ZZ1. številka. V Ljubljani, v petek, 26. septembra 1913. XLV1. 1810. ^Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eelo leto.......K 24— pol leta . 12*— ietrt leta.......fr- ua mesec ••••«» . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto . K 22*— pol leta . 11*— četrt leta '••«•»• , 5*50 na mesec *««••• » 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednistvoi Knaflova ulica št 3 (v pritličju levo,) telefon št 14. Izhaja vsak dan »večer izvzemsi nedelje ln praznike. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 viru, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte ln zahvaia vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lti, to je administrativne stvari —— Posamezna številka velfa tO vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „9arodns tiskarna" telefon it 81. .Sloven«1'* Marod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrskoi celo leto. pol leta . četrt leta na mesec K 25*- . 13- # 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto ... . • K 30-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravaistvo (spodaj, dvorišče levo).. Snaflova nlloa št. 5, telefon št 85. Albanska nevarnost. Dunaj, 25. septembra. Iz vesti, ki prihajajo iz Belgrada, se da konstatirati, da je albanska vstaja zavzela dimenzije, ki povzročajo srbskim krogom mnogo preglavice in skrbi. Ne radi tega, ker se je zaenkrat Arnavtom posrečilo doseči napram maloštevilnim srbskim gar-nizijam nekatere uspehe: čim prispo srbska ojačenja v uporne kraje, bo arnavtske slave skoraj konec, pač pa radi tega, ker ne gre le za upor domačega nahujskanega arnavtskega prebivalstva, temveč za sistematične vpade organiziranih čet iz »avtonomne Albanije«, torej iz tuje države. Radi tega postaja cela afera vi-sokopolitična in vznemirja ne le srbsko, temveč celo evropsko javnost. Srbija mora vstajo in vpad zatreti; na lastnem ozemlju ji bo to lahko mogoče. Kako pa se naj zavaruje proti zunanjim sovražnikom, kako naj prepreči, da se vpadi iz albanskega teritorija ne bodo več ponavljali? Odgovor je na videz sila enostaven: z okupacijo albanskega ozemlja. V normalnih ' razmerah bi se Srbija brezdvomno k temu koraku takoj odločila, smatrala bi, da je med njo in Albanijo nastalo vojno stanje ter bi temu primerno ravnala. Dejansko pa stvar ni tako enostavna. Albanija je »izmerjena«, ima svoj teritorij, toda ni še ustanovljena — nima državne organizacije, nima vladarja — Avstrija in Italija smatrata Albanijo zaenkrat kot svoj »varstveni teritorij« in vsako akcijo proti Albaniji kot proti njima samima, oziroma kakor hočejo oficijozi trdit!, proti celi Evropi naperjeno. Na Dunaju, kjer so bili že pred tedni natanko podučeni, kaj se pripravlja in kjer so bile spletene vse niti velikanske intrige proti mirnemu razvoju Nove Srbije, se sedaj izjavlja: Za nemire v srbskem ozemlju »mlada Albanija« ni odgovorna, proti njej se ne sme nastopati. Tendenca te politike je jasna. Albanija naj bo za Srbijo nolli me tangere in nemiri, ki imajo svoje ognjišče baš na njenem ozemlju, naj postanejo za Srbijo permanentna nevarnost, naj trajno vznemirjajo razvoj jugoslovanske kraljevine. To politiko prekrižati, pomeni, izzvati vse nevarnosti komaj preteklih dni. Naravno je, da se Srbija le težko odloči za korake, katerih posledice bi bili zopet mednarodni za-pljetljaji. Zato se zaenkrat srbski ofi-cijalni krogi izogibajo besede »vojna« in ne govore o boju med Srbijo in Albanijo. Srbska vlada se je zaenkrat zadovoljila, izročiti velekabine-tom noto, v kateri razlaga dejanski položaj ter opozarja na mahinacije, ki pohajajo iz Albanije. Srbska vlada prepušča za enkrat velesilam, naj pomislijo, da niso ustvarile Albanije zato, da onemogoči mir na Balkanu. V Belgradu se pričakuje, da srbska nota ne ostane brez odziva in poročila iz Petrograda in Pariza že potrjujejo, da se Srbija ne vara. Med velesilami se polagoma pojavlja ono staro nasprotstvo, ki se je baš ob ustanovitvi Albanije tako ostro izražalo . . . Dejanski položaj je faktično povsem enostaven. Cim bolj zavijajo dunajski oficijozi oči ter branijo nedolžno albansko jagnje, tem očivid-nejša je njegova krivda. Kdor še dvomi, da je Albanija pri nemirih direktno udeležena, temu morda zadostuje dejstvo, da je vrhovni poglavar arnavtskega podjetja oni junak Isa Boljetinac, ali kakor se sedaj albansko imenuje »Boljetini«, ki je bil ob izbruhu prve balkanske vojne srbski plaćenik in je sedaj albanski vojni minister. Srbski listi napadajo silno ostro Avstrijo, češ, da je ona nahujskala Albance. Za grehe naše demoralizirane diplomacije trpi torej zopet enkrat cela monarhija. Žalostno dejstvo je, da so se albanski konspiratorji čutili od nekdaj na Dunaju posebno varne, da so tukaj kovali načrte in uživali moralno in dejansko podporo. Na Dunaju je bil izdelan pred dobrim mesecem tudi načrt makedo - bolgarske vstaje in ona »makedonska deputacija«, ki je strašila takrat po evropskih mestih, je srečno izvršila svojo pravo nalogo. Med albanskimi zaupniki in »Makedonci« je bila dogovorjena kooperacija, ki se le radi tega ni udejstvila, ker so nastopili Albanci prerano — t. j. predno je bilo pripravljenih onih 20.000 »makedonskih revolucionarjev«, o katerih se na Dunaju že nekaj časa sem vedno govori. Nikdo ne more danes povedati, v kateri smeri in kako daleč se razvije albanska avantura. Slabo razpoloženje evropskih borz pa je dokaz splošne vznemirjenosti. Dogodki m Balkanu. Tretja balkanska vojna. Tolovajski napad Albancev na Srbijo je bil že dolgo pripravljen. V tem soglašajo vsa privatna in uradna poročila in to dokazuje tudi dejstvo, da imajo Albanci moderno orožje, ki se po svoji kakovosti mnogo razlikuje od onega orožja, katero je imel Esad paša vzeti s seboj, ko je zapustil Skader. Za to vstajo stoji provi-zorična albanska vlada. Esad paša namreč potrebuje svoje vojščake sam in jih ni dal na razpolago provi-zorični vladi, s katero si ležita v laseh. Vojna Albancev proti Srbom je torej vojna od veleposlanikov v Londonu ustanovljene Albanije proti Srbiji, ki so jo veleposlaniki določili. Vojna Albanije proti tej Srbiji je torej obenem kršenje sklepov velepo-slaniške konference. Sedaj se je po zadnjih poročilih zbralo že 25.000 Albancev ob srbski meji. Pri Dibri je trajal zadnji boj celih 7 ur. Kljub temu pa, da so imeli Albanci velikansko premoč, so le prav počasi napredovali. Ti boji pa se vrše tudi popolnoma izven mednarodnega prava. Kdor pade v sovražnikove roke, je izgubljen. Par-dona ne dajo niti Srbi, niti Albanci. S srbske strani je to popolnoma upravičeno, ker morajo Srbi smatrati te čete kot navadne tolovaje. Tudi pri Gusinju se vrše krvavi boji, črnogorske vojaške oblasti so dale tam ustreliti 12 ujetih mohamedan-skih Albancev, ki so jih črnogorski vojaki dobili, ko so po vaseh poži-gali, ropali in morili. Albanci so že zapustili razdejano Dibro ter so zažgali na svojem prodiranju srbske vasi Korab in Kljese, prebivalstvo pa masakrirali. Srbske čete, ki so v veliki manjšini, se umikajo med neprestanimi boji. Glasom uradnega poročila, prodirajo močne albanske čete pod povelj-ništvom bolgarskih častnikov od El-basana proti Ohridi in Bitolju. Kon- centracija srbskih čet se vrši prav hitro. Tekom par dni je pričakovati, da bodo Srbi povsod pognali Albance nazaj. Izšel je tudi kraljev ukaz, ki pooblašča vojnega ministra, da sme vpoklicati rezervne častnike in moštvo drugega poziva, kakor se mu bo to zdelo potrebno. Srbska vlada pa je med tem poslala poleg že večkrat omenjenih not, velekabinetom še eno neto, v kateri konstatira, da poveljujejo albanskim četam, ki prodirajo v Srbijo tudi bolgarski častniki. Srbska vlada prosi torej velesile, da naj primerno pritisnejo na Bolgarsko, da odpravi to dejstvo, ki nikakor ne more pospešiti prijateljstva med Srbijo in Bolgarsko. Med tem se v Albaniji že lasajo tudi med seboj in kradejo kar na debelo obljubljeni deželi denar. Preko Soluna prihaja namreč poročilo, da je Esad paša ustanovil svojo lastno upravo ter zagrozil provizorični vladi, če se ne preseli v Tirano, da bo prišel v Valono in provizorično vlado spodil. Prvi dan bajrama je poslal Esad paša sultanu brzojavko, podpisano z besedami »zvest turški general«. To brzojavko je dal Izmail Kemal ustaviti vsled česar je prišlo med Esadom in Kemalom do prvega spora. Esad paša je pobral v Draču carino kakih 20.000 turških funtov. Temu vzgledu je takoj sledil Izmail Kemal, ki se ne čuti več varnega ter je v Valoni pograbil ves denar, da eventualno lahko zbeži v Evropo. Precej čudno stališče zavzema napram zadnjim dogodkom ob srbsko - albanski meji ruska diplomacija, kakor poroča »Rječ«. Ti diplomati namreč priznavajo, da je Srbija upravičena zavrniti napade na svojo mejo in da je sploh upravičena storiti energične korake, da pomiri svojo mejo. Diplomati so prepričani, da v tem oziru ne bo nobeden Srbije oviral. Poleg tega pa pomirjenje meje nikakor ne nasprotuje principu neodvisnosti Albanije. Če bi bili Srbi v boju z albanskimi četami prisiljeni prekoračiti še ne določene meje, to ne tvori nevarnosti za idejo neodvisnosti Albanije. Grška in Turčija. V Atenah vlada hudo razburjenje, ker grško - turška pogajanja ne napredujejo in ker Turčija Še vedno ne demobilizira svoje vojske, marveč jo še vedno ojačuje. Grška vlada je pod temi okoliščinami sklenila, da za sedaj ustavi demobilizacijo in grški ministrski predsednik Venizelos bo najbrže poslal velesilam noto, v kateri opozarja na to, da Grška sedanjega položaja ne more vzdržati, ker ji provzroča stalno vzdržavanje vojske velike financijalne težkoče. Baje sta nemški in francoski veleposlanik v Carigradu pritisnila na porto, da naj vendar že enkrat sklene mirovna pogajanja z Grško. Rešid beg, turški delegat za ta mirovna pogajanja pa se je baje izrazil, da obstojata med Grško in Turčijo še dve popolnoma nerešeni točki in sicer vprašanje vakufa in narodnosti. Porta razume pod vakufskim vprašanjem samo verske ustanove, ne pa celega kompleksa državnih posesti. Kar se tiče narodnega vprašanja nt bo Turčija nikdar privolila, da bi muzlimani v pokrajinah, ki so jih anektirali Grki prišli v grško državljansko zvezo. Pri tem igra vprašanje kalifatov odločilno vlogo. V mirovni protokol se mora sprejeti točka, ki garantira varstvo posesti muzlimanov. Končno je sporočil Re-šid beg, da bo imenovan za bodočega poslanika v Atenah Galib Kema-ty beg. _ Atentat na hrvaškega kraljevskega komisarja barona Skerlecza. (Glavna obravnava proti Stjepanu Dojčiču.) Od našega posebnega dopisnika. V Zagrebu, 25. septembra. Z veliko naglico se je požurilo naše sodišče, da reši proces proti atentatorju Dojčiču. Dne 18. avgusta je bil izvršen atentat, policija se je kakih 14 dni trudila, da bi izsledila sokrivce, todv ves ta trud se je razbil na trdovratni trditvi Dojčičevi, da ima pač somišljenike, ali ti so — pol milijona Hrvatov v Ameriki. Vsi ti mislijo prav tako, kakor on in če bo komisarijat na Hrvaškem še nadalje trajal, bo on LISTEK. Tujski promet. A. P. R. Tisto jutro nebo sicer ni bilo brezoblačno, vendar je sijalo solnce, kakor bi bil na pohodu vroč dan. »Llovdov« brzoparnik »Baron Gautsch« je točno ob 8. uri odplul iz tržaškega pristana. Še en površni pogled na živahno množico Karlovega pomola, kjer mi je mahal s klobukom prijatelj Dragotin, in že se je razprostrla pred našimi očmi kolosalna panorama Trsta z vsem njegovim kraškim obrežjem. Na krovu je bilo živahno m menda za to so bili ladjini uradniki in uslužbenci slabo razpoloženi. Vsakdo je po nečem povpraševal in poizvedoval. Vsi stoli in sedeži na krovu so bili mahoma zasedeni. Poleg velike družbe Dunajčanov, potujočih v Kotor, je bila na krovu tudi večja češka družba, ki se, kar se tiče glasne izgovorjave, ni dala najmanje terorizirati od preglasnih Lahov in Nemcev. Med to pisano družbo potnikov skoraj vseh avstrijskih jezikov, se je energično prerivala tudi majhna in impozantno obilna dama v svileni modri obleki in z belo perjanico na preozkem klobučku. Ta dama, brezdvoma pristna Dunajčan-ka, se je jezila že navsezgodaj, največ pač za to, ker ni mogla več dobiti stola — naslanjača, ki je seveda udobnejši, kot pa nerodna klop v kotu. Zdelo se mi je, da »Baron Gautsch« ne vozi brez hibe. Vendar smo začetkoma zadovoljivo vozili. Parnik je bežal mimo Izole in kmalo smo na osti velikega polutoka zagledali mestece Piran, iznad katerega se dviga — kakor pri večini vseh istrskih obrežnih mestec — »campa-nile« doma. Sedaj se je odprl veliki piranski zaliv, ob katerem leži kopališče Portorose. Tu se obrne parnik na jug, morje na desni se odpre in le daleč na levi se prikazuje zeleno istrsko obrežje. Na krovu nastane vrišč. Ljudje se pehajo iz spodnjih prostorov jedilnice, na krov, vsi glasno zabavljajoč. Zajtrka se ne dobi več, kava je pošla, odgovarjajo vprašujočim. Tam, sredi gruče, stoji visok, debel, popolnoma obrit fant, kakor se je pozneje izkazalo »potni maršal«, dunajske družbe, in kriči: »Naročil sem že v Trstu zajtrk in sedaj ga ni dobiti. To so zopet avstrijske manire! Kako naj sicer brez teh potujemo?« Kratkomalo, kave ni več dobiti. In več kot polovica ljudi na ladji je še teše. Tudi jaz. V jedilnici sedi še nekaj dam in gospodov, ki trdovratno čakajo na naročeno kavo. Tudi mala, inpozantno obilna Dunajčanka sedi za mizo in jezno cepeta z nogami. Njej nasproti sedi postarn gospod, tržaški meščan, nervozno premika prazno kavino skodelico po mizi semintja in mrmra predse: »Che roba e questa?« »Kellner!... Herr Ober« ... kliče Nemka natakarja k sebi, mrko pogledujoča v svoj laški via - a - vis. Natakar pobira prazne skodelice po mizi; njegov obraz je miren, kakor bi bil iz kamna, ne ozre se niti na levo niti na desno, skratka: on je gluh. Tržaški meščan in mala Dunajčanka pa se jezita vsak po svoje... In drugi ponavljajo za njima. Na krovu so se potniki že nekoliko pomirili. Nekateri ležerno slone v svojih naslanjačih, drugi pa se ne morejo ločiti od kukal. Tam na levi se že dviga iznad morskega obrežja slikovita stena hiš Rovinja. 2e zopet običajni »Campanile«. Poleg stoječi Nemec razlaga svoji ženi, da se nahaja tu stacija berlinskega »aqua-rija«. Med njegovim razlaganjem pri-buči debela Dunajačnka iz spodnjih prostorov na krov. Njene nagle, ogorčene kretnje so kakor veter. Na ves glas kriči: »Wo ist der Herr Schiffskom-missar? Er solite doch Ordnung schaffen, da unten mein' ich«... Cela vrsta ljudi se zapodi za njo. Tam sedi v svoji kabini ladjini komisar, postrešček potujočega občinstva, velik, starikav, oduren dedec. Tipičen Italijan. »Herr Kommissar, ich habe das Friistuck bestellt« ... »Comandi?« »Bitte deutsch zu sprechen« ... »Mi perdoni« ... »Wir sind doch in Osterreich und Osterreich ist ein deutscher Staat«... »Mi fa piacere«___ Komisar ni hotel razumeti. Lah in Nemka, oba sta bila enako srdita. Končno je komisar okno zaprl. Ampak dama se ni dala odgnati kar rako. Zabavljala je da je bilo zabavno. In ko je komisar okno zopet odprl, se je nemudoma vsula ploha nemških besedi nanj. In okence se je zopet zaprlo. Dama pa je čakala ... Suhi, sloki človek s kozavim obrazom, stoječ za užaljeno damo, ki je bila, kakor onemogla žrtev, je dvignil svoj nenavadno dolgi in tanki kazalec in dejal resno v dalmatinskem narečju: »Kao prispodoba vojničkog napora.« ' »Eine Vergniigungsreise!« je pripomnil moj sosed. Tako so se zabavali potniki še dolgo. Ko sem se ozrl, smo se vozili že mimo brionskih otokov, od kjer je strmelo na nas nekaj topih fortov. Kmalo potem je zavil parnik na izhod ter med Punta Christo in svetilnikom na Punta Compare plul v zunanje puljsko pristanišče. Pristali smo. Moja ura je kazala 12*47 opoldne. Imeli smo torej enourno zamudo. Rad bi izstopil in si kupil sadja, za to sem vprašal ravno iz kabine odhajajočega ladjinega komisarja, kdaj zopet odpljujemo. »Točno ob 12*45 se glasi odgovor. »Oprostite, koliko kaže sedaj vaša ura?« »Svojo uro morate imeti v redu !« »Po moji uri imamo sedaj 12*48. torej je nemogoče, da odplujemo ob 12*45« sem mu pojasnil. »Rekel sem vam že, da odpljujemo ob 1245« trmoglavo tudi komisar. Poleg mene stoječi potniki so izvlekli ure in konstatirali, da je 12*50 na času. Ampak komisar je ostal pri svojem. Tisti sloki in kozavi Dalmati-nec, ki se je prej dodobra nasmejal jezljivi Dunajčanki, se je sedaj sam razhudil: »Molim gospod komesar... Ovi gospon je stranac«... in se ie začel DofČiĆ — gotovo še tudi dobil naslednika .. . Policija je morala končno izpustiti iz zapora tudi njegovega brata, kavarniškega kuharja Ljudevita Dojčića, ker je atentator že tri dni stavkal — z lakoto v namenu, da s tem izsili, da izpuste iz zapora nedolžnega brata. Proti Ljudevitu Dojčiču se ni moglo ničesar izslediti, kakor to, da ima — revolver in da je nekoč poslal bratu paket, v katerem so mesto bomb našli — čevlje. Državno pravdništvo je izredno brzo sestavilo popolnoma suho obtožnico, v kateri ni besedice o politiki, marveč se Dojčičevo dejanje predstavlja, kakor navaden zločin hudodelca, ki zaslužuje tem večjo kazen, ker je streljal na kraljevskega komisarja v cerkvi in ker je svoje dejanje in namen, komisarja ustreliti, odkrito priznal. Sodišče je z veliko premetenostjo izigralo Dojčičevo pravico, da lahko vloži ugovor proti obtožnici. Ugovor in potem pritožba njegovega zagovornika dr. Španiča sta bila z bliskovito hitrostjo rešena in seveda tudi odbita. Vse to pa zategadelj, da bi se čim najpreje mogla vršiti obravnava, to je proglasiti obsodba. In res, razprava je bila končana y enem samem dnevu. Vse to se je seveda ukrenilo na yišje povelje. Dočim so se preje naše vlade trudile, da izrabijo politične procese za sebe, da ž njimi zadenejo svoje politične nasprotnike in da dokažejo, da je na Hrvaškem vse zrevolucijo-nirano in da je vsled tega treba še več nasilnih sredstev, se sedaj gotovim krogom zde ti procesi prepogosti in skrajno neljubi, ker se ostrina teh procesov polagoma obrača drugam. Prav pred enim letom je bil obtožen Jukič z dvanajstorico mladeni-čev radi umora dveh oseb, a sedaj zopet sedi na obtožni klopi atentator. Tretji atentator v tem enem letu (Planinščak) se je sam ustrelil na Markovem trgu. Ne omenjam tu brezštevilnih političnih procesov, ki jih je bilo to leto več, kakor preje v tridesetih letih. Toda, ne imponira samo število teh procesov, marveč vedno jasneje se vidi, kako se potencira sila onih, ki se odločijo za takšna dela. Dočim je preje vsak teh političnih zločincev skušal vsaj pred sodiščem ublažiti učinkovanje svojega dejanja na sodnike, smo imeli danes priliko, videti političnega atentatorja, ki bi s svojo hladnostjo, s svojo odločnostjo ne bil v sramoto niti ruskim revolucionarjem. Stjepan Dojčič se ni branil in zagovarjal, on se je obtoževal. On je skušal kazenskopravno poostriti svoje dejanje, izpovedoval je marsikaj, kar bi mu ne bilo potreba. Govoril pa je mirno in zbrano — samo da ga za boga ne smatrajo za nenormalnega, ker je hotel — kakor je naglašal že v preiskavi — nezadovoljen s postopanjem v Jukičevem procesu, kjer so se zagovorniki omejili samo na predlog, naj se Jukiča izroči v opazovanje psihijatrom — pokazati, da lahko tako dejanje izvrši na Hrvaškem tudi popolnoma normalen človek z zdravimi živci. Stjepan Dojčič je 23Ietni delavec. A že to dejstvo znači — napredek v revolucijoniranju naših duhov. Ni to kak prenapet dijak, katerega bi k dejanju zapeljala želja po slavi in ki bi iskal slave in pohvale v javnosti. Ne, Dojčič ni imel v zaporu nobenih posebnih potreb, ni zahteval boljše hrane, nobenih ugodnosti in udobnosti; njega ni treba navduševati in tolažiti, zanj se ni treba nikomur brigati, kadar bo zapustil ječo, on ne bo v breme družbi kot mučenik. Danes so bili naši sodniki naravnost v zadregi, kaj naj napravijo s tem mladeničem. Dojčič ne samo, da vse priznava, marveč celo olajšuje posel državnemu pravdniku, da tem lažje našteva nove paragrafe. Zato je na koncu celo državni pravdnik skušal zmanjšati ta dojem ter konstruiral, da je Dojčič moral imeti sokrivce v Ameriki, ki so vedeli za njegov načrt in so ga končno s posebnim pismom zapeljali k dejanju, ker so se mu smejali, da se tako dolgo mudi na Hrvaškem, ne da bi kaj »storil«. Državni pravdnik se pač ni zavedal, da je s tem ublaževal krivdo obtoženčevo. Dojčič je bil obtožen radi hudodelstva razžaljenja Veličanstva, radi motenja javnega miru in reda (po § 65. kaz. zak.) in radi poskušenega zahrbtnega umora. Prva dva zločina je policija odkrila v Dojčićevem — kovčegu. Našli so namreč v kovčegu koncept govora, ki ga je imel Dojčič na nekem zborovanju v Ameriki. V tem govoru je ostro napadal Dunaj in Pešto in je vzpričo uvedbe komisarijata na Hrvaškem imenoval vladarja z imenom, ki ga ne smemo zapisati. Danes je Dojčič na razpravi sicer rekel, da tega izraza ni rabil na zborovanju z ozirom na neke navzoče goste, pač pa ga je napisal za ameriške liste. V ostalem pa je hotel oni izraz upravičiti. O samem atentatu je rekel, da smatra atentate za edino sredstvo borbe na Hrvaškem, ko so Hrvatom odvzeta vsa sredstva ustavne borbe. Revolucije ne moremo pričeti, je rekel, ker nimamo vojske . . . Preostanejo torej atentati poedincev. Mi smo do sedaj za svojo svobodo premalo žrtvovali; ako se ne upremo proti sili in brezzakonju, potem nismo narod, vreden življenja. Sicer miren, dostojen, da, naravnost pohleven mladenič, se je v tem hipu razvnel: oči so se mu iskrile, a glas mu je podrhtaval od iskrenega vznemirjenja. Tako na primer, ko je pripovedoval, kako so Hrvati na neki skupščini, snujoč »Hrvatski Savez«, prisegli, da ne bodo pozabili svoje domovine in da bodo zanjo vse žrtvovali, tudi svoje življenje. Takrat, da so vsi plakali, staro in mlado . . . Ni mu žal in če bi tudi bil umoril komisarja. Žal bi mu bilo, ako bi padel katerikoli drug človek, a za komisarja bi mu ne bilo žal. Ali če bi s svojim strelom zadeli koga drugega? je vprašal komisar. »E, potem bi me ne bilo več med živimi! Ne morem videti druge nedolžne krvi, nego samo izdaj nisko!« se je glasil odgovor. V tem tonu se je gibala vsa njegova obramba, ves njegov zagovor. Mnogo humora so spravili v obravnavo stražniki in neki brezposelni pisar. Ti so kar tekmovali za slavo, ali bolje za nagrado, kdo je prvi zagrabil atentatorja. Pisar je celo trdil, da je atentatorja držal za vrat, še predno je streljal! Jasno je torej, da je on rešitelj Skerleczev. Državni pravdnik je govoril pol ure, suho, dolgočasno, kakor da obtožuje kakega cigana, ki je napadel drugega. Zagovornik dr. Zvonimir Špa-nić je prvi branitelj na Hrvaškem, ki je pojavo atentata predstavil in očrtal globlje — kot neko socijološko prikazen. Najpreje je razložil, kako vobče politični zločini ne spadajo v okvir našega sto let starega kazenskega zakona. Atentator je produkt svojega časa, samo zato, ker je im-pulzivnejši, ker je v njem pravna zavest izredno krepko razvita, izstopa iz vrst ostalih ljudi, da demonstrira splošno nezadovoljnost družbe Z atentatom. Takšne poedince ni smatrati za nenormalne, kakor to hočejo psihijatri. Takšni posamniki vstopajo v okvir socijoloških zakonov v borbi vladajoče skupine, ki teži za stabilnostjo, z onimi, ki žele evolucijo, napredek. Na Hrvaškem je atentat posledica izjemnih razmer, ker so oropani vseh pravic in svoboščin in ker je nezadovoljstvo že zavladalo v najvišjih in najnižjih slojih. — Zato predlaga popolno oprostitev obtoženca. Dopoldne je trajala razprava do pol L, popoldne od 3. do 4., ob 5. popoldne pa je že bila proglašena razsodba, glasom katere je bil Stjepan Dojčič obsojen radi hudodelstva razžaljenja Veličanstva, radi motenja javnega miru in reda in radi poskušenega zahrbtnega umora na šestnajst (16) let težke ječe. Dojčič je sprejel to težko obsodbo mirno in ravnodušno; vzkliknil je: »Živela Hrvatska! Živio »Hrvatski Savez«! Za mano bo prišel še drugi . . .« In zaprla so se za njim težka vrata ječe, izginja iz interesnega kroga javnosti. Življenje pulzira dalje in tudi komisarijat še traja dalje — mera izkušenj in takšnih borb, kakor se zdi, še ni polna. Staiepsko. Razpust štajerskega deželnega zbora? »Grazer Tagblatt« poroča, da namerava vlada na vsak način sklicati štajerski deželni zbor. Če bodo kake seje mogoče ali ne, to se bode pokazalo iz pogajanj med posameznimi strankami, ki se sedaj z vso naglico nadaljujejo. Če ne bo nobenega uspeha, bo deželni zbor raz-puščen. Se dr. Verstovškovo pismo dr. Kramerju. Znano surovo pismo dež. odbornika dr. Verstovška dunajskemu uredniku »Slov. Naroda« dr. Kramerju je priobčila dobesedno »Mar-burger Zeitung« z opombo, da je to moral biti posebne vrste vzgojitelj gimnazijske mladine. Če se spomnimo nazaj na nek prizor, ki se je odigral na igrišču mariborskih gimnazijcev, če se ne motimo letošnje poletje, ko je deželni in državni poslanec dr. Verstovšek oklofutal nekega višjegimnazijca, ker je bojda storil krivico njegovemu preblagorodnemu sinu, bi bili tudi mi istega mnenja. To povemo tudi na riziko, da bo to nov »dokaz« »prijateljstva« med nami in »Marburger Zeitung«, o katerem se sanja klerikalnim listom. Glasbena šola v Celju, podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani, je nastopila letos svoje šesto leto. Poučuje se na klavir in na gosli. Učitelj gosp. E n g e r e r je absolvent praškega konservatorija. Zadnja koncerta sta dokazala, da je šola v dobrih rokah. Starši, ki želijo vpisati svoje sinove in hčerke v to šolo, naj to čim prej store, da pridemo hitro do notrajnega reda. Gospod uči- prepirati. Ampak »komisar« se ni zmenil za nikogar več in je odšel svojo pot. Dalmatinec pa je vpil za njim: »U oyo zadnje vrijeme naši tali-janaši baš hotimice i demonstrativno provocirajo i baš traže, da se raspire strasti...« In je ves razkačen skoraj tekel za komisarjem. Potovalni vodnik, tisti visoki, debeli in obriti fant, je mirno poslušal razvneti razgovor s komisarjem in se je končno gromko zasmejal. »Pri nas, v Avstriji, imenujemo to pospeševanje prometa s tujci. Mi smo brezdvoma zelo zabavni ljudje — mi Avstrijci!« Ampak odpluli smo v resnici iprav kmalo, da se popravi zamuda. Panorama Pulja, ki jo obvladujeta kastel, in velikanska podrtina Amfiteatra, v vojni luki ležeče bojno ladjevje in vse kar nudi očesu moderno urejena bojna luka, so potnike nekoliko pomirile; vsa naša pozornost je bila sedaj zunaj krova. Ko pa smo pasirali rtič Promontore in na okroglem Seglio stoječi, mogočni svetilnik Porer, smo že pluli v odprto morje. Morje je bilo kmalo na jugu in zapadu brez meja; nahajali smo se v Kvarneru. Vsi smo hiteli sedaj v jedilnico. Tam je bilo že vse zasedeno in pri zadnji mizi sem dobil prostor. Dva natakarja sta že servirala pri pryi mizi. Obed se je vlekel v neskončnost. Naša miza je čakala; nihče se ni zmenil za nas. Skoraj je minila ena ura, ko je bila prva miza odpravljena in na vrsto je prišla druga Zopet je minula ena ura. Lakota je postajala resnično nadležna. Bili smo nemirni. Že so se posamezniki oglašali in pozivali natakarja, naj končno in naposled tudi nam servira, kar smo naročili že dopoldne. Natakarja pa sta ostala mirna in dostojanstvena, to je, povsem gluha.Poleg mene, zadnji pri mizi, je sedel mlad častnik, Madžar, službeno potujoč v Kotor. Začel je z nemščino nekako tako-le: »Maan bekooommt nichts eessen, bin sooo hungrik« ... Tudi mala jezgrovita Dunajčanka je cvilila oglušujoče. — Končno ste bili obe prvi mizi odpravljeni in natakar je prinesel krožnike in servis na našo mizo. Oddahnihi smo se. Potem zopet dolgo, dolgo nič. Končno je prišel natakar in z vso potrebno vljudnostjo povedal, da nam ne morejo dati ničesar več, niti table d* hote, niti a la carte. Zmanjkalo je vsega, niso bili pripravljeni na tako veliko množino potnikov, sicer pa je šla tudi kuharica spat. Cela miza je mahoma vstala, preživahno gestikulirala in zahtevala jedila. Končno se je dosegla poravnava. Celega kosila nam sicer niso obljubili, pač pa vsakemu po en zrezek s krompirjem. Po zopetnem neskončnem čakanju smo dobili naposled vendarle obljubljeno jed, ki nam je vsem izborno dišala, zakaj lakota je bila v resnici velika. Le moj sosed, Madžar, je dobil zgolj krompir. Bil je zadnji pri mizi in ravno zanj je zmanjkalo — mesa. Bil je ves obupen, bulil je neprestano na svoj žalostni krožnik in venomer zatrjeval: »Bin sooo hungrik... Maan kaann in Oosterreich nicht eessen. Maan bekoommt ja nichts« ... Pod noč smo dospeli pred »belo mesto« Zadar, z veliko zamudo seveda. Pomol je bil poln čakajočega občinstva. Nekaj ljudi se je izkrcalo, drugi zopet so vstopali. S strahom smo gledali na novodošlece, ki so pretili »tujski promet,« še dvigniti. Med tem pa je tekal po krovu vodnik dunajske družbe in se drl na vse grlo: »Za eno damo se išče postelja v damski kabini. Naročil sem 76 postelj, sedaj mi jih dado le 35. Jaz vendar ne morem med dame. Na ta način bi se kompromitiralo naše društvo. O, to so gospodje pri jadranski razstavi vse lepše napravili. To je tujski promet! — Za eno damo se išče prenočišče« ... Zdelo se mi je, da iz tega pre-ljubeznjivega prometa s tujci ne pridemo nikoli več na čisto. Še ponoči sem se v sanjah ljuto bojeval s tujskim prometom. telj je vsaki dan od 11.—12. ure dopoldne in od 1.—3. ure popoldne v šoli v Narodnem domu. Tudi šolski škandal. »Slovenski Narod« je pisal pred par dnevi o šolskem škandalu na slovenski šoli v Karčevini pri Mariboru, kar me je spomnilo še nekega večjega šolskega škandala — to je bila učiteljska konferenca slovenskih šol za mariborski, šentlenarški in slov. bistriški okraj. Čudim se, da o tem škandalu Še ni prišlo poročilo v javnost. Sklepam iz tega, da so uspehi dosedanje metode, potlačiti moralično naše učiteljstvo, že tako veliki, da si nobeden ne upa ziniti besedice ali pa prijeti za pero. Zato pa se je tem ostrejše na skrivnem kritiziralo. — Bilo je uradno zborovanje učiteljev slovenskih šol in čudite se: pri celi konferenci se ni slišala niti ena slovenska beseda. Sistematično se je učiteljem zavezal jezik. Da čas mine, je najpoprej govoril neki mlad gospod iz Gradca o »Heimatschu-tzu«, kazal podobe podrtih starih hiš iz Gornje Štajerske, da smo se povpraševali ali spada to h konferenci?! Zatem je dajal dve uri gospod nadzornik Dreflak učiteljstvu dobre svete, ponavljal vse, kar je na vsaki šoli že napisano v nadzorovalnem protokolu. — Zdaj je bil poldan. Želodec se je oglašal, a kje je še konec konference! Na dnevnem redu je bila točka: »Čut za dolžnost nas bodri v teh žalostnih dneh«. Baje »zaradi pomanjkanja časa«, a mislimo na pritisk od zgoraj, kjer se boje odkritih besed, je bila točka odložena. Nastopil je referent za drugo nalogo. — Šum in mrmranje ga je pozdravilo, ko je izpregovoril prvi stavek. Napisal je nemško svojo nalogo!! Šepetalo se je okrog: »Nadzornik že izvoli take ljudi, katerih je zagotovljen; on ve, kdo se ga boji in nemško govori.« Bil je tak nemir, da ni bilo mogoče, tudi pri največji pazljivosti, slišati niti ene referentove besedice. — Le nemškutarski učitelji so ga bili veseli in so mu hitro pokazali svojo hvaležnost s tem, da so ga, čeravno je Slovenec, postavili med svoje kandidate, a tudi ž njim propadli. — Ko je referent končal, smo pričakovali živahno debato. A vse je mogočno preprečil gospod nadzornik, boječ se ene slovenske besedice ni pustil nikogar več govoriti. Zamašil pa je tudi učiteljstvu usta zato, da bi kdo ne začel tožiti o našem žalostnem položaju, kar pač ne kaže mnogo srca do nas. Govoril je zopet gospod nadzornik sam, tako da je trajala konferenca neprenehoma do štirih, izvzemsi le par minut odmora. Učiteljstvo, vajeno sicer gladovati, je bilo že nestrpno; marsikateri je bil že od treh ali štirih zjutraj na nogah in ni imel razen bornega zajtrka nič v želodcu. Tudi tukaj ni ljubezni ... Ko smo pa doma pregledali zaključek računa o uspehu letošnje konference, bil je enak 0. Nič za razum, nič za srce. Bridko smo se spominjali prejšnjih konferenc zadnjih treh nadzornikov. Vsako leto smo slišali toliko duhovitega, novega in spodbudnega, prišli domov navdušeni ter se z novo vnemo posvetili svojemu težkemu poklicu, uvažujoč dobre besede gospodov nadzornikov in tudi marsikatero izvrstno misel drugih tovarišev. Hodili smo naprej in bili drugim okrajem za vzgled. A zdaj! Nastala je stagnacija; ne znamo novih potov, a še s starega nas potiskajo v stran, ker smo Slovenci, za katere pač nimajo srca, ampak bič. — Toliko za danes. Dobro bi bilo, ako bi se res naši poslanci malo pobrigali za mariborskega okr. glavarja in njega adjutanta nadzornika Dreflaka, ki oba složno podpirata nemškutarje in tlačita Slovence. Razpisano je na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Miklavžu nad Ormožem mesto učitelja ali učiteljice; 3 pl. razr., prošnje do 15. oktobra; na dvorazrednici v Seli, 3. pl. razr., je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 15. oktobra. Slovensko gledališče v Mariboru. Letošnja V. sezona našega gledališča se otvori v nedeljo, dne 5. vinotoka 1913 s krasno češko dramo Žetev«. Ta drama se je igrala dose-daj povsod z najlepšim uspehom in bo gotovo tudi našemu občinstvu jako ugajala. Na letošnjem repertoarju so: Ljudske igre: »Svetopisemski svet«, »Na kotu«, »Na vasi«, »Rdečelaska«. Igrokazi: »Quo vadiš«, »Samska domačija^, »Tat«. Drama: »Sin«. Burke in veseloigre: »Pred poroko«, »Brez denarja«, »Če frak dobro pristoja«, »Tambur na Puebli«, »Vgrabljene Sabinke«. Vaška komedija: »Štev. 17« in otroška igra »Pogumni krojaček«. Poleg teh se bodo nekatere igre iz prejšnjih let ponovile. Pri predstavah sodeluje orkester glasbenega društva. Pred-prodaja vstopnic, kakor prejšnja leta v trgovini g. Vilka Weixl, sedaj Glavni trg štev. 22. Ondi se naročajo tudi abonirani sedeži in prosimo, da slavno občinstvo pridno sega po njih. Abonirani sedeži so za 20% cenejši, kakor sedeži kupljeni pri blagajni ter se dobijo na dan predstave 5. vinotoka tudi še pri blagajni. Garderoba je tudi letos vračunjena pri vstopnini. Ce:ie so ostale iste ko lansko leto. Začetek predstave je točno ob pol 8. uri zvečer, blagajno se odpre ob pol 7. uri. Iz Maribora. V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršila v Narodnem domu vrtna veselica podružnice jugoslovanskih železničarjev. Podrobno pc-ročiio prepuščamo poklicanim faktorjem, konstatiramo le mimogrede, da so železničarji lahko z izidom popolnoma zadovoljni, naš predmet je le godba. Igralo je 11 mož takozvane »Pekerške godbe«, ki je izvršila svojo nalogo z ozirom na njene slabe razmere proti našemu pričakovanju prav dobro. Igralo se je precizno, za vestibul sicer malo preglasno, a na vrtu bi imeli najlepši uspeh. Veseli nas, da so dosegli tak ugoden uspeh naši slovenski korenjaki iz mariborske okolice, le vstrajajte pri začetem delu, podpirali vas bomo! V obrambo resnice! V Ptuju je okrajno sodišče po svojem kazenskem sodniku g. dr. Štuhecu oprostilo tri slovenske narodne obtoženec gg. Haladejo, Šerono in Krefta. Sodišče je moralo priti do prepričanja, da je glavna priča, pijonir Zupanič, ničvreden subjekt, ki mu ni prav nič verjeti. Ves dokazni materijal, ki so ga obtoženci po zastopniku nagro-madili, je govoril zanje samo ugodno. Sedaj pa pride nizkotni »Šta-jerc«, imenuje oprostitev obtožencev »justični škandal« ter napada sodnika, ki je v zadevi sodil. Mi nimamo niti najmanjšega razloga, braniti g. dr. Stuheca iz strankarsko-političnih ozirov. Kot objektivno resnico pa moramo poudariti, da je dr. Stuhec postopal v tej zadevi strogo. Takoj, ko je lažnjiva glavna priča pri razpravi osumničila g. Haladejo, da je bil baje tudi med napadalci, je ta že bil naenkrat obtožen. Ves čas je vodil sodnik razpravo s skrajno strogostjo ter je zastopnika g. dr. Gosaka hotel celo disciplinirati, ker je ta trdil okolščino, ki jo je kot zagovornik glede glavne priče moral trditi. Ne iz maščevanja za g. dr. Stuheca, kajti za to maščevanje nimamo razlogov, ampak radi tega, da tisto Ornigovo komisijo, ki cenzurira Linhartove lažnjive članke, poučimo, kaj je »justični škandal« v Ptuiu in drugod, bomo v kratkem o naših razmerah več poročali. Mi molčimo že dolgo časa. Sedaj bode konec! Prvi pride na vrsto bivši sodnik Shellev, ki je varčno in koristno gospodaril s sodno mu zaupanim denarjem. Drobne novice. V Gradcu sc vrši 42. deželna konferenca štajerskih gasilnih društev z nemškim po-veljnim jezikom. — V Ptuj je poklicala mestna občina, kakor beremo v nemških listih, koroškega inženirja Purchallo, da bi z neko pripravo njegove lastne iznajdbe (»čarovno palico«) iskal v mestnem teritoriju vrelce. Zaznamovalo se je nekaj krajev, na katerih bi morali biti po Purchallovih trditvah vrelci. Mestna občina bo dala ponekod vrtati in iskati vodo. — Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo 54Ietne-ga oženjenega najemnika Franca Pavlica iz Radba zaradi nravnostnili zločinov napram 131etni rejenki Ja-vornik na 5 mesecev težke ječe. — NaFali priRušahseje ustanovila orožniška ekspozitura. Horosko. Tajni policist? Ne daleč od Št. Vida ob Glini je ustavil neki neznanec dečka Karla Serajnika. Predstavil se mu je za tajnega policista in rekel, da išče nekega tatu, ki je ukradel 500 kron. Preiskal je dečku žepe in mu vzel dve kroni. Dal mu je pobotnico za dve kroni in mu rekel, če se izkaže, da je nedolžen, dobi 4 K-Fant je neznancu verjel in šel z listkom domov. Doma so seveda takoj uvideli goljufijo in naznanili so vso zadevo orožništvu. Orožništvu se je posrečilo, da je našlo sleparja, in sicer v osebi nekega Ivana Novaka, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi goljufije. Novak je dejanje priznal, zagovarja pa se s pijanostjo. Požar. V Seebodnu pri Milstatu je pogorelo posestvo mizarja Antona VValda. Ogenj je nastal v delavnici, in sicer pri kuhanju lepa. Razširil se je tako naglo, da ga kljub takojšnji pomoči niso mogli pogasiti. Zgorelo je vse,1 ljudje so si rešili s težavo samo nekaj obleke. Hiša je bila sicer zavarovana, toda škoda za mnogo presega zavarovalnino. Poboj na kegljišču. Na nekem kegljišču v beljaškem predmestju sta se sprla zidar Wucherer in kolar Mesotič. Med prepirom je pristopil k njima tovariš Jamnik in hotel prepir- ljivca pomiriti. Wuchererja je to tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel Jamnika v ramo. Rana je težka in nevarna. Jamnika so odpeljali v bolnišnico, Wuchererja pa so zaprli. Primorsko. Razpis dopolnilne deželnozbor-ske volitve v Istri. Dopolnilna dežel-nozborska volitev za volilni okraj davčne občine Vodnjan ter mest Pazin in Buzet je razpisana na nedeljo, dne 16. novembra. Boj za Trst. Vpokojeni podad-miral Chiari je priobčil v nekem nemškem listu članek, v katerem utemeljuje umestnost zadnjih odredb tržaškega namestnika glede odslovitve tujih državljanov iz avstrijskih javnih služb in ožigosa ravnanje tržaških Italijanov in njihovo postopanje napram Avstriji in njenim državljanom. Chiari je povedal precej bridkih očitkov regnicolom v Avstriji in jih je, seveda ne naravnost pač pa med vrstami, označil kot proRagatorje iredentstva, proti kateremu mora nastopiti Avstrija, dasi ga je že desetletja mirno prenašala. Italijansko časopisje se je zaletelo sedaj z vso vehemenco proti Chiari-ju, ki je zadel žebelj na glavo, in očita avstrijski vladi pristranost v postopanju z Italijani v primeri s postopanjem proti drugim narodnostim. Italijani pravijo: Kar se smatra pri drugih narodnostih kot popolnoma umljiv izraz narodne skupnosti, se smatra pri Italijanih za veleiz-dajstvo in za iredentizem. (Smešno.) Obenem pa trde, da je Italija z največjo potrpežljivostjo prenašala protiitalijansko gonjo v Avstriji. (Še bolj smešno.) O pristranosti avstrijske vlade napram drugim nenem-škim narodnostim v primeri z Italijani ne smemo veliko govoriti, dasi vsak ve, pri čem da smo. Kaj vse so počenjali. Italijani v Trstu in po celem slovanskem Primorju. Javno so nastopali kot iredentisti. Zgodilo se jim ni nič, k večjem so kakega najhujšega kričača spravili pred sodišče. Najbolj nevarne goljufe, tatove in roparje pa so izgnali v odrešeno Italijo. Laške zločince, ki so prišli pred avstrijsko poroto, pa so avstrijski porotniki skoro dosledno opro-ščali. (Puljski mestni goljufi pred rovinjsko poroto?) Slovensko okoličane so tirali na verigah v zapore in pred sodišče še celo takrat, ko so ti v patrijotičnem ogorčenju nad umorom svoje cesarice razbili nekaj laških oken. »Edinost« piše tozadevno dobesedno: Spominjamo se, kako so na podlagi falzificiranih dokumentov vprizorili oni veliki »veleiz-dajniški proces« na Hrvaškem in preganjali skoraj vsakogar, ki se je predrznil priznavati za Srba, ali celo izjaviti, da pripada istemu narodu, ki biva onstran Save in Donave. Spominjamo se zadnjih dogodkov v Dalmaciji za časa balkanske vojne in molčimo, ker moramo molčati.« Molčali pa ne bomo o tem, kar počenjajo Lahi v Trstu, ki niso niti avstrijski državljani in kar počenjajo njihovi sodrugi laški Tržačani v prid Italiji in v škodo avstrijskim državljanom. Prva dolžnost vsake dobro urejene države je, da skrbi za bla-gobit svojih državljanov in da varuje in ščiti svoje zakone. Nasprotno pa poglejmo kako ravna tista ku-lantna in potrpežljiva Italija z ino-zemci. Laško načelo je: Avstrijski Italijan ima že eo ipso, dasi je avstrijski državljan, tudi laško državljansko. Javne službe po raznih večjih laških mestih so na razpolago v prvi vrsti domačinom, v drugi vrsti Italijanom izven Italije, pred vsem avstrijskim, tujci inozemci pa so sploh izključeni. Laška vlada izključuje torej vse tujce v javnih službah, avstrijska nemška vlada pa naj protežira ne samo laške delavce marveč tudi uradnike v javnih službah. Ni zadosti, da laški delavci pohajajo trumoma kot laške lastovke v naše dežele in odjedajo kruh domačemu bodisi slovenskemu ali nemškemu delavcu. Ni dosti, đa ti parasiti pošiljajo slovenski denar domov in se puste končno po odgonu prepeljati na laško mejo na stroške avstrijskih davkoplačevalcev, marveč zahteva laška vlada od prepotrpežljive Avstrije celo, da naj nastavlja v svojih javnih merodajnih službah laške podanike. — Poglejmo, kako ravna Italija s svojimi nelaškimi podaniki. V Reziji biva 40.000 Slovencev, ki se čutijo kot najboljši italijanski podaniki in še nikdar niso pokazali niti najmanjše želje, da bi prišli pod Avstrijo. Kljub temu pa jim italijanska vlada ne dopuča niti najmanjšega izraza narodnostne skupnosti s Slovenci v Avstriji in Rezijan, ki je ud Mohorjeve družbe v Celovcu, je že na sumu, da hoče priti pod Avstrijo, je že veleizdajalec. Kaj bi rekli Italijani, če bi merila Avstrija po tem merilu?. Smola? Tržaško športno društvo »Ginnastica« nima samo te smole, da je vlada društva že par-krat razpustila zaradi prehude ire-dentistične gonje, marveč tudi pri svojih prireditvah in pri svojem internem poslovanju. Člani odpadajo, članarina se manjša, obenem pa kradejo neznani tatovi še tisto, kar so si preje zaslužni člani pridobili. Pred nekaj dnevi so vlomili neznani tatovi v društveno omaro in so odnesli iz nje vse svetinje in kolajne, ki si jih je društvo, odnosno bivši člani društva za društvo, pridobilo tekom 50 let. Ukradenih je bilo nad 72 svetinj, zlatih in srebrnih. Okoli 20 svetinj pa je bilo shranjenih v ti omari in ukradenih, ki niso last tega društva, marveč last drugih laških društev, ki so svoje trofeje shranila v zakladnici »Ginnastice«. Laški liberalci so vsled te tatvine silno poparjeni in so razpisali — morda samo na videz — 400 K nagrade za onega, ki bi našel sled za storilci. Zagoneten umor. Kakor smo že poročali, so našli dne 15. septembra v bližini »Narodnega doma« v Trstu mrtvega moža, ki je bil zadavljen z brisačo. Mrtveca so spoznali za nekega Eg. Gadosa. Ker niso našli nobenega sledu o zločincih in sploh o celi stvari niso dobili od nikoder pojasnila, so sklepali, da je izvršil mož samomor. — Čez nekaj dni na to pa pride na policijo oni Eg. Gados, katerega so proglasili za mrtvega, tako da policija končno o tem umoru ni prav nič vedela. Pred nekaj dnevi pa se je zglasila na policiji žena finančnega stražnika Vrenčarja in naznanila, da je izginil neznano kam njen mož Alojzij. Pokazali so ženi sliko dozdevnega neznanega samomorilca in žena je spoznala v njem svojega izgubljenega moža. Tudi brisača, s katero je bil mož zadavljen, je bila njena. Žena je rekla, da ne veruje, da je izvršil mož samomor, marveč je bil po njenem mnenju umorjen. Živela sta srečno v zakonu. Nekaj dni, predno je izginil, je pisal mož svoji rodbini, ki je bila na počitnicah, naj se vrne v Trst. Obljubil je, da jim pride v Nabrežino nasproti. Od sosedov je izvedela žena, da je bil za časa njene odsotnosti neki neznanec, precej sumljiv človek na videz, v njenem stanovanju. Sumijo, da je ta morilec in sedaj išče policija tega neznanca. Razbremenjena. Pred kratkim so aretirali brata Antona in Josipa Brajniča iz Farnej pri Miljah. Bila sta osumljena, da sta ubila svojega očeta, njegovo truplo pa zavlekla nato na železniški tir, kjer ga je vlak raztrgal. Preiskovalni sodnik v Kopru je izročil pred nekaj dnevi ves materijal državnemu pravdniku. Državni pravdnik pa je odstopil od obtožbe, ker preiskava ni dognala dovolj podatkov za krivdo obtoženih bratov. Brata so izpustili nato iz zapora, biti pa morata vsak čas na razpolago sodišču. Nov pomol v Trstu. Včeraj so izročili vpričo zastopnikov pomorske oblasti in pristaniškega urada v promet nov pomol pri skladišču za les malo pod Skednjem. Pomol je 150 m dolg in 25 m širok. Voda ob zidu je globoka 10 m, tako da lahko pristanejo tudi največje ladje. »Splošna hranilnica« v Trstu, ki se je osnovala po načelih hranilnič-nega regulativa z dne 2. septembra 1844., prične poslovati s 1. oktobrom t. I. »Splošna hranilnica« v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen prejemati vloge, za katere se zahteva pupilarna varnost. — Uradi se nahajajo v ulici Torre Bianca št. 41. Vloge se bodo obrestovale po 4%. Dnevne vesti. + Klerikalci na zatožni klopi pred deželnim zborom. Koj v prvi seji deželnega zbora se je začel obračun s klerikalno stranko in takoj prva seja je pokazala, kako blazen strah navdaja klerikalce,da bi se položilo njihovo početje na kritično rešeto, kako napenjajo vse moči, da bi zakrili resnico, da bi ljudstvo spravili v zmoto in mu vcepili napačno mnenje. Dve stvari sta bili v prvi seji na razpravi in »Slovenče-vo« nesramno vpitje nas sili, da se nanji ozremo. Te stvari sta bili deželna garancija in elektrarna na Završnici. Glede deželne garancije se še suče vprašanje okrog tega, če ima resnično in reelno vrednost ali če je samo navidezna. To se pač samo po sebi razume, da bodo dr. Šusteršič in njegovi tovariši rekli, da je garancija reelna, toda — s tem ni še prav nič dokazano. Dr. Šusteršič in tovariši so lahko popolnoma prepričani, da je tako, kakor pravijo — a je-li s tem dežela tudi res vezana, to je druga stvar. Ako ima od dež. odbora sklenjena dež. garancija resnično rečeno vrednost, to se danes sploh ne da absolutno dokazati, ker se da ta dokaz doprinesti le pred sodiščem. To bi se namreč izkazalo šele v tistem trenotku, ko bi kdo prišel v položaj zahtevati od dežele naj izpolni dež. garancijo. Če bi v takem slučaju bila v dež. zboru in v dež. odboru večina, ki bi hotela izpolniti konse-kvenece dež. garancije, potem bi stvar lahko zlepa šla, če bi pa večina ne hotela priznati garancije, bi moral zahtevalec nastopiti pot tožbe in šele takrat bi sodišče dognalo, če deželo ta garancija resnično veže ali ne. Klerikalci sedaj vpijejo, da se je tudi dež. predsednik postavil na njihovo stran. Pa tudi to ni resnično. Dež. predsednik ni sploh nič govoril o garanciji sami, nego je samo izjavil, da zanjo ni treba cesarjeve sankcije, da ta sklep ne spada pod določilo 2. odstavka § 20. Dež. predsednik ni s tem drugega nič povedal, kakor da s sklepom glede garancije ni dež. odbor nič dež. imetja prodal, nič zastavil in da ni dežele trajno obremenil. Narodno - napredni poslanci so tudi v tem oziru drugačnega mnenja, ali to je naposled postranska stvar. Izid cele razprave v dež. zboru glede garancije je, da je večina vztrajala na svojem stališču — drugega vendar noben človek pričakoval ni! — Vlada pa se o bistvu garancije ni izrekla, nego le izjavila, da za sklep dež. odbora ni treba cesarske sankcije in da se torej vlada nič ne briga za to, koliko je garancijski sklep vreden. — Razprava o Završnici pa pomeni popoln poraz klerikalne stranke. Vse klerikalno čvekanje in vpitje, vse Lampetove fraze in farbarije razpadejo v nič spričo dejstva, da klerikalna večina noče nič vedeti o predlogu narodno - na* prednih poslancev, naj se izvoli poseben odsek, ki se mu predlože vsi spisi, načrti in računi glede Završnice in naj se pritegnejo nepristranski strokovnjaki. Dr. Lampe se je, kakor obseden branil tega odseka in strokovnjakov. Zakaj? Česa se boji dr. Lampe? Predlog dr. Trillerja je lojalen, je pravičen in utemeljen in klerikalna večina bi ga morala sprejeti z obema rokama, če nima kaj skrivati, če neče kaj prikriti in utajiti. Strokovnjaki izrekajo o Završnici uničevalne sodbe; menda ga ni ne enega inženirja več, ki bi ne priznal, da je Završnica zavoženo podjetje, da je Lampetova velikopotezna akcija nesreča za deželo in da bo dežela pri Završnici imela velikanske izgube. Lampe in njegovi uradniki, ki morajo tako govoriti, kakor on hoče, seveda pravijo, da ni tako, že da sebe krijejo in branijo, toda na Lampetove besede že davno noben človek nič ne da, in bo zdaj dal še manj, ko se vidi, da neče Lampe odseka, ki bi pregledal spise, načrte in račune in zaslišal neprizadete strokovnjake. Lampe lahko deset ur v dež. zboru klobasa in namaže za »Slovenca« deset strani — to vse skup nima nič pomena. Če hoče svoje čvekarije proglašati za »Obračun« in za »zmage« mu te bedaste šale prav privoščimo. Prva seja dež. zbora je glede električnih central prinesla samo en rezultat: da se dr. Lampe boji odseka in nepristranskih strokovnjakov. Ker se pač zaveda, da jo je zavozil. Vpitje »Slovenčevo« mu ne bo pomagalo, pride ura, ko se bo moral obesiti, ker se bo izkazalo, kako jo je polomil. -f- Pavšler in Lampe. G. Tomo Pavšler je bil vedno pristaš klerikalne stranke in je to tudi še danes, čeprav je v boju z dr. Šusteršičem in Lampetom. Ko se je odločil, da spravi svojo zadevo v javnost, smo mu gostoljubno odprli predala našega lista. Pri nas dobi v sili podstrešje tudi političen nasprotnik. G. Pavšler je v daljši vrsti člankov razkril naravnost strašne stvari o Lamneto-in Šusteršičevi električni akciji. Vse svoje obtožbe je podpisal s polnim imenom in je s tem pokazal, da nosi vso odgovornost. Če je Pavšlar storil Lampetu in Šusteršiču kako krivico, naj ga tožita. Toda Šusteršič in Lampe nimata poguma za tožbo, se ne upata nastopiti to pot, pač pa je imel Lampe žalostni pogum, da je v dež. zboru pod varstvom imunitete žalil Pavšlerja. Lampe je v vsakem oziru pokazal že toliko čudnih svoj-stev, da se taki podlosti nihče ne čudi. V dež. zboru je rekel, da hočejo naprednjaki, naj dežela kupi Pav-šlerjeve vodne sile. Budalost! Naprednjaki nimajo pri tem nič opraviti, to juho bodo morali klerikalci sami poklepati. Če je dežela dolžna kupiti Pavšlerieve vodne sile ali ne, v tem oziru nimamo ne liberalci pa tudi ne klerikalci nič več govoriti, to bo odločilo sodišče, pri katerem je že vložena Pavšlerjeva civilna tožba. Nesramnost prve vrste pa je, če piše »Slovenec«, da so liberalci 'prepričani, da Pavšler nima prav, da so njegove trditve neresnične in krivične. Če so Pavšlerjeve trditve resnične ali neresnične, pravične ali krivične {e^a mi nismo v stanu dognati in nas to tudi nič ne briga. Pavšler se je pod svoje trditve podpisal — če pa so neresnične in krivične, naj ga Šusteršič in Lampe tožita. + Iz seje deželnega odbora. Z glasovi večine in proti ugovoru naprednega odbornika se store sledeči sklepi: Odobri se dogovor z glavnim močvirskim odborom, glasom katerega zadnji prepušča kranjski deželi izključno souporabo vseh jezov na Ljubljanici v Gruberjevem kanalu proti temu, da dežela nosi vse stroške za ev. potrebno rekonstrukcijo jezov in za vzdrževanje istih ter da plačuje močvirskemu odboru za vso dobo souporabe posebnega kulturnega inženirja. (In če se prisodi koncesija za izkoriščanje vodnih sil v Ljubljanici naši mestni občini?!) — Prošnja Ljubljanskega Sokola za prepustitev gledališča za prireditev akademije dne 11. in 12. oktobra se odkloni, ker so se Sokoli baje napram katoliškemu shodu »grdo obnašali«. — Deželnemu zboru se predloži predloga na zopetno noveliranje občinskega in občinskega volilnega reda in predloži razne peticije za razširjenje volitvene dobe v občinske zastope na šest let. — Deželnemu zboru se priporoča ustanovitev posebnega občinskega revizijskega urada, izprememba statusa v knjigovodstvu ter ustanovitev službe arheologa v deželnem muzeju. Deželni odbor imej pravico oddati dotične službe brez razpisa. — Praktikantom pri dež. uradu za odmero davščine od prirastka vrednosti se imenuje bivši bogoslovec in dacarski vajenec Blaž Naglic. — Zahtevi vlade na izpremembo načrta lovskega zakona se ugodi le deloma oziroma stavi v tem smislu predlog deželnemu zboru. — Končno se je soglasno sklenilo, kar najtopleje podpirati občino Vipavo pri njenem prizadevanju za osiguranje stalne garnizije, za katero konkurira v zadnjem času Ajdovščina, čeprav ima Vipava že nad 40.000 K stroškov za načrte vojašnice itd. — Občini Ribno se dovoli za dva mostiča 400 K podpore. 4- Naše poročilo o deželnozbor-ski seji popraviti je v dveh točkah: 1. Je deželni glavar na tozadevno interpelacijo o ustanovitvi del na Završnici odgovoril, da na dotičnih vesteh ni nič resnice! 2. Dr. Triller je citiral zagotovilo dr. Lampeta v seji z dne 24. julija 1913, da bo izzidana konjska sila stala okroglo 1000 K in ne 100 K. -f Zmaga naprednega učitelj-stva. Pri včerajšnji volitvi učiteljev-veščakov v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski je zmagala napredna lista. Izvoljeni so napredni učitelji Janez Leveč kot učitelj - veščak, Fran Č r n a g o j in Fran Š k u 1 j pa kot namestnika s 33 glasovi. Kandi-datje klerikalcev: Janko Nep. Jeglič, Josip Cepuder in Avgust Pire so dobili po 29 glasov. — V novi sestavi mestnega šolskega sveta bo poleg dveh nadzornikov 7 naprednjakov in 3 klerikalci. -f- Obrekovalci in denuncijanti so že zopet na delu. Vrlo učinkujoče, toda brez kričečih reklam in brez šuma je proslavilo napredno učiteljstvo 251etnico obstoja svoje Zaveze. Izvršil se je ves program prav tako, kakor to zahtevajo načela nepolitične in strogo stanovske organizacije. Pri vsem tem pa se je dalo naprednemu občinstvu vendarle dovolj prilike, da izkaže po svoji volji simpatije, katere goji do naprednega uči-teljstva vseh slovenskih pokrajin. In goreča ljubezen naprednjakov do trpečih in značajnih vzgojiteljev se je pokazala ravno v slavnostnih dneh tako nepričakovano in v tako obili meri, kakor še nikdar doslej. Do zadnjega kotička prepolna dvorana o& jubilejskem koncertu, pa neprisiljeni in globoko zasnovani ter prisrčni pozdravi naprednih veljakov pri slavnostni seji so bili živa priča radosti sorodnih src. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. To pa seveda še sedaj ni po volji krščanskim urednikom »Slovenca«. Napredni stranki očitajo, zakaj »Slov. Narod« ni specijalno pozdravil zborujočega učitelj-stva in slovanskih gostov. Če bi »Slov. Narod« to storil, je gotovo, da bi bil »Slovenec« prvi, ki bi izigraval pozdravni članek, češ Srbi iz kraljevine so narodno-napredni stranki tako zelo prirastli k srcu, da jih osten-tativno pozdravlja nje glasilo. Čehi in Hrvati bi niti omenjeni ne bili. Saj poznamo te denuncijante že ponovno izza raznih dob. Napredno učiteljstvo je vse to preprečilo, ker je opetovano želelo, da naj se izvrši vse slavlje le v notranjem okviru. Sicer pa tudi skupščinarji družbe sv. Cirila in Metoda niso bili posebej pozdravljeni, dasi so zborovali v istem času tudi na kranjskih tleh, niti več dni prej člani narodnih organizacij. — Kadar pa se hoče blamirati »Slovenec«, takrat tudi zakotni listič iz Kranja, klerikalni tednik »Gorenjec«, ne sme brez bevskanja in zlobe po- ročati o neljubih mu zborovanjih. Ljubljanskemu županu očita znani nekdo v »Gorenjcu«, čemu je pustil na mestnih poslopjih izobesiti zastave. Temu in drugim napadalskim bratcem je dr. Tavčar, ob dolgotrajnem aplavzu navzočih, odgovoril že na slavnostni seji. Slovenske troboj-nice so visele raz mestna poslopja v. pozdrav tistim slovanskim gostom, ki so prišli v mesto iz ljubezni do bele Ljubljane, na čast značajnemu naprednemu učiteljstvu so vihrale slovenske zastave; pa v odločen protest zločinu, ki ga izvršujejo klerikalci nad kranjskim naprednim uči-teljstvom, so visele naše trobojnice. Zastav Ljubljančanom ni bilo treba »kazati«, ker jih za nje nihče prosil ni. Če je pa venderle to storil ljubljanski župan, mu mora biti napredno učiteljstvo in občinstvo za to izredno pozornost le hvaležno.»Pogansko kulturo« hočejo, kakor kaže to najnovejše izzivanje, oznanjati tudi še sedaj po katoliškem kongresu edinole novodobni pismouki okrog klerikalnih glasil. »Kako spravlja napredno učiteljstvo Slovenijo pod tuj jarem«, pa kažeta dovolj jasno obe udanostni izjavi, ki sta bili na slavnostni seji soglasno in s frenetičnim aplavzom sprejeti in nato odposlani cesarju in prestolonasledniku na Dunaj. V dno duše se morajo pri-studiti vsakemu poštenjaku ti klerikalni voditelji, ki vražje denuncirajo svoje rojake ob vsakem važnem dogodku. Takim ljudem pristoja samo najnižje zaničevanje! -f Čudeži Johance iz Vodic. Našega časa nevredna, nesramna sleparija čudežne Johance iz Vodic je vzela žalosten konec. Naposled je bil še »Slovenec« prisiljen, priobčiti »svarilo« in priznanje, da so bili čudeži te Johance sama sleparija. »Slovenec^ je snoči pisal: »Kakor je v obče znano, so se zadnji čas razkrile sleparije, s katerimi je neka Ivanka Jerovšek v Vodicah in drugod delala »čudeže«. Ker se čuje, da zadnje dni celo izvablja denar, naj ji nihče ne verjame. Torej, pozor pred to žensko.« — Dokler je Johanca »kri švicala« so ji seveda verjeli tudi pri »Slovencu«, da zna črdeže delati. Šele zdaj ji več ne verjamejo, ker tudi denar izvablja. Saj je bila sploh ta svinjarija s krvjo vprizorjena le, da bi se lahkovernim ljudem denar izrabljal. Zakaj pa je »Slovenec« zamolčal, da je ta Johanca več tednov uganjala svoje sleparije v vodiškem farovžu pod osebnim protektoratom vodiškega fajmoštra? -f Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Marije G r-ž i n e je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Harijah prov. učitelj. Ivana Z w 61 f, za suplenta na meščanski šoli v Postojni pa je imenovan izprašan učiteljski kandidat Pavel Medic. Namesto obolele učiteljice Ane Fink-Šuflajeve jc imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Velikih Laščah absolvirana učit. kandidatinja Marija T i e g e 1. Za prov. učitelja in vodjo enorazred-nice v Selu v novomeškem šolskem okraju je imenovan učitelj Ivan Š k u f c a, namesto obolele učiteljice Viktorije Zagorjanove pa je imenovana za suplentinjo v Gaber-jah izprašana u^teljska kandidatinja Antonija Hrib i r j e v a. — Nemščina — izključni poslovni jezik ljubljanske c. kr. poste?! »K. k. Fahrpost-Abteilung in Laibach« — tako je čitati na samonemškem uradnem pečatu — je včeraj Ljubljančanu, ki ga vsakdo pozna kot Slovenca, poslala uradno nemško - slovensko tiskovino, na kateri je vse obvestil-ne podatke zapisala izključno le v nemškem jeziku. Ker je naslovna stran s samonemškim zalepnim pečatom »K. k. Post- und Telegraphen-amt Laibach I.« bila spisana mednarodno (P. T. . . . loco), je naslov-ljenec poštno obvestilo sprejel, sicer bi ga bil po vsej zakoniti pravici vrnil in zahteval, da se slovensko stranko obvešča v slovenskem jeziku. In prav bi bil storil! — Navodilo za izpolnitev popi-sovalnih pol za šolsko matriko. Te dni se je pričelo dostavljanje popiso-valnih pol za popis šoloobveznih otrok. Hišni gospodar ali njegov namestnik izroči popisovalno polo vsem strankam v hiši, da vpišejo vanjo šoloobvezne otroke. V šolo hoditi so zavezani vsi tukaj stanujoči otroci od dovršenega 6. do dovršenega 14. leta, ne glede na to, ali žive njih starši v Ljubljani ali ne. V prostoru za opomnje je posebej navesti vzrok, zaradi katerega je kak po starosti šoloobvezen otrok oproščen Šolskega obiska (telesno nerazvit, hrom, duševna zaostalost, privatni pouk, izpustnica itd.) Kdor kakega otroka pri popisovanju zamolči ali zataji, ga popiše napačno ali polo prepozno predloži, tistemu se naloži kazen od 2 do 40 kron; ako bi pa te globe ne mogel plačati, kaznovati ga je z za£ porom od 1 do 4 dni. Po tem navodi- lu pravilno sestavljeno polo morajo hišni gospodarji ali njih namestniki izročiti najkasneje do 10. oktobra mestnemu popisovalnemu uradu v nekdanji Galletovi hiši v pritličju. — Tožba na tožbo. Ne da se popisati velikanska senzacija, ki so jo napravila v včerajšni številki našega lista natisnjena ljubezenska pisma dr. Kreka. Ljudje so se kar trgali za list; trafike so po trikrat in štirikrat poslale po nove izvode. Kar je dr. Krek še v torek tako odločno tajil — to je s temi pismi dokazano in zdaj se je vse smejalo, čuvši, da hoče dr. Krek tožiti njo, ki jo je še pred par meseci tako opeval. — Znižane dijaške karte za električno cestno železnico. Na vozovih cestne železnice so nalepljeni dvojezični lepaki z naslednjim slovenskim besedilom: »Dijaški listi. Mesečni abonnement velja za enkratno vožnjo tja in nazaj 4 K; za dvakratno vožnjo tja in nazaj 6 K.« — Očividno je pomotoma izpuščeno, da gre za vožnjo na dan. Potemtakem stane v prvem slučaju vsaka vožnja povprečno še ne prav 7 v, v drugem pa ravno 5 v. To znižanje cen je za dijake, ki daleč stanujejo, velikega pomena. Lepaki so nalepljeni z besedilom na venkaj tako, da ljudje, ki se vozijo, besedila sploh čitati ne morejo. — Občni zbor Slov. Filharmonije. Kakor smo že poročali, se vrši občni zbor Slov. Filharmonije v soboto, 27. t. m. ob 8. zvečer v salonu Mrakove restavracije na Rimski cesti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Ker je na dnevnem redu poleg običajnih točk tudi vprašanje na-daljnega obstoja, se prosi za obilno udeležbo. — Nogometna tekma »Hašk«-»Uirija«. Nedeljsko tekmo in njen rezultat pričakujejo prijatelji Športa z nekako mrzlično napetostjo. »Hašk« je namreč najuglednejši in najmočnejši hrvaški športni klub, ki ga imamo tudi pri nas v najboljšem spominu in ki se mu je letošnje leto posrečilo celo zmagati nad Angleži. Nasproti mu pa stoji naša »Ilirija« in sicer to pot prvokrat popolnoma kompletna. »Ilirija« hoče pri tej priliki popraviti vsaj deloma svoje dosedanje poraze po »Hašku« in da to tudi upravičeno pričakuje, o tem nam spričujejo zadnje tekme, pri katerih je pokazala, da je mnogo napredovala. Nedeljska tekma je neoficijalna tekma Slovencev in Hrvatov na nogometnem polju za prvenstvo, ker si stoje nasproti najboljše moči obeh bratskih narodov. Obenem je ta tekma tudi najzanesljivejše merilo napredka Slovencev na športnem polju. Nadejati se smemo tedaj, da poseti ta znameniti športni dogodek številno občinstvo. — »Hašk« v Ljubljani. Poroča se nam: Nedelja nam prinese nekako proslavo hrvaško-slovenske vzajemnosti na športnem polju, kateri bi že radi tega moral prisostvovati vsak Slovenec, kateremu je mar zbližanje obeh narodov. »Hašk«, ki ni le najuglednejši, marveč tudi najmočnejši hrvaški športni klub, praznuje letos svojo desetletnico in je ta jubilej proslavil doma že z raznimi znamenitimi športnimi prireditvami. Samo pozdravljati je, da pri tej priliki nastopi tudi med bratskim nam narodom, da tu pokaže kako visoko se je povspel po desetletnem delovanju in da nas vnovič vspodbudi k smotrenemu delu na športnem polju. Nedeljska tekma vsled tega ni samo strogo športna prireditev, marveč v gotovem oziru tudi slovanski športni praznik, proslava »Haškove« desetletnice med Slovenci. Dajte delavcem zasluženo plačilo ali voznikom. Andrej Petelin iz Kamnika je naročil Jožefu Maziju, da spelje njegova drva, ki jih je prodal Janezu Petelinu iz Notranjih goric — v Podpeč k Ljubljanici. Ko je naposled Mazi zahteval plačilo za prevažanje 55 sežnjev drv, se je Andrej Petelin izgovarjal, da jih je do-vozil le 43 sežnjev, kakor trdi kupec Janez Petelin. Mazi je moral nastopiti pot dokaza pri sodišču na Vrhniki in jc tudi dokazal, da je bilo drv za 55 sežnjev, dasiravno je Janez Petelin prisegel, da jih je bilo le 43 sežnjev. Sodišče ga bo menda že naučilo, da ne sme drugič po krivem prisegati. Ustanovni shod za neodvisno politično društvo za novomeški okraj se vrši v nedeljo, dne 28. septembra ob 2. popoldne v Mullerjevi gostilni pri novomeškem kolodvoru. Na dnevnem redu je med drugim: Razgovor o ustanovitvi gori omenjenega društva ter volitev pripravljalnega odbora. — Shod sklicujeta gg. Avguštin Žagar, mlinar in posestnik na Gor. Kamencah ter Franjo Pire, časnikar v Kandiji. Okrožno - zdravstvena služba v Kostanjevici in na Raki. Okrožni zdravnik in bivši sekundarij deželne bolnišnice gosp. dr. Josip K u č e r a izvršuje sedaj redno zdravniško prakso ter ordinira vsak dan v Kostanjevici, kakor tudi vsak petek popoldne na Raki. Žrtev alkohola. V sredo popoldne je nagle smrti umrl pred neko trgovino v Kandiji kakih 50 let star neznanec, siromašno opravljen; izgleda kakor kak delavce. Pravijo, da je prišel iz krške bolnice ter se v Kandiji ustavil in se napil žganja. Neznani mrtvec ima tetovirano levo roko s črkami M. A. ter letnico 1880 in simboliko: vero, upanje, ljubezen. Pri sebi je imel 10 v in zavitek tobaka, sicer je brez vsake listine iz katere bi se dalo dognati, kdo da je. Ker v Kandiji navadno ni nikogar doma, ne župana, ne redarja, so ga pustili skoro dve uri ležati na licu mesta, kjer ga je najbrže vsled preveliko zavžite pijače zadela kap. Prepeljali so ga na šmihelsko pokopališče. Iz Ilirske Bitrice nam pišejo: Že več let se pri nas rešuje vprašanje sodišča, toda brez vidnega uspeha. V kratkem poteče najemninska pogodba. In kakor smo izvedeli iz dobro poučenega vira, se ta pogodba ne bo več obnovila. Poslopje je staro, zanemarjeno in ne odgovarja več potrebi časa. Če se Bistričani za to pereče vprašanje takoj ne zavzamejo z vso eneržijo, se jim prav lahko zgodi, da bodo obsedeli med dvema stoloma. Klasičen vzgled imajo v Zati-čini na Dolenjskem. Vsepovsod se je raznim deputacijam obetalo, da ostane sodišče v Zatičini — navzlic temu pa so sodišče prestavili v Višnjo goro. Tudi nad bistriškim sodiščem se zbirajo težki oblaki. In od zavednih Bistričanov je odvisno, da rešijo to vprašanje. Južna železnica bo uvedla s I. majem 1914 hitrejšo vožnjo na progi Št. Peter-Reka. Vlaki bodo vozili s hitrostjo 60 km v eni uri. Že sedaj popravljajo v to svrho progo. Torej vendar! Menda ni v vsej Avstriji proge, na kateri bi poštni vlaki vozili hitreje kakor brzovlaki. To je mogoče edino le na Krasu. Kadilnikovo kočo na Golici je S. P. D. zatvorilo dne 25. t m. Obiskovalcev je bilo 1017. Kinematograf »Ideal«. Petek, 26. septembra, specialni večer. Walde-mar Psvlander v detektivski drami: »Za visiko ceno«. 1. Slike iz Carigrada. (Potovalni film.) 2. Dupin ima nahod. (Humoreska.) 3. Žurnal Pa-thč. (Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 4. Skušnja. (Veseloigra. Nordiskfilm Ko.) 5. Prva ljubezen. (Mehikanska jahalska drama v dveh dejanjih.) — Samo zvečer. — 6. »Za-visoko ceno«. (Detektivska drama v treh dejanjih s Psvlandrom.) — Samo zvečer. — 7. Srajčni gumb. (Veleko-čmino.) — Jutri, v soboto, detektivska učinkovitost »Ljudje in krinke« ter »Maks in ljubezen« z Linderjem. S trga. Danes sta dva Vipavca pripeljala na trg 148 škatelj grozdja in sadja. Jesenskih gob so prinesle kmetice 52 košar in jih prodajale malo posodico za 32 vin. Tržno nadzorstvo je gobe preiskalo in jih glede na veliko množino konfiskovalo le malo, to je samo 4 kg, ki so bile črvive in neužitne. Hotel »Južni kolodvor« je kupil gosp. Miklitsch za se in ne za gosp. Schrevja, kakor se je napačno poročalo. Narodna obramba. Mesto brzojavnega pozdrava vel. skupščini je prejela C. M. družba od podružnice v Bazovici 50 K in od g. Marije Bonetove, Sv. Križ 4 K, katere je nabrala v veseli družbi. Veselica, katero je priredila C. M. podružnica v Domžalah ob priliki vel. skupščine dne 8. t. m. je prinesla vodstveni blagajni lep prispevek v znesku 400 K. Vrli in marljivi domžalski podružnici bodi še enkrat izrečena prav topla zahvala. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 5 K, nabranih v ljudski kuhinji pri Sv. Marku niže Ptuja. Neimenovan iz Krškega je poslal 2 K ob 5 obletnici Adamič - Lundrove smrti, županstvo Bovec je poklonilo družbi 20 K, mesto venca na grob pok. gospe županje Marije Jonke. — Gospa Marija Tavzes, hotelirka pri »Llovdu« v Ljubljani je nabrala v veseli družbi za C. M. družbo 3 K s pripombo, da ni res, da bi bila Nemka, nego je zavedna Čehinja. Ženska podružnica v Sežani je priredila dne 12. in 15. t. m. cvetlični dan v korist družbi, kateri je prinesel vodstveni blagajni 201 K 94 v. Da se je nabrala tolika vsota gre vsa čast marljivim in požrtvovalnim ro-doljubkam v Sežani. Iskrena hvala! Za C. M. obrambni sklad so se nadalje priglasili p. n. gg. in društva: 1104.Ženska podružnica v Šmarju pri Jelšah (plačala 200 K); 1105. Ženska podružnica v Celju (plačala 200 K); 1106. Neimenovan v Brežicah (plačal 200 K); 1107. Ivan Breznik, po- sestnik in meščan v Kamniku (plačal 200 K). nega kapitala ln njegovega obresto-vanja. Dogodki na Balkanu« Tretja balkanska vojna. London, 26. septembra. »Times« dolži mednarodno komisijo za določitev albanskih mej, da je ona kri\ a vsled svojega nedelovanja, da je prišlo do nemirov v Albaniji. V prvi vrsti pa dolži list Avstro-Ogrsko, češ da njenih nagibov ni mogoče razumeti, ki pa se dado kritizirati v tej smeri, da Avstro-Ogrska želi, da se dogodki razvijejo tako, da razpade evropski koncert. Belgrad, 25. spetembra. Po zadnjih vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, so Albanci zasedli tudi Strugo in Ohrido. V Kičevo, Hostivar in Tetovo ie pribežalo več sto beguncev iz pokrajin, ki so jih Albanci zasedli. Albanci prodirajo koncentrirano. Ker bo srbska ekspedicijska armada šele v nedeljo zbrana, se vojaški oddelki v obmejnih krajih kolikor mogoče izogibajo spopadov z Albanci. Naloga srbske vojske, ki pride v te kraje, je, da stre upor popolnoma. Belgrad, 2r>. septembra. V Skop-Ije je dospelo mnogo ranjencev. Albanci so po zavzetju Mavrova začeli prodirati proti Skoplju. Belgrad, 25. ceptembra. Srbski listi poročajo: Tripelententa je sporočila srbski vladi, da popolnoma odobrava interemistično okupacijo Albanije s srbske strani. Srbska vlada ima dokaze v rokah, da so vstajo inscenirali Izmail Kemal in provizorična albanska vlada. Rim, 25. septembra. V italijanskem vojnem in mornariškem ministrstvu delajo z mrzlično hitrostjo. Oficijozno se zatrjuje, da gre za trl-politanske zadeve, politični krogi pa so mnenja, da so vse te priprave v zvezi z dogodki v Albaniji. Že v bližnjih dneh bo italijansko vojno bro-dovje pripravljeno, da odplove v južna albanska pristanišča. Belgrad, 25. septembra. Uradno se poroča: Položaj v obmejnih pokrajinah proti Albanij? je vsled obširnih in številnih vpadov albanskih čet zelo resen. Albanci nadaljujejo svoje vpade na raznih točkah. Ojačenja srbskih garnizij ob albanski meji so že na potu. Ko dospo tja, bo srbska vojska na vsak način napravila popolen red in mir v teh pokrajinah. Belgrad, 25. septembra. Tudi Galičnik je v albanskih rokah. Albanci prodirajo že proti Bitolju. Pri Dja-kovici so doživeli Albanci strahovit poraz. Na mestu je obležalo nad tisoč Albancev. Ena albanska kolona prodira v smeri izpred FIbasana. Belgrad, 25. septembra. Predno so Albanci zasedli Dibro, se je Srbom posrečilo rešiti iz mesta vse arhive in blagajno. Pri Dibri so imeli Srbi 120 mož mrtvih. »Mali Žurnal« poroča, da so Albanci včeraj zažgali Prizren. Dunaj, 25. septembra. Iz Skadra poročajo, da so se dvignili tudi Albanci na Kosovem polju, zlasti v okolici Mitrovice in Prištine. Atene, 25. septembra. V Epiru je prišlo do krvavih bojev med grškimi četami in albanskimi četaši. Belgrad, 25. septembra. »Samouprava« konstatira, da imajo srbske čete povelje zatreti albansko gibanje z vso energijo in skrajno strogostjo. Najostrejša kazen zadene vsakega, ki albanskim četam na katerikoli način pomaga. Listi priporočajo najbolj drakonična sredstva proti temu gibanju. Albansko-grška unija? Dunaj, 25. septembra. »Albanska korespondenca« poroča iz Valone: Sem je dospela grška delegacija, ki je ponudila provizorični vladi personalno unijo med Albanijo in Grško. V slučaju, da bi provizorična vlada pritrdila v tako unijo, bi bila Grška pripravljena preputisti Albaniji Janino in Čumurijo. Provizorična vlada je to ponudbo baje odklonila. V Trakiji. Solun, 26. septembra. Zatr]u,ć se, da korakajo turški bašibozu; i proti Dedeagaču in požigajo na poti bolgarske vasi. Krščansko prebivalstvo beži pred njimi v Dedeagač, kjer je položaj tako kritičen, da so konzuli že opetovano zahtevali od svojih vlad zaščite. Turška zopet mobilizira. Berolin, 26. septembra. Iz Atfcll poročajo z vso gotovostjo o mobilizaciji turških čet v Mali Aziji, kar provzroča v Atenah veliko razburjenje. To dejstvo je v zvezi z ukazom vojnega ministra, da se morajo \ i že odpuščeni častniki takoj zglasiti in vrniti k svojim polkom, vzbuja vtisk, da računa Turčija z izbruhom tretje balkanske vojne. Nemčija že izteza roke po Balkanu, Berolin, 26. septembra. Več nemških firm je ustanovilo »Balkansko društvo«, ki naj obdela balkanski trg v prilog nemški industriji. V važnih trgovinskih središčih bo društvo imelo svoje zaupnike in pravne zastopnike. Društvena naznanila. Telovadni odsek Sokola I. v Mostah pri Ljubljani vabi vse člane in članice k sestanku, ki se vrši jutri, v soboto, dne 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer pri bratu Klincu (nasproti remize električne cestne železnice). Razgovor o nameravani ustanovitvi samostojnega društva. Ker je ta sestanek zelo važen, pričakujemo polnošte-vilne udeležbe. — Na zdar! Sokol v Notranjih goricah je moral svojo javno telovadbo, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo, preložiti vsled slabega vremena na nedeljo, dne 28. septembra t. I. — Slavno občinstvo opozarjamo na to prireditev, katere se udeleže Ysa okoliška društva, in pričakujemo tudi večjo udeležbo od sokolsko čuteče Ljubljane. — Krepki na zdar! Književnost. — Nauk o serviranju. To je naslov bogato ilustrovani strokovni knjigi, ki je neobhodno potrebna za gostilne in hiše, ki morajo kdaj stre-či gostom. Ta knjiga služi zlasti prav dobro mlajšim gostilničarjem in go-stilničarkam, dalje mladini, ki se posveti gostilniški obrti in končno tudi gospodinjam, ker imajo s to knjigo dano podlago za pravilno izvežbanje svojih poslov, katerim je odkazano delo pri postrežbi. Knjiga se naroča lahko tudi v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. — Učenci in učenke. Vaditeljski zbor Sokola v Kranju je izdal prvi zvezek Vaditeljske knjižnice »Učenci in učenke« (3. do 8. šol. leto: 8. do 14. leto)«. I .del. Knjigo je poslovenil in priredil E. Sajovic. Cena 1 K 80 v, s pošto 2 K. — Dobiva se v Narodni knjigarni. — Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko-bolgarskimi razgovori. Sestavil prof. Anton Bezenšek. Slovnica je jako priročna in jo priporočamo Slovencem. Cena 1 K 40 v. Dobiva se v Narodni knjigarni. Izpred sodišča. V inozemstvu. Iz Berolina poročajo, da se je vršila pred tamošnjim porotnim sodiščem v ponedeljek in v torek obravnava proti slugi Josipu Ritterju, ki je doma iz Zagorja na Kranjskem. Obtožnica ga dolži, da je umoril v neki vili v »Hohen-zollernstrasse« v Berolinu učenca Otona Klahneja. Njegovo truplo je nato razsekal in razmetal po različnih skrivališčih. Vzrok umora ni znan in Ritter tudi krivdo odločno zanika. Kljub temu so se porotniki prepričali o njegovi krivdi in so ga obsodili. Sodišče mu je določilo 5 let ječe in lOletno izgubo časti. Ritter se je proti obsodbi pritožil. Sodni psihijatri so izpovedali, da je Ritter duševno manj vreden in v gotovih slučajih naravnost perverzen. Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 26. septembra. Zatrjuje se, da bo državni zbor sklican na 21. oktobra, mogoče pa je, da bo zboroval še pozneje zaradi češko-nemške sprave in zasedanja deželnih zborov. Če se posreči sklicati gali-ški deželni zbor v drugi polovici oktobra, bo pričel državni zbor z jesenskim zasedanjem med 22. in 29. oktobrom. Dunaj, 25. septembra. Državni zbor bo sklican najbrže šele novembra. Tarifi Južne železnice. Gradec, 26. septembra. Danes dopoldne se je vršilo v prostorih Štajerske hranilnice zborovanje zastopnikov alpskih in kraških dežel v zadevi asanacije Južne železnice. Zborovanja se je udeležilo mnogo županov in poslancev ter tudi zastopnik železniškega ministrstva. V imenu Ljubljane se je udeležil zborovanja državni poslanec dr. R a v n i-h a r. Po obširnem referatu dr. K a -menitzkega je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Gospodarski položaj alpskih in kraških dežel izključuje vsako na-daljno obremenitev teh dežel s 7% tarifno doklado, katero je leta 1910 dovolila vlada Južni železnici k tovornim tarifom državnih železnic v svrho asanacije. Zahtevamo soglasno in odločno da se ta doklada odpravi in odklanjamo vsako sanacijo Južne železnice potom tarifaričnih obremenitev. Smo za to, da prevzame država garancijo za asanacijsko akcijo le pod pogojem, da privolijo posestniki 3% prioritetnih obligacij Južne žefeznice v znatno znižanje prioritet- Šef generalnega štaba. Budimpešta, 26. septembra. Z avtentične strani poročajo, da je šef generalnega štaba baron Conrad ze podal svojo demisijo in da bo tudi sprejeta. Češko - nemška sprava. Dunaj, 26. septembra. Ministrski predsednik, namestnik in notranji minister bodo najbrže še ta teden povabili češke in nemške politike na spravna pogajanja. Pogajanja se prično najbrže že prihodnji teden. Gaiiška vprašanja. Dunaj, 26. septembra. Načelnik ukrajinskega kluba dr. Konstantin Levickij je imel predvčerajšnem z grofom Stiirgkhom daljšo konferenco. Včeraj je dospel na Dunaj tudi namestnik Korytowski. Gre za podpore po povodnjih prizadetim v znesku 270 miijonov kron. Ob enem se bo razmotrivalo tudi vprašanje sklicanja gališkega deželnega zbora. Če le mogoče, naj se skliče deželni zbor za prvi teden oktobra, da se konstituira in izvoli permanentno komisijo za volilno reformo. Solnograški deželni zbor. Solnograd, 26. septembra. Solnograški deželni zbor se je bavil z vprašanjem izpremembe občinskega statuta in volilnega reda za mesto Solnograd. Poslanec Steinvvender predlaga vpeljavo triletnih poljedelskih nadaljevalnih šol kot nadomestilo za obe zadnji leti ljudske šole na šolah na kmetih. Prihodnja seja v torek. Tirolska volilna reforma. Inom ost, 26. septembra. Krščanski socijalci imajo skupaj z italijanskimi klerikalci in konservativci dve-tretjinsko večino za svojo volilno reformo. Predloga pride v torek pred deželni zbor ter bo sprejeta proti volji nemških liberalcev in ve-leposestva. Med krščanskimi socijalci in konservativci obstoja kompromis za prihodnje volitve. V torek je pričakovati odločitve, ali bo zboroval tirolski deželni zbor naprej ali ne. Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 26. septembra. Včeraj ob 6. se je sestal ministrski svet, ki je sestavil dnevni red za državni zbor, ki se sestane 8. oktobra. Raz-motrival je stališče vlade napram zvišanju rekrutnega kontingenta in krizo na Hrvaškem. V zadnjem vprašanju so se izdelale instrukcije za barona Skerlecza glede nadaljne-ga postopanja. Budimpešta, 26. septembra. Obe poslanski zbornici se bosta najbrže sestali 8. oktobra. Ogrske porote. Budimpešta, 26. septembra. »Pester LIoyd« priobčuje izjavo justič-nega ministra barona Balogha glede reforme ogrske porote. Vlada ne namerava skrčiti kompetence teh sodišč, tudi jim ostanejo tiskovni delikti. Neresnično je tudi, da naj bi bil predsednik sodišča načelnik porotnikov, pač pa bo treba poroto reformirati zlasti kar se tiče stavljanja vprašanj in nulitetnega postopanja. Hrvaška. Zagreb, 26. septembra. Izjave grofa Tisze v »Az Ujsagu« niso presenetile, ker so tukajšni krogi pripravljeni na to, da se bo rešitev hrvaške krize zavlekla. Ministrski svet bo izdelal najbrže samo program na podlagi katerega naj se pogajanja s hrvaškimi politiki nadaljujejo. Zagreb, 26. septembra. Grof Tisza je brzojavno poklical v Budimpešto sekcijskega načelnika Fodro-czyja in velikega župana Jellačiča. Baje gre za vprašanja rešitve hrvaške krize. Zatrjuje se, da namerava ogrska vlada imenovati na Hrvaškem uradniško vlado. Konferenca za varstvo delavcev. Bern, 26. septembra. Konferenca za varstvo delavcev je končala svoje razprave. Končni protokol so podpisali zastopniki Avstro-Ogrske, Nemčije, Belgije, Španske, Francoske, Angleške, Italije, Norveške, Portugalske, Švedske in Švice. Končni protokol obsega sledeče točke: In-dustrialno nočno delo mladostnih delavcev je prepovedano do končanega 16. leta. Industrijalno delo žensk in mladih ljudi do 16. leta naj ne obsega na dan več, kakor 10 ur. Omenjene države morejo določiti najdaljši delavni čas na 60 ur v 6 delavnih dneh, največ pa 10 in pol ure na dan. Najdaljši delavni čas se lahko izjemoma pod gotovimi pogoji podaljša z nadurnim delom. Skupno število nadur pa ne sme presegati na leto 140 ur. Konvencija določa za posamezne industrije posebna pravila. O sklepih posameznih vlad bo poročala prihodnje leto posebna diplomatična konferenca. * F 221. štev. .SLOVENSKI NAkOD," dne 26. septembra 19i3. Stran 5. Razne stvari. * Žrtev zrakoplovstva. Iz Udžde poročajo: Aviatik poročnik Souleil-lant je ponesrečil na letališču. Bil je na mestu mrtev. * Umor in samomor. Inženir Juri Bodnar iz Požuna je ustrelil v Debreczinu in sicer v mestnem gozdiču svojo zaročenko, hčerko lekarnarja Totha in samega sebe. Našli so oba mrtva. Vzrok umora in samomora še ni znan. * Uničena rodbina. Iz Vel. Kani-že poročajo, da je pobegnil znani trgovec v Legradu Leopold Mausz, ker je ponaredil več menic v skupni vrednosti čez 100.000 kron. Ko je izvedela to njegova žena se je zastrupila. Otroke so vzeli sorodniki. * Poneverba na pošti. Predstojnik poštnega urada v Osjeku Mandje-vič se je zglasil na policiji in izpovedal, da je zlorabil v več slučajih uradno oblast in da je poneveril večjo vsoto poštnega denarja. Man-djeviča so aretirali. * Velik požar. V Berkenvedu je izbruhnil v ponedeljek popoldne velik požar, ki je uničil 27 hiš, 60 skladišč in 140 gospodarskih poslopij. Skoda je ogromna, zavarovanih je bilo samo 6 posestnikov. Kako je nastal ogenj, še ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. * Kolera. Iz Zagreba poročajo: Dne 23. in 24. t. m. se je deželni vladi sporočilo 42 sumljivih slučajev kolere. Devet oseb je umrlo. Samo v vasi Kuzmin je od 23. t. m. zbolelo na koleri 23 oseb. V komitatih Sirmija in Požega so uradno konstatirali 27 novih slučajev kolere. 15 oseb je umrlo na koleri. — Iz Odese poročajo: Tu je umrla ena oseba na koleri. * Velika nesreča v Budapešti. Na železniškem prelazu na fiunga-riaringu je trčil v torek 23. t. m. opoldne cestni tramvaj v lokomotivo, ki je premikala vozove. Lokomotiva je vlekla tramvajski voz, ki je bil napolnjen občinstva skoro 15 korakov za sabo in ga je popolnoma razbila. Tri osebe so ostale na mestu mrtve, 15 je težko ranjenih, ostali pa, ki niso poskakali pred trčenjem raz voz so več ali manj težko ranjeni. 8 Nesrečo sta povzročila železniška čuvaja, ki sta lokomotivo prezrla in nista zaprla zatvornic. * Kaj pripoveduje župnik Schmidt o svojih zlodejstvih, smo že poročali. Njegova izvajanja nas spominjajo nehote na norca ali pa na silno hinavskega in skrajno zlobnega človeka. In res mož tega ni govoril brez gotovega namena. Doseči je hotel, da bi ga priznali zdravniki psihiatri za norca. Dosegel pa je nasprotno. Sodni zdravniki psihiatri so izjavili po daljši preiskavi, da je župnik Schmidt duševno popolnoma zdrav in odgovoren za svoje zločine. Obenem je dognala preiskava, da je hotel župnik Schmidt s pomočjo zobozdravnika dr. Mureta, ki je tudi aretiran, ne samo ponarejati bankovce, marveč zastrupiti bogate ljudi svoje tare, katere je preje zavaroval pri raznih zavarovalnicah za visoke vsote. * Maščevanje goljufanega moža. V Pankracu pri Pragi je umoril železniški čuvaj Poslednv svojo tri leta mlajšo soprogo, s katero je živel skupaj že nad 30 let. Njegov najstarejši sin je izpovedal, da je njegov oče očital opetovano materi, da ga je goljufala pred 30. leti. Zaradi tega sta se večkrat prepirala, posebno, kadar je njegova mati zanemarjala svoje družinske dolžnosti. Podoben nastop se je pripetil tudi zadnjo nedeljo pred umorom. Končno je prisilil mož svojo ženo, da je napisala pismeno izjavo, v kateri je žena priznala, da je goljufala moža pred 30. leti. To izjavo sta podpisala mož in njen starejši sin. Takoj nato se je mož odstranil, obiskal več gostiln in se vrnil pijan domov. Drugo jutro so našli ženo zaklano. * Polet čez Sredozemsko morje. Iz Pariza poročajo: V torek ob 6. zjutraj se je dvignil v Toulonu s svojim zrakoplovom znani francoski avijatik Garros in odplul proti Tunisu. O tem poletu ni obvestil Garros niti javnosti, niti oblasti. Ob tričetrt na dve popoldne je pristal Garros, ki je preletel v tem času 800 km nad morjem v Bicerti. Od tod je odplul v Tunis. Vsa poročila o poletu Garro-sa so prišla prepozno. Prvo poročilo o njegovem poletu je prišlo v Pariz iz Ajaccio, ki se je glasilo, da so videli Garrosa v Cagliariu na Sardiniji. Na to poročilo je poslal francoski ministrski predsednik Barthou Gar-rosu brzojavno čestitko. Med tem je preletel Garros Sredozemsko morje in pristal vsled teme 25 km od Tunisa pri Protvillu. * V slaščičarni. Iz Ljubna na Zg. Štajerskem poročajo: Vsled neke ovadbe na deželno preiskuševališče za živila se je vršila pred kratkim preiskava v dveh tukajšnjih slaščičarnah. Preiskavo je izvršil uradnik stvu tržnega komisarja. Našla sta v delavnici strašen nered. Testo, ki je bilo pripravljeno za pecivo, je bilo umazano, že več dni staro in na pol gnilo. Marmelade so bile pokvarjene in v eni steklenici sta našla uradna funkcijonarja celo mlado miško. Zaplenila sta čez 200 kg blaga in ga poslala deželnemu preiskuševališču v Gradec. Na njihovo ovadbo se je pripeljal v Ljubno deželni sanitetni nadzornik dr. Schonauer iz Gradca, da se sam prepriča o razmerah, ki vladajo pri teh dveh obratih. Proti lastnikoma teh obratov so uvedli sodno preiskavo. * Zrakoplovstvo. Francosko notranje ministrstvo je prepovedalo znanemu avijatiku Pegoudu, ki je znan po svojih predrznih poletih, na-daljne polete te vrste. Pegoud je namreč pri svojih poletih, spuščaje se z velike visočine na zemljo, delal skoro navzične polkroge, pri čemer je bil v zgornjem loku s strojem vred popolnoma poveznjen. V tem ga je še prekosil neki ruski vojaški aero-navt, ki pa je bil zaradi tega kaznovan z več dni domačega zapora. Pegoud je nameraval prirediti podobne polete po vseh večjih francoskih mestih. — Avijatik Farman, ki je padel s precejšne višine pri Etam-pesu pri Parizu je dobil samo malenkostne poškodbe in je zapustil še isti dan bolnišnico. — Iz Petrograda poročajo, da je padel iz do sedaj še neznanega vzroka ruski vojaški avijatik, topničarski poročnik Fischer z višine 200 m in je obležal mrtev na tleh. — Pri Mogadorju so opazili vojaški aeroplan, ki je priplul iz Ca-sablance. Nad Mogadorjem se je stroj nenadoma prekucnil in padel v morje. Ribiči so odpluli takoj na mesto nesreče, toda zrakoplov se je potopil, še predno so prišli rešitelji na dotično mesto. njakom, kamiličnim igličastim katranom. izvlečkom ali Dober svetovalec pri nakupu porabnostnih in darilnih predmetov vseh vrst je katalog c. in kr. dvorne firme Jan. Konrad v Mostu št. 438 (Češko) z veliko izbiro stenskih in vseh vrst drugih ur, glasbil, optičnega blaga, manufakturne, kadilne priprave, toaletnega blaga, igrač, orožja itd. Naročite ga po dopisnici in dobite ga zastonj in poštnine prosto. (Več v inseratnem delu lista.) ) Na žaljive in zvijačne trditve, ki jih je izrekel dr. Lampe v seji deželnega zbora dne 24. septembra 1913 glede moje osebe, naj omenim, da je pod mojo častjo, spuščati se s tem gospodom v kako polemiko. Vzdržujem pa v polnem obsegu vse, kar sem pisal v svojih člankih o kupčiji z deželo Kranjsko za moje koncesije na Savi. Prepuščam pa sodišču, določiti, kdo med nama je govoril resnico. Pred kazensko sodišče pa žal dr. Lampeta zaradi njegovih izjav v deželnem zboru ne morem postaviti, ker je dr. Lampe kot poslanec imun. _ Tomo Pavšlar. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Gospodarstvo. — Oddaja tovorne živine v privatno porabo. Dne 27. septembra t. I. ob 10. uri 30 minut odda 27. pešpolk v mestni infanterijski vojašnici več tovornih konj v privatno porabo. — Vpoštevali se bodo reflektantje, ki niso oddaljeni nad 40 km od Ljubljane. ICar Odol posebno odlikuje pred vsemi drugimi ustnimi čistili, je njegov posebni trajni učinek ki ga je najbrž izvajati odtod, da se Odol pri izpla-kovanju ust v zobe in ustno slezino takorekoČ vsesa, jih impregnira in obenem usta prevleče z mikroskopsko tenko pa gosto antiseptično plastjo, ki učinkuje še cele ure po izplaknenju ust. Tega trajnega učinka nima noben drug preparat, ki prihajajo v položaj za vsakdanje negovanje ust in zob. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje zavest, da so mu usta za več ur zavarovana proti učinkom kislinastih snovi in povzro čevalcev gnilobe, ki razdevajo zobe. Mefeorolosično porotno. »v -01 :: z večletno prakso, s kavcijo, :: Išče službe za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod ,,Zanesljiva 3423" na upravništvo »Slov. Naroda«. mm Zobna krema Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš presrčno ljubljeni sin oz. brat, svak in stric, gospod ilan Vršič strokovni učitelj na mase. Soli v Krškem dne 24. t. m. predpoldne vsled nezgode na železnici v Radgoni nenadoma preminil. Pogreb je v petek popoldne ob 4. uri v Ljutomeru. LJUTOMER, dne 24. septembra 1913. Terezinka Vršič, mati. Srečko vr*ič, Dr. Vekoslav Vršič, brata. Angela Ćeh roj. Vršič, sestra. Pran Čeh, svak. Branko, Slavica, Dušan Čeh, nečaka in nečakinja. VISIna nad morjem 30S*2 Srednji zračni tlak 736 mm sept. jI Čas opazovanja Staoje barometra v mm Tempera- ,| tura v C° Vetrovi Nebo 25. 2. pop. 9. zv. 738-6 738-9 14*9 121 si. sever. sL zah. pol oblač. oblačno 26. 7. zj. 7395 9*4 sr. jvzh. 9 Srednja včerajšnja temperatura 108, norm. 13 5° Padavina v 24 urah 0 0 mm. Avstr. amerikasa, zaEega čevlfev :: Prešernova uL 52. nekdanji tim prof. Oiiiiaofov m Dunaja poučuje igranje na citre. Pri pridni Taji usr>eh gotov. Več se izve v Ljubljani, Cojzova Gesta 9, priiličjei desno. 3253 Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. Darila E Banka »Slavija« v Ljubljani je izročila dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« znesek 50 kron, za kar se ji društvo najiskreneje zahvaljuje. Sokolski Zvezi je poslal ribniški Sokol zbirko sto kron, Sokol v Ormožu pa zbirko 10 K. Na zdar! Današnji list obsega 6 stran!. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«:. Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za lvsoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Ne samo prahu, potu in prhljaja se morajo lasišče in lase iznebiti z rednim umivanjem, tudi škodljive kali, pospeševalci izpadanja las se morajo v razvitku zavirati in zamoriti. Za pripravno sredstvo za umivanje in desinfekcijo za lasišče in lase zasluži posebne pažnje svetovnozna-ni »Shampoon s črno glavo«. O njegovi čistilni vrednosti ni dvoma. Zlasti vpoštevanja vredna njegova raz-kužujoča moč, in popolno uničenje bakterij na glavi. Kadar kupujete, pazite na varstveno znamko črna glava. »Shampoon s črno glavo« se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah in Poizkusite enkrat! :: Pazite na ime :: in na orig. zamot. SERAT ima interes za vsakega izobraženega človeka! Vedeti morate, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da je v Vaši hiši zanesljivo razkužilo neutrpljivo. Bolezni kakor kolera, tifus, ošpice, škrlatinka, koze, ranitve, opečenme nastopijo večkrat: za desinficiranje ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran in oteklin, za irigacijo telesa in zabranitev nalezenja pri vsaki vrsti desinfekcije in odpravljenje duha je najboljši znanstveno mnogo preizkušeni in po vsem svetu za najboljšo desinfekcijo sedanjosti znan LYSOFORM Ker učinkuje hitro in zanesljivo, ga brez nevarnosti vsakdo lahko rabi prijetno aromantično diši, kože ne draži in je naposled prav ceno, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in v vsaki hiši radi rabiio. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom vred se dobiva'steklenica za 80 vinarjev s 100 grami po vseh lekarnah in drogerijah monarhije. Pomnite, da Lvsoform slab duh in pot hitro in zanesljivo odstrani. Poučno brošuro, ki jo je spisal odličen zdravnik** Kaj je higiena ^« Vam pošlje gratis kemik C. A. HUBMANN, referent Lysoformwerke Dunai XX., Petraschgasse 4. ' ve v Vil in m vozov m mi nasi- brata Or©szy ^= v Spodnji Šiški pri Ljubljani prodaja zaradi prevelike zaloge vozov, eno- In dvo-vprežne vozove pod eesio. Ob enem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno. Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni izvršujejo. 2611 Tovarna izdeluje tudi parfumerijah po 30 v zavitek (3 za-zgoraj omenjenega zavoda v sprem- ! vitkov 2 K) in sicer zavitki z rume- Optik in specialist. LJUBLJANA, JiiđE'-^^JSJ Optik in specialist. Optični zavod z električnim obratom. Selenburgova ulica št. 4. Aparati, poljska kukala, Pogrešno navadno steklo _ rislinncrlpili _ " " za očala. 2688 ----daljnogledi. - Za prvovrstno optiko se jamči. Svojim cenjenim podpornikom in znancem naznanjam, da pridem 1. oktobra v Ljubljano in zopet pričnem s plesnim poukom. Privatne , družbe, klubi itd., ki se nameravajo učiti, se vljudno prosijo, da se do w mojega dohoda za gotovo odloČijo. H Gg. p. n. dijakom, ki se hočejo spojiti v klube, rad dajem posebne JJ olajšave. Z velespoštovanjem 3445 H Ginlio Morterra .vi. Pie.m n«teu. " Priporoča se ANTON ŠARC trgovina s perilom, pralnica in likalnim Ljubljana, Selenburgova ulica -5. 874 primarlia dr. J. ROBIDA, Ljubljana, Dalmatinova ul. šf. 3. za živčne in druge bolezni, (kronični revmatizem, ishias, protin itd. Ordinacija, izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne; ob sobotah samo od 11.—12. ure dopoldne. Zdravljenje s svetlobo in toploto, masažo in elektriko. i Galvanizacija, — faradizacija — voltaizacija — sinusoidalna farađizacija franklinizacija — lokalna d'arsonvalizacija — visoko frenkventni toki v so-lenoidu (avtokondukcija) — električne čveterostanične kopeli splošna, vibracijska in konkusijska masaža — gimnastika — termoDnevmoterapija — Goldscheiderjevo svetlobno zdravljenje — pnevmomasaža — vakuumtera-pija — radijevo pitno zdravljenje — diatermija, (termopenetracija). Specialna terapija živčnih bolezni s posebnim ozirom na nevroze, kot: nevrastenijo, histerijo, psihogenijo, na bojazenske seksuvalne srčne in druge nevroze. Psilioterapl zs. Dobro idoča 3532 restavracija na prometnem kraju v Ljubljani se ođda v najem za takoj. Vprašanja pod „Promet 3432" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. premog Kdor ve za rudo, premog aH velike gozdove ali jih ima naprodaj, naj se obrne name za brezplačno posredovanje za prodajalce kakor za kupce Gregor Prosen, rudokopni podjetnik v Lescah, Gorenjsko. Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč LJubljana, Stari trg Sa Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite. Colnnibia, Jumho, Edss, Zono-phon, Avsir. gram. dr. :.Angel:'1 itd. itd. Nad 20.000 plošč v zalogi. Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno. Pravilna lega plošč, hrušenir-Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. po sistemu Perpha. po vseh kombinacijah na poljubno število let Istotako pla-čanie starih dolgov in z jedi njen je v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje Priporoča se prošnje pismeno vlagati na naslov „Kreditna pisama v mani. ElizaMa cesta Štev. 4. :: Za korespondenco je priložiti 30 vinarjev v znamkah. :: Alojzij Šlajpah iz Velike Loke, sedat v Krškem, gostilničar, naznanjam da zamorem kupcem brega vina ali mošta dolenjskega in bizeljskega, dobro in pošteno postreči, kakor dosedaj. Dobijo se različne poskušnje. S spoštovanjem 3449 Alojzij Slajpah. //03 dar/ /fa3dar/ 510 VO! Podoisani naznanjam slav- p. n. občinstvu, znancem in prija* tel jem, da moram svoj dom zapustiti. 7em potom se lepo zahvaljujem 3a naklonjenost in obisk vsa leta, ter vabim najvljudneje še na zadnji sestanek v nedeljo, 28. septembra t9t3> 2 najodličnef5