81. številka. Trst v ponedeljek 9. aprila 1900. t\ Tečaj XXV ..Edinost- rhsjn en.rat nit dan. razun ue»ieii in }-raznikot, oh uri rvečer. Naročnina znata : 7.% relo Wo........kron zx po) !«*ta.........12 za <"PTrt l^ta........ r» _ t. en iii^^fr........ 2 kroni .NaroC iiii.i je plvćevaii nanivj. Na na-ročbe bre* pri!oieiie narnlnuip *«» uprava ne orira. ___ Po tobakamah v Trnu prodajejo po-•*m«ne -tpvilke po « -itotink i3 nvč.i: «*v«-n Tr*ta pa j>o 8 «totmk 4 nv^.l Tel«*fou «tt. *7». &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinost! J« moč: *e raćuu^o pcfVsstah v petim. /Ca večkratno patočilo.. s primernim dopustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo i>o pogodb. Vsi dopiai naj ae pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v uliei Carintia Stv. 12. CprarniStTO, in sprejemanje inserntov v ulici Moiin piccolo štv. .">, il. naiistr. Izdajatelj in «dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". , Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Volitve v tržaški okolici. V ]>ctih okrajih smo zmagali, v jednem smo podlegli — v prvem. Ali tudi to smo |x>diegli rako kastno, da o porazu niti govora ne lin >re I »i ti. V Skednju je došlo na volišče nad f><»0 volileev, a propadli smo le za nekaj glasov. Ali pojavi, ki so spremljali volitev, so I »ili tako ganljivi, tako vzneseni, da se nadejamo, da smo v Skednju propadli — zadnjikrat. Ali kaj je nevs|>eh v Skednju v primeri z moralnim vspeliom, ki smo ga dosegli v II., III., in V.?! V prvem radi oseh našega in nasprotnega kandidata in zbok ne-»adejane skoro dvetretjinske večine: v III. po ogromni večini, po vs|»ehu, naravnost uničevalnem za nasprotnika, a v V., kjer nam je bilo premagati toliko spletk, intrig, zavratnosti ! < > teh volitvah bomo seveda govorili posebej in podrobneje. Za danes hočemo jk>-dati tu le nekoliko črtic z vseh volišč. Y prvem okraju (Skedenj in sv. M. Magdalena) je bila volilna agitacija velikanska. kar izhaja že iz dejstva, da je vkljub slabemu vremenu prišlo na volišče 523 od ^>89 vpisanih volileev. Torej *9°/0. Banelli-jeva stranka, obstoječa deloma iz pristnih Italijanov. mesarjev in obrtnikov, iz j>oitalijančenih Slovencev in, žal i bog, ]>o največem delu iz zapeljanih, preinaniljenih in podkupljenih slovenskih domačinov, delala je sicer tajno ali sistematično in na vse kriplje več dni pred volitvami, tako, da našim ni bilo mo-goče zasledovati nasprotnih manevrov. Kar ni bilo volileev podkupljenih, pridobili so jih Banelli-jevi agitatorji, mej katerimi se je v prvi vrsti odlikoval Vineencij Sancin po domače »Facjo«, s vsakovrstnimi obljubami. Nekateri agitatorji so se {»osluževali straho-vanj. l>anelli da doseže za Skedenj od magistrata vse mogoče, slovenski kandidat pa da ne bode mogel doseči ničesar. Sploh pa da Ravenski kandidat ne l>o priznan od večine, kakor ni bil priznan Nabergoj. Obljubljali so tudi v imenu Banelli-ja ]>oljske čuvaje itd. Na ta način so premotili tudi mnogo poštenih, a manj zavednih volileev, ki so se tolažili - tem, da so rekli : Poskušajmo enkrat z ISanelli-jem: ako ne bo delal dobro, izvolimo prihodnjič zopet svojega. Vrhu tega je magistrat vpisal v volilne liste 70 svojih volileev svoje stranke, mej katerimi največ mesarskih pomočnikov, ki figuri rajo kakor samostojni obrtniki, akoravno niso, ampak so le uslužbenci mestne .vlavniee. Kakor se razvidi iz vsega tega, se je koncentrirala na I. okraj vsa nasprotna sila. Cuje se tudi, da je JJanelli potrošil za agitacijo preko lolj teši v vsem porazu, je to, da smo se prepričali na volišču, da so naši: bolji j>o-sestniki, inteligencija, vsi; mladina in ške-denjsko — ženstvo, katero je bilo najbolj razjarjeno nad izdajalci in katero je dajalo po proglašenja volitve oduška svojim čutilom na način, da so opazovalcu teh pojavov stale solze narodnega navdušenja v očeh. Ne. s takim ljudstvom ne propademo. O prihodnjih volitvah bode zmaga naša. Današnji poraz pa bode zabele; en v zgodovini škedenjskih volilnih bojev le kakor — epizoda. V imenu političnega društva »Edinost« je tu posredoval g. dr. Gregor in. * * * Za drugi okraj (Rocol, Katinara, Lonjer, Sv. Alojzij, Kjadin) se je vršila volitev »pri lovcu«. Na volitev je došlo od 297 volileev 241. Ako štejemo, da je nekaj l>olnih. odsotnih in tudi mrtvih, moramo reči, da je bila vdeležba ogromna. Kandidat društva »Edinost«, dr. Otokar Rvbar, je dobil 142 glasov, skoro dvetretjinsko veČino, in skoro absolutno večino vseh volileev. To je vspeh, kakorsnjega mi sami nismo pričakovali. Čutom neminljive hvaležnosti se spominja tumo vrlih .mrodnih delavcev v tem okraju — zlasti pa vzglednih Lonjercev — ki so tako uzorno organ i zova I i svojo agitacijo. V imenu političnega društva »Edinost* so bili na volišču od 1 »orniki: dr. Josip Abram, Ante Bogdanovič in Makso Cotič, a njim na strani neumorno delujoči Fran Kravos. Čim je bil proglašen kandidat, smo gledali prizor, ki nam ostane nepozaben vse žive dni : mej urnebesnimi živio-klici so se ljudje — objemali; mnogi — in to postara i možje — so poskakovali, drugi zopet jokali od veselja ! ! To je segalo v dušo. * * * V tretjem okraju (Sv. Ivan, Kolonija, Verdela, Skorklja, Konkonel) so vodili agitacijoMomačini sami. In kako! To je bila disciplina. Najmanje 1(K) narodnih delavcev je bilo na delu. Delu primeren pa je bil tudi vspeh. Glasov je dobil kandidat društva »Edinost«, gospod Ivan Marija Vatovec, 170, nasprotnik pa le 45. A k tem Vatovčevim glasovom je prišteti še onih 24, katere je komisije uničila iz malenkostnih ozirov, 11. pr. ker je bilo ime napisano z jednim t. To bodi v dokaz, kako umestna je bila previdnost odbora j»olitičnega društva »Edinost«, ko je priporočal, naj se imena kandidatov napišejo prav tako spakedrauo, kakor so v volilni listi. Da nismo storili tega, bili bi morda v nevarnosti, da propademo v vseh okrajih. Ali da prav umemo vso ]>omembnost tega sijajnega vspeha, ne smemo pozabiti, da glede vprašanja osebe kandidatove niso bili volilci do zadnjega dne jedini. In vendar na volišču taka disciplina! Pred takimi volilci treba sneti klobuke! Slava SvetoivanČanom ! * * * Tudi v IV. okraju (Rojan, Greta, Barkovlje) so domačini sami vodili agitacijo. Tudi vrlim prvakom v Rojan u, v Barkovljah in na Greti — njim na čelu Svetku Marte-lancu, Josipu Katalanu, Iv. Mar. Boletu, Josipu Pertotu in Štefanu Saueinu — treba čestitati iz srca 11a uspehu. Ne le da so ohranili prejšnjo posest, ampak so dosegli veliko večo večino, nego pred tremi leti. Na volišče je prišlo 2*4 volileev. Od teh je dobil kandidat društva »Edinost«, g. Fran Dollenz, 172 glasov; nasprotni kandidat Ritter - Zaehonv pa 112 glasov. Za tega jmslednjega je delal ves magistratni aparat. Skoro vsi naši volilci so nestrpno čakali na izid volitve, a čim je bil proglašen naš kandidat, zaorili živio - klici in vsklikanju : Živel slovenski Rojan! Živela slovenska okolica! ni bilo ne konca ne kraja. Zaključek tej slovenski manifestaciji Je bil ta, da so skupno in razoglavi zapeli »Hej Slovani«. Potem je množica odšla v konsumno društvo, kjer sti peli rojanska »Zarja« in barkovljanska »Adrija«. Tuje bilo zopet neo-pisno navdušenje, napitnica za napitnico. Zlasti se je proslavljalo bratsko ljubav med Roja-nom, Barkovljani in onimi Gretarji, ki so |K)šteni. * * * V. okraj. Pni vi otrok skrbi je bil to za nas. Koliko mahinacij nam je bilo premagati ! Tudi na dan volitve same je bilo veliko nasprotstva, no, vsi so se vedli do- stojno in mirno, kakor se spodobi za re\jie volilce. Niti v soboto, niti na dan volitve ni bilo slišati tistega kričanja in tnlenja in ni bilo videti tistega pijančevanja, brez katerega si progressovski agitatorji ne morejo predstavljati volitve v naši ubogi okolici. Volilci V. okraja so pokazali, da so zreli možje, vredni vsega spoštovanja. Tim bolj nas seveda veseli, da je tudi v tem okraju zmagal slovenski kandidat. To je dokaz, da so volilci sprevideli, da jim je rešitev le na naši strani, pod našo zastavo. Ravno zato je ta volitev v e l i-cega pomena. Protikandidat g. Burgstal-; ler je oseba, ki pripada stranki, katera je v Trstu napovedala bankerot s tem, da se v mestu niti ni upala postaviti kandidate. I11 taki stranki naj bi naši volilci izrekli zaupanje?! G. Burgstaller je za svojo osebo jako ljubeznjiv in vsega spoštovanja vreden, a v današnji mestni svet 011 ne spada. Naj doseže on pri svojih mestnih somišljenikih, • da stopijo- v borbo proti zakletim našim in I svojim sovražnikom v mestu, potem bo čas 1 in priložnost misliti na politične alijance. Dokler pa nimajo p o g 11 in a p r o t i p rogr esso vcem, naj pustijo t u d i nas na miru! Volitev se je vršila popolnoma mirno in redno, kakor smo že gori omenili. Vedno zavednim Bazovcem, Podričauom I in Gropajcem se je čitalo navdušenje za narodno stvar na obrazih. A tudi Trebeuci in boljši del Openeev so storili svojo narodno dolžnost v polni meri. Vsa čast in hvala jim! Nas posebno veseli, da so Trebenci eden za drugim zbirajo pod našo zastavo. Ko seje izvedel vspeh, savladalo je splošno navdušenje. Prvaki iz vseh vasi so hiteli na Opčine čestitat novo izvoljenemu |>oslancu. Na volišču v Trebčah so posredovali v imenu pol. društva »Edinost« gg. dr. Rvbar, And. Černe in Josip U l čaka r. Zasluge na srečnem izidu volitev imajo v veliki meri : gg. Kariž, Ferd. Ferluga, Bizjak, Drašček z Opčin, Štrukelj iz Trebič, Martin Grgič iz Padrič, Jos. Urbančič, Mahnič in Hrabr. Ražem i/. Bazovice. In slednjič VI. okraj. Na Prošeku so se vršile volitve še precej mirno in redno. Kumarei so bili takrat jako poparjeni, ker sior Kumar takrat ni bil posebno radodaren. Objubil jim je plačilo — še le po zmagi! Pa kako zmagati brez «pulfer-ja» ! ? Na večer pred volitvami pa so pokazali ci-korjaši, da imajo vendar »pulfer-ja» -in sicer pravi «pulfer», kakoršnega je izumil sam Berthold Sch\varz. Dva največja in najnavdu-šeoejša in torej tudi najpodlejša cikorjaša, ki sta na Prošeku mazala naše plakate ter 11a-lepala Kumarjeve, sta streljala na dva fantiča, ki sta se jima bližala iz radovednosti. Pa sta vkljub temu zbežala pred šibkima nedoraslima mladeničema. Res je, kjer je slaba vest, ni poguma. Pa še po drugem činu so se odlikovali prijatelji slavnega ribiča. Na predvečer volitve so vdobili mnogi naših volileev po pošti iz Sežane glasovnice, glaseče se na: «Gregorich dr. Augusto». Ali naši možje so to namerjano sleparijo takoj odkrili in preprečili. Na dan volitev pa niso imeli nasprotniki nobene korajže več. Prihajali so klavrno, gledali v tla ter takoj odhajali — ob splošnem zabavljanju in roganju — ali domov ali pa v krčmo — zapit jtideževe groše. Gnjusen prizor je bil, ko je neki zloglasni eikorjaš privel svojega starega onemoglega in l>olnega očeta, ki je z eno nogo že v grobu, da zagreši najgrše dejanje — izdajstvo na svojem narodu. Ta prizor je skrajno ogorčil vse navzoče in letele sovpikre opazke. . . t Sicer ni bilo nobene iueidence. Le gosp. vitez Nabergoj je krepko zavrnil nekega mestnega stražarja, ki je zavpil »bravo«, »ev-viva«, ko mu je volilee pokazal glasovnico na ime Kumarja.. Ob 12. se je zaključila volitev. Vedeli smo toliko mi, toliko cikorjaši, da je zmaga narodnega kandidata gotova. Cikorjaši so se kar poskrili. Ob s/4 pop. je bil proglašen rezultat: oddanih glasov, izvoljen dr. (iregoriii z 191 glasovi Kumar je dobil 139 I glasov, en glas na dr. Gregor'na je bil uničen, 2 glasovnici beli. Tu je zastopal »Edinost« g. tir. Slavik. Domači prvaki so vrlo vršili svojo dolžnost. V zla sti nas je radostilo vedenje mladine. Imenoma naj navedemo: Frana Košutost., Frana Košuto ml. in Martina Košuto iz sv. Križa ; Val. C i biča, Ivana Godino, Frana Dolenca, Ivana viteza Nabergojn s Prošeka (gosp. bivši posl. Vekoslav Goriup je bil, žal, nekaj bo-j lehen) s Prošeka, in Jakoba Stoko s Konto-velja. Živeli narodni volilci tega VI. okraja ! Zbrauo ljudstvo je sprejelo objavo zmage z nepopisnim navdušenjem »Zivio dr. Gre-gorln! Doli s cikorijo!« je zagrmelo, da se je vse treslo. V vseh treh vaseh je vladalo vse popoludne veliko veselje in navdušenje I Novih mož s starim programom bo treba. (Dopis.) S Kranjskega, dne 7. adrila 1900. Da nimamo Slovenci skoro nič vspehov na svojem političnem delovanji, tega seveda Slovenci sami v prvi vrsti nismo krivi. Vlada ne d it nič iz rok tega, kar nam pripada po § 19. državnih temeljnih zakonov. Zakaj nam tega ne da, to ve sicer ona sama najbolj. A vemo tudi mi. Njeno prepričanje in želja je menda, da bi se ta J; še dolgo ne uresničil; kajti faktorji, iz katerih je vlada sestavljena, niso vzeti niti iz slovanskih življev, niti ne iz pra-vicoljubnih nemških elementov. Vrhu tega se vlada menda boji nemških in laških kričaee*-ali celrf madjarskih sosedov, kateri še hujše tlačijo Slovane nego pa Nemci tostran Lita ve. Da nam pa vlada naših pravičnih zahtev ne izvede, temu smo pa Slovenci veliko tudi sami krivi, ker smo ne edin i, razcepljeni na stranke in med seboj tako skregani, da je grdo. Zato zunanjemu svetu in tudi doma ne ! reprezentujemo celote, nič ne imponujemo, in večkrat sami podiramo, kar sami zidamo. V svoji zaslepljeni strasti vidimo le v svojem j bratu sovražnika : svojega pravega političnega protivnika, ki se v pest smeje naši kratkovidnosti, pa niti ne zapazimo. Slovensko politično sferankarstvo in strankarsko sovraštvo je dospelo na Kranjskrem in Goriškem že do vrhunca. Ta zaslepljena razcepljenost, politična m osebna mržnja, ki je v škodo naroda, je prekoračila že vse meje. Na Kranjskem imamo, kakor to sve-doči žalostna slika v deželnem zboru, tri enako močne stranke, od katerih se slovenski dve prav grdo sovražiti, docira se jima Inem-ška na tihoma v pest smeje in lepo skrbi, da nobena slovenskih strank ne doseza ni-kakoršnih vspehov. Ako se bo to sovi*ažtvo, to bratomorno protivenje in politično klanje nadaljevalo, ne dosežemo Slovenci nič, čisto uič! Po tem potu ne pridemo Slovenci nikoli do kakšne narodne politične celote, nikoli do svojega vseučilišča, nikoli do slovenske više gimnazije, do slovenskega uradnega jezika itd. Sramota je za kranjske Slovence,' da nimajo niti slovenske niže realke, ko je vendar za-konodajalstvo o realkah stvar deželnega zbora sramota je, Ha nima kranjska dežela niti ene slovensko meščanske šole! Ćemu je li deželni odbor | »omagal, da so prišle na svetlo knjige za te šole, ko se one skoro nikjer ne rabijo ! Koliko trpe tudi posamične osebe, ker so Slovenci tako razcepljeni in vsled tega slovenski prvaki brez veljave na odličnih mestih! Ako se kdo nagne nekoliko bolj na liberalno stran, preganjajo ga klerikalci. Ako pritrjuje kdaj konservativni stranki, nagajajo mu liberalci. Kdor pa se v ta strankarski prepir ne utika, a je kljuhu temu čvrst narodnjak (mi bi menili, da je baš zato dol>er narodnjak, ker se ne utika. Op. ured.), pride v zamero pri nemški stranki in pri vladi, kar je se najhujše, kajti slovenski stranki ste na Kranjskem le majhno strašilo, nemška stranka z vlado vred je pa velik strah, strah. ki ima moč in oblast v rokah. Ta stranka že nekaj let trdo vlada na Kranjskem in utegne še trše vladati, ako nastopi absolutizem, ali pa, ako se Slovenci ne otresemo naših domačih strank in njih voditeljev in pomočnikov. V interesu slovenstva je, da se neha slovenska politična razcepljenost na Kranjskem in Goriškem. Ako voditelji teh strank sami ne ukrenejo lega, treba je, da začne narod te može prezirati, prezirati lil»eraloe in klerikalce, ter iskati novih mož s — starim programom! Pridejo zopet volitve, volitve v državni, deželni zbor, in na novih volitvah kaže hrbet obrniti vsem takim rnožem, kateri stojć na stališču sedanjih strank. Pa vsaj imamo vsak dan volitve v občinske zastope in druge odlične korporacije; že na teh volitvah svetujmo pravim Slovencem, da prezirajo ljudi, ki so preveč angažovani pri eni ali drugi imenova- . nih strank. Saj nam Slovencem ne manjka drugih nestrankarskih rodoljubov, namreč takih domoljubov, ki se hočejo držati starega, slovenskega programa, ki ni bil ne liberalen, { ne klerikalen. Slovenci težko rešimo svoj na- < rodni program, težko rešimo svoj jezik pogina ; težko priporaoremo njemu in našim ljudem do veljave, čeprav težimo po tem cilju že nad 50 let. Da bi se vrh tega pa še ukvarjali z vprašanjem o liberalizmu in kon-eervatizmu, tega ni bilo v našem starem programu. Zato bo treba, ako se strankarstvo t kmalu ne poleže, iskati in voliti v razne za-1 stope nove može s tem našim starim narodnim programom ! Trst, dne H. aprila 1900. Kako — nizko!! Zadnja rskega zasedanja. Mesto pa da »Edinost« pove, da je — j prepisala iz »Soče« njeno kunštno kritiko, izjavlja po svoji maneri, da jej z Goriškega -- »pišejo« in kaj jej »pišejo«? To, kar je ( pisala »Soča«, namreč, da naši poslanci niso imeli toliko eneržije, da bi bili [»ovedali de-, želnemu glavarja dr. Pajerju na njega preziranje slovenskega jezika, ko je odgovaijal na slovenska prašanja in interpelacijo, da on i ni pristaš kake stranke, ampak da je deželni glavar itd. M imoramo tu j>ovedati »Edinosti«, daje' . ona tudi nekaj »i n g u o r o v a 1 a«, namreč to, 1 da so imeli za odgovor na odgovor deželnega glavarja enako pravico in dolžnosti gos|K>dje, katere prišteva stranka »S«>če« in »Edinosti« mej ! 6volnoma j prosoren »plemeniti« namen take pisave, ki j se inače zove — hujskanje občinstva v do- 'j sego »poštenih« namenov. Mi »Edinosti« z nova svetujemo, naj se' ne utika v stvari, katerih ona enostavno n e razume in ne skuša učit Iiašill zastopnikov, ki sami dovolj znajo, kako sc jim i je vesti v javnem zastopu. Sicer se pa poznamo. »Edinost« ima Janusovo glavo, « katere enim licem gleda proti Istri kjer noče biti lazil i bor.: ina, ker ondi še potrebuje naročnikov v vrstah duhovščine, z drugo pa m Goriško, kjer se brati z demoralizovalci natega naroda. Odkar je »Edinost« pridno donašala anonce in pri j »oroči I a za goriško posojilnico in obrtno zadrugo, od tega časa so nam jasne njene simpatije ondi, kjer bi jih. po njenih drugačnih, na videz stavljenih nazorih — ne smelo biti*. Kar se dostaje trditve. oee» in da svoje dopise iz Gorice le fingiramo, zavračamo isto z vso odločnostjo in s tistim čut-stvom, ki je naraven do takih ljudij, ki pišejo take drzne insinuvaeije. Za druge ljudi pa, ki verujejo v poštenje našega lista — katero nam « Gorica* odreka — zatrjamo v imenu tega poštenja, da smo ono vest dobili iz Gorice. Sosebno pa moramo povdariti, da v svojih opazkah nismo omenili nobene osebe, nobene stranke, nobene struje, zbok Česar so te opazke veljale — vsem! Besedičenje «Go-ricc» o nekem «ignorovanju» ni torej nič drugega, nego besedičenje, ki naj slepi one, ki «Edinosti» ne čitaj o. Ako «Gorica» meni zaničljivo, da ini stvari «je«bjostavno» ne urnemu, potem je to jednosta'v no objestnost, domišljavost in megalomanija, ki le smeši onega, ki ima to — l»olezen. Ob zadnji volitvi na Goriškem smo mi res odkrito —- kar je menda v dolžnost poštenim ljudem — povedali, kaj in kako mislimo, pozneje pa smo se skrbno izogibali vsemu, kar bi moglo netiti goriški razkol, ki je itak že zadobil take oblike, da se — sramujemo! Sedaj |»a je te — nervozne ljudij jedna opa/Jca. ki je vrhu tega veljala Tsem poslancem in ne le onim, katerih nevredno glasilo je «Gorica», spravila tako iz »hišnega ravnotežja, da nas obšiplje z insinuvacijami, katerem ne vemo označenja, ker se valjajo prenizko pod nami! ♦Gorica» nam očita namreč «Janusovo* glavo, češ, da z enim licem gledamo proti Istri, kjer nočemo biti «laži-liberalni, ker potrebujemo naročil Tkov iz vrst duhovščine, z drugim lecem pa da gledamo na Goriško, kjer se bratimo z lažiliberalci. Ali je to nizko, taka insin u racija, da bi mi radi par naročnikov, ki jih iinamo med duhovniki Istre, zatajevali svoje prepričanje! Tam okolo «Gorice* imajo tudi gospod*, ki je dolgo živel v Istri in ki pozna razmere. On jim lah 'ko pove, koliko Trst — in to baš po inicijativi tega lista in našega političnega uruštva — žrtvuje za Istro. Ako si je ta gospod ohranil nekdanje poštenje svoje, jim mora pojasniti, da naročnina, ki jo dobiva naš list od čč. duhovnikov v Istri, ne znaša niti obresti od onih žrtev, ki ji h pošiljamo mi v Istro! Ako bi mi bili res na takem umazanem stališču, katero nam podtika «Gorica*, mi bi se še danes odpovedali naroenukom v Istri in bi obdržali — svoj denar I A li nam gre za narodni in politični preporod mukotrpnega naroda v tej nesrečni pokrajini in za — tak liailieil hočemo slej ko prej doprinašati žrtve po svojih skromnih silah. Če možno, .se nižja je insiuuvacija, da naše simpatije »a goriško posojilnico in obrtno zadrugo prihajajo od tega, ker dobivamo, - -anonce. Jej jej, tako nizko! Mi priobču-jemo naznanila omenjenih zadrug, kakor bi jih priobčevali o gospodarski organizaciji «Slogine» stranke, čc bi jih dobili, iu kakor smo jih priobčevalr. tudi poprej, nego so imeli na Goriškem svoj razkol. Konečno pa naj si zapomni »Golica*,da mi si ne pustimo narekovati od nikogar, o čem smemo o čem ne sine mo pisati. Kdor zida svoje hiše ob cesti, ta mot e dovoliti ljudem, da : govore o njem. In poslanci zidajo svoje hiše ob I veliki cesti javnega meueoj;a- Mi imamo pra-jvico utikati se v slovenske stvari, ker le po i tej splošni pravici se pojavlja misel nase | li le u p n o s t i ! Gorjč, ako bi **e ta misel tako ! izgubila na sploh, kakor se j*.' izgubila pri i mnogokatereni slovenskem listu —- ne izvzemši I «Gorieo», ki se je toliko zanimal >za gigant-i sko borl>o, ki smo jo imeli te dni na tržaškem ozemljil, kakor da je to ozenrljt' kje na i skrajnem V stoku m ljudstvo, ki biva na tem !ozemlju - kaki Kitajci. Politični pregled. TRST, y. aprila li*R). Is deželnih zborov. V dež. zUuu ; S o 1 n o r a š k e nt ie v sol>oto deželni gla-vax govoril nekrolog nedavno umrlemu kardinalu — nadškofu HaJlerju. Potein so v znamenje žalosti pretrgali sejo. V dež. zboru K rajnske m je poslanec Žitnik utemeljeval svoj predlog glede nove av»tro-«»gerske pogodbe o trgovini z živino. Pregln^ je bil sprejet. zl»or KorošJci se je odložil do 18. t. m.r istotako dež. zt»or S 1 e z k i. V dež. zboru Štajarskem je predlagal deželni odbor, da se ustanovi nova volilna kurija, ki i«! imela izvoliti 7 poslancev. Predlog so izročili posebnemu odseku. V dež. zboru Dalmatinskem so nadaljevali debato o proračunu. Abstinenca š tatarskih poslancev. Dne 5. aprila je »Slov. društvo v Mari b o r u * sklenilo naslednje resolucije : 1. Slovensko društvo v Mariboru, kakor politično društvo za ves Spodnji S taj ar, popolnoma odobrava abstinenco slovenskih deželnih poslancev, ki v Gradcu niso drti-zega doživeli nego preziranja in žaljenja, ter izjavlja, da bi bila nadaljna navzočnost naš'h poslaueev v Gradcu ne samo brezuspešna, ampak tudi zoper čast slovenskega naroda. 2. Slovensko društvo v Mariboru poživlja slovenske deželne poslance, tla naj nastopijo sedaj kakor prvi voditelji slovenskega ljudstva v borbi za upravno samostalnost Spodnjega Štajarja, za razdelitev deželnega šolskega sveta, izločitev Spodnjega Stajarja izpod graškega višega sodišča ter ustanovitev višega sodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine, za razdelitev kmetijske družbe in ustanovitev narodnih k u rij v deželnem zboru. 3. Slovensko društvo v Mariboru odločno ol»soja gonjo štajarskih Nemcev proti imenovanju slovenskega deželnega šolskega nadzornika za spodnještajarske ljudske šole ter zahteva, da se vlada ne da vstraš;ti vsled te gonje, ampak da nemudoma imenuje za slovenske ljudske šole posebnega deželnega nadzornika. 4. Slovensko društvo v Mariboru se izreka za splošno in neposredno volilno pravico, ker le na ta način pridejo slovanski narodi v Avstriji do moči, primerne njihovemu številu. — Vse te resolucije so se v sprejele enoglasno in nepopisnim navdušenjem. Kaj da Nemce najbolj jezi, tonam je povedala »Neue Freie Presse« z dne H. aprila letos. V dolgem uvodnem članku se jezi tetka nad Cehom Šamanekom, ki je v deželnem zboru češkem stavil predlog, naj se na čeških srednjih šolah uvede ruski jezik kakor obvezni učni predmet. In sicer trdi tetka, da je Šamanek prišel s tem predlogom, samo, da ujezi in razžali Nemce ter pravi tudi, da je Šamanek tudi dosegel ta svoj namen. Spominja se tudi jednakega predloga kranjskega dež. poslanca Lenarčiča, kije imel baje prav tisti namen kakor Šamanek, namreč jeziti Nemce, kateri namen se mu je seveda tudi posrečil. Sedaj vemo torej, kaj jezi Nemce kakor purana rudeča barva! In kako se »N. F. P.«, poti in trudi, da bi do- azala, da se sme vse preje zgoditi, nego da bi se ruščina uvedla v avstrijske šole! Kar k sapi ne more priti od zatrjevanja, da se Rusi prav nič ne brigajo niti za Čehe niti za druge avstrijske Slovane razun za Maloruse. Ali glej ga šmauta, takoj za tem pa kaže neznanski strah pred istimi Rusi, ki se baje prav čisto nič ne brigajo zi avstrijsko Slo-vanstvo. da kliče— čujte, ljudje božji— tisto sicer toli obsovražljeno katoličanstvo na pomoč {!!), češ, kjer gre za ruski jezik, tam gre tudi za pravoslavje. Ali dunajski list ne sluti, v kakem protislovju sta si ona trditev in sledeči jej klic na pomoč?! Da, iu ista »N. K. Presse«, apelira tudi na avstrijski čut, češ: če že niste toliko patrijotič-ii — avstrijsko pa-trijotični namreč — pa vsaj toliko narodnega ponosa imejte, da se ne boste usiljevali liu-siji, ki vas ne mara, pa nikar ne delajte ruskemu jeziku pristopa na Češko. Kaj hočete — nemški jezik je vendar edini jezik, katerega se je vredno učiti in katerega itak morate in- morate sprejeti kakor posredovalni jezik in brez katerega v Avstriji ni zveličanja, pa ga ni! Klasično! Iz narodnega čuta naj bi se Cehi ne učili ruščine in iz narodnega ponosa naj bi priznali v nzakonjenje nemškega posredovalnega alias državnega jezika : torej v v degradaciji* sami!« sebe v državljane 2. ali morila celo tretje vrste?! Zanimivo je tudi i kako »Neue Freie Presse« taji. da t>i bilo J razmerje Cehov do Rusije isto, kakor i ie avstrijskih Nemcev do Prusije, češ, av-I striiske Nemce vežejo do Prusije mnogo tesnejše, jskrenejše vezi, saj med Rusijo in Cehi ne obstoje sploh ni kake vezi in celo jezika bi se moiali Cehi še-le naučiti. No, za božjo voljo, če je tako: zakaj pa v isti sapi plašijo svet s panslavizmom ? Dunajski list se sklicuje tudi na Pobjedonosceva, in bog ve še na kaj. a vse le v ta namen, da bi prepričal Cehe, da se morajo na spravni konferenci izreči za nemški posredovalni jezik, da jim druzega niti misliti ni treba. Ministerske konference. V soboto predpoludne je bilo tretje posvetovanje ministrov o sestavi skupnega proračuna za 1.1901. Na tej konferenci, ki je trajala dve uri, so končno določili proračun ter s te m z a-k 1 j u č i 1 i koufe renče. Ogerski minister-predsednik pl. Szell in finančni minister Lu-kacs sta se popoludneodpeljala v Budimpešto. Nemudoma po konferenci je cesar sprejel ministra za vnanje stvari, grofa Goluchovskega, v posebni avdijenci. V soboto popoludne je imel avstrijski miniaterski svel sejo, katere so se udeležili vsi ministri. Napad na princa Waleškega. Zaradi atentata na princa Waleškega so dosedaj obtožili štiri osebe, in si<'er napadalca Sipida samega, osebo, ki mu je prodala revolver, i a dva delavca, katera smatrajo kakor moralna provzročitelja napada. Glede drugih tovarišev Sipidovih se oblast še ni odločila. Belgijska vlada je poslala v Kodanj sodno komisijo, ki bo izprasevala princa NValeškega in njegovo spremstvo o napadu. Princ Waleški je v soboto sprejel lusse-rauda, posebnega odposlanika francoske vlade, ki je po naročilu predsednika Loubeta v imenu francoskega naroda čestital princu na srečni rešitvi. Tržaške vesti. Slavje v Lonjerju. Kaj tacega ni še | videl Lonjer. To so bili včeraj popoludne pojavi radosti, ki se ne dajo opisati. To so čut-| stva tako vrela iz src, da se je moralo le videti te prizore. Pojavi veselja na nepričakovano sijajni zmagi nad Mauronerjem so bili ! naravnost elementarni. Vse ljudstvo je kar vriskalo. In v to rajanje so prihiteli bratje Svetoivanpi se svojo »Zvezdo«. Prepevali sti | društvi »Zastava« iz Lonjerja in »Zvezda«. V prostorih gostilne »pri županu« so domači prvaki pripenjali na vsa prsa »cvetlice I zmage«, prvemu seveda onemu divnemu možu, ! ki ga spoštujejo vsi kakor svojega očeta: Martinu Pečarju. Od tu so šli vsi v velikem sprevodu iu ob pevanju pevcev v gostilno konsumoega društva. Tu je bilo rajanje, pe-I vanje in napivanje : izvoljenemu poslancu, prvaku Pečarju, bratstvu mej Lonjerei iu Sve-1 toivanci — to »zvezdo Slovencev na tržaškem ozemlju« -- pevcem itd. Ta divna zabava trajala je v pozno noč. Omeniti nam je še, da so takoj po priborjeni zmagi zavihrale zastave na ugledni krčmi »pri županu« iu krčmi konsumnega društva. Najdeno. V ulici della Pesa je Albert Mamilo v ič našel novčarko z manjšim zneskom denarja ter jo shranil na redarstvu. Dražbe premičnin. V torek, dne ll). aprila ob lj). uri predpoludne s«; bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Via Molin a Vapore št. (i, 1 kočija; ob 11. uri: trg Negozianti št. 1 in Via Caserma št,. 1, hišna oprava in oprema v zalogi; v ulici Fontanone št.. i> in v ulici Accpiedotto štev. 5, kožuh, vrtela, žage, fotografični aparati in oprema v zalogi. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 9.0, ob 2. uri popoludne 10.0 C. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 7f>2.0 Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 8.;"» C. — — Danes plima ob 6.8* pred p. in <»1» 7.22 zvečer; oseka ob 0.40 predp. iu ob 0.3G popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X S1 u ž 1» a gozdnega po m očni k a je razpisana pri politični upravi za Primorsko. Žnjo je združena plača letnih 800 kron, potni pavšal 200 kron in za pisarniške stroške 20 kron. Služba je provizorična ter se po-j deli proti trimesečni odpovedi. — Prošnje je predložiti do konca aprila c. k. namestništvn j v Trstu. X I 7. Na brezine nam pišejo: To j<* žalostno, da pri vseli naših trgovcih, izvzemši enec i edinega, ni dobiti užigalic družbe sv. Cirila in Metoda. Zakaj ne? Kaj bi bilo j morda sramotno, ako bi se v njih prodajal-nicah dobile naše užigalice. Zdi sc, da in i ; Nabrežinei nekako nazadujemo v narodnih j stvareh. Zakaj? Zato, ker prav tisti, ki s<> bili toli glasni pred par leti, so danes najbolj zanikerni za narodni napredek naš. Delavec, ki mora delati ves dan, se ne more brigati toliko za narodne stvari, tem vet* dolžnost pa je to za odličnjakc. Dosti '» imeli povedati o Nabrežinskih zamudah i» grehih, ali nočemo razburjati duhov. To pa rečemo, da je naše stanje žalostno, ako je primerjamo s tem, kar je — bilo nekdaj! Ovaduh. Vesti iz Kranjske- * Maščevalo se je neko zapeljano d^kle nad svojim zapeljivcem na ta-le način : Doličnik je vojak v 27. pespolka v Ljubljani in ko je ta jn-špclk korakal Le dni po sv. Martina cesti, vstopilo se je nesrečno t.ekle kraj ceste, prezentiralo sati svoje ljubezni mimo korakujtičemu regimentu ter v jedno-mer imenovala očeta otrokovega ter ga obkladala s priimki. Priw>r j«' vzbudil pač mnogo smeha, a k:ik«> trapi^'n j<- bil, to je olMMitil le malokdo in mogoče uiti ne xu|»c-Ijive**. Izpiti u s p o s o b 1 j f 11 o s t i mi 1j u «1 ske m meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Ljubljani se začno dne 7. maja t. 1. zjutraj ob osmih. Prošnje je poslati do "in. aprila. * Svojo mestno godbo so ustanovili < 'eloveani, da se jim ne bo treba posluževati };i«IIm' ljiibljnnsU.'tra slovenskega |>c*š-l»olka št. 17. Slovenci ! učimo se od naših nasprotnikov ! Zgube Angležev pri Reddersbnrgu. LONDON 7. (K. B.) Lord Roberta je včeraj brzoj a vil iz Bloemfonteina: Zgube Angležev pri Reddersburgu so sledeče: 2 časti.;ka in 8 mož je mrtvih, 2 častnika iu 33 mož je ranjenih, S častnikov in ostalo možtvo jc ujeto. Sovražnik jc baje imel 3200 mož in 5 t<>pov. Na angležki strani je bilo 107 pešcev na konjih in 424 navadnih pešcev. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca marca t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Ženska podružnica v Kamniku 12 K 60 st-., inožka podružnica v Tolminu K 20 st., »kazen« v Bazovici 15 K 60 st., župnik J. Košmerlj v Begunjah pri Lesoah dar Mohorjanov 10 K, ženska podružnica v Celju 346 K 22 st., veletržec Fr. Kollmann <>1> svetilniških cilindrih 100 K in iz nabiralnika 10 K, tvrdka Iv. Perdan ob užigalicah 400 K, ženska podružnica šentpeterska v Ljubljani 1755 K 36 st., M. Bonač v Begunjah pri Cerknici iz nabiralnika 10 K, Leopold i na Eibensteiner v Zagorju ob Savi sklad vesele družbe 7 K IG st., podružnica v Žužemberku 57 K 2 st., posojilnica na Vrhniki 40 K, posojilnica v Logatcu 25 K, Ivan Jebačin od kave 200 K, uredništvo »Slovenca« zbirko 22 K, konz. svet. prof. dr. Jos. Dolenec 20 K, podružnica za Šmarje in Slatino 164 K, posojilnica v Mokronogu 20 K, K. Ježovnik v Velenjah iz nabiralnika ti K 37 st., ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 120 K. posojilnica v Črnomlju 20 K, južnoštajerska hranilnica v Celju 320 K 03 st., izvenakad. podružnica v Gradcu 100 K; prvo kronsko petico so darovali gg. : žup. J. Žmavc in kapi. Fr. Mandeliček v Remšniku, prof. J. Zupančič in prof. M. Petelin v Ljubljani. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina in promet. Železnica preko Afrike. V Londonu pričakujejo te dni zaupnika neguša Mene-dca, Inženjerja liga, ki se bo pogajal z anglužkirni politiki glede odstopa "'cib nt*j*"č Abesiniji. Pravijo tudi, da se bo inženir lig posvetoval tudi s Ceei. Rhodes-om glede njegovega velikega načrta o železnici, ki bi vezala Egipt s Kapom. Negus da je pripravljen dovoliti znatne koncesije, ako navedena železnica pojde- skozi A besinijo. Ustavljen promet. Ravnateljstvo e. kr. državnih železnic javlja, «la je moralo ustaviti ves transitni promet meti postajama Heiligenstadt in Hut-teldorf dunajske predmestne železnične proge, ker sc je udri železniški jez pri Hernalsu. Poprave bodo morda že jutri dovršene. Osebni promet med Hutteltlorfom in Hernalsom in meti HeiligenstaAMgeineiiie Versorgungsaiistalt« na Dunaju. (Občni preskrbljevalni zavod). Uprava »Allgemeine Versorgungsanstalt« vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo ob-državal v veliki dvorani »Mnsikvereina« na Duuaju v sredo dne 2. maja t. I. Dotično vabilo se je objavilo v soboto dne 31. marca v uradni »Wiener Zeitung« in »Budapesti Kozlony «. Na tem občnem zboru bodo razpravljali razve n o navadnih rednih predmetih tudi o predlogu uprave glede preraenitve pravil za ločitev 1. in 2. oddelka kakor tudi o predlogih interesiraliih društev iz Liberca in Po-žnna za premenitev pravil in potrditev istih. Legitimacijski listki se otldajajo le proti pokazanju odnosno vposiljatvi dotičnih rent ali začasnih potrdil. Vdeleženrem je pa tudi dovoljeno, tla zamorejo prejeti svoje legitima-cijske listke komanditskim potom, za kar pa je treba, da se dotične prijave pravočasno do-pošljejo na upravo zavoda na Dunaj in sicer najkasneje do nedelje dne 29. aprila. Opozarja se j»osebno na to, da se v smislu $ 5 poslovnega reda morajo razluče vati priprosti legitimacijski listki od skupnih legitimacijskih listkov t. j. onih, kateri se podelč v slučaju pooblašlenja udeleženca po kateri udeleženki, namesto obeh posamičnih legitimacijskih listkov. Vesti iz Štajerske. Originelna razprava seje vršila pred kratkem na sodišču v Odesi. Neka mlada gospica je namreč tožila svojega »»četa, ker jej isti ni hotel kupili neke nove plave obleke. t>..»jo tožbo je utemeljevala s tem, da kakor ml dnik je na to nagovarjal trmastega očeta, naj vendar kupi hčerki zaželjeno plavo obleko, a »toženec« se je udal še le potem, ko mu je sodnik rekel, da njegova hčerka morda prav z novo plavo obleko dobi ženina in tako bi bil to pač zadnji denar, ki ga je izda! za hčerkino toaleto. Po tem argumentu je oče obljubil sjM»lniti hčerkino željo in roka v roki sta toženec in toženka odšla iz sodne dvorane. Loterijske številke izžrebane dne 7. t. m. : Trst 60 90 29 74 86. Line 43 56 55 57 76. Brzojavna poročila. Iz deželnih zborov. GORICA S (K. P».) V sinoćnji večerni seji so predlagali, naj se vlada izreče za gradnjo železnice skozi Soško dolino; sprejeli so zakon o ureditvi plač ljudskih učiteljev ter dovol'li za železnico Gorica-Ajdovščina 2 kron in za Furlanski traimvav UHMMMl kron posojila Cesar Fran Josip I. obišče Bero I in. DUNAJ 9 (K. B.) »Pol. Correspondeuz« je zvedela, da obišče cesar j>očetkom pr:-hodnjega meseca nemški dvor ter ostaue tamkaj več dni. Stavke. SLAN V 7. (K. B.) Število rudarjev, ki delajo, raste v tuV ajšnjem okolišu. RUMBURG 7. (k. H.) Na včerajšnjem shodu tkalcev v \Varnsdorfu so sklenili, da začnejo v ponedeljek zopet delati. Poslanec Hannieh je namreč izjavil, da nimajo več sredstev, da bi podpirali delavce v stavki. V slučaju, tla bi ne začeli delati, bi zgubili tudi že dosežene neznatne uspehe štrajka. ■ Nemiri v stari Srbiji. CARIGRAD 7. (K. H.) »Agence de Constantinople« zatrjuje na temelju uradnih vesti, da so poročila v nekaterih inozemskih listih o nemirih v Skoplju in okolici, neosnovana. Novi poveljnik na Filipinih. NVASHINGTON 7. (L. B.) General Otis je na lastno zahtevo odložil vrhovno po-veljuištvo na Filipinih. Naslednikom je imenovan general Mac Arthnr. Grški kralj pojde na Dunaj. ATENE 7. (K. B.) List «Asty» javlja, da se kralj |>oda na Dunaj k specijali.-tu za ušesne bolezni, ki je pri njem nastala vsled influence. Rusija in Turska. CARIGRAD 7. (K. B.) Rusko poslanstvo je potrdilo turški vladi sprejem izjave glede preti pravic za gradnjo železnic v Mali Aziji. S tem je to vprašanje končno rešeno. Požar v tovarni. Sedem oseb mrtvih. LIPSIJA 8. (K. B.) Sinoči je nastal požar v tuk. tovarni za celuloid tvrdke En- Kar se tiče prvih (priprostih leg. listkoA) se smejo po § 4 posl. reda izdati samo do tretjega tlne pred občnim zborom t. j. do nedelje dne 29. aprda t. 1. Vsi, na Dunaju bivajoči udeleženci se morejo po ij 5 ost. posl. reda istotako do tretjega tlne »>-•■.i občnim zborom prijaviti za podelitev skupnih leg. listkov. Zunajn m udeleženeem se pa zamorejo skupni leg. listki, ali le taki in ne priprosti, zamenjati tudi na dan občnega zbora. V razpravljanje došli načrti pravil se za-morejo «iol»iti na zavodu. Trgovinske vesti. Kudimpešta 10. Pšenica za april K. s.— do 7*80 Pšenica za oktober K. 8.03 do 8.04. Rž za april K. 6 88 do 6 89 Rž za oktober K. 6"99 do 7*—. Koruza za maj K. 5-48 tlo 5*50. Koruza za juli K. 5.54 do 5.55 Oves za april K. 5 20 do 5.22 Oves za oktober K. 5*48 do 5 50. Pšenica : ponudbe obilne , povpraševanje dobro, trdno. Prodaja : 35"000 met. stot 2 do 5 stot. višje. Vreme: oblačno. Hamburg 10. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.75, za september 38*75 za december 39*25 za marc 40*— Denar. Ha vre 10. Kava Santos good average za mare 50 kg. frankov 45.25, za avgust 50 k. frankov 46.25. Dunajska borza dne 10. marca.. Državni dolg v papirju v srebru Avstrijska renta v zlatu „ kronah 4 °/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . . Cekini...... Jaues vćeraj. 99*25 99*30 99.— 99— 98.50 98*50 98.90 98*90 227.85 226*95 242.85 242*85 23.69 23*67 19.26 19*26 90.45 90*30 11.38 11*38 gelmann & Richter; o tej priliki je zgubilo življenje sedem oseb. Napad na priuea Waleškega. CARIGRAD 7. (K. B.) Sultan je brzojavnim potom čestital princu \Valeškerau. LIZBONA 7. (K. B.) »Reuter« javlja: V' zbornici poslaneev je predlagal predsednik, da ista angležki vladi in vladarski ro-dovini izrazi svoje čestitke na srečni rešitvi princa VValeškegn. Pravosodni minister je izjavil, o vzornem nočnem maršu prišli do vodovoda: Angleži so spali v taboru. Boerci so hitro zasedli strategieno važne točke v okolici. Ob zori so obsipali taborišče s šrapneli in kar-tečami. Angleži so bili vsi zbegani. Topni-čarji so tekli k topom. Angležka baterija je pohitela proti holmu, katerega so bili zasedli Boerci. Bt>erci so streljali še le, ko so bili Angleži tnltlaljeni samo 30 jartlov. Konji in moštvo jc padalo v vrstah. Boerci so si osvojili setlem topov. Poraz pri Reddersburgu. LONDON «. (K. B.) *Reuter» javlja iz Bethanv dne 5. t. m.: Boerci so presenetili ujetih pet stotnij na poti čez De\vesdorp v Smithfield. Angleži niso imeli nobenega topa. — Angleži so Redderslaug zopet zasedli. — Sovražuik preti angležkim zvezam na jugu. »Der Siiden«. Organ fur die politiseheu, eulturellen und \virtschaftliehen Interessen der Kroaten und Slovenen. Štev. 60. lista prinaša sledečo vsebino: An tlie Freunde des »Suđen«. Italienische Friedensliebe. Mit-theilungeu Bosnien und Herzegovina: Bi-schofs-Jubilaum. Dalmatien : Der Landtag. »Die Sprachenfrage im Konigreiche Dalmatien«. Karaten: Der Landtag. Eine slove-nisehe Sparcasse in Volckermarkt. Krain i Der Landtag. Versammlung in Stari trg. Kustenland: Der gorzisehe Landtag. Die Gt-meindevertretung in Oprtalj. Landstags-Er-ganzungswahl. Die national - fortschrittliche Partei in Gor/. Die slovenischen Candidaten fur die Triester Gemeinde\vahlen. Action zur Beseitigung des Nothstandes im Karstgebiete. Servola Skedenj. Steiermark : Der Landtag. Die Forderungen der Slovenen in Unter-steiermark. Slovenische Petitionen. Die Er-nennungen in Untersteiermark und K:irnten vor dem Parlamente. Der Cillier »Merkur«. Die Gemeinde-Vuzenica. — Aus der Heimat. Allerlei: Das Praesidium des Abgeordneten-hauses vor dem Parlamente. Alte kroatisehe Munzen. Eine Zeitung fur Kirchenmusik. Aus der slavisehen Welt. Vereins\vesen. Spenden fur durftige Hochschfiler sloveni-seher Nationalitat iu Wien. List »DerSuden« bo od aprila naprej izhajal kakor tednik vsako soboto; naročnine pa list ni zvišal, akoravno bodo stroški več i. Cena mu je za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone. Uredništvo in upravništvo : Dunaj, I Planken-gasse 4. Velika zaloga solidnom goliva in tapecarii od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg Šan Gtiovanni lišt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. JU oje pohištvo donese srečo! Zalop iu lovama pohištva vsake vrste Alessanilro Levi Im v Trsta. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bograt izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran eenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavU« se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračnnao. Zanesljivega Pohištvo in meblji. Zahvala Podpisani rodbini se najiskreneje zalivaljujeti za obi le dokaze iskrenega sočutja ob nenadomestni zgubi ki nas je zadela po smrti našega nepozabnega ANDREJA. Zalivaljujeti se tovarišem uradnikom In onim znancem in prijateljem ki so pokojniku skazali poslednjo čast, in onim, ki so darovali vence. »Sosebna hvala pa bodi izrečena vrlemu pevskemu društvu ; Hajdrih« za ganljivo petje. Prosek. 9. iiprila 190U. Rodbina Danev-Štoka. Pozi\ „Viktorija" moderci 11:1 redno občno skupščino ,.Posojilnice in hranilnice v Kopru", uknjižene zadruge z neomejenim poroštvom, katera se bode vršila v zadružnih prostorih dne 22. aprila t. I. ob IO. uri so sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo o delovanju zadruge v letu 1«!>9. '2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1899. .->. Volitev upravnega odbora za leto 1900 4. Volitev nadzorstva za leto 1900. Eventuelni predlogi. Če se dne 22. aprila t. 1. ne snirte po o 1. zadružnih pravil propisano število zadrugarjev. obdržavala se bode redna oIhmmi skupščina v istem kraju, v istih prostorih, ob isti uri 111 z istim dnevnim redom dne 29. aprila 1900 brez obzira na število navzočih členov. V Kopru, dne 7. aprila 190*1. Odbor posojilnice in hranilnice. Si. :-ii;r»H. Razglas dražbe. Dne 2:». aprila 1900 oddajo se potom javne družbe pri podpisanem c. kr: okrajnem glavarstvu zdolej navedeni lovi s sledečimi vsklicnimi cenami za osemletno dobo v zakup in sicer: 1. Komen .... kron 102 2. Mali dol .... 26 :». Sveto....... 40 4. Tomaževica ... „ ?>2 it. Vol čj igra d ... ,, 42 <». Škrbina .... ,, 76 Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti in se začne dražba ob KI uri predpoludne. Varščine je položiti najdalje do IU ure predpoludne dneva dražbe. Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur. Sežana 7. aprila 1900. C. kr: okrajni glavar. l)r. Laliarnar s. r. za gospe in gospice po r>0. 70 nve., 1 ffld.. 1-35, 1*30, 1-50, 1-80, 0. , in 4-20 Velik izbor vseli predmetov za pmlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in ozford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke iu kinćanje, velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v mannfaitnrnBj zalogi JAKOBA KLEMENCA V TRSTI*. — mL Sv. Antona št. 1. — V TRSTI". Nn zalite vanje dopošljejo »e uzorci z dotičnimi cenami post. prosto. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovanu društvo z omejeno zavezo. v (iorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni MU Hranilno vlog«* sprejemaj«« se od vsaeega, če tudi ni elan društva in se obrestu-jej«! po 4i/2°/(». ue da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice j>o (> °/0 in na vknjižbe po f>l/ž°/0. t'radllje vsaki d:in «»1 i*, do 12. 11 Ve dojx»l. in od 2. do 3. ure pojmi, razvon nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. otrogio K, 1,400.000. Poštiio-lraii. račnn str. 837.315. trnovskega uradnika, Novoporocenci pozor Velika zalogu vsakovrstnega pohištva. mebljev. okviijev, ogledal, stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj oČih del. Anton Rreščak, Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. in zastopnika. I kateri zna deželne jezike, išče tvrdka Schivitz e C.i v Trstu, nlica Zonta 5. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo -•I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi [♦ je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast In odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložciio varstveno znamko. Glavna zaloga: Letam B. Fraper-ja c. in ir. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'" Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, r Trstu v Lekarnah: (i. Lueiuni, E. Lcitenburgr, ■ P. Prcndini. 8. JSerravallo. A. SSiittina. C. Zaneti i. A. Praxmarer. lA Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinei jevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. Pekarna in slaščičarna JOSIPA PAHORJA v ulici Madoimina št. *2~> .priporočaj slavnemu občinstvu za praznike kruh \>:ike vrste, pinee in potiee. moke vseh vrst i u sladeice. SprejemIje tudi kruli v peko. C. Klemt. Aericol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt 11 i li mreesov in uši j. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi iu evetljicali. Xavo lilo za rabo „Asjrieola" pošilja franko Torama mila F. Fenflerl & Co TRST. - Via Limiianea št. 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik H> (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. m iS? i Tovarna za zatvornice (Jalousien) Br&unau na Bavarskem. Priporoča svoja ti-kratno odlikovana no. vovntna lesena zastirala iRouleau.v), in žaluzije. — Ceniki gratis. Agentje za privatne odjemalce se povsod iščejo. Glas gre po deželi da so so testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Žni-dersie Valeneič v II. Bistriei priljubile v vsakej rodbini, kjer so se poknsile. Makaroni, fidelini in razne vloge so zanesljivo pravi le v kartonih po 1ji kg. z zgornjo firmo. | Kurje od trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, i?vrsten. v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev Oblift. kateri se dobiva v Franciaena-Apotheke na Dunaju V 2 Sch6nbrrmner«tra»»e 107. Cena i 60 kr., po poŠti kot uzorec brez veljave 65 kr., kot priporočena pošiljate v 80 kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušajo 35 kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen! Razpo-šiljatev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SERRAVALLO, Piazza del sale.