za dragocenosti manjše vrednosti se tudi ne dobijo predali v bankah svetovnega slovesa. »Vreme« navaja, da so preiskovalni organi iz Beograda dobili mnoge dragocene podatke v Londonu in Bruslju, Tam so bankirji in juvelirji pripovedovali, da so imeli do Kvašinskega popolno zaupanje, ker je nastopal kakor član stare ruske aristokracije in ker je trgoval z dragocenimi dragulji se je njegov ugled seveda še povečal. Saj žive vsi bogati Rusi od svojih rodbinskih dragocenosti. Hote in nehote so Kvašinskemu pri prenosu dragocenosti iz Jugoslavije v Francijo, Belgijo in Anglijo pomagale mlade dame ruske emigracije v Beogradu. Mož se je z njimi seznanil, in ko so mu pripovedovale, da bi rade obiskale svoje sorodnike nekje v Londonu ali Parizu, jim je kot dobrohoten rojak plačal vožnjo, a jih naprosil pri tem za malo uslugo, naj poskrbijo, da bo varno prispel tja na gotove naslove tudi majhen zavojček. Te pomočnice in posredovalke so bile zdaj kaznovane zaradi tihotapstva. V današnjem poročilu »Vremena« so navedeni nekateri zelo romantični primeri takega posredovanja in če morda tudi ni vse res. je vendarle gotovo, da je bilo velikansko premoženje mnoeih ruskih emigrantov dolga leta v rokah najnevarnejših izkoriščevalcev. Javna zahvala Najlepše se zahvaljujemo »UNITAS« registrov, pom. blagajni v Dubrovniku — Zlataričeva ulica 1/1 za podporo, ki nam je izplačala po določbi pravila in pod rokom, ki je po pravilih določen. Zaradi najkulantnejšega poslovanja, priporočamo vsakomur, da postane član gornjega društva v svojem lastnem interesu. Baletin Mery s/r., Dubrovnik Franko Franc s/r., Sela p. Straža Zagorc Janez s/r., Gornje Vrhpolje Zagorc Martin s/r., Gornje Vrhpolje Zatezalo Milica s/r., Generalski stol Fiziološka gimnastika za dame in gospode Napori, katerim je današnji človek izpostavljen, zahtevajo od njegovega organizma, da je trajno mlad in prožen, tako telesno, kakor duševno. Za občutek mladosti in prožnosti pa je človeku njegovim telesnim sposobnostim in njegovi starosti potrebno primerno gibanje Telesnemu delu niso postavljene nobene meje glede na starost. Gibanje je potrebno vsakomur. Zastarelo je naziranje. da je gimnastika le za mlade ljudi. Fiziološka gimnastika s svojim sistemom naravnega gibanja sicer polagoma, toda zanesljivo razgiblje in učvrsti vse zunanje In notranje organe v tolikšni meri. da človeka usposobi prenašati fizične napore ter ga stalno vzdržuje v ravnovesju, tako telesno kakor duševno. _ Dosedanji uspehi ter vztrajnost tečajnikov so izpričali potrebo po fiziološki gimnastiki, ki je namenjena vsem onim, ki žele in čutijo potrebo po sistematskem telesnem delu. Bodisi, da hočejo pridobiti na prožnosti, moči in vitkosti. ali da izravnajo telesno in duševno stanje organizma. Tečaji se vrše kakor dosedaj vsak ponedeljek, sredo in petek od 6 do 8 zvečer v higijenski telovadnici učiteljišča na Res-Ijevi cesti. Začetek tečajev v sredo. 14. septembra. Pojasnila o tečajih se dobe vsakokrat pred pričetkom istotam. Lep dar: Zgodbe brez groze Razlagajo mu. da se je rodila brez nje nekje na Nemškem in da jo umetno hranijo. »Zakaj pa ne pokažete vratu? sprašuje skeptično drugi. »Če pa ima aparat na gla\'i!« »Saj nima glave!« Nastaja smeh Deklica brez glave pa sedi tam v svoji lepo izrezani bluzi in včasih zgane z roko, v dokaz, da je res živa. »Tajna milionara — za dva dinara!«c Gruča ljudi poskuša tu svojo srečo. Dobitki so majhni, pa saj ne gre za dobitke. Gre za to. da poskušate, ali imate sploh kaj sreče. »Živa morska deklica«. zloguje neka ženska napis na paviljonu. Vstopnina tri dinarje. »Za dva je pa že šest,« se obrača k možu in potem gresta k drugemu paviljonu, kjer za polovico te vsote lahko pogledata tele s šestimi nogami. Prav tedaj se je pričel smejati ves vete-sejem. Ljudje se radovedni ogledujejo. Smeh postaja divji, neugnan in prehaja na slehernega obiskovalca. Dama, ki stoji s katalogom v roki pred slikami, se smeje. Smejejo se ljudje, ki se pogajajo za preproge. Ves ve!esejem se smeje. Majhen, postaran gospod ob izhoda pa neutrudno deklamira svojo pot slovensko, pol hrvaško pesem »En peres, gospoda — trgovačka cena: samo pet dinara...« /f -> Postani ln ostani Slan Vodnikove dražbe! Sobota, It). IX. 1938. Lepo je na KoScah v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani, ki 30 nudi planinski dom, si vsakdo - kakor čudežno - okrepi telo m duha. -Vsa celodnevna oskrba din 45.— — Otroci 33% popust Domače ve » Udeležencem glavne skupščine CMD v Ptuju. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je prosilo direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da bi rezervirala za udeležence velike skupščine v Ptuju večje število vagonov. Ce bo prošnja ugodno rešena, bodo rezervirani vagoni za progo Ljubljana—Ptuj in nazaj imeli, na vidnem mestu, napise »Skupščina CMD v Ptuju«. Udeleženci skupščine na progi Ljubljana—Pra-gersko naj blagovolijo vstopiti v te rezervirane vagone. Vodstvo CMD apelira na svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu. ♦ Velika svečanost v Tuzli. Jutri bodo v Tuzli slavnostno blagoslovili Dom kralja Petra I Osvoboditelja in spomenik kralju Petru I. Celih 12 let je društvo za zgraditev spomenika zbiralo denar in tako se bo zdaj moda s požrtvovalnostjo naroda ta misel uresničiti. V Domu kralja Petra bodo oskr-1 ovali in vzgajali srednješolsko mladino. Pred domom samim so v Tuzli postavili spominsko poprsje k ralja Osvoboditelja- Iz preostalega denarja so pa ustanovili sklad 6.000 din za vzdrževanje doma in podpiranje siromašnih, nadarjenih gojencev. V zvezi z blagoslovitvijo doma pri rede v Tuzli celo vrsto ljudskih svečanosti v siaivo kralju Osvoboditelju. Na občnem zboru društva bodo sprejeli statut nove zadužbine. Prosvetnega ministra bo zastopal inšpektor dr. N:kola Cepinae. , ♦ Odlikovanja. Z redom Jugoslovanske krone 2. stopnje je odlikovan dr. Franc Luk man. redni profesor vseučilišča kralja Aleksandra I. v Ljubljani im predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani, z redom sv. Save 2. stopnje pa dr. Aleš Ušenjčnik, vseučiliški profesor v Ljubljani v p. iti 1 prinašamo funte kvalitete za izbran okus: ZA PLAŠČE: velotjr diagonal v vseh modnih barvah m din ZA SUKNJE; shetland m din do cromsy . m din manufaktura F. KS. MESTNI TRG 24. * Odlikovani naredniki-vodniki. Z zlato medaljo za vestno službovanje so bili odlikovani naredniki-vodniki: Reisman Rudolf, Zgonec Ivan, Velikonja Ivan, Kosmač Franc in Kremžar Franc. S srebrno medaljo pa so bili odlikovani naredniki-vodniki: Ramšek Mihael, Šimenc Anton, Lo-be Ivan, Narantič Dane, Lovšin Janez, Zdolšek Franc, Vukša Anton, Pirnat Martin. Šidek Pavel, Gašper Janko, Reisen-bach Martin, Zorko Martin, Jarič Luka, Medič Bogdan, Lapajne Anton, Tavčar Valentin, Kobal Ivan, Ribar Ivan, Lazar Julij, Luban Alojzij, Šegatin Ivan, Mlekuš Ferdinand, Starman Pavel, Filipič Rudolf Maleš Ivan, Cebašek Jožek, Hiltner Anton, Mlinarič Matej, Zalar Mirko, Valentin ivan, Golob Avgust, Zupan Anton, Bu-dja Jakob, Poženel Dominik. Grošelj Franc, Jezernik Franc. Seljak Jožek, Ben-ko Janez, Batelič Anton, Celarc Viljem, Perič Karel. Zibret Rudolf, Vuk Alojzij, Nabernik Mihael, Kuhar Jožek, Korošec Alojzij, Loh Franc, Kotnik Franc, Kozina Ignacij, Kozjak Alojzij. Fistravec Anton, Aljaž Ivan. Južina Franc, Streiner Mihael, Klemenčič Franc, Lovšin Franc in Graho-vec Simon. Deški zavod Facchetti TREVIGLIO (pri Milanu) INTERNAT, POSEBNO PRIKLADEN ZA INOZEMCE (10 do 18 let). Praktična ln najhitrejša prlučitev modernih jezikov. Vse trgovske stroke. Šport. Lastno plavališče z greto vodo _Prospekte ln reference._ * V Beogradu je umrl sin bivšega bolgarskega ministra Jordanova. V Beograd je prispel Georgij Jordanov, soustanovitelj zemljoradniške stranke v Bolgariji in sotrudnik pokojnega Stambolijskega. Georgij Jordanov je edini kmet v Bolgariji, ki je bil minister. Vodil je ministrstvo za javna dela. Njegovo potovanje v Beograd je bilo žalostno, zakaj tam mu je umrl sin, ki je že tri leta študiral medicino na beograjskem vseučilišču. Mladi Jordanov je bil zelo inteligenten dijak in med tovariši si je pridobil mnogo iskrenih prijateljev. Pokopan bo v Beogradu. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi. močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. 0 142.50-147.50. Moka: baška »0g2« 235 — 245; »5« 215 — 225; »6« 195 — 205; >7< 165 — 175; >8« 110 — 115. Fižol: baški in sremski v vrečah 117.50 — 125; baški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški in sremski 92.50 — 97.50. Vod j« E. Perez. Novice z velesejma Mestna »Mina ljubljanska je bila svoj fes razpisala natečaj za najlepše motive našega mesta. Tudi ti so na velesejmu razstavljenL 66 jih je, ki sioer niso nagrajeni, razstavljenih pa ie tudi vseh 8 nagrajenih motivov. Janku Braneu je bila prisojena za njegovo nunsko cerkev ponoči v svitu lune prv* n3" grada druga Oskarju Kocijančiču (Cerkev sv. Petra) in tretja dr. Ivu Frelihu (Robbov vodnjak). Ne le nagrajeni motivi, tudi vsi ostali dokazujejo, kako bogata je Ljubljana na prijetnih detajlih in kako neizčrpne vire jimajo še vedno stari in novj deli Ljubljane, tako v arhitektonskem kakor tudi v pokrajinskem pogledu. Politlranje je važno delo v mizarskem obratu. Kako so politirali pohištveni umetniki pred 6toletji svoje soliterje, da so vse do danes ohranili prvotni blesk je §« danes nerazrešena uganka. Politiranje je natančno m zamudno ročno opravilo, Id se vsakemu ne posreči. Pritisk in ovlaženje gobe mora biti enakomeren, če tega ni. se pojavijo na politirani ploskvi napake, katerih ni več mogoče odstraniti. Gospod Ivan Dovžan, ki prinaša našim mizarjem vselej najnovejše stroje za obdelovanje lesa. lastnik jugoslovanskega patenta št. 11.723, razstavlja najnovejši politimi stroj, ki politira enakomerno, zamaši vse lesne luknjice in dela šestkrat hitreje kakor roka. Ker je stroj na velesejmu stalno v pogonu, je zanj veliko zanimanja. Ugotovitve in zahteve nacionalnega delavstva Resolucije jubilejnega kongresa NSZ Na jubilejnem kongresu Narodne strokovne zveze pred tednom dni so bile po danih poročilih soglasno sprejete resolucije, ki označujejo nazore in ugotovitve, tež nje in zahteve narodnega delavstva. Resolucije pravijo med drugim: L Narodno delavstvo hoče biti organizirano v svobodni samostojni strokovni organizaciji. Prizna in spoštuje pa vse-delavsko solidarnost, ako se pri tem spoštujejo in uvažujejo ideološke osnove našega pokreta. Narodno delavstvo pa mora ponovno izreči svoje prepričanje, da je NSZ nujno potreben činitelj pri prizadevanjih za našo notranjo politično konsolidacijo in pri reševanju vprašanj, ki imajo namen dvigati socialno gospodarski standard naroda in države. Brez narodno zavednega in državi brezpogojno vdanega delavstva državna stavba ni položena na trajne in trdne temelje. Cim močnejši bo pokret narodnega delavstva, tem hitrejši bodo koraki na poti k socialno pravični ureditvi vprašanj, ki so za obstoj države življenjske važnosti. H. Naš pokret more sloneti samo na demokratičnih načelih. Cim bolj podčrtavamo nacionalne in socialne težnje, tem bolj se moramo zavedati, da bo tem težnjam moglo biti zadoščeno edino in samo z izrazito demokratičnimi metodami vsega našega narodnega in državnega življenja. Po nujni posledici svojega programa moramo biti nasprotniki vsake diktature. ttt. Delavski strokovni pokret mora biti svoboden in ne sme biti oviran od prav nikogar. Za strokovni pokret je potrebna najširša svoboda govora in zborovanj. Kakor pa za strokovni pokret zahtevamo najširšo svobodo in neodvisnost na vse strani, tako moramo v lastnem strokovnem pokretu poznati samo disciplinirano svobodo posameznika in posameznikov, ki morajo vedno splošne koristi našega pokreta nadrediti osebnim in krajevnim potrebam ali željam. Nas pokret bo močan samo v složnosti članstva, ki ceni bratstvo in tovarištvo in ima v sebi samo one moralne kvalitete, ki človeka preoblikujejo, da pri njem ne vlada strah, temveč mirna pamet in plemenito srce. TV. Državno in narodno edinstvo ima za nas v glavnem socialno in gospodarsko vrednost. V tem edinstvu vidimo jamstvo za vsesplošni napredek v državi in pravično zaščito nas slovenskih delavcev, ki moremo samo kot enakovredni in enakopravni državljani zahtevati popolno zaščito posebnih slovenskih socialnih m gospodarskih potreb. Kot delavski strokovni pokret moramo odločno obsojati politične strasti, ker vidimo, da te strasti postavljajo v ozadje nujne gospodarske in socialne zadeve in stalno kale vodo, v kateri brezskrbno ribarijo sovražniki vsega naroda in delavstva. Samo na osnovi načela državnega in narodnega edinstva smo pravno in moralno upravičeni, da zahtevamo od državne oblasti koristno upoštevanje posebnih gospodarskih in socialnih prilik Slovenije, ki mora dati svojim ljudem zaslužek doma. Avtarkija pokrajin v državi bi pomenila za Slovenijo gospodarsko in socialno smrt. V. Razredno borbo odklanjamo in smo zagovorniki vsenarodne skupnosti. Zato upravičeno računamo na pomoč naroda v boju za naše socialne pravice. Narod nam mora priznati pravico do stavke in pri tem one metode stavke, ki jamčijo uspeh in niso v nasnrotju s socialnim pojmovanjem osebne lastnine. .. _ VI Priznati moramo, da je državna socialna politična zakonodaja nepopolna, zato Je nujno potrebna novelizacija obstoječe socialne zakonodaje ln Izdaja novih socialnih zakonov. Neobhodno potrebno je, da se skrajša 48-urmk, da se no-vellzira zakon o minimalnih mezdah, M ne odgovarfa danaSnUm potrebam, da se uveljavi Široka zaščita obratnih zaupnikov H Je do sedaj ▼ veljavi le na papirju: razširi naj se tudi delokrog teh zaupnikov. V vseh panogah naj se najstrožje Izvajajo predpisi zakona o za§«tl delavcev, ki se na vse mogoče načine Izigravajo. Zato Je potrebno, da se o3ači služba državnih inšpekcij del, katerim je da« možnost večje gibčnosti. Pcteg tega naj se postavijo pri sreskih načelstvih, ▼ katerih območjih je razvita industrija, socialno-politični referati. Socialno zavarovanje, zlasti starostno zavarovanje ne nudi pogojev za življenje, zato je nujno potrebno, da se spremeni in uredi. Domačo delovno moč je treba čim bolj zaščititi. Zaposleni inozemci naj se čim bolj obdavčijo v korist brezposelnega fonda. V splošnem pa naj se jim po možnosti odvzame delo. Ukine naj se tudi zaposlitveno dovoljenje vsem onim inozemcem, ki so pri nas zaposleni več ko 5 let. Prepove naj se zasedanje privatnih služb po onih upokojencih, ki prejemajo pokojnino, ki odgovarja eksistenčnemu minimu. Brezposelnost se bo omilila le na ta način, da se bo delavoljnemu ljudstvu preskrbelo dela, bodisi z veliki državnimi in samoupravnimi deli, bodisi s krediti, ki bi se iz raznih socialnih fondov dali na razpolago solidni industriji pod pogojem, da zaposli za gotovo dobo še primerno Število delavcev poleg onih, ki so v do-tičnem podjetju že zaposleni. Mezde in drugi delovni pogoji pri javnih delih morajo ustrezati življenjskim potrebam in splošnemu gospodarskemu položaju redno zaposlenega delavstva. Neobhodno je potrebno, da merodajni člnitelji posvetijo vso skrb vprašanju: kam z našo doraščajočo mladino? Ministrstvo naj izda uredbo, s katero naj se uvedejo plačani dopusti za delavstvo. Potrebno je tudi, da se zniža doba starostnega zavarovanja in sicer od 70 let na 50 let, kar je radi težkega in napornega dela nujno potrebno. Osnova pokojninskih premij naj se zviša. Z eno besedo: Socialno politična zakonodaja le počasi napreduje, pogosto so socialni zakoni v škodo delavstva, zato morajo pridobiti delavske zbornice na svoji avtoriteti, da bodo mogle pri socialni zakonodaji uspešneje sodelovati. VH. Z ozirom na nove svetovnonazorne ideologije in nacionalno gibanje v svetu je postalo vprašanje nacionalne orientacije delavskih mas bitno važno za usodo slovenske bodočnosti. Ugotavljamo, da je v zvezi s tem nastala nevarnost, da naš delavec podleže agitaciji, ki pod plaščem obožavanja tujih socialnih gesel širi tujo miselnost, ki more zmanjševati narodno zavest slovenskega delavca. Ugotavljamo obenem, da se slovenska javnost premalo interesira za usodo nacionalnega delavca in da je skrajni čas, da vsa javnost neizprosno zatre vsako omalovaževanje slovenskega delavca v nacionalnem oziru, bodisi v tovarni, bodisi drugod, smatrajoč vsako storjeno krivico, bodisi od tujega ali našega delodajalca, kot nacionalno krivico ali greh. VfTT NSZ bo vedno pazljivo zasledovala ves razvoj in socialne potrebe malega Človeka ter uporabljala vsa sredstva, da se zaščitijo njegovi interesi in da ae mu s pomočjo novih dobrih socialnih zakonov uredi znosnejše in za človeka spodobnej-Se življenje. Narodna strokovna zveza bo tudi v bodoče ostala članica Slovanske strokovne zajednice ter bo z vsemi silami delala na tem, da se čim preje ustvari mogočna slovanska delavska fronta. Športna prireditev Obrtniškega društva v Velikih Laščah >Jnfcro< je svoječasno že poročalo pod športno rubriko o kolesarski tekmi, ki jo Je organiziralo Obrtniško društvo v Vel Laščah. Preteklo nedeljo pa ie bilo tako neugodno vreme, da 90 morali celo prireditev preloži za pozneje. Sedaj je določeno, da se bo tekma vršila v vsakem slučaju jutri, v nedeflflo, in sicer prj gostilni Jakše v Ponikvah kjer je tudi start in cilj kolesarske dirke. Doslej je prijavljenih 20 dirkačev. Da bo moglo društvo nuditi posefaukom prireditve obilno zadoščenje, priredi sedaj tudi arefotov c 200 krasnimi dobitki. Dru-Sfevo pričakuje sedaj samo mnogo izletnikov od bKzn in daleč. Zato vata vse prijatelje m stanovske tovariše. Jntrj vsi v Ponikve, adfetefc ob na. uri popoldne. Maginotova linija, kitajski zid modeme dobe Mogočna, nad 300 km dolga podzemeljska trdnjava, ob katero bi zaman butale sovražne sile — Podzemeljsko mesto za 40.000 vojakov s stanovanji, kopalnicami, zabavišči in najmodernejšimi obrambnimi napravami Kmalu po smrti maršala Focha je vodstvo francosike vojske uresničilo prvo točko njegove oporoke: od luksemburške meje do Vogezov je dalo zgraditi 344 km dolgo, neverjetno močno utrjeno črto, ki je znana pod imenom »Maginotove črte« in o kateri smo slišali baš te dni, da jo je dala Francija za vsak primer zasesti s svojim vojaštvom. Ta obrambna črta je čakala, dovršena do zadnjega vzvoda, več nego pet let na stvari, ki bi lahko prišle. Če doslej niso prišle in če jih tudi za bodoče ni pričakovati, gre ena glavnih zaslug baš tej neosvojijivi, velikanski trdnjavi pod zemljo, ob kateri se mora nujno razbiti vsak sovražni napad. Ves pas od luksemburške meje do Voge-zov sestoji iz maski ranih utrdb, ki jih vežejo 4 m debeli železobetonski nasipi, pred njimi pa je široka, s tokom visoke napetosti nabita zapora iz bodeče žice. Sovražni napad bi doživel tukaj prvi pozdrav iz pol tisoča težkih strojnic, ki se dado povezniti v globino, od teh strojniških gnezd vodijo podzemeljski hodniki do glavne črte zadaj. Pritisk na gumb in poglobljeno polje pred pravim trdnjavskim pasom se v nekoliko minutah potopi popolnoma ali pa delno iz nevidnih rezervoarov pod 4 m globoko plast vode. Za tem velikanskim mejnim prekopom so zgradili 50 m globoko v zemljo zmešnjavo hodnikov, dvoran, tirišč za električne železnice. avtomobilskih cest. postaj, vojašnic. združenih v prava podzemeljska mesta, kopališč, bolnišnic, municijskih skladišč, električnih central. Jarka razsvetljava, brzojav. telefon, letalni stroji, svarilne naprave, naprave, ki zaplknjo v nekoliko trenutkih ogrožene predele z najhujšimi vojnimi plini, in brezžične zveze z vsem svetem izpopolnjujejo opremo podzemeljske ga »mesta vojne«. Prometno omrežje je tako zmogljivo, da je mogoče \ nekolik urah razdeliti celo vojsko, rezerve in vojni material po vsej Maginotovi črti, ne d.< bi bilo mogoče od zunaj to opaziti ali slišati. Še manj je seveda mogoče, da bi nasprotnik to zasedbo trdnjavskega pasu na kakršenkoli način zadrževal. In iz tega podzemlja je mogoče na poljubni točki vsak trenutek sprožiti celo armado v napad. Približno v sredini Maginotove črte, po nekontroliranih navedbah v bližini Mater-dorfa. leži nevidna »prestolnica«. Štirideset metrov globoko je pogreznjena pod mehke lotarinšike griče in noben znak je zgoraj ne izdaja. To je prestolnica vojne, z zadostnim prostorom za 40.000 mož. Dolgi, svetli hodniki iz betona in železa vodijo v to mesto. Hodniki gredo v zavojih in vsak zavoj posebe je mogoče braniti z besnim ognjem iz strojnic. Ob hodnikih so betonira-ni ba9tioni in v njih so kazemate. Stolpom podobne jeklene cevi skrivajo dvigala, ki dvignejo v višino ali pa spustijo v globino vsakokrat lahko po štirideset mož. V »zgornjem nadstropju« so nameščeni v oklopne kupole, ki jih je mogoče dvigati in pogrezati, daljnosežni topovi. Nameriti jih je mogoče s periskopom. Dvignejo se avtomatično, oddado smrtnonosni strel in izginejo isto tako naglo. Samo okrog podzemeljskega mesta je kakšnih trideset na ta način oboroženih in opremljenih kaze-mat. Do njih vodita globoko pod zemljo hodnik in rezervni hodnik. Vse je bilo premišljeno tudi za nemogoče primere: en sam pritisk na gumb in tudi tu izgine vse pod vodo. Do prestolnice vojne ixt od nje, do mesta, ki ima svoja jeklena stanovanja s kuhinjami, jedilnicami, saloni za kadilce, zabavišča in kopališča, vodijo z brzino 80 km na uro električni vlaki in avtomobili, ki tako tudi do glavnih obrambnih naprav. Vsepovsod stolpi s cevmi vseh kalibrov, od 18-centimetrske havbice do 45-centime-trskega možnarja. Vsak top se da sprožiti iz nekega centralnega mesta. Pritisk na. gumb in 100.000 kg granat zatuli v sovražnika. In če je potrebno se ozemlje pred trdnjavskim pasom isto tako z enim pritiskom na gumb potopi pod 100.000 kubnih metrov strupenega plina. Sovražnik pa bi to pazil šele v trenutku uničenja, kajti vse je sivo v sivem kakor okoliško ozemlje in na sto korakov daleč ne spoznaš ničesar več. Letalo, ki bi hotelo kaj opaziti, bi se moralo spustiti zelo nizko — in v tem trenutku bi ga uničile prav tako maski rane protiletalske baterije. To je podzemeljski kitajski zid, s katerim se je republika zaščitila za vse primere. Stal jo je 5 milijard frankov, toda za ta denar je lahko sigurna, da sovražna noga ne bo več stopila na njena tla, vsaj ne s te strani. Nazadovanje porodov v angleškem imperija V Edinburghm so imeli te dni kongres za zdravstvena vprašanja, na katerem je med drugimi amgleeki zdravnik sir Leonard Hi 11 zahteval primernih ukrepov »oper nazadovanje porodov na Angleškem in v celean imperiju. Samo na Angleškem znaša število porodov na tisoč prebivalcev manj nego 15. Izračunala so, da bo po sedanjem stanju število otrok 1. 1951. padlo na 5.500.000, dočim jih je bilo še L 1931. 9.500.000. Rrit-ski narod, je zaključil učenjak svoj govor, jie po vsem svetu v nazadovanju. Gasilci, policisti in reševalci Iščejo žrtve na pogorišča treh hiš, ki so zgorele od ekspfto-xije padlega vojnega letala. O tej katastrofi smo poročali, da je zahtevala 14 smrtnih žrtev in preko dvajset težko poškodovanih Ženska — indijski minister Na Angleško je prispela na oddih prva indijska ministrica za narodno zdravje jayalakshmi Pandi t. Na sliki jo vidimo v trenutka, ko je na letališču v Croydonu stopila iz letala Smrtna nesreča grofa Cavadonge Bivši španski prestolonaslednik se je trikrat poročil in trikrat ločil Kratka brzojavka je sporočila, da je v bližini Miamija v Floridi zaradi avtomobilske nesreče izgubil življenje najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII., grof Cavadonaa, in da so njegovi svojci izrazili željo, naj ga pokopljejo v Floridi. Avto, ki ga je krmarila neka dama. je treščil v brzojavni drog. grof Cavadonga si je zlomil Levo noeo in je na glavi dobil težke poSkod- Plašči za gosi Severno od Plvmoutha na Angleškem živj vdova, ki redi gosi. Te dni je priteklo iz sosedne h.iše, kjer je gostilna, na njeno dvorišče nekaj ostankov piva. Gosi so tekočino s slastjo posrebale in eo se zgrudile do omame. Vdova je menila, da so poginile. Hotela je rešiti vsa i njih puh in jih je začela takoj skubsti. Nenadno je ena izmed gosi pokazala nekaj znakov življenja — na žalost je bik to že oskubljena gos št. 6. Ker so pa prišle vse k zavesti in so se potem počutile zdrave, jim je vdova splela plašče, kj naj bi jih varovali, dokler jim ne zrase novo perje. 78-letni kolesar - odlikovan be. Kmalu potem je umrl, dama pa je bila le lahko ranjena. Grof Cavadonga, bivši infamt Alionso, knez Asturijski, je bil kakor rečeno najstarejši sin Alionza XIII. in njegove žene Viktorije Evgenije. Rodil se je L 1907. v Madri-mu. Čeprav je bil težko bolan (bolehal je za dedno bolezen španske vladarske hiše hemofilijo), se je v aprilu 1933. proti volji svojih staršev poročil z meščanko Ededmi-ro Sampredo Ozeo s Kube. Takrat se je prestolonaslednik odpovedal vsem dednim pravicam in prevzel naslov grofa Cavadonge. Njegov zakon pa je trajal le malo časa, že naslednje leto je bil ločen. Kmalu potem ee je poročil v drugič in zopet, ločil. V tretje se je grof Cavadonga poročil z mlado Američanko Martfao Rocaforte in tudi od te se je dal ločiti. Pripravljal se je na četrto poroko. 3000 km do poroke v Arktidi Eileen WaIlaoe, mlado dekle i® Peter-heada na Škotskem, je prepotovala 3000 km dolgo pot iz svoje domovine do polarne Kanade, da bi se v Arkttk-Bavu poročila 6 tamkajšnjem zastopnikom Družbe Hudsorno-vega zaliva. Poročna ceremonija se je izvršila na krovu polarnega parnSka »Nasoopie-jac, ki je bil nevesto pripeljal do ženina. Atomska ura Einsteinova teorija o relativnosti ponovno potrjena Pred mnogimi leti je prof. Einstein predlagal eksperiment, ki So ga sedaj izvršili m ki je ponovno potrdil pravilnost njegove teorije. Na zborovanju britskih. znanstvenikov v Cambridgeu je dr. ives poročal o tem eksperimentu. Bilo ga je pa mogoče izvršiti šele sedaj z izpopolnjenimi pripomočki. Po Einsteinovi teoriji gredo ihitro gibajoče se ure počasneje nego počasne. Izmerljiv efekt ee pa pokaže šele pri zelo veliki brzini, pol brzini nad 100.000 km na sekundo. Jasno je, da se ta brzina z navadnimi urami ne da doseči, toda Einstein sam je dejal da je mogoče poedin atom smatrati za uro, kajti mhljaji, ki nastanejo pri izžarevanju iz atomov, se da/Jo uporabiti kot merilo za čas. Počasnejšemu teku ure bi ustrezalo pri atamifa manjše število svetlobnih nihajev, ki iSh atom povzroči v sekundi in sprememba tega nihanja števila se mora pokazati kot sprememba barve izšarevane hičL r*\ Ives je mogel to sedaj dejansko ugotoviti- Zanimiva je njegova ugotovitev, da je brez pomena ,ali so se gibali atomi spored no ali navpično na smer zemeljskega gibanja. Iz tega sledi, da nima zemeljsko gibanje za dogajanje v atomih nobene uloge. Čudne razmere v ameriški!* jetmšfiicah Zavoljo gladovne stavke je dal kaznllniški ravnatelj z vročo paro kaznovati jetnike — Krvave luže od jetnikov, ki jih je pretepal jetniški ravnatelj Ravnatelja kaznilnice v Holmesbnrgn v PensOvaniji Millsa, dva kaznilniška zdravnika in deset nameščencev so ostavili in zavoljo uboja spravili v zapor. V tej kaznilnici so uradniki zaprli cel trakt in spravili v obrat parno kurjavo, čeprav je vladala silna vročina, štirje kaznjenci so se dobesedno oparili do smrti, druge so mu-čffi tako dolgo, da so pobesneli. Oblasti so zaslišale med tem 19 kaznjencev, ki so jih zverinski mučitelji zaprli na isti način, ker so se udeležili v protest proti Izredno slabi hrani gladovne stavke. Jetniki so izpovedali, da je v zaprtem prostoru nastala takšna vročina, da so celična vrata naravnost žarela ln se jih nisi smel dotakniti. Ko so prosili vode in zraka, so jim pazniki od zona j odgovarjali: »Svinje, saj ne boste poginili!« Tintorettova slika v romunski vasi V cerkvi male romunske vasi Vandoraba je visela dolgo časa slika, ki Je predstavljala zadnjo večerja Čeprav sta jo odlikovala odličen slog in žarkost barv, so jo umetnostni strokovnjaki spregledali, šele sedaj so postali v Vardomb komisijo, ki je sliko natančno pregledala in potem objavite izjavo, da gre nedvomno za doslej neznano delo slavnega italijanskega mojstra Tmtaretta. V Frankfortn v Kentuckvju so obtožm tudi kaznilniškega ravnatelja Hammonda, ker je na najokrutnejši način mučil jetnike. Pazniki sami so izpovedali, da je nesrečnike v svoji pisarni pretepal do krvi in so morali potem brisati krvave luže na tleh. Velemesto po nevihti Telefon za nervozne ljudi Po dveletnih poskusih so uvedli sedaj v Londonu nov telefonski aparat, ki je opremljen e posebnim zvoncem. Ta zvonec naj bi bil prarva muzika za nervozne naročnike. Preden so ga uvedla, ga je preizkušala dolgo časa komisija tehnikov in znanih muzikov. Ima »srebra« glas srednje moči in srednje lege. Pri istih poskusih 90 preizkušali tudi nove materiale za slušalke. V bodoče bodo uporabljali samo takšen material, ki bo lahko prenesel fcudi pošten sunek m padec, ne da bi se razleteL Nil preplavlja Egipt Nad Berlinom je razsajala te dni pozna, toda silna nevihta. Slika nam kaže eno izmed ulic nemške prestolnice po nearjH ANEKDOTA V vseh časSi so ME vojgSoowodfJe, ki so že s svojo osebnostjo vlivajo, svojim vojakom pogum in občutek vairnosta. v špso-eki vojni je zagledal angleški vojak na majhnem, zrIo ogroženem položaju vojvodo WeHžngrtona nenadno pred seiboj. >Bog blagoslovi vas in vaš dolgi, kljukasti aaei Vidim ga rajši nego 10.000 mož!« je vzkliknil vojak veselo. Ta zadovoljni vzdihijaj je prišel tako iskreno iz vojaka, vih prs, da se je vojvoda nasmehnil in preslišal pozdrav. M jg bdi vse prej neg*> vojaški. Ueprijeten doživljaj je i«** neki kopalo* v plavalnem bazena madžarskega mesteca T&potoe. Preslišali je mak, ki D«n«ij« vsakdanji konec kopanja. Kopališki atrežoft je menil, da m nikogar vež v bazena m je izpustil voda Nenadno je zapazil, da je ▼ vodi de neki možak, ki se boc* s vsemi fliia-T»pj toda bres upa zmag® ■ odtekajočo w vodo. Tok ga je držal trdno in gajecvfekal v odtočno cev. Kopališkemu strežnik« ri bilo več mogoče, da bi ga dohitel in potegni na soba Ves v grozi je stekel k reki. v katero vodf 55 m nižje odrtočna cev. Tam m je pa uspelo, da (je nesrečnega kopalca, vendarle ujel m ga rešfjl Bil je že tre® zavesti m se je dobro napil vode, čeprav nehote, toda takojšnja poskusi z mnetnam dihanjem so imeM uspeh. Sedaj je mož že adnra. Kopalec v odtočni cevi ]>olg polet Med svečanostmi ob 40-letnici svojega vladanja prisostvuje holandska kraljica Viljemina v Haaga veliki vojaški paradi. Od leve proti desni: prestolonaslednica Julijama, kraljica Viljemina, prestolonasledničin mož princ Bernard "A merSka letaka PShoenir in ABen sta b svojim letalom vztrajala 106 oar 3 mimete in 10 sekund v zraku. Tehnična okvara ju je pristala, da sta prisMa, pristala pa sta na prostem poliju, med tem ko zahteva predpis za takšne polete pristanek na letališču. Prejšnja rekord v vztrajnem poletu sta pa vendarle prekosila aa 43 ur. Središče japonskega ribarstva pogorelo V eni preteklih no« je nastal na polotoku Noto ju ob zapadnetn rob« srednje Japonske velik požar, ki je upepelid kraj Hišnima®, najvažnejše središče japonskega ribarskva. Zgoreio je okrog sto ljudi- Požar je upepe® 1500. to • je skoraj polovico vseh Ms, 7000 oseb je ostalo brez streha. VSAK DAN ENA ITa krepki starec, navdušen kolesar že od mladih nog, se je prav dobro piasiral na fcrožni fcoieeanU dftfel 1*«»»» * Blgl darilo 1* n* dr*, predsednika „Dan dela44 — dan prometnih nesreč Te dni so v ZedSn jenih driaavah praano- vaE dan dela. Podal^aari tedenski odda je imel v vseh delih držav za posledico ogromen promet in s tem strašno veliko število nesreč. 2e dopoldne so naštel nad 300 smotrnih žrtev, dve tretjini teh so zahtevale avtomobilske nesreče. Postani in ostani član Vodnikore družbe! Kakor smo že poročali, je N9 letos preplavil Egipt tako kakor že deset let ne. Slika nam kaže ozemlje okrog starodavnih piramid, td g» je pokrilo vodovje svete reke »Ali je tvoja žena še tako lepa kakor pred desetimi leti?« »Seveda — samo sedaj potrebuje za to vež fesa* »JUTRO« §t. 210» «= Kulturni pregled Jubilejna razstava slovenske knjige v Ljubljani I Za dvajsetletnico prevrata pripravlja Društvo slovenskih književnikov razstavo slovenske knjige v Ljubljani. Razstava bo nameščena v isti dvorani Trgovskega doma, kjer je bila pred dvema letoma razstavljena češkoslovaška knjiga. Ne dvomimo, da bo vsa kulturno zavedna javnost pozdravila prizadevanje Društva slovenskih književnikov ter ga po svojih močeh podprla pri izvrševanju te prikupne naloge. Razstava slovenske knjige bo obsegala samo slovensko knjižno produkcijo po 1. 1918. A tudi tu se bo v glavnem omejila na izvirne spise, ki naj bi bili razstavljeni če le mogoče kompletno. V kolikor bo še ostalo kaj prostora, bodo razstavljeni tudi prevodi, vendar predvsem z namenom. da še bolj pokažejo napredek knjižne opreme, saj je znano, da so nekateri založniki izdajali večidel prevode in sicer v opremi, kakor je slovenska knjiga pred osvobojen je ni poznala. Te dni se sestane širši razstavni odbor, v katerem so zastopniki nekaterih drugih strokovnih organizacij, ki so v večii ali manjši meri udeležene na naš knjižni proizvodnji. Šele po teh posvetovanjih bo izdelan podrobnejši program za oktobrsko razstavo. v Umljivo je, da hoče Društvo slovenskih književnikov pokazati predvsem naše izvirne knjige. Kakorkoli so prevodi nujna izpopolnitev sleherne narodne književnosti, je vendar merilo njenega razvoja in njenih uspehov izvirna knjiga. V tem pogledu bo nameravana razstava izredno poučna. Slovenci žal ne izdajamo svoje bibliografije. čeprav naš vodilni bibliograf, ravnatelj Univerzitetne knjižnice dr. J. Slebinger vestno zbira material za njo in bi jo bil lahko takoj izdal, če bi našel založnika. Prav zaradi nedostajanja biblio- grafije nimajo niti literarni krogi zadostnega pregleda naše knjižne proizvodnje, posebej še proizvodnje izvirnih knjig. Razstava v Trgovskem domu bo marsikomur pravo odkritje. Pokazala bo, koliko domačih del smo izdali v teh dvajsetih letih m kako se je razširil obseg naše knjižne produkcije. Kvantitativni napredek »lovenske knjige ni očiten samo na področju leposlovja, marveč v še večji meri na drugih področjih. Strokovna književnost vseh vrst, znanstvena književnost od filoloskih in zgodovinskih del do kemičnih, medicinskih in tehničnih priča o velikem prizadevanju po osamosvojitvi in z druge strani po razširjenju naše besede na vsa področja človeškega mišljenja in raziskovanja. Kako neznatna je bila pred osvobojenjem na pr. slovenska filozofska literatura m kako je vzrasla v teh dvajsetih letih! Vse to bo nazorno pokazala oktobrska razstava, ki pa bo še bolj učinkovita tedaj, ce bo zlasti mlademu rodu, ki ne pozna nekdanjih razmer, vsaj z grafikoni in po možnosti s statističnimi tabelami pokazala razloček med nekdaj in sedaj. . Razstava slovenske knjige v Ljubljani bo dostojna počastitev dvajsetletnice velikega preobrata v naši zgodovini m zgovoren dokaz razmaha slovenske duhovne kulture v novih razmerah. _ Želeti bi bilo, da bi namen te revije slovenske knjižne proizvodnje pravilno razumeli založniki in avtorji knjig ter dali na razpolago zlasti izdaje, ki so že razprodane To bo prirediteljem razstave močno olajšalo delo in podprlo njih prizadevanje, da bi bila na ljubljanski jubilejni razstavi zbrana vsa naša izvirna književnost, tudi ona .ki je izšla onkraj mej in celo onkraj oceana. ____PofcojBl aiaurtvenlt JB 1m- dal več monografij o posamezna značii-nth pojavih srednjeveSce francoske literature in opremil njih nove izdaje z izčrpnim komentarjem. Njegovo poglavitno delo so »(Lčgende 6piquesc, s katerim je ovrgel vse dotedanje teorije o postanku sta-rofrajicoakih junaških pesmi (cbamsoms de gestes). Skupaj s prof. P. Hazardom je sestavil veliko »Histoire de la Littčrature frangajsec. Bil je znamenit učenjak in hkrati, kakor Je pisal o njem njegov tovariš ' Paul Hozard v najnovejših »Les Nouvelles Lifctčraires«, tankočuten, aa lepoto dovzeten človek. V francoski slovstveni zgodovini in kritiki mu je ostalo daleč vidno mesto. Vžclav Talich, tudi pri nas dobro znani dirigent praške Filharmonije in šef opere Narodnega gledališča v Pragi, je bdi povabljen na koncertno turnejo v Avstralijo. Na tem najoddaljenejšem kontinentu, kamor je tudi že segla njegova slava, združena s slovesom češke glasbe, bo dirigiral trideset koncertov. A. G. Matoš in A. šenoo. Agilna zagrebška založba Binoza napoveduje za prihodnje dni nov zvezek zbranih spisov A. G. Matoša. Obsegal bo med drugim nekatere Matoševe v revijah in listih izšle literarne študije, nadalje impresije iz Flo-rence in njegov poslednji večji spis, felj-tone iz Rima ,ki so izhajali nedolgo pred Matoševo smrtjo v zagrebškem »Obzoru«. svenek MaAo6ev4h I potakem nenavadno zanimiv. — ista založba iada ob priliki 100 letnice Avgusta genoe 2L zvezek njegovih zbranih spisom, M izhajajo v redakciji univ. prof. dr. A. Barca. S tesn zvezkom bo mključena izr daja Senoevih spisov, ki obsega vse, kar je avtor >Zlatarjevega zlata« spisal v hrvatskem jeziku. Novi prevodi dr. V. Mč«*e. V nftran-skem listu »(Nez&visloeU z drve L t. m. jo objavil dr. V. Mfrrka slovaški prevod pesmi Srečka Kosovela in Dobriše Cesariča. Dušana Radiča, nedavno umrlega srbskega. pisatelja, se spominja v najnovejšem zvezku »Srpskega književnega glasnika Mil St. Gjuričič. Dušan Radič, zdravnik po poklicu, je umrl v starosti 46 let. Kot pisatelj je opozoril nase s svojimi svežimi in zanimivimi povestmi v beograjski »Politiki«. Izdal je pet knjig, izmed katerih je najpomembnejši roman »Seio«, ki je izšel v zadnjem kolu Srpske književne zadruge in ki sodi med najpomembnejša dela v srbski pripovedni književnosti zadnjih desetih let. Kakor smo poučeni, prevaja O. Kolman ta roman v češčino. Sodelavec »Srpskega književnega glasnika« po pravici obžaluje smrt tega nadarjenega in mnogo obetajočega pisatelja, tembolj ker je beograjski kulturni krog izr gubil letos Nušiča, M. Nastasijeviča, Milana Radiča in nedavno še Dušana Radiča. S. Dmitrijevski, Stalin Tiskovna založba v Mariboru je pred dnevi poslala na slovenski knjižni trg obsežni življenjepis ene najzanimivejših osebnosti sedanje dobe, ruskega diktatorja Stalina (S. Dmitrijevski, Stalin. Prevedla tir. Nikolaj Preobraženski m vseuc. asistent Zvonkp A. Bizjak, oba na Slovanskem institutu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Maribor 1938, 518 strani). O avtorju tega obširnega spisa izvemo na str. 403, da je bil nekoč Stalinov najožji sodelavec, diplomat ter njegov generalni konzul v Stockholmu. Vse-kako vzbuja tak pisec večje zanimanje, kakor kakšen drug, morda stilistično spretnejši avtor, ki je zbral svoje gradivo po drugih knjigah in listih. Dmitrijevski pripoveduje tudi na osnovi lastnih opazovanj in doživljajev, zato je njega Stalin mnogo manj papirnat kakor pri drugih življenjepiscih. Ostane pa kajpak vprašanje, koliko je lahko objektiven in zanesljiv pisec, ki se je izpremenil iz prijatelja v neprijatelja? Biografija živih ljudi, ki še stoje na svojih odgovornih mestih, so vedno v nekem smislu tvegane, le prepogosto bolj subjektivne kakor nepristransko stvarne in v marsičem nujno nepopolne. Zato je treba v naprej tudi pri osebno nezainteresiranih piscih dopustiti možnost nristranskega gledanja. Samo smrt in časovna odmaknjenost nudita nekoliko trdnejše zrelišče za presojanje vodilnih osebnosti. Spomnimo se, kako različni so še dandanes pogledi na Napoleona! V mejah teh pomislekov pa lahko sprejmemo slovensko izdajo spisa S. Dmitrijev-skega z največjim zanimanjem. To tembolj, ker nam slovenska izdaja nudi mnogo več kakor obeta naslov in kakor daje izvirnik, za kar gre hvala prevajalcema in založništvu. Spis Dmitrijevskega je razdeljen na štiri dele: V prvem opisuje pisec Stalinovo življenje od mladosti v njegovi rodni Gruziji, čije »tožnožalne« pesmi so navdihnile tudi Puškina, tja do prvih začetkov Stalinove slavne kariere — do 1. 1917. »Leninov učenec« išče »pot do oblasti«: naslova prvih dveh delov jasno naznačuieta bodočega diktatorja. V teh dveh delih Dmitrijevskega biografije je mnogo zanimivega gradiva za spoznavanja ne samo Stalina, marveč vsega pred-revolucijskega ozračja v carski Rusiji. Drugi del nudi živo sliko ruske revolucije, gledano z zrelišča Stalinove kariere. V tretjem delu sledi oris strahotne državljanske vojne, v kateri je začela rasti Stalinova diktatura. Robespierre ruske revolucije stopa previdno iz ozadja v ospredje, vendar bo poteklo še precej krvi in pota iz ruskih žil, preden bo dosegel svoj temni cilj. V tem poglavju se kažejo v prav posebni luči nasprotja med lenjiniz-mom in trockizmom; iz njih se izbija stalinizem. Težki zapletljaji stanejo ruski narod in druge narode Sovjetske zveze neizmerno energij in muke. četrti del prikazuje Stalina na višku njegovega vzpona, v popolni posesti tolikaj zaželjene oblasti. Pisec je zaključil svoj vešče in živahno sestavljeni spis 1. 1931., ko je videl prihajati nove ljudi in nove ideje; značilno je, da namiguje na ruskega Napoleona, ki bo sledil Stalinu-Roberspierru. Ruski razvoj pa je počasnejši. Prevajalca sta čutila potrebo, da se spis Dmitrijevskega 'zpopolni z novim gradivom. Tako je nastalo »Dodatno poglavje« (str. 357—398). ki ga je spisal dr. N. Preobraženski. Pisec ne izpopolnjuje Dmitrijevske ga le z novimi podatki, temveč skuša kritično poseči v idejne spore, ki se razvijajo okrog Stalina in uvesti čitatelja v razumevanje miselnih bojev med lenjinizmom trockizmom in stalinizmom. Ti boji tvorijo avtentično dramo ruske revolucije. Dr. Preobraženski prikazuje tudi najnovejše reforme in ukrepe moskovskega diktatorja in seznanja čitatelja na podlagi navedb iz sovjetskih listov s sedanjim stanjem ruskega ljudstva, ki mu gospoduje Jožef Stalin. Nadaljnji dodatek k spisu Dmitrijevskega so obilne Opombe (str. 405—515). Tudi te je spisal dr. N. Preobraženski. Gradivo je razvrščeno v abecedni vrsti. Posebno dragoceni so življenjepisni podatki o raznih osebah, ki se pojavljajo v porevo-lucijski Rusiji, o institucijah, ki jih je uvedel sovjetski režim, o kraticah, ki jih nahajamo v vsaki knjigi o novi Rusiji in ki marsikomu delajo težkoče, Je to majhen leksikon o ruski revoluciji: priročnik, ŠPORT Borba za točke LNP Jutri bo spet bogata prvenstvena nedelja po katerem bo s pridom segal čitatelj tudi tedaj, ko ne bo več znova prebiral Dmitrijevskega. Tako nam mariborska izdaja »Stalina« nudi poleg življenjepisa Stalina tudi obsežno gradivo o današnji Rusiji. Spis Dmitrijevskega in N. Preobraženskega je nenavadno aktualna knjiga, v katero je zgrnjene mnogo žgoče problematike današnje dobe, in kdor hoče globlje pogledati v naš čas. mora med drugimi konsul-tirati tudi to knjigo. Mariborska Tiskovna založba ji je dala solidno opremo; če bi bile vmes še ilustracije, bi se nje dokumentarnost povečala. Zapiski »življenje in svet« prinese v prihodnji številki članek »Ali je zemlja res okrogla«, potopisno kramljanje dr. Antona Debelja-ka »Slovo od Kočevja«, članek »Rontgen-ski žarki raziskujejo prvotni svet«, nadaljevanje spominov prim. dr. Fr. Gdstla »V Gcrici za svetovne vojne«, beležko »Iz bolgarske folklore«, članek »Začetek in razvoj knjige«, dr. A. Debeljaka prispevek »Delo bzbomskega vseučilišča« in P. K. beležko »Oj ti kritiki«. V tehničnem obzorniku najde čitatelj marsikaj zanimivega, prav tako v rubriki »človek in dom« razne praktične nasvete. Filatelisti bodo s pridom prečitali svojo običajino rubriko, številka bo imela poleg ilustracij tudi obilo drobiža. Umberto Urbani, Arturo Cronia: Serbo. croata (letteratura e lingua); Slovena (letteratura in lingua). Kot ponatis iz 9. zvezka »Grande Dizionario Enciclopedico«, ki ga izdaja pod vodstvom Pietra Fedela turinska založba Union9 Tip.-Editrjce To-rinese, so izšli članki, M sta iih avtorja prispevala o srbskhrvatski in slovenski literaturi in o obeh jugoslov. jezikih. Prof. Artuiro Cronia je obdelal slovenski in srbchrvatski jezik, vsakega kot samostojno geslo, pri čemer je posebno skrb posvetil srbohrvaščini. Slovenščini je odmeril nekaj čez osemdeset "rstic. V uvodu označuje razvoj slovenščine iz staroslovenšči-ne ter geografski krog njenega širjenja in diferenci jacije. Nato pove v nekaj stavkih o slovenskih narečjih, pri čemer karakte-rizira z dive ali tri besede značilnejše dialekte. člančič sklepa s kratko zgodovino književnega jezika in pravi na koncu: »Danes je književna slovenščina že izoblikovan jezik povsem avtonomnega značaja.« Slovenski literaturi je v turinski enciklopediji odmerjenih skoraj šest stolpcev leksikalnega formata in drobnega tiska. Prof. U. Urbani, ki je obdelal tudi sr-bohrvatsko književnost, začenja svoj pregledni sestavek z brižinskimi spomeniki in s srednjeveškimi beležkami, nato pa se drži naslednje periodizacije: protestantska književnost, katoliška protireformacija, dobe prosvetljenstva, janzenitsti in Aca-demia operosorum, romanticizem in ilirsko gibanje, romanticizem in realizem v drugi polovici 19. stoletja, slovensko slovstvo v zadnjih tridesetih letih. Zadnja doba zavzema več ko poldrug stolpec. Začenja jo z omembo Govekarjevega naturalizma, drugi odstavek je odmerjen Moderni, nakar omenja pisec nekatere pesnike in pripovednike iz generacije, ki je sledila Moderni. Zadnji odstavki označuje jo povojne pojave in kažejo najprej sotrudniški krog »Ljubljanskega Zvona«, nato pa .»Doma in sveta«; pri omembi povojnih pesnikov pogrešamo zlasti Iga Grudna, sorazmerno preveč besed je dobil eden izmed manj pomembnih mladinskih pesnikov, zato pa ni omenjena vrsta drugih. V povojni prczi bi bilo treba imenovati vsaj še Miška Kranjca, če se omenjajo Iv. Albreht, Dornik in Cerkvenik. Prav je, da je dobil Iv. Prijatelj poseben odstavek (9 vrstic) in da je poudarjeno •ter. zgodovinsko delo prof. Kidriča. Med slovenskimi in slovstvenimi znanstveniki sta omenjena tudi M. Murko in Janko Lavrin; slednji pa ni profesor univerze v Cambridgu, marveč v Nottinghamu. Izmed novejših poetov je bil po pravici postavljen v ospredje Srečko Kosovel, »resničen in originalen pesnik«. (O). jo»ef Bčdier umrl. Francoska slovstvena znanost je minule dni izgubila profesorja za srednjeveški francoski jezik m literaturo na Collčge de France v Parizu, Prvenstveno tekmovanje LNP se bo nadaljevalo jutri s sedmimi tekmami v I. razredih vseh treh skupin, razen tega pa bo na sporedu še vrsta prvenstvenih srečanj iz nižjih in podeželskih skupin. Oficielna objava prvenstvenega sporeda se glasi takole: Hermes - Reka, Mars -Svoboda, Kranj - Bratstvo, Kovinar - Jadran, Mura - Siavija, Rapid - Maribor, Celje - Jugoslavija, Rapid - Maribor rez., Hrastnik - Žalec, Štore - Laško, Svoboda - Trbovlje, Litija - Dask, Železničar -Maribor jun., Rapid - Siavija jun., Celje - Jugoslavija jun. Med gornjimi prireditvami želijo prireditelji opozoriti nogometno publiko predvsem na naslednje: Hermes—Reka V drugem kolu podsaveznega prvenstva se bosta jutri srečali na Hermesu gornji enajstorici. Kakor vsako leto tako bo tudi letos to srečanje najzanimivejša borba vsega prvenstvenega tekmovanja v podsavez-nem ligaškem razredu. To srečanje, ki je obenem skoraj tudi »derby« med Šiško in med Vičem, daje vsakokrat prognoze za bodočega prvaka Ljubljane, ki se tudi kvalificira za nadaljnje borbe za naslov prvaka LNP. Zavedajoč se važnosti te tekme, se Her-mežani in Rečani za nedeljsko srečanje prav mrzlično pripravljajo ter bosta nastopili obe moštvi v svojih trenutno najjačjih postavah. V predtekmi bosta nastopili moštvi juniorjev obeh klubov. Tekma bo ob vsakem vremenu. Mars—Svoboda se bosta jutri dopoldne srečala v borbi za točke. Da bo borba zanimiva, nam kaže že dejstvo, da je preteklo nedeljo Mars porazil Siškarje, a Svoboda je tako rekoč po nesrečnem naključju pustila obe točki v Kranju. Zato bo gotovo številno občinstvo prisostvovalo res lepi prvenstveni tekmi. Začetek ob 10. na igrišču Ilirije. Celje—Jugoslavija Jutri ob 16. se bo pričela na Glaziji pod-savezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Ker je moštvo SK Celja sedaj v dobri formi in je tudi Jugoslavija tehnično in kombinatorno letos zelc napredovala, bo srečanje gotovo zelo živahno in napeto. Ob 15. se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Jugoslavije. Prvenstvo kajakov na divji vodi Jutri popoldne od Save do Hrastnika Jutri v nedeljo bo tretje državno kajakaško prvenstvo na divjih vodah. To je klasična disciplina kajakaškega športa, kajti regate na mirnih vodah in tudi slalom s kajaki sta nastala šele mnogo kasnc-je. Tekmovanje bo na tradicionalni progi od Save do Hrastnika, ki je dolga 18 km. Start bo ob pol 14. pri postaji Savi, cilj pa pri postaji Hrastnik približno 50 minut pozne- Kajak klub Ljubljana ne bo poslal na to državno prvenstvo svojega kompletnega moštva, ker večina ne razpolaga s tekmovalnimi čolni. Poslal pa bo svoje najboljše, tako že večletnega državnega prvaka in olimpionika inž. Gaberška, drugi je tudi mednarodni tekmovalec in eden naših najboljših poznavalcev Save, specialist za tekme na divjih vodah in kajak — slalomu Malahovsky Rudi, razen njiju pa bodo še nastopili inž. Deutschmann, Tepina, Drofe-nik in skoraj gotovo tudi Miki. Tudi Zagrebčani bodo poslali svoje najboljše na start. Kolikor naši prekašajo Zagrebčane po formi in boljšem poznavanju divjih vod, imajo velik minus zato, ker imajo mnogo slabše čolne. Najzanimivejši mesti za gledalce bosta Brasnik, brzica nekoliko nad postajo v Trbovljah, dalje mesto pod tunelom, torej pod železniškim predorom za postajo Trbovlje. Za one gledalce, ki bi pa radi takoj vedeli za rezultate pa je najboljše mesto na samem cilju v Hrastniku. Motociklistične dirke na Pohorju Pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala Stanojloviča bodo v nedeljo 11. t. m. ob 14. mednarodne motociklistične dirke na novi pohorski cesti od Reke do Pohorskega doma. Na startu bodo znameniti dirkači iz Zagreba, Beograda, Maribora, pa tudi iz Nemčije, Italije in celo iz Abesinije, ki »o z velikim uspehom dirkali na »dirki devetih narodov« v Zagrebu. Dirkači iz Beograda, Zagreba, Italije in Nemčije so že v petek prispeli v Maribor in pridno trenirajo na Pohorju. Vsega bo startalo v nedeljo 40 dirkačev, tako da bo to ena največjih prireditev v naših krajih. Organizacija dirke je v rokah Motokluba Pohorje in je vse preskrbljeno za varnost. Na dirkalni progi, ki bo od 14. do 17. zaprta za vsak promet, bodo skrbeli za red orožniki, vojaki in reditelji. Vzdolž proge bo na 7 km telefon, da bo vsa proga pod stalno kontrolo. Za tekmovalce posameznih kategorij so razpisane krasne nagrade, zlasti vzbujata pozornost- krasen pokal mestne občine Maribor in pokal generala Stanojloviča. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo ob 20. v hotelu »Mariborski dvor«. Teniško tekmovanje za prvenstvo SK Celja bo danes od 14. do 18. in jutri od 8. do 12. na teniščih SK Celja v mestnem parka v Oeaju. V nekaj vrstah Drevi se bo prav za prav že začela največja lahkoatletska prireditev sezone, IX. batkaniada v Beogradu. Na sporedu je velik sprevod po Beogradu, v katerem bodo nastopile vse reprezentance s svojimi vodstvi, razen njih pa tudi predstavniki naših civilnih in vojaških oblastev, ki bodo pri tej priliki pozdravili inozemske udeležence. Jutri ie prvi dan trodnevnega sporeda — balkaniada se bo nato nadaljevala 17. in 18. t. m. — obsega razen številnih predtekmovanj tudi finale v tekih na 800 m, na 100 m, na 10.000 m, v štafeti 4 X 400 m in v metu krogle. V Beogradu so že zbrane vse reprezentance razen bolgarske, ki letos po odloku pristojnega ministrstva ne bo nastopila, temveč poslala na prireditev samo svojega zastopnika, predsednika lahko-atletske zveze in tehničnega strokovnjaka. Iz vrst ASK Primorja smo izvedeli, da se namerava naš znani atlet Gaberšek, ki se je lani umaknil s športnega polja, spet vrniti na tekališče. Da je dal športu začasno slovo, so bila kriva nekatera nesporazum-Ijenja, ki pa so zdaj odstranjena. Gotovo je, da bo naš lahkoatletski šport z njegovim povratkom mnogo pridobil, saj je bil Gaberšek dolga leta državni reprezentant in bo tudi danes naša lahkoatletska elita lahko le vesela, če bo v svoje vrste spet sprejela simpatičnega Gaberška. Zagrebška Concordija je v svoji drugi tekmi v Subotici na praznik 8. t m. zmagala nad tamkajšnjim Sandom 4-2 (3:1). — Reprezentančna tekma med Škotsko m Irsko se je končala z veliko zmago Škotske, in sicer kar a 6:1. Prvi nastop sabJjačev v CM ju. Drevi ob 21. in jutri dopoldne ob 9. bo v mah dvorani Celjskega doma propagandni sablja-ški nastop, na katerem bodo sodelovali najboljši slovenski sabljači iz Ljubljane, Maribora ter člani novoustanovljene sab-ljaška sekcija SK Celja, ki prireja te tekme o proslavi 201etmice obstoja klube. Vse prireditve so propagandnega značaja. Naši priznani sabljači, ki so nas zastopati že na številnih tekmah v inozemstvu in na beribiški olimpiadi, nam bosta pokazali vse odlike tega lepega viteškega sporta. Ljubljanska Ilirija pride v Celje pod vodstvom g. polkovnika Cvetka, priznanega propagatorja eabljaškega športa pri nas, s šestčlansko ekipo štirih go^odov in dveh dam. Iz Maribora prideta dva gospoda in ena dama. M«d prijavljenimi črtamo tudi imena reprezentamtov gg. Pengo-va, Mariona in KorSiča. Večerni nastop bo imel značaj akademije, v nedeljo dopoldne pa bodo medmestne tekme med tekmovalci Ljubljane, Maribora in Oejja. Opozarjamo celjsko šport®0 občinstvo, da ne zamudi te redtae in izredne športne prilike. Juniorski lahkoatletSKl dvoboj SK HW-ja : SK Celja. Ob priliki proslav 20detnice obstoja SK Celja bo jutri dopoldne od 8. dalje na Glaziji labkoatletaki juniorski mdfting, ki se ga bodo udeležil najboijSi jmiiarp. iz Celja, Ljubljane in Maribora. V okviru tega mitinga bo tudi dvoboj juniorjev ljubljanske Ilirije in SK Celja. Ker bo to po lanskem gostovanju zagrebške Oora-cordije pnva večja lahkoatletška prireditev v letošnjem letu v Celju, bo gotovo vzbudite zanimanje med celjBfcimi športniki, ki _ fe « mrmp namMBuu«*}' i> budijo oeljsfce aftiebe v bortJd proti najbolj-šim ljubljanskim juniorjem. Vstopnine propagandno nizka. S. K. Reka: jutri igrajo jcmiorjl pred. tekmo na igrišču Hermesa; ob 14. naj bodo v garderobi. I .moštvo naj bo Ob 16. ▼ garderobi Hermesa. Opremo naj dvignejo od 9. do 11; postava je razvidna v garderobi. SK Ilirija (lahkoatletska). Jtmiorfl. Id potujejo v Celje, se naj zbero jutri zjutraj ob 5. pred glavnim kolodvorom. S seboj mora prinesti vsak, ki ima polovično voznico, državno legitimacijo. Komur še manjka kaj opreme, naj se javi na igrišču danes ob 18. Teh. ref. Lahkoatletski podsavez (službeno). Za revanžni miting z Julijsko Krajino v Trstu je določen termin 24. m 25. t. m. Zaradi tega naj se vsi pridno pripravljajo in redno trenirajo. — Mariborski khitt Daj takoj sporode imena in zadnje rezultate vseh atletov, ki pridejo vpoštev za reprezentanco dravske banovine. Bržkone bo odhod iz Ljubljane v soboto 24 .t. m. ob 11. dopoldne z avtobusom. Iz življenja na deželi Iz Jesenic Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Gospod podnajemnik«. Med dodatki tuI?rs na dvoru«. Iz Novega mesta n_ Kino »D°m« v Sokolskem doma bo predvajal drevi »>b 20.15 ter jutri v nedeljo ob 15-, 18. in 20.15 zvočni velefilm »Marika«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Ljutomera Zvočni kino Sokols^i dom predvaja drevi ob 20 in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in olb 8. zvečer fitm »Nevihta«. Kot dodatek kratek zabavni film in Foksov zvočni tednik. Naslednji film bo 17. in 18. t. m. Iz Murske Sobote ms— Tudi Murska Sobota je proslavila kraljev rojstni dan nad vse lepo. Sokol-sko društvo je kot najmočnejša organizacija v Murski Soboti dalo iniciat'vo. že v ponedeljek pc.pcldne se je mesto odeio v državne zastave, na ulicah je bilo izredno gibanje in praznično razpoloženje. Zvečer čer se je zbrala na glavnem trgu prav vsa Murska Sobota. Izpred Delavskega doma je krenila po ulicah mogočna povorka, na čelu dva Sokola-jezdeca z državno zastavo. V povorki je bilo gotovo nad 1000 ljudi. Za predstavniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti so se zvrstili: četa vojakov, nad 60 Sokolov v krojih, gasilci (dve četi) slovenski fantje in dekleta v krojih, močna četa SK Mure, Sokoli v civilu z znakom (nad 200) in ostale organizacije. Po vseh ulicah je narod tvoril gost špalir, vsa okna so bila okrašena s sliko vladarja in kar razkošno razsvetljena. Na dolgi poti sta bili temni le dve hiši in ena izložba. V povorki se je navdušeno vzklikalo Kralju, vladarski hiši in edinstveni Jugoslaviji Občinstvo, ki je tvorilo špalir, se je manifestantom priključno in krenilo z njimi na glavni trg, kjer je bOo pripravljenih 15 velikih ba-keL Po dospetju štafete, v kateri so sodelovali: dve vrsti Sokola in po ena vrsta \ sK Mure in slovenskih fantov, je župan občine zažgal srednjo baklo, gasilci pa vse ostale. Edinstven je bil pogled na plamene, ki so predstavljati 15 let mladega vladarja. Župan je imel navdušujoč govor, ki ga je občinstvo prekinjalo z navdušenimi vzkliki. Po drž. himni in himni »Hej Slovani« je godba zaigrala kolo. V ms?£ no nebo so švignile rakete, oglasila se je pesem, manifestacije so ae nadaljevale. Navdušena mladina je ponovno krenila po ulicah in prepevaje dajala duška svojemu veselju. Drugi dan so se vršile zahvalne službe božje. Ob 11. je bila v nabito polni dvorani Sokolskega doma slavnostna seja. Svečanosti so prisostvovali predstavniki državnih uradov, vojaških oblastev, žan-darmerije, predsednik občine in zastopniki društev. Svečanost je otvorfl starosta br. Velnar ki je tudi prečrtal savezno poslanico. O mladem vladarju je govoril pro-svetar br. Hvala. Himna »Hej Slovam« m »Pesem sokolskih legij« je zaključna lepo slavnost; mladina je spet krenila po ulicah. Za popoldne nameravani krožm kolesarski izlet, za katerega se je prijavite nad 200 kolesarjev, — je moral zaradi skrajno slabega vremena žal iaostati. ms— Gasilsko slavje v obmejnih Krama rovcih. Dne 4. septembra je imela obmejna občina Kramarovci veliko gasilsko slavje. Bila je blagoslovitev novo ustanovljene čete in gasilskega doma. Skoraj vse hiše so bile odete v državne zastave. Od blizu in daleč so prihitele gasilske čete. Po raportu zastopniku gasilske župe mur-skosoboške je prevzel poveljstvo nad četami domači poveljnik šolski upravitelj Anton Laznička. V sprevodu je bilo okoli 200 gasilcev. Po sv. maši, ki jo je daroval domači župnik g. Jožef Varga na prostem, se je izvršila blagoslovitev. G. župmk je orisal pomen doma. Domači predsednik g. Andrej Schreiner je v nemškem jeziku pozdravil vse navzoče ter zagotovil v svojem govoru neomajno zvestobo kralju in domovini. Pozdrave župne uprave je sporočil g. Štefan Mekiš. Zupan občine Roga-ševcev g. Unger je pozdrava ustanovitev čete ter zagotovil podporo. Vsem govornikom se je zahvalil šolski upravitelj g. Lažnivca s kratkim, jedrnatim domoljubnim govorom. Na njegov poziv so vsi navzoči zaklicali našemu mlademu vladarju trikratni gromki: »Zivio!« Nato je zaigrala domača godba državno himno. Z mimohodom se je končala ta obmejna manifestacija. Popoldne se je razvila prijetna domača veseBca. RIBNICA. Drevi Ob 20. in jutri Ob 15.15 in 20. url predvajamo zvočni fOm iz Na-pofeoaafcs dobe »Hrabrost kapetanac. Za dodatek PairamotBKtov zvočni te