GozdVestn 83 (2025) 7-8 244
Brkinska duglazija je najvišje izmerjeno drevo v Kraškem 
gozdnogospodarskem območju
Nekatera drevesa, ki po svojih lastnostih izsto-
pajo iz množice podobnih, so občudovanja in 
spoštovanja vredna; simbolizirajo in povezujejo 
preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Eno 
takih izjemnih dreves je Brkinska duglazija, 
ki raste ob cesti Škoflje – Vareje, pri odcepu za 
Zavrhek, na nadmorski višini 360 m. 
Na pobudo zaposlenih na Zavoda za goz-
dove Slovenije (ZGS), Krajevne enote Sežana 
so na drevo splezali in izvedli meritev s trakom 
štirje učitelji Srednje gozdarske in lesarske šole 
(SGLŠ) Postojna: Tine Božič, Andrej Čeč, Josip 
Maljevac in Andrej Samsa. Izmerjena višina 47 
m jo uvršča na vrh seznama izjemnih dreves 
v Kraškem gozdnogospodarskem območju. 
Gozdarji so izmerili, da je njen prsni premer 80 
cm in ocenili, da njen volumen znaša 11,5 m3. 
Izmerjena duglazija je bila del skupine, ki je bila 
na Brkinih najbrž posajena leta 1954 in je zato 
začela šele sedmo desetletje svojega življenja. 
Na raziskovalni ploskvi, osnovani na gozdni 
posesti Agrarne skupnosti Škoflje-Zavrhek as., 
namenjeni preizkušanju te tujerodne drevesne 
vrste na brkinskem rastišču, še vedno raste 44 
duglazij. 
ZGS je leta 2021 izvedel tudi merjenje višine 
naše najvišje duglazije, ki raste v celjskem 
Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju. Drevo je 
bilo visoko 67 m, prsni premer je znašal 150 cm, 
ocenjen volumen pa 27 m
3
. Pečovniška duglazija, 
ki so jo poimenovali Gaberka, je za dobre štiri 
metre višja od Sgermove smreke na Koroškem, 
ki je naše najvišje avtohtono drevo.
Duglazija (Pseudotsuga menziesii) izvira iz 
zahodnega dela Severne Amerike. Je drevesna 
vrsta iz družine borovk, kamor sodijo tudi bori, 
jelke, macesni, smreke, cedre in druge vrste. 
Najvišja duglazija, ki raste v ZDA, presega 100 m  
višine. Raste hitro in je v primerjavi s smreko 
odpornejša na sušo. Zato se razmišlja, da bi jo pri 
nas sadili v gozdovih namesto smreke, ki jo v tem 
stoletju ogrožajo ujme in gradacije škodljivcev, 
kar je povezano s podnebnimi spremembami.
Branka GASPARIČ
Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana
Foto: arhiv ZGS in SGLŠ Postojna
Gozdarstvo v času in prostoru

GozdVestn 83 (2025) 7-8
245
Gozdarstvo v času in prostoru