170. Številka Ljubljana, v četrtek 3. avgusta. XV. leto, 1882 I Izhaja vsak dan ive^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p o S t i prejeman za a v st r i j s k o - og e rs ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 k >•. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. »kl zvršili sta se povoljno za konservativno stranko. Poslancema sta izbrana posestnik Lovro Krampi iz Sv. Jakoba in župan Karel Poč od Sv. Štefana. Ti dve zrnati vplivali bosta gotovo v dobrem smislu za konservativnega kandidata pri volitvi poslanca v državni zbor na mesto OtiČa. Jutri izbrali se bodo volilni možje in uže po tem bode lehko soditi, če-gava da bode zm^ga. „Liberaleiw nijso še postavili Bvojega kandidata, ponujajo se jim pač trije. Napori pri obeh strankah so veliki. F. M. L Stran s k y, doslej namestnik načelnika deželnej vladi v HomiiI in Hercegovini, odslovljen je iz te službe ter dodeljen vojnemu za-povedništvu v Sarajevem, kar je čisto naravno, ker na njegovo mesto stopa baron Nikolic. Skoraj odslovili bodo tudi F. Z. M. Dahlena, ker ohcijozna „Prese" javlja, da teko dogovori s F. Z. M. Appe-1 o m, ali prevzame mesto deželnega načelnika. Drugi pa zopet pravijo, da bode nadvojvoda Ivan Sal-vator prihodnji šef zasedenih južno-slovauskih dežela. Po novem poslovnem redu vlade bosensko hercegovske je Čast deželnega šefa le bolj nominalno vrednosti, kajti civilni adlatus smel bo mimo deželnega poglavarja, neposredno občevati s skupnim ministerstvom in sploh samostojno voditi upravo dežele. Z reorganizacijo uprave so se torej presnele oblasti: prej odločevala je v upiavi vlast vojaška, a civilna bila je samo njen zvršujoČi organ; odslej je odločujoča vlast civilna in vojaška ima tej dajati pomoči za javni red in varnost, a nijma mešati se v politično ustavo in smer uprave, V očigled temu piše hrvatski „Pozor" : „Magjari bu dakie izigrali podpuno vojnički — cestrevski — upliv, a substi-tuirali su magjarski. Jamačno oni, osobito u oči vrienja u istoku, znadu zašto to čine.1' roka odlašala od predadventa do predpusta, od pred-pusta do jeseni! Inženir je imel svojega psička, prijazno in zvesto žival. Iz mladega ga je bil vzredil tega svojega „dragorjau, ki se mu je s časom toliko priljubil, da ga je neizmerno rad imel. „Dragor" pa tudi res nij imel Bog ve kacih slabostij in napak, bil je — skoraj bi dejali — pasji vzor. Vender pa v očeh gospodičine Ane milosti našel nij, kajti psov nij marala ni teh ni onih in vzrasla je celo v njenej glavici trmica, da ženin mora nedolžno to živalico odpraviti, češ, da s tem ljubezen do nje izpriča. Prosila je in jokala pa grozila, in ko jej je bil nekoč ženin to aboto odločno zavrnil, postala je jezna ter je to tudi očitno kazala, za kar imajo ženske tamo krog ustnic posebne svoje priprave. Vihar se je pa spet polegel, ko je bil Ivan obljubil, da za naprej svojega .dragorja" v njeno stanovanje jemal ne bode. Ivan Cvet nij bil samoglav človek. Ljubil pa je svojega „dragorja" uže toliko, da ga kakšnej sitnej muhi prodati nij hotel — in pametno pa je tudi Bam pri sebi mislil, da to bi bil prvi korak do žalostne prikazni, ko žena v zakonu hlače nosi. Viiunj«' držaje. Sodimo Frevcinetovo politiko tako uli tako, recimo, da je zadnjo soboto izpregovorila zbornica v imenu velike večine naroda, ki bi ne hotel ničesar vedeti o intervenciji v Egiptu — vender je jasno pomanjkanje političnega takta, ki gre vreči kabinet ravno tedaj, ko mora Fraiicoaka v prevažnem evropskem vprašanji postavit- moža in varovati opravičene težnje v Egiptu Francoska zbornica pozabila je v soboto politične logike, ker vrgla je vlado, a pri tem ničesar povedala, kako v da pa je njen program. Njena večina sestavljena je bila iz treh različnih strank. Prvej, ki je h tela, da Francoska odločno hodi z Anglijo v tovariši ji in ne zasede le sueškega kanala, zdel se je zahtevani kredit premajhen; druga stranka ne bi dovolila ničesar, ktr misli, da se nijma republika kar nič mešati v (gip-tov^ke zadeve, nego le paziti na Nemca Haunibala; še tretja zaželela si je bila nove vlade, druzega nič, zato glasovala je proti Freycinetovemu kabinetu. Tako razna bila so mnenja, h zjedinila so se v naporu proti vladi, katera je tako tudi padla. Zbor niča pa nij pomislila, da pri-d Port Saidom tiči francosko brodovje, čegar poveljnik ne ve, kaj mu je storiti, če mu manjka napotkov \ladinih, da bode treba obustaviti pričeto oboroževanje, sploh da bode spravila Francijo v velike zadrege, ker egiptovsko vprašanje nahaja jo v odločilnem času brc, vlade, brez programa, kater« postaviti bila bi morala veČina zbornice, predno je glasovala proti bivše vlade politiki. Kako bode torej zdaj ? Kako dolgo *e ne bo odločeno? Prezident Grevy neče delati na svojo roko, neče poslužiti se pravice, razpustiti zbornico, rajši se posvetuje z dozdanjimi ministri. Ali Freyci-net sam ne bo predlagal kaj določenega in jasnega, saj je želel, da bi mu zbornica pot kazala za vnanjo politiko, ubral je srednjo pot mej polnim posredovanjem na strani Anglije in nikakeršnim vmešavanjem. Tako hotel je biti pravic* u obema strankami; in poprosil je zmernega kredita. Ali obe stranki obrnili sta se proti njemu, — on pa je obsedel mej dvema stoloma. Konferenci v Carigradu se je omejil delokrog. Zborovala bode še na dalje, ali program njen bode drugačen, celo majhen. Znano je, da si je bila konferenca postavila velike naloge. Na poziv francoske in angleške vlnde imela bi določiti, kako bi se napraviti dal v Egiptu red in mir, a bi se pri tem nihče ne dotaknil vrhovnih pravic sultanovih niti veljave kedivove, kakor je to utemelieno v cesarskih fermanih in v mej narodnem pravu. Vseh teh nalog do.ršila nij konferenca do te ure nit jedne same, dasiravuo deluje zdaj uže sedmi teden. Položaj pa je ravno nasprotno veliko bolj zamotan nego tedaj, ko so se bili diplomatje prvikrat vsedli za zeleno mizo italijanskega poslanca v Therupiji. Zdai konferenca naprej ne ve in nazaj ne sme; če pa je hotela zborovati še na dalje, treba i« bilo pričeti na drugej podlagi. Vsa posvetovanja skrčila so se zadnje dni le na to, kako bi se zavaroval sueški kanal. Uprav zaradi tega dobil je ruski poslanec novo povelje, pridružiti se zopet konferenci, kakor nam je to naznanil včerajšnji telegram. Da se bode odslej konferenca pečala le zgolj s sueškim kanalom, to bode veliko zadoščenje in opravičenje za Frevciueta, ki tudi nij imel ničesar drUžega v mislih. — Jedino, kar je dosegla konferenca, je turška intervencija; kolektivno pismo s 15. julija in pa Porti, v njej podeljeni, mandat ostaneta še vedno v moči in veljavi. Ali strašno počasi se obrača Turčija tudi zdaj še. Včeraj odplulo je nekaj ladij iz Carigrada, ali to brodovje ima povelje, vse oblezti, predno prijadra pred Aleksandrjo, tako da turške Čete tjakaj dospejo še le tedaj, ko bodo novi angleški vojaci uže davno tamkaj. Na Angleškem sploh ne verjamejo, da pridejo Turki v Egipet, in „Times" pretijo sultanu z vojno, čeA da Anglija mora zabra-njevati turškim Četam tako dolgo v Egipet, dokler sultan ne prekliče Arabi paše in se / Angleži ne domeni natanko o posredovanji. Dogovoriti pa se bo treba, naj se sultan še tako brani. Iz i !»<«•: Včeraj pozval je admiral Seymour posadko v trdnjavah Abukira, naj se uda, ako ne, da jame bombardirati. Kraj Abukir s trdnjavami oddaljen ie od Aleksandrije 7 Vi angleških milj in je ob jednem postaja železnice, ki preko Ram lanu teče v Rosette — Dopisnik „Standar-dov" poroča, kako so zadnji petek hoteli Angleži preiskavati moč in šotore Arabi paše. Popoludne so stopili na vlak, ki ie bil prav čuden. Najprei je bil prazen voz, ki je po malem zmirom naprej poskakoval, da bi eksplodiralo, kar je podloženega; za njim železen voz ki je imel ob stranijcah nabasane cevi, drugo pri drugej, ki so tako molele, ka kor piščali pri orgijah. Za tem prišli so še trije drugi, železni vozovi, in potlej še le mašina s še tremi železnimi vozovi, natlačenimi samih vojakov. Za tem vlakom bil je še druir, ki je vozil reservo. Kmalu morala sta se vlaka ustaviti, ker je bil tir nekje pretrgan. To je bilo za Angleže celo narobe, ker so mislili hipoma udariti jo mej sovražnike in pozdraviti jib s smodnikom iz sto in sto cevi. Za to se je mora! general Alison zadovoljiti s tem, da si je ogleda! sovražnikov položaj, približavši se obko-pom in trdnjavam na 800 metrov. Sovražniki so sicer streljali, ali bili so prepočasni, Angleži ogledali so si vse. Dopisi. ■z Tržiča 3. avgusta. [I/v. dop.] (Tržič in narodno vprašanje.) Iz vsacega mesteca in trga kranjske dežele Čita se vsaj po jedenkrat na mesec v vašem listu kak dopis, bodi si o kakej veselici ali o kakej političnej demonstraciji ali pa — o vremenu. Iz Tržiča pa ne čitamo niti o vremenu kaj v vašem listu, tako, da bi si človek skoro mislil, mi Tržičani smo vam, gospod urednik, tako na srce prirasli, da vse naše dopise, naj uže govore o politiki ali pa o vremenu, iz gole ljubeznivosti konfi-BČirate in jim ne privoščite boljše usode, — nego papirni koš Mi Tržičani nijsmo tega pesimističnega mnenja, ampak prevzamemo v tem oziru ves greh na-se. kajti mi vemo najboljše, da naši politični nazori nijso za javnost, pač pa zaslužijo zgodovini ohranjeni biti. Ko se je pred nekoliko desetletji narodna zavest m< j Slovenci buditi jela ter se je naš narod hotel oprostiti nemškega jerobstva, bile so naše razmere jako žalostne. Uradništvo bilo je komandi rano od vlade proti nam, druga neodvisna inteligenca pa, v nemških šolah z nemškim duhom navdana, pridružila se je tudi večinoma na^im nasprotni kom. Tržičani, ki se vedno radi prištevajo „nobel- gospodom", stopili so tudi z našim narodom v politično areno ter število naših nasprotnikov za nekoliko — hvala Bogu prrcej neškodljivih — glav pomnožili. In ravno ti poslednji bili so naši najbolj zagrizeni sovražniki. Kjer je bilo le mogoče slovenskemu narodu dati kako brco, bili so Tržičani prvi, ki so to storili, in to z neko marljivostjo, ki bi bila boljše stvari vredna. S čim ao pa ti tržiški „ politiki** svoje obnašanje poskušali argumentirati V Ker se nij dal utajiti faktum, da Tržičani bridko slabo nemščino lomijo, katere pa se niiso priučili iz materinih ust, pripoznaii -.ose k tako imenovanej „kranjskej šprahi" (se ve da k tistej „pofrrdrrb mej"); proti zame-njanju iste s slovenskim jezikom pa so odločno protestirali. In zakaj so se potem gerirali za Nemce in ne za Slovence? — Ker njihova „kranjščiuau nij toliko s slovenščino, kolikor z nemščino — risum teneatis amici — „v žlahti". Naši očetje so bili tedaj — Germani, in ne, kakor pravi Starčevič, hrvatski svinjski pastirji. Se pač takoj vidi, da Tržičani nijso smodnika iznašli. Kako pa je dandenes? Kolo časa se je za desetletja obrnilo, slovenski narod je v narodnem in političnem obziru napredoval, Tržičani pa so se vedno isti ostali, kateri so bili pred leti; v tem času se nijso nič učili, a tudi nič pozabili. S svojo nkranj-sko sprano" se bolje počutijo, nego bogovi z nektarjem v Olimpu. Pohlevnost, to je njihov princip, in radi tega do denes še nijso stopili pred učnega ministra, in, kakor Čehi, zahtevali svoje univerze, akoravno je njihova „špraha" brez dvombe bolj sposobna za to svrho, nego li češka. In s tem mislim, sem dosti jasno dokazal, da Tržičani nijso samo za čevljarijo in usnijarijo, ampak tudi za politiko. In zakaj bi ne bili ? Vsaj je bil čevljar Hans Sachs zraven svojega krparskega poklica tudi pesnik, akoravno pravi „soštarski" pesnik, kakor sam pravi: „Icb bin Hans Sachs, Schuh-Machcr und Poet dazu". Pa bi ti tržiški „šoŠtarjiu ne mogli biti tudi politiki ? Iz ?lo!ironot;a 1. avgusta. [Izv. dopis.] Križev teden in sicer 16. maja t. 1, šla je procesija k tukajšnjej poddružnici. Mej mašo nastane v cerkvi kričanje in nemir, ljudstvo prestrašeno in misleč, da je kje ogenj, hiti in se gnjete k vratom, pri katerih se kmalu priženeta tudi dve razkuštrani dekleti ter tečeta po hribu druga za drugo, lasaje in p»askaje se, da so ji morali ljudje s silo razmiriti. Uzrok bil je, kakor navadno, nezvestoba ljubčeka. Jedna teh dveh dala je namreč svojemu ljubljencu molitveno knjižico v dar, a nezvestnež zaljubi se v drugo, katerej podari isto molitveno knjižico. Prva se je kmalu uverila, da ljubček kljubu podarjenim molitvenim bukvicam ne mara več za njo, da si je &rugo i.bral, zvedela je tudi katero, in nesreča na Gospodična Ana pa je na drugej strani mačke rada imela in vsakokrat le teško prestajala, če jej v naročji nij čepela „mijavkau, rajši večja nego majhna siva mačka. Inženir ju videti nij mogel, vender pa nij nikdar črhnil besede o tem; on tedaj nij bil kriv, da so te živali delale zdražbo. Trudil se je celo, zatajevati se v svojej mržnji do „mi-javke", gladil jo je po hrbtu ter jej od tega in ouega dobrega dajal; v zahvalo ga je nekoč pošteno v roko prasknila, čemur se je Ana od srcvi smijala. Od tistih mal inženir nmijavke" nij več pogledal. Prav hudo mu je dejalo pri srci, da je Ana tako zaničljivo govorila o njegovem „dragorji" in da je moral dobro to žival puščati doma, kadar je Šel k svojej nevesti, če prav bi žival tako ljubeznivo rada z njim hodila. Mislil je Ivan, da Anino srce je dobro in milo; tem bolj čudno se mu je zdelo, zakaj njegovega „dragorja" tako sovraži, in to ga je zelo, zelo mučilo. Iz tega so večkrat nastale nepotrebne besede iu tako je bil nedolžn »dragor" obdolžen, da poroke dan zadržuje. Tisti hudobni duh pa, ki iz ljubezni šale in iz zakona norce izbija, pog odil jo je bil spet dobro Denes je bil krasen dan. Pol mesta je bilo zunaj v okolici po sprehodih. Tudi Ivan pa Ana sta šla na sprehod, vkupe, kakor po navadi. Nihče se nad tem spodtikal nij, saj je sleherni vedel, da to sta zaročena, ženin in nevesta. Pri vsem tem pa so zaljubljenci rajši sami po starej navadi; tako se e tudi naš par umaknii z velike ceste v stran, v zatišje, ki je je tako prijetno delal zelen grmiček. Tu sta sedla na klop. Nihče ju motil nij. Precej časa sta uže kramljala o svojej slad-kej sreči, pozabivši na Čas in kraj, kar pride sovražnik miru in sreče, in sicer velik sovražnik je prišel v podobi bistrega „dragorjaw. „Dragoru je zopet jedenkrat ušel iz stanovanja, kjer je bil zaprt, preiskal vse mesto in ko-nečuo našel sled svojega gospoda. Tedaj je, ko bi trenil, stal pred grmičkom, ves zasopljen in z repom migaje je od veselja lajal, kolikor mu je teška sapa dopuščala, ter konečno planil na kolena inže nirjeva, kateremu je lice znatno obledelo; ali psiček je tako zaupljivo in zvesto uprl vanj oči, da je moral odpustiti mu, ter je z glavo majaje božal zvesto žival po hrbtu. Gospodična Ana pa je zarudela v svojih lepih licih, in tedaj — nij bila več krasna! In v kipečej svojej jezi je zavihtela svoj solnčnik ter neusmiljeno udarila po ubogem „dragorjiu! Žival stvari nij vzela za tako hudo, Ivaua pa je pretreslo tako obnašanje, katero bi pri kom dru-zem in ne pri nevesti imenoval „surovo", iu po konci sklonivši se, je vzkliknil precej odločno: „Ana, to je bilo pa prav zelo krivično!" Tudi gospodičina se je dvignila s klopi, popravila si obleko in neprijazno dejala: „Tako? Krivično? Ali ti njsem uže stokrat rekla, da te grdobe videti ne maram in ne maram? — Ponesnaži mi vso obleko, in sploh psov nikakor ue trpim!" „Jaz ne morem zato, da je semkaj prišel !tf „Ravno za tega delj kaznovala sem njega." „ Ali žival nijma pameti; zvestoba ga je k meni gnala —" „To meni nič mar nij! — Če ti brez psa ne moreš biti in pes ne brez tebe, — dobro I Pojdi se pa s njim sprehajat, nikar pa z mano!" „Ana, ne bodi vender tako nepravična in ne-1 j ni tezui va! — Glej, jaz tudi ne maram tvoje nmijavke", vender si nikdar ne dovoljujem, tisto napadati, kar je tebi ljubo." nese, da pride v omenjeni dan srečna tekmovalka tudi v cerkev, se vstopi ravno pred zapuščeno in od ljubosumnosti razvneto nasprotnico ter izvleče iz žepa — dobro znano molitveno knjižico. Ne bom opisaval duševnega boja v potrtem srci zapuščene dekline, zadostuje naj, da je ta, zapazivši svoje darilo v rokah bolj srečne tekmovalke, uepomislivši, da je na svetem kraji, v cerkvi, napala kričaje in lasaje srečno-nesrečno posestnico molitvene knjižice, ter tako prouzročila gori omenjeni hrup in nered. Ker so gospod župnik zaradi tega vložili tožbi, bila je ljubosumna napadovalka v 26. dan m. m. pri sodni j i v Rudolfovem zaradi motenja službe božje obsojena na tri tedne v zapor, poostren vsak teden z jednim postom. Ta kazen utegne jej ohladiti ljubosumno soparico in jej zabičiti v glavo, kako se treba obnašati v cerkvi. Iz Mo/irja 1. avgusta. [Izv. dop.] Nij še dolgo, kar so izlegli strastni sovražniki Slovanstva pod nedolžnim imenom „Deutscher Schulverein" neko čudno, Slovane žročo pošast, katera je prilomastila tudi na našo slovensko zemljo, baje da branit sti skano (!) nemštvo, prav za prav pa spravljati naše ljudstvo ob svojo narodnost, sejati mej njim seme nesrečnega izdajalstva na svojih lastnih otrocih, na svojej lastnej krvi. Nepotrebno bi bilo, razgrinjati umazana sredstva, katerih se le-to društvo pri svojem nesramnem poslovanji poslužuje, kajti te po znajo posebno na Spodnjem Štajerskem zadosti; nastavilo je uže po vseh kotih zapeljive svoje zanjke in žalibog, najde se še celo mej našimi ljudmi takih brezvestnikov, kateri hladnokrvno podpirajo to dru štvo v lastno škodo in sramoto. Nij še torej zadosti, da se nam uže v ljudskih šolah naša deca malo preveč v nemškem duhu od Gorenje-savinjska dolina mora imeti poseben oddelek „Scbulvereinaa in ta bode razširjal blagor in omiko mej nami, grozovitimi ^barbari" ! Brez šale, ti celjsko-nemški kulturoborci morajo zares dobre nosove imeti, da izvohajo toliko Nemcev v gorenje-savinjskej dolini. Mi nijsmo tako srečni, kajti, ko bi mi tukaj vse Nemce in nemčurje skupaj pometli, bi jih ne sila jedna pest, in stavim kaj, da bi vse od Letuša do Solčave lehko na prstih preštel, če bi jih prav s svetilnico ob belem dnevi iskal. — Da bi morebiti „Schulverein" pri nas Slovencih rad svojo srečo poskusil, si ne moremo lehko misliti, ker Celjani bi vsaj morali vedeti, da iz t*»ga m;\lina moke ne bo. Vrhu tega pa so nastavili tudi tri take poštenjake" za agitatorje za gorenje-savinjsko dolino, da bi sposobnejših zares ne mogli dobiti. Ti gospodje vživajo namreč veliko zaupanje pri vseh naših ^neznatnih osobah", posebno pa pri tistih, ki se z žganjarsko obrtnijo pečajo, torej jih velikodušnim pokroviteljem gornje-savinjskega „Schul-vereina" resnično prav živo priporočamo. Ker bodo torej ti trije „ poštenjaki" tako rekoč zaslomba vseh naših Nemcev in nemčurjev, ne bode škodovalo, če si jih nekoliko bolj natanko pogledamo, da bodemo drug druzega bolje poznali. Duša celemu podjetju je brez dvombe g. Rei benschuh, tukajšnji podučitelj, čegar značaj smo ven der jedenkrat do dobrega spoznali, čeravno nas je precej dolgo vodil za nos. Tega gospodiča uže tako od začetka nijsmo bili posebno veseli uže za to ne, ker nam je bil šiloma vrinjen in smo se morali za dovoljiti z močjo, katerej so se v Slovenjem Gradci iz gotovih uzrokov — dveri pokazale. Od kraja je še koj bil, in mi smo uže sodili, da je le polnej dva, tako neznatna osoba, da bi bilo škoda črnila in papirja, ki bi ga za to trojico porabil. Ti trije so torej apostelji nemške kulture v gorenje-savinskej dolini in mi jih ^Sehulvereinu" kaj radi privoščimo, ker za take ljudi mi ne maramo. Pred njih agitacijami smo pa tudi brez skrbi, saj gorenje-savinjska dolina še nij rodila Erijaltov slo-venskej zemlji. Da bi mi morebiti take izvržke sovražili ali jezili se nad njimi, tega nijso vredni, zaničujmo jih, to jim bodi naše plačilo, — črno jim lice! gojuje, ker iz ljudske šole se materinščina še na- kupici in polnej mošnji sovražnik, pa zdanje izku ravnost izbacniti ne more, in dokler še ona gospodari, napreduje germanizacija prepočasi. Pomagati mora še „Schulverein" in ravno mej onimi, katerim mi odgojo naše mladine zaupamo, ravno mej učitelji je nekoliko brezznačajnih, katerih nij sram, ponižati se v podkupljene izdajalce, da se ne bojijo, prodajati slovensko deco na>im najhujšim sovražnikom. Ali storijo oni to zbog „ višjega" vpliva, ali le zaradi gole dobičkaželjnosti, se ne ve. V našej gorenje-savinjskej dolini smo še imeli do zdaj pred „Sckulvereinom" in njegovimi rogovi-leži mir. Dobro je zadnjim znauo, da smo mi vedno zvesti načelom naših pradedov, torej nasprotni vsemu, kar je nevarno našej narodnosti. Vender, tudi nam je uže s pustih obrazov nekaterih celjskih posebno navdušenih pseudo-teutonov solnce nemške kulture prisijalo. Spomaili so se namreč le-ti uže dobroznani razsajači svojih trpečih bratov na vznožji solčavskih planin, slišali so obupne krike tlačenih Nemcev (!) ob bregovih bistre Sa vinje in urno so jim stegnili svoje srečonosne roke v rešilno pomoč!! Domače stvari. To je vse kaj druzega! „Mijavkaa moja je krotka, mirna, lepa živalica; ta stari umazanec pa dela zgolj škodo in zdrago. Le poglej ga, kakšen je!B „On se je gnal čez vode in grmovje, da bi mene poiskal." „Iu zdaj naju moti v pogovorih. V takej družbi jaz ne ostanem več." Ana se nij šalila, odšla je, ne da bi Čakala ženina. Ivan nekaj časa sam nij vedel, kaj bi storil, vrelo je v njem; ali kaj bodo ljudje dejali, če gresta ločena, vsak sam za se domov! Ta misel je vzmogla! Šel je za njo, jo dohitel ter skušal z lepo besedo pomiriti jo, ali zdražba se je pričela ter rasla od besede do besede. „Dragor" je imel to napako, da se nij dal koj odpraviti, vender pa mu je gospod dopovedal, da naj gre od zadaj za njima s povešeno glavo in s pobešenim repom. Mej potjo je bil Ivau sprevidel, da z Ano de nes govoriti bilo bi odveč in zastonj; pred njenim domom se je poslovil od nje ter odšel pobit in otožen z „dragorjemu na svoje stanovanje. (Konec prih.) šnje so nas poučile, da je on tudi strasten, zagri zen sovražnik naše narodnosti. — Čudili smo se zadnje dni, ko smo videli, da je g. Reibenschuh koji je popred iz same jeze, da mu je ostal samo še spomin na polne lonce mesa v Slovenjem Gradci samotaril po krčmah in utopljaval tu v ne ravno prepičlej meri pravično svojo togoto, to navado na jedenkrat pustilo ter postal nenavadno živahen. Pri šli so namreč v naš trg pred kratkim iz veliko nemškega tabora v Celji nekateri gospodje, kojim se je uže na zunanjem videlo, da nijso prišli na lašč „zum Kurgebrauch". Sitni ljudje so namreč naglo jeli modrovati, da so ti gospodje nekaki „pi-jonirji" novemu antikristu, ki se drugače tudi „Kmet-ski prijatelj" imenuje. Tudi pri g. Reibenschuhu bo vzbudili ti gostje pozornost. Nekoliko časa jih je koj bolj od straui gledal, ko je pa spoznal njih barvo, Bi je mislil „svoji k svojim", smuknil je k njim, in kmalu smo videli, da ima ta nova skupščina nekaj postbnega pod klobukom. Kar najed^n-krat poči glas, da dobimo „Schulverein" in da bode Reibenschuh celo njegov blagajnik! In, čudo čez čudo; g. Reibenschuh se je zdaj predrugačil popolnem. Poprej celo indiferenten, postal je zdaj nenavadno pogumen, ker si upa mej našimi tržani, kojih ne-omahljiv značaj vender dobro pozna, delati očitno za „Sehulverein" in „Kmetskega prijatelja" propagando. Zagotovljeni smo zdaj, da bode ta gospod prav v čast svojim inspirantom, in če mu ta novi posel donese še kakšno „Ehrengababe" recte Ju deževo plačilo, mu pa tudi prav pride, saj denarja je potreben Drugi izmej te hvalevredne trojice je g. Tisch-ler, trgovec na Rečici, sicer čisto pohlevna duša, trži posebno dobro z „žganjico", bere pa zraven tudi zloglasno „Celjankoa jeriini v gorenje-savinjskej do lini. Ta človek bi znal biti „Schulvereinu" še v ve liko korist, kajti on zapoveduje celemu polku jezičnih bab, koje raznašajo njegovo „žganjico" po svetu in tako osobje, oboroženo z dobrimi jeziki, bi se kaj vspešno za kako Bgitaeijo porabiti dalo. Ko bi še Celjani vedeli, kako da se je ta možicelj o prilik podpisovanja zaupnice o dru. Vošnjaku izrazil, bi ga morebiti še za častnega meščana izvolili, mi pa smo tudi prepričani, da bi ga gospod doktor sam zaradi razžaljenja časti citiral pred sodnijo. — Tretji, trgovec Hren v Gornjem Gradu, je pa, kakor ona — (Za Jurčičevo si a vn ost) delajo se v Zatičini jako velike priprave. Osnoval se je pododbor 12 erih najodličnejših narodnjakov, mej njimi tudi častita duhovščina. Na mnogih krajih se bodo Ijub-janski gostje vzprijeli jako slovesno. Kosilo bode v Zatičini v gostilni g. Fortune ,,pri Poličanski", obstoječe iz juhe, mesa z razno prikuho, pečenke z mešano salato in močnate jedi, in bode veljalo le 80 kr. Vnanji gospodje, kateri se žele udeležiti kosila, naj pošljejo dotičuo svoto trgovcu g. Ilugonu Turku v Ljubljani, kajti le tisti gost, ki plača naprej, bode deležen tega obeda. Pripravilo se bode za toliko osob, kolikor se jih oglasi do 10. avgusta pri g. Ilugonu Turku. — (Iz Trsta) se nam piše v 1. dan t. m.: Pri otvorjenji razstave nagovoril je nadvojvoda Karel Ljudvik gosp. Janeza Matij ana, kateri je razstavil opravo za jedilno sobo: „Kje je to narejeno?" Na odgovor Matijaoov, da pri njem v Ljubljani, vpraša nadvojvoda : „Iz kakega lesa je to?" Ko mu g. Matijan odgovori da je oprava iz hrastovega lesa, vpraša nadvojvoda, ali je „gebeizt?" Ko mu g. Matijan odgovori, da je les naraven in le povoščen (mit Wachs eingelassen), izrazi se nadvojvoda: „Je prav lepo in ukusno in mi zelo dopada". — To priznanje je jako častiluo za g. Matijana. — (Iz Cerknice) se nam piše 1. avgusta: Bil sem v poštenej narodnej družbi. Govorilo se je mnogo o „Narodnem Domu". Govorilo se je, kako počasno iz nekaterih krajev dohajajo doneski za to podjetje. Oglasi se pa narodna zavedna mati ter veli svojej ljubeznivej hčerki, da naj prevzame ona za nje kraj in okolico nabiranje darov. No, in hčerka, kakor vselej ubogljiva svojej materi in navdušena za narodno stvar — sramežljivo povesi svoji modri očesi — in oh mama! bil je dokaz — da bode nežna gospica romala od hiše do hiše, trudeč se nabrati mnogo — mnogo! Tako naj delajo iovsoiI matere slovenske — vsaj imajo ubogljive n zavedne hčerke. Vi gospodje — posebno pa oni, ki imajo debele mošnje, pridite pa nasproti tem stvaricam, globoko sezite po škratu — vsaj po-jub v zahvalo vam podeli gotovo majka Slava. K. — (Volilcem koprskega okraja!) Dné 9. t. m. boste volili svojega zastopnika za deželni zbor v Poreču. Kakor smo Vam uže večkrat priporočali, priporočamo Vam še jedenkrat: bodite složni, ne dajte lahonom do sebe iu volite vsi moža, za katerega ste se zjedinili. Mnogi od Vas so želeli, da bi prevzel poslanstvo velečastiti in obče spoštovani odoljub, gosp. dekan Jan iz Doline. A ta gospod ne more za zdaj prevzeti tega bremena in on sam Vam priporoča še jedenkrat po tem potu, da nij treba dajati glasov njemu, da ne bi zmagal 2arad cepljenja glasov v našem taboru nasprotni, lahonski kandidat. Društvo »Edinost" v popolnem sporazum-Ijenju s č. gospodom dekanom .lanom priporoča Vam za Vašega poslanca gospoda Vekoslava S p i U -čiča, c. k. šolskega nadzornika za koprski in voloski okraj. Ta gospod predobro pozna Vaše reve in težave, on je Vaš rojak, gorko čuti z Vami, ob jeduera dober govornik in v vsakem obziru sposoben za poslanca; on bode skrbel za Vaše duševne in gmotne koristi in v javnem življenju čast delal svojemu narodu. Tega Brno prepričani in zatorej iz srca želimo, da postane gosp. Vekoslav Spinčic poslanec v deželnem zboru istrskem, to morajo želeti tudi vsi taki volilci, katerim je na srcu blagostanje svojega naroda! Zatorej Se jedenkrat: delajte, bodite oprezni in složni! — (Vel ikansko morsko trobo) (Wasser-hose) opazovali bo zadnjo nedeljo mej deveto in de 8eto uro v Trstu. Vrteči oblak ae je spustil s črnega neba na morje, morje je začelo kipeti in vzdihovati se, da se je videl velikansk stolp. Troba se je napravila blizu tržaške luke ter se naglo pomikala proti Devinu in tu gromopočno razpadla. SreČJ, da na poti nij dobila nobeuega. — Zvečer pa je vstal velik vihar z bliskom, giomom in ploho ter ujel mnogo ljudstva na sprehajališčih; o večjih nesrečah pa se nič ne čuje. . Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trst 3. avgusta. Ko je šlo veteransko društvo k ovaciji za nadvojvodo Karola Ljude-vita čez „Corso", razpočila seje petarda, vsled katere je več osob ranjenih. Ovacija zvršila se je brez. vsacega nereda. Po ovaciji pa je razsrjena množica ljudstva pobila okna v tiskarni „Independentefc in v kavarnah, od itali-janissimov obiskovanih. Policijska straža je z velikim trudom zadržavala razdraženost. Težko ranjen je urednik „Triester Zeitung-e", dr. A. Doni. Bled 3. avgusta. Znani rodoljub, gospod župnik v Bledu, Anton Umek umrl je denes. Celovec 3. avgusta. Svečanost dvestoletnega obstanka polka „kralj belgijski" se je zvršila pri najlepšem vremenu. Na Novem trgu maševal je škof ter imel potem nagovor na polk. Popoludne je na Križnej Gori velikanska veselica. 1 mrli so v I jnl>f Jani: 31. julija: Marija Cirman, dekla, 19 let, Stari trg št. 22, za osepnicami. — Alojzij Brcskvar, oštirjev sin, 14 mesecev, Karlovska cesta št. 4, za vnetjem pluč in za ošpicami. — Marijana Knific, dninarica, 68 let, Ribje ulice št. 7, za vnetjem pluč. i. avgusta: Alojzij Sorič, hišnega posestnika sin. 9 leti, Kladežne ulice št. 1, za vnetjem pluč. — Reza Kobal, ključsiničarskega pomočnika žena, 34 let, llradeckijeva vas št. 30. 30. julija: Alojzija Kramar, delavčeva hči, 2 meseca, v bolničnej poddružnici, Poljanska cesta št. 42, za osepnicami. Tržne cene v IJultl.jaiil dne 2. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, s ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol , ... Kiompir, 10O kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jednu...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, , . „ . gld. kr. 8 13 5 18 4 23 3 41 6 53 5 85 6 80 9 — 9 — 10 — 3 — — 90 — 86 — 74 — 76 — 75 — IV, — 8 — 56 — 48 — 60 — 28 — 30 — 18 2 40 1 60 5 80 4 — HD-cLXi-aôslsa- "borza, dné 3. avgusta, (izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta Zlata renta . London ........... Srebro ........... Napol............. C. kr. cekini.......... Državne marke...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata r.mta 6°/a......120 n i> n '1 * „ papirna renta 5°/, .... 5<*/ „ — Kreditne srečke ..... 100 gld. 177 , 75 Rud.dfove srečke..... 10 . 20 „ 60 Akcije anglo-sivstr. banke . . 120 „ 121 „ 50 Tramniway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 222 . 50 Št. 4301 Razpis. (495—3; Po sklepu deželnega zbora dne 5. oktobru 1881 bode praktični pouk za učitelje ljudskih Sol v vino-in sadjereji in kletarstvu na delelnej vino- in sudje-rejskej šoli na Slapu. Letos se začne ta pouk dne IG. avgusti in se konča dne 5. septembra. Udeleževale* tega tritedfii ske^a pouka dobijo hrano in stanovanje v šolskem zavodu brezplačno in primerno odškodovanje svojih potnih stroškov. Vzprejelo se bode 15 učiteljev. Ljudski učitelji, koji želo letos se tega pouka udeležiti, naj se oglase p'smeno najpozneje do 7. avgusta pri vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi ter naj se izkažejo o svojem zda-njem službenem kraji in navedejo, kje in kako dolgo so prej učiteljevali. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 29. julija 1882. Podpisani priporočani vsem prijateljem in znancem, ki tržaško razstavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom svojo gostilno ,Pri veselem spodnjem Kranjcu", via Belvedere, blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno postrežbo, dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istersko črno vino (iz Vizinade) in rumeno štajersko vino ter za okusno pivo Jutmanovo (liter po bO kr. Preskrbujem pa tudi prenočišča po mogoče nizkej ceni. Spoštovanjem kreira. ZBuilc, (494—5) po domače Novak. Cement trboveljski) v sodčkih po 200—300 k. ... za 100 k. gld. 1*^5. Gnojni mavec (gips9 gorenjski) v vrečah.........za 10O k. gld. 1.60. ne v vrečah........„ 1