Št. 13 (888) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 30. marca 1967 28 strani DOLENJSKEGA LISTA? Seveda! TO BOMO NAREDILI MI! <5e ne verjamete, preberite na 21. strani sestavek »Katero bo kdo dobil?«! Trikrat zapahnjeno Končali so osemletko, pa ni kruha zanje. Družina je velika, samo z moževimi prejemki ne gre, za to bi se rada zaposlila se žena, pa ni prostih mest. Prijavljeni so pri zavodu za zaposlovanje, upajo in čakajo, če se kdo izmed njih odloči za grenko pot od vrat enega do vrat drugega in še tretjega jetja in tako naprej, da bd si sam poiskal zaposlitev, mu govore: »Reforma je, tovariši zaposlujemo več! še celo nekaj desetin naših delavcev smo odpustili! Kaj hočete, nehalo se je tako po starem!« »Zaradi reforme ni kruha zame?« se sprašuje občan, ki ne najde zaposlitve. Najbrž težko verjame takšni ugotovitvi ali takšnemu izgovoru. Res je: kaj vse smo naprtili reformi! Celo krizo v zaposlovanju skušamo prevaliti na njen hrbet. Tega, da je reforma vse prej kaj drugega kot zapiranje tovarniških vrat pred zaposlovanjem, pa marsikje nočejo vedeti. Tudi tega ne, da je reforma pot v boljše gospodarjenje, v boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Videti je, da se ne zaveda mo, da je reforma ukrep oziroma cel niz ukrepov, ki naj preprečijo dosedanji način zaposlovanja in ga nadomestijo z novim, boljšim! Ni dovolj reči: ne zaposlujemo zaradi reforme, pač pa je treba poiskati pot, po kateri bomo zaposlovali boljše in pametneje kot pred reformo! Ne moremo večno graditi tovarn na račun razvrednotenja dinarja,. pač pa moramo v kolektivu prigospodariti denar za povečanje zmogljivosti in za zaposlitev novih ljudi. Kako lahek in hkrati prozoren izgovor je reforma, če bi radi odpravili tistega, ki išče zaposlitev! V svetu so proizvodne zmogljivosti izkoriščene povprečno 86-odst., pri nas pa komaj 50-odst. Brez vsakih dodatnih investicij bd torej lahko ob večiz-menskem delu zaposlili precej novih ljudi. Zakaj ne naredimo tako? V precejšnji meri zato, ker se bojimo velikoserij-ske proizvodnje. Premalo imamo raziskana tržišča, prešibki smo v organizaciji dela in v tehnoloških postopkih. Vse premalo razmišljamo o združevanju podjetij, o kooperaciji med podjetji, o sodobni delitvi dela v panogah in o izvozu, ki je z vsem tem neposredno povezan. Najlaže je namreč reči tistemu, ki prosi za zaposlitev: »Ne, bratec, ni kruha, reforma je, veš!« in se skriti za trikrat zapahnjena tovarniška vrata! M. J. Velike ugodnosti za vlagatelje Nove ugodnosti za lastnike hranilnih knjižic Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu in pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem — Dragocen prihranek na času, ko lahko dvigamo in vlagamo denar tudi pri vseh področnih poštah v naštetih občinah — DBH opozarja vlagatelje in druge občane na ugodne pogoje za udeležbo na skorajšnjem velikem nagradnem žrebanju, ki bo 10. aprila 1967 Po pogodbi, ki sta jo sklenili Združeno podjetje za PTT promet Ljubljana in Združenje poslovnih bank in hranilnic Slovenije, so s 1. januarjem letos začele vse poštne enote v Sloveniji opravljati hranilno službo za področ- Posnetek z medobčinskega posvetovanja predsednikov in sekretarjev komitejev ZMS, kjer so se dogovorili o sodelovanju pri posameznih akcijah. Več o tem v sestavku »Spoznavati sosede« na 5.strani. »Apostolska« -nov proizvod destilacije DANE »Nič slabša ni od originalne — ruske,« so ugotavljali na poizkušnji, ko so primerjali rusko vodko in vodko »Apostolsko« iz mirenske destilacije DANE, ki je dala prejšnji teden na trg prve steklenice domačega proizvoda. Pijačo prodajajo v lepo opremljenih steklenicah, ki držijo 7 decilitrov. PRED NOVIMI VOLITVAMI SODNIKOV Ena prvih nalog novih skupščin Izjava predsednika vrhovnega sodišča Jugoslavije Ilije Došena V naslednjih šestih mesecih, računajoč od konca februarja, se morajo izvesti volitve novih sodnikov po vseh sodiščih. To bo prva praktična uporaba ponovnih volitev sodnikov, pri katerih bodo skupščine odgovarjajočih družbeno-političnih skupnosti Morda pa medobčinski varstveni zavod? Spomeniško varstveno Službo v novomeški občini je do zdaj opravljal Dolenjski muzej. Po zakonu bi morala imeti občina v ta namen samostojen zavod, ki pa bi bil lahko medobčinski. Svet za kulturo pri ObS Novo mesto je pred dnevi menil, da v Nvvem mestu ni možnosti za ustanovitev takega zavoda. Predlagal je, naj bi spomeniško varstveno službo za novomeško občino pogodbeno opravljal eden od obstoječih zavodov v Sloveniji. Kristalno vazo dobil skakalec Marjan Mesec Kristalno vazo, da/rilo DO LENJSK13GA LISTA, je na II. tekmovanju smučarskih skakalcev za memorial Janeza Polde, ki je bilo v nedeljo v Planici, dobil eden jugoslo vanskih najuspešnejših mladih skakalcev 9-letni Kranj čan Marjan Mesec. Med 57 skakalci iz Avstrije, Italije, Švice. Vzhodne in Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze. Poljske. ČSSR, Madžarske. Švice in Jugoslavije • Je zasedel 10. mesto, med Jugoslovani m le bil četrti. odločile, komu bodo v naslednjem osemletnem razdobju zaupali, da bo izvrševal to pomembno nalogo. Predsednik vrhovnega sodišča Jugoslavije je s tem v zvezi rekel sodelavcu Tanjuga, da nove volitve sodnikov ne pomena j o rotacije ali zamenjave sodnikov. Na naših sodiščih tudi sedaj delajo sposobni in izbrani moralnopolitični ljudje, toda tudi izven sodišč so ljudje z enakimi lastnostmi. To pa daje možnost, je poudaril Došen, da se z novimi volitvami iz- Danes o proračunu in NOVOTEKSU Na današnji seji bo občinska skupščina v Novem mestu razpravljala o proračunskih dohodkih in izdatkih ob čine v letu 1967, poslušala poročilo odbomiške komisije o izvajanju priporočil skupščine in stanju v tovarni NOVOTEKS in sklepala o drugih vprašanjih. To bo zadnja seja sedanje skupščine pred izvolitvijo polovice novih odbornikov v oba skupščinska zbora. vedejo koristne kadrovske spremembe na sodiščih hkrati s tem pa se bo sedanji sestav sodnikov izpopolnil z mladimi ljudmi, ki bodo vnesli več zagona v vsakodnevno delo. NA NOBEN NAČIN V ŠKODO SODIŠČ Vse to pa nikakor ne pomeni, da je zaradi teh razlogov potrebno sedanje sodnike razrešita njihovih dolžnosti, je naglasil Ilija Došen,. Ko je izrazil mnenje, da bo veliko število sedanjih sodnikov ponovno izvoljenih, je pri tem namignil, naj se nikar ne rmsli, da tisti sodniki, ki ne bodo ponovno izvoljeni, dokončno zapuščajo sodišča zato, ker niso dobro izvrševali svojih dolžnosti ali pa da niso dobro delali in izpolnjevali svojih obveznosti. Došen je pristavil, da ponovna izvolitev dejansko spodbuja sodnike, da dosledno, izvaja jo ustavo in zakone. Če sodniki ravnajo tako, potem nima nihče nič proti možnosti, da vsak sodnik, če to želi, ostane v sodni službi vso svojo službeno dobo. (Nadaljevanje na 2. str.) ne banke. Po tej pogodbi bodo varčevalci, ki imajo hranilne knjižice poslovnih bank in njihovh enot, vlagali in dvigali svoje prihranke na vseh poštah v Sloveniji. Na knjižice bank bodo varčevalci vlagali neomejene zneske, Zakaj zastoji v izplačevanju za les? Kmetje se v trebanjski občini, pa tudi v drugih že nekaj časa pritožujejo, da jim Gozdno gospodarstvo. Novo mesto ne izplačuje pravočasno denarja za prodan les. Vodja trebanjskega gozdnega obrata Nace Dežman je zadevo takole pojasnil: Težave so nastale zaradi tega, ker lesna industrija kasni s plačilom za les, banka pa podjetju ne posodi obratnih sredstev. Lesna industrija je bila pred nekaj dnevi dolžna Gozdnemu gospodarstvu čez 300 milijonov starih dinarjev. Ti dolgovi so bili stari nad 30 dni. Industrija navaja kot vzrok za slabo plačevanje prekinitev trgovinskih pogajanj z Italijo, ki je bila vedno eden glavnih kupcev rezanega lesa. Trebanjski obrat je dolžan kmetom za februar še približno dva milijona Sdin, večina dolgov torej izhaja iz marca. Ker bo obrat poravnaval dolgove po starosti računov, kmetom ni treba tolikokrat prihajati na sedež obrata, ki bi tudi rad vpeljal plačevanje po pošti, kar je bolj primemo, saj ljudje pri tem ne izgubljajo dragocenega delovnega časa. 1 Skupen seminar za belokranjsko mladino Vodstva mladinskih aktivov iz obeh belokranjskih občin se bodo 31. marca ter 1. in 2. aprila sestala na Vino-meru, kjer bodo obravnavali zanimive teme in iz razgovorov dobili napotke za vodenje organizacije in za delo z m’adimi ljudmi. Skupen seminar za mladino črnomaljske in metliške občine je posledica tesnejšega sodelovanja, ki se je začelo na nedavnem sestanku oibeh mladinskih komitejev. Ali gre v litrsko majoliko dva litra vina? Poskusite! Ali erre na 24 časopisnih strani medtem ko bodo pri vseh poštah in bankah ter njihovih enotah lahko dvigali 'iz svojih knjižic do 1000 N din na dan. če bodo primerjali stanje vloge z vknjiženim stanjem v banki, bodo lahko dvigali tudi več. Pri drugih bankah v Jugoslaviji pa bodo varčevalci vsak dan lahko dvigali tudi še naprej do 500 N din. Za lastnike hranilnih knjižic Dolenjske banke in hra-nilhice v Novem mestu in njenih poslovnih enot v Krškem, Metliki in Trebnjem so nastopili ugodnejši pogoji: pri vseh poštah, ki opravljajo hranilno službo za banke, se zdaj lahko poslužujejo novih uslug. Pošte na območju Novega mesta, Krškega, Mtetlike in Trebnjega že (Nadaljevanje na 3. str.) Kandidati obiskujejo volivce 21. marca se je kandidat za zveznega poslanca Viktor Avbelj v nabito polni dvorani gasilskega doma v Sevnici pogovarjal na zboru obrtnikov o problematiki obrtništva v sevniški občana. Isti dan je obiskal konfekcijo LISCO kandidat za zvezni organizacijsko-politični zbor Franc Šetinc, novinar Dela; 22. marca pa se je kandidat za zvezni socialnozdraivstveni zbor Lojze Libnik, predsednik občinske skupščine v Šmarju, v sevniškem zdravstvenem domu sestal z zdravstvenimi delavci in se z njimi pogovarjal o bodočih nalogah v zdravstvu. Viktor Avbelj bo govoril v Brežicah Kandidat za poslanca zveznega zbora »vezne skupščine v 61. volilna enoti Viktor Avbelj se je s predstavniki družbeno-političnih organizacij v Brežicah dogovoril za obisk volivcev. Govoril bo na zboru 13. aprila. Vabljeni bo-dio predstavniki volivcev iz vse občine. Jutri seja občinske skupščine Kočevje V petek, 31. marca, bo seja občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu bo: sprejetje proračuna za letos in predlogi odlokov o prispevkih in davkih občanov, o povprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkih iz delovnega razmerja, o občinskem prometnem davku, o javnih vodovodih v občini, o javnem redu in miru ter o razpisu nadomestnih volitev. Al '6 oa m os ao Nekako od 28. marca do 7. aprila nestalno s pogostnimi padavinami in močnimi ohladitvami, zlasti okrog 3. in 6. aprila. Po 7. aprilu izboljšanje. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED 111 5” IIV uporabljamo Kaj je pokazala analiza sindikata? Kaj je pokazala analiza sindkata? Analiza nekaj stotin statutov delovnih organizacij iz vseh republik, ki jo je naredil sindikat delavcev industrije in rudarstva, je pokazala. da je v polnem razmahu oblikovanje delovnih enot, da pa kljub temu le-te kasno stopajo na svoje noge. PRAVICE ODLOČANJA IN PRAVICE POSVETOVANJA Razen pravice odločati pri delitvi osebnih dohodkov in v nekaterih primerih tudi o delovni sili, nisft centralni organi nekaterih podjetij prav nič popustili v pristojnosti delovn:m enotam. Res je, da se omenjajo v statutih in dirugih normativnih aktih pravice »predlaganja«, »preudarjanja«, in »stavljanja pripomb«, vendar vse to nima nobenega opravka z odločanjem. Določanje cen, po katerih bo narejen obračun dohodka v delovnih enotah samih in med njimi je povzročilo Se posebne težave. Zlasti velja to pri določanju cen skufpnih služb delovne organizacije. Pri razjasnjevanju teh vprašanj je bilo povsod veldko sestankov. na njih pa je padlo precej žolčnih besedi. To vzdušje je vplivalo, da se odnosi med delovnimi enotami zaostrujejo bolj, kot je potrebno, in da se zavira proces uvel jan/l janja delovnih enot. Brez pretiravanja lahko trdimo, da te problematike v praksi nismo preučili in da ne poznamo dovolj remeljito metodologije določanja cen v sistemu dohodka. Odločbe, ki so jih nakaza'e delovne organizacije v svojih statutih, so največkrat le deklarativne in neizdelane. Prav tako drži dejstvo, da teh problemov delovne nizacije ne bodo mogle reševati z lastnimi silami, zato bi bila dragocena pomoč tistih, ki se znanstveno -n strokovno ukvarjajo s takimi problemi. DODATEK IN PLACA KOT ZAČETNA OSNOVA Delovni kolektivi so v svojih statutih in pravilnikih predvideli uporabo načela delitve dohodka po delu v posameznih enotah, v praksi pa se to težko izvaja. Del delovnih organizacij še vedno izplačuje začetno osnovo — to pa je v resnici »garantirana plača«, po periodičnih obračunih pa razdeljuje tako imenovane »presežke«, čeprav to s statuti ni urejeno Tudi tukaj ima administracija pravilegiran položaj. V delovnih enotah skupnih služb so osebni dohodki najpogosteje vezani na povprečne rezultate proizvodnih enot, ne pa na uspehe lastnega dela. Slabosti, ki spremljajo uvajanje delovnih enot, niso izraz nevzdržnosti načela organizacije podjetja po delovnih enotah, marveč so posledica težav in nerazumevanja, ki se pojavljajo pri izvajanju tega načela. L.B. V majhni afriški državici Sierra Leone, ki leži ob Gvinejskem zalivu in meri vsega skupaj 62.000 kvadratnih kilometrov ter je torej petinpol-krat večja kot Slovenija ali četrtina Jugoslavije, kjer živi poltretji milijon ljudi, se vrste državni udari kot na tekočem traku. Pretekli teden je vojska kar dvakrat posegla v politično življenje dežele, navsezadnje pa so še odstavili komaj imenovanega šefa režima, ki ni utegnil priti niti domov. Kako so se zvrstili dogodki? V nedeljo 19. marca so bile v tej deželi parlamentarne volitve. Vladna stranka premiera Margaia je dobila 27 poslanskih mest, opozicijska vseljudska kongresna stranka, ki jo vodi Stevens, pa 31 poslanskih mest. Neodvisni imajo 7 poslancev. V parlament pa pridejo tudi plemenski poglavarji ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Od 12 poglavarjev jih je že 10 izjavilo, da bodo podpirali dosedanjega premiera sira Alberta Margaia. Rezultati volitev pa' niso bili še poznani, ko je britanski guverner zaupal sestavo voditelju opozicije Stevensu. Prijatelj dosedanjega premiera komandant oboroženih sil general Lan-sana se s tem ni strinjal in je izvedel državni udar. Generalnega guvernerja sira Henryja Lightfoota Bostona je »2avaroval« v njegovem stanovanju prav tako pa tudi Siaka Stevensa, ki mu je bil guverner zaupal sestavo nove vlade. Lansa-na je izjavil, da ne namerava uvesti vojaškega režima, da pa je bila njegova akcija potrebna, ker je gene- ralni guverner Boston ravnal proti ustavi. Komaj dva dni po tem udaru so prišle v svet vesti o novem udaru v tej deželi Na čelo skupine oficirjev se je postavil podpolkovnik Ambrose Gende. Prevzeli so oblast, razpustili vse stranke in prepovedali sleherno politično dejavnost v državi Ustanovili so »svet za nacionalno reformo«. Generalu Lansani so očitali, da ni hotel vzpostaviti nacionalne vlade, ampak je nameraval deželi »vsiliti za premiera Alberta Margaia«. Izjavili so Udar v Sierra Leone tudi, da bo svet spoštoval vse mednarodne obveznosti Sierre Leone in da bo še naprej priznaval britansko kraljico Elizabeto za vladarico Commonwealtha, katerega član je tudi Sierra Leone. Toda Ambro sa Gendea niti ni bilo v deželi. Bil- je v New yorku eden izmed sekretarjev delegacije Sierra Leone v organizaciji združenih narodov. No, tu pa ga je doletela vest, da ni več šef vojaškega režima v deželi, ker so ga medtem odstavili in na njegovo mesto imenovali podpolkovnika Andrevva Ju-xona-Smitha. Tudi tega ni v deželi, ampak je v Londonu na tečaju za generalštabne oficirje. Novo • vodstvo v deželi pa je medtem razglasilo, da lahko zaprejo slehernega državljana, če se zdi vodstvu, da bi bilo to v prid varnosti države. Razveljavili so tudi vse člene ustave, ki to onemogočajo. Tako si zdaj nekateri razlagajo, da so si pustili odprta vrata za morebiten kasnejši preklic tega ukrepa. Tako so se torej zvrstili dogodki v tej deželi v zadnjih desetih dneh Kakšno pa je pravzaprav ozadje vsega tega? Nekateri vidijo v vsem tem le spore med plemeni, ker so oficirji in sam Margai iz rodu Men-de, medtem ko je šef opozicije Stevens iz rodu Temna. Prejšnji mesec pa je tik pred volitvami Margai zaprl sedem oficirjev iz rodu Temne, da mu ne bi povzročali zdrahe v predvolilnem vzdušju. Pogled v gospodarstvo te deželice pa najbrž odkriva nitke, ki peljejo v druge dežele. Sierra Leone je poznana kot ena izmed največjih proizvajalcev diamantov na svetu. Po proizvodnji titanija, ki ga uporabljajo zlasti v vojni industriji, pa je na prvem mestu na svetu. Sierra Leone je deseta afriška država, kjer je oblast prevzela vojska. V teh deželah je tretjina afriškega prebivalstva... Najbrž ne bo treba dolgo čakati na to, da se bo tudi v tej afriški deželi izkazalo, da se vrste državni udari zgolj zato, ker nekaterim bivšim kolonialnim metropolam ni všeč režim, ki bi rad mislil vsaj malo tudi s svojo glavo. Ena prvih nalog novih skupščin (Nadaljevanje s 1. strani) Zelo škodljivo bi bilo, če bi se na račun in v škodo sodišč reševala neka splošna kadrovska vprašanja ali če bi se pokazale želje, da se ob priliki ocenjevanja dela sodišč vnese subjektivizem, kar bi se utegnilo pokazati kot rezultat nesoglasja z odločbami sodišč. Došen je poudaril, da sodniki mora/jo delati po zakonu, in ravno tisti sodniki, Id odklanjajo intervencije s katere koli strani, pravilno ravnajo. Tlija Došen meni, da bi bi- lo v korist sodne neodvisnosti nujno potrebno, da se zagotovi sodnikom, ki ne bodo ponovno izvoljeni, primerna zaposlitev. To je zagotovilo za neodvisno delo tistim sodnikom, ki bodo izvoljeni. ANALIZA DELOVANJA SODISC Po mnenju Ilije Došena bodo ponovne volitve sodnikov imele velik pomen tudi v tem, da bodo orpravola analizo delovanja sodišč. Izrazil je prepričanje, da bodo ta odgovorna mesta zaupana tistem osebam, kUteo sposobne uspešno opravljati fumikcijo sodnikov v skladu z vsem našim družbenim razvojem. Zakon nd točno povedal, kdo vse lahko daje pobude in mnenja v zadevi volitev novih sodnikov. Piri tem bi Po njegovem mnenju morala sodelovati sodišča, društva pravnikov, odvetniške zbornice in Socialistična zveza. Dobro bd bilo, da bi novoiz- voljene skupščine izvedle tudi izvolitev sodnikov. (Tanjug) »Pokaži, kaj znaš mladina!« Občinski komite Zveze mladine v Brežicah napoveduje več javnih oddaj z naslovom: »Pokaži, kaj >naš!« Prireditve bodo v štirih krajih: v Dobom, na Bizeljskem, V Cerkljah in v Brezini. Nastopajoče bo ocenjevala ista strokovna komisija. Najboljši bodo nastopali na zaključni prireditvi v Brežicah. Zveza mladine se je odločila za to akcijo, da bi poživila 1'iultumo udejstvovanje mladih. KRATKE Z RAZNIH STRANI ■ PREKINITEV V ŽENEVI — Razorožit veni odbor OZN, ki za seda v Ženevi, Je pretekli teden pretrgal delo za šest tednov. Prekinitev so zahtevale ZDA, da bi ta čas pregnale pomisleke Zahodne Nemčije in nekaterih drugih držav zastran sporazuma o prepovedi širjenja atomskega drožja. Sovjetski predstavnik se je s tem predlogom strinjal, ne pa tudi nekatere nevezane države. Gre predvsem za sumničenja nekaterih držav glede mednarodnega nadzorstva in glede določil o miroljubni uporabi atomske energije, ki naj bi prišla v morebitni sporazum. Zahodna Nemčija se boji, da bi sovjetski strokovnjaki »vohunili« okrog nje-nhi reaktorjev. Na splošno pa vlada po svetu prepričanje da bi morale tudi atomske velesile prevzeti določene obveznosti in ne samo tiste, ki atomskega orožja še nimajo. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ PREDSEDNIK REPUBLIKE OBISKAL KOSOVO IN METOHIJO. Tisoči Šiptarjev, Srbov, Črnogorcev in Turkov so ga pozdravljali na vsakem koraku, najsi bo v Kosovski Mitroviči, v Trepči, v Prištini, v Djakovici, v Peči in drugje. V pogovorih z ljudmi se je tovariš Tito zanimal za njihove uspehe in težave; o vsem je hotel vedeti, zvesto je poslušal in prepričljivo je odgovarjal na vprašanja. Zelo zanimiv je bil pogovor v prostorih kombinata v Trepči, ki ga je prenašala tudi naša televizija. Na velikem zborovanju v Prištini, glavnem mestu pokrajine, so desettisoči prisluhnili odločnim, odkritim besedam svojega voditelja. Predsednik Tito je večkrat poudaril, da ne bomo nikomur dopustili, da bi rušil bratstvo in enotnost naših narodov. Opozarjal je, da še nismo povsem opravili z razrednim sovražnikom. Zato se mora komuniste bolj čutiti kot doslej, da se ve, da so tu in da so še vedno odgovorni za razvoj naše družbe. Predsednik Tito je obširno govoril_ o uspehih, ki jih je dosegel Kosmet v zadnjih 10 letih. Nanizal je tudi nekdj zanimivih podatkov o povojnem napredku Jugoslavije. Potem se je zavzel za reformo, ki jo je nujno podpreti. Bistveno je to, da reforma mora uspeti. Svetovni trg zahteva boljšo organizacijo dela. II VII. SEJA CK ZKS. Razpravljali so o aktualnih idejnopolitičnih nalogah komunistov in resoluciji, ki obsega vsa bistvena vprašanja sedanjega razvoja in seveda tudi poglavitna izhodišča in stališča komunistov. V razpravi je sodeloval tudi Edvard Kardelj, član predsedstva CK ZKJ, ki je o resoluciji med drugim rekel, da je resnična idejna in politična resolucija, ki je jasno razblinila utvare, češ da v socializmu ni konfliktov. Resolucija je pokazala na to, da postaja struktura slovenske družbe vse bolj zapletena in da je zato treba uvajati nove demokratične oblike odnosov. Resolucija bo za- Tovariš Tito o bratstvu in enotnosti res močna spodbudna za akcijo, sredstvo ustvarjanja enotnosti komunistov. V razpravi so opozorili iuf odpore, ki se postavljajo na pot družbenemu napredku in ki gotovo niso brez zveze z reakcionarno preteklostjo slovenske buržuazije, političnega klerikalizma in podobnih. Razpravljavci so tudi odločno poudarili potrebo, da se komunisti odločno uprejo vsakemu poskusu zmanjševanja družbenega ugleda borcev. O nacionalnem vprašanju so med drugim dejali, da se bo narod krepil samo, če bo sposoben dinamično razvijati svoj družbeni napredek. Narodu, ki se bo vključeval v sodobne družbene tokove, ki se ne bo zapiral pred drugimi, se ni treba bati za eksistenco. ■ OBSODBA DEKLARACIJE O HRVAŠKEM JEZIKU. Matica Hrvatske in razne druge institucije so podpisale deklaracijo o nazivu in položaju hrvatskega jezika, ki je razburkala javnost in izzvala številne proteste in obsodbe. Izvršni komite CK Hrvatske je deklaracijo označil kot sovražno, nar cionalistično. Tako so jo ocenili tudi na plenumu glavnega odbora SZDL Hrvatske in na raznih drugih sestankih. Poudarjali so, da je ideja bratstva in enotnosti živ interes vseh. Kasneje so tudi podpisniki sporočili javnosti, da jim je žal, ker so z deklaracijo ustvarili politične nesporazume. ■ CARINIKI IN SLOVENŠČINA. V Ljubljani so se te dni sešli upravniki slovenskih carinarnic in predstavniki delavske unioerze, da bi se pogovorili o tem, kaj storiti, da bi se cariniki naučili slovenskega jezika. V Sloveniji je, kot je znano od 600 carinikov samo 200 Slovencev. Neslovenci so se pripravljeni učiti slovenščine, samo pomagati jim je treba. ■ LJUDJE, PERESA IN TURIZEM. V Splitu se je pred dnevi sešlo več kot 200 pisateljev, novinarjev, filmskih in turističnih delavcev iz 28 držav z nalogo, da s peresom prispevajo k razvoju turizma, s tem pa tudi k medsebojnemu spoznavanju narodov in k utrjevanju miru. Geslo tega srečanja je bilo — »Turizem — potni list miru!« Ali pa: pero bodt sablja miru! ■ PRIHODNJI PLENUMI CK ZKS. Izvršni komite CK ZKS je objavil, da bodo priprave na prihodnje plenume hkrati že uresničevanje resoluceje VII. seje CK ZKS. Na prihodnjih plenumih naj bi razpravljali o sodobno organizirani Zvezi komunistov, o idejnopolitičnih vidikih nacionalnega razvoja negospodarskega področja, o nalogah in problemih ob uresničevanju gospodarske ■ PROCES v DJAKARTI — Tu so postavili pred sodišče nekaj članov Sukamove garde, ki jih dotze, da so ubili hči generala Nasutiona in tudi njega ranili. ■ POTRES V PEKINGU — V ponedeljek je bil v Pekingu hujši potres, čutili so ga tudi na Japonskem in v ZDA. Strokovnjaki sodijo, da je bilo središče potresa nekje na Pacifiku. Potres je bil okrog 7. stopnje. ■ PLIMA STOLETJA — Na zahodnih evropskih obalah so te dni opazovali izreden naravni pojav. Pod vplivom Sonca ln Iiine Je w nekaterih delih obalć morje doseglo tako plimo, da je preplavilo celo nekatere kraje. Hkrati pa je v drugih krajih odteklo toliko morja, da so nastali v njem otoki, na dan so prišla že potopljena naselja. Naravni pojav si je ogledalo veliko radovednih turistov. Ta pojav nastane ob enakonočju, ko je najmanjša raadalja med Zemljo, Luno in Sonccm. Doslej so ga opazovali le desetkrat. ■ BRITANSKA KATASTROFA — Nafta iz nasedlega tankerja »Tor-rey Canyon« se je razlezla na 250 kvadratnih kilometrov. V mor. je so zmetali velikanske količine kemikalij, da bi jo nevtralizirali. Obale pa je že okužila »črna naftna smrt«. Sluzasta gmota se vali po najlepših britanskih plažah. Vlada pa je Sprejela vrsto takih ukrepov kot za vkrcavanja pri Dunquerku med drugo svetovno vojno. ■ kulturna revolucija tudi V ALBANIJI — Glasilo albanske partije dela »Zeri i populit« je objavilo članek, ki je posvečen razvoju »ideološke in kulturne revolucije v LR Albaniji«. List piše da se v deželi že oblikuje »pravilno in vsestransko pojmovanje razrednega boja kot boja ne samo proti zunanjim in notranjim sovražnikom, temveč tudi proti tujim prepričanjem, neljudskim In protisocialističnim koncepcijam ter običajem, podedovanim iz pre. teki osti«. ■ JOHNSONOVO PISMO HO SI MINHU — V Hanoiu so objavili pismo ameriškega predsednika Johnsona, ki ga je bil pisal 10. februarja. V itvm baje predlaga neposredna pogajanja med ZDA in DR Vietnamom prek »zaupnih predstavnikov«. Ho Si Min h pa je odgovoril, da morajo ZDA brezpogojno ustaviti bombardiranje ln droge vojaške akcije proti DR Vletnam'u. ■ NIXON V ROMUNIJI — Ge. neralni sekretar CK romunske KP Nicolae Ceauscssu je sprejel b»v-šega podpredsednika ZDA Nizo-na, ki je na zasebnem obisku ▼ Romuniji. Razpravljali so o nekaterih aktualnih mednarodnih problemih, kot je rečeno v sporočilu. ■ ULBRICHT V MOSKVI — Na povabilo sovjetskega CK In vlade je prispel na uradni obisk v sovjetsko glavno mesto prvi sckrc. tar enotne socialistične partije Nemčije In predsednik državnega sveta NDR VValter Ulbriht. On f četrti vollteli evropskih socialističnih dežel, ki je marca priSel na obisk v Moskvo. ■ PETERČKI NA SVEDSKEM — Osemindvajsetletna Svedinja Je rodila peterčke. Pri življenju sta ostala le dva. Jemala je pilule plodnost. Vsak dan izplačujejo pošte na knjižice Dolenjske banke do 1000 N din; če primerja vlagatelj stanje s svojim računom v banki, pa lahko dvigne seveda tudi več. Stroški za primerjavo stanja gredo v njegovo breme. Vlagatelji, ki bodo vlagali svoje prihranke na hranilno knjižico DBH samo preko ene pošte, lahko dvigajo iz svoje knjižice tudi večje zneske brez predhodnega preverjanja stanja na računu. Vse hranilne knjižice banke morajo bita preračunane na nove dinarje, sicer pošta ne sprejme vplačil in izplačil, dokler ni urejen prera čun premoženja na nove di nar j e pri banki. Pošte bodo razen tega tudi zamenjavale sedanje hranilne knjižice pri banki. Vezanih hranilnih vlog pošte ne bodo izplačevale pred potekom odpovednega roka. V izjemnih primerih bodo pošte posredovale prošnje vlagateljev za predčasno izplačilo banki, če bo zaželeno delno ali celotno izplačilo vloge. Ko bo banka tako prošnjo ugodno rešila, bodo pošte izplačevala tudi take vloge- Občani - varčevalci! Dolenjska banka in hranilnica vam omogoča s temi ukrepi tudi varčevanje z dragocenim časom! Prihranil si NOVOLESOV obrat vezanih plošč v Straži je večkrat v zadregi, ker mora iz prekratke hlodovine izdelati kvalitetne plošče, čeprav proizvajalci vedo, da se dajo kvalitetni izdelki dobiti le iz dolge hlodovine. Zadrega je večja, ker je za izdelke iz manj kvalitetnih surovin težje dobiti kupce. Hlodovina, iz katere izde-lulejo vezane plošče, ne bi smela biti krajša od 5,3 m, zadostovala pa bi tudi 4,7 m dolga. 3,9 m dolga hlodovina, kakršno dobiva obrat v Straži, je prekratka. Vodje proizvodnje vezanih plošč si ne vedo pomagata in poskušajo vse, da bi bili izdelki dobri, čeprav so surovine slabe. Navzlic problemom v NO-VOLESOVIH skladiščih na večjih zalog vezanih plošč, ker vse prodajo. Tare pa jih hud problem: nabavne cene Spet zveza z Beogradom S prvim aprilom bobSAP Ljubija-nana spet odprla redno avtobusno progo Ljubljana—Novo mesto— Zagreb—Beograd. Odhod iz Ljubljane bo vsak dan ob 10. uri, odhod iz Novega mesta ob 11.20, prihod v Beograd pa ob 19.15. V Ljubljano se bo vračal avtobus ob 8. uri zjutraj iz Beograda Odhod avtobusa iz Zagreba proti Ljubljani je napovedan ob 15. uri, odhod iz Novega mesta ob 16.20 in prihod v Ljubljano ob 17.30. Potnikom iz Dolenjske in drugih predelov Slovenije obeta SAP udobno vožnjo v obe smeri. Seveda, denar lahko povečate tudi tako - a verjemite, bolj koristno povečanje pa bo, če ga odnesete čimprej na hranilno knjižico pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje! surovin so previsoke v primerjavi s prodajnimi cenami izdelkov. Prodajne cene so že dolgo »zamrznjene«, ker pa se proizvodni stroški povečujejo, obrat ne ustvari potrebnega dohodka. Trenutno živi v upanju, da bo zvezna gospodarska zbornica le uveljavila svoj predlog, naj bi se prodajne cene uskladi- »SEJM BIL JE ŽIV. PRODAL I ON JE LAHOM TAM PAR VOLOV...« Tako bi gornjo fotografijo morda naslovil pesnik Anton Aškerc — naš sodelavec Franc Modič pa nam je poslal z njo vred naslednji podatek: kmetje z Blok najraje kupujejo dobre vole na Bučki. Tudi kmet na sliki jih je kupil, pot od Bučke do Blok pa je precej dolga in naporna. Par volov in njunega novega lastnika je naš fotograf sre* čal, ko so šli skozi Velike Lašče. Izredni študenti protestirajo 27. marca so se zbrali v Novem mestu na' protestnem zborovanju izredni študentje mariborskih in ljubljanskih visokih šol. Protestirali so proti stališčem republiške komisije za proučitev visokošolskega študija, ki v 5. točki svojega poročila predlaga, naj bi v bodoče v visokošolskih centrih za izredni študij dovolili poučevati samo predavateljem matičnih visokih šol Takšna odločitev bi namreč bistveno zmanjšala pomoč, ki so je bili deležni izredni študenti do zdaj, ko so jih poučevali domači strokovnjaka pod mentorstvom predavateljev matičnih šol. Nova avtobusna proga do Vinice Od 21. marca letos redno obratuje nova avtobusna proga Novo mesto—Karlovac prek Vinice. Avtobusno podjetje Gorjanci je moralo zaradi zaprtega metliškega mo stu preusmeriti potniški promet za Karlovac prek Vinice, Bosancev, Vukove gorce in Netretiča. FP Vrhu vsega pa je povsem nemogoče (velika oddaljenoost! da bi s takšno odločitvijo nastalo vrzel izpolnile matične šole z rednimi predavatelji. V resoluciji opozarjajo na nemogoč socialni sestav rednih študentov, medtem ko je prav pri izrednih študentih pretežna večina iz delavskih in kmečkih vrst. Razen tega sili v že organizirani izredni študij naše področje velika potreba po strokovnjakih, zato je tak študij tudi družbeno upravičen. Izredni študentje so poudarili še to, da je nesprejemljiva odločitev, po kateri visokošolski zavodi v bodoče ne bi več dobivali iz sklada za financiranje visokošolskih zavodov denarja za organizacijo izrednega študija. Izredni študenti terjajo, naj ta sklad tudi v bodoče zagotovi denar za vpisovanje, izpite in mentorstvo, ki ga opravljajo zanje predavatelji in asistenti matičnih visokih šol. Ob koncu sprejete resolucije je rečeno, da 251 izrednih studentov Dolenjske in Spod. Posavja pričakuje, da republiška skupščina ne bo sprejela oporekanih stališč Malkovec ne bo izumrl Malkovec, zadnje dni marca. Sonce se vse topleje upira v malkovški kotel — pobočje, posejano z vinsko trto in zidanicami. V vinogradih se belijo novi koli in oporniki, med trtami se sklanjajo ljudje, ki jim sok trte neredko pomeni vsakdanji kruh. Sloves malkovškega cvička seže čez meje Dolenjske, ropot buldožerja, ki pripravlja zemljišče za obnovljene nasade, pa obeta, da ta sloves ne bo zatonil. Ivan Pungerčar, vodja mal-kovške kleti in vinogradov, ki so zdaj last novomeškega trgovskega podjetja Hmelj-nik, rad povabi na kozarček in razkaže terase za nove vinograde, ki jih je pred kratkim dokončal veliki buldožer. »Letos bomo obnovili na terasah poldrug hektar vinogradov v sodobni visoki vzgoji. Mi kaj dosti zemljišča tudi nimamo, zato je bolj zanimivo to, da se mnogi vinogradniki tod gori zanimajo za obnovo na novih osnovah sodobnega vinogradništva; vse bolj spoznavajo, da je to edini izhod za ljudi, ki žive od tega dela.« Tudi vinogradniki so menili tako, ko smo modrovali o obnovi vinogradov in pasli oči po prelepih vinogradniških legah. Ivan Murn, predsednik fcržiške krajevne skupnosti, pa je pribil: »Letos so vinogradniki v našem koncu naredili več kot dvajset let nazaj. Povem vam, da bo Malkovec v nekaj letih tak kot črni kal — ves v terasah, če bo šlo tako naprej. Mnogi bi že letos radi obnavljali tako, kot dela malkovška klet vendar še čakajo na njihove izkušnje. Kazalo bi znova oživiti trsnico, ki je imela pred nekaj leti že lep sloves. Vse bolj množična obnova bo zahtevala tudi več cepljenk. Malkovec ne bo izumrl, samo cesto naj še asfaltirajo vsaj do Mokronoga, pa bodo obiskovalci množično prihajali sem gori.« Ko smo po beli cesti drseli proti Tržišču nam je v ušesih še brnel ropot buldožerja, ki na Malkovcu že dalj časa obrača brazde, ki še niso videle belega dne, pomenijo pa napredek, boljše vinogradnikovo življenje. M. L. brez (poprejšnje razprave s prizadetimi študenti, ker ta stališča Očitno zapostavljajo izredni študij. Resolucijo so poslali skupščini SRS, občinskim skupščinam Dolenjske in Spod. Posavja, nekaterim republiškim organom in poslancem. M. J. Zakaj ne velja prosta prodaja telet? 19. marca se je na vini-škem kandidacijskem zboru zbralo le okoli 40 volivcev, zato so morali eno uro čakati, da se jih je nabralo dovolj za sklepčnost zbora. Najprej so izbrali kandidate za občinski zbor in poslanca, nato pa spregovorili o vseh nerešenih krajevnih zadevah. Zanimali so se za dograditev ceste, ureditev gostinskih lokalov zlasti pa campinga ob Kolpi ter kopališča. Hoteli so vedeti, kaj je z dograditvijo šole in brezplačnimi prevozi otrok iz oddaljenih krajev, razpravljali o postavitvi bencinske črpalke in čudnem odnosu nekaterih uslužbencev podjetja »Gorjanci« do potnikov. Viničani želijo, da ba zgradili vsaj zasilno, toda pokrito avtobusno čakalnico. Slišati pa je bilo več pripomb na račun prodaje telet. Ljudje menijo, da bi morali tiicli na Vinici spoštovati pravico do uzakonjene proste prodaje telet. -pj ^ • • v v Sejmišča 836 pujskov na novomeškem sejmišču 27. marca je bil novomeški sejem zeilo dobro obiskan. Naprodaj je bilo 836 prašičkov, prodali pa so jih 642. Cene so bile tokrat nekoliko nižje. Manjši pujski so šli v denar po 17.500 do 24.000 Sdin, večji pa po 24.000 do 32.000 Sdin. Živahno brežiško sejmišče V Brežice so na tedenski sejem 25. marca pripeljali 840 prašičev, starih do treh mesecev, in 70 starejših. Prvih so prodali 660 po 14 Ndin kg žive teže, drugih pa 25 po 7,5 Ndin kg žive teže. Pred svetovnim dnevom zdravja v Brežicah Letošnja akcija v počastitev svetovnega dneva zdravja, 7. aprila, bo pod geslom »Varuhi našega življenja«. V Brežicah se je 23. marca sestal odbor, da bi izdelal načrt praznovanja. Odbor se jo odločil, da bo akcija pod naslovom »Zdravstveno varstvo šolske mladine«. Brežiški zdravstveni zavod bo pripravil sedem primernih predavanj, ki jih bo imela na programu lokalna radijska postaja. Predavanja bodo govorila o pomenu sistematičnih pregledov otrok, telesnovagoj-ne dejavnosti, zdravstvene vzgoje v šoli, varstva itd. Dr. Sušin bo še nadalje pregledoval otroke, ki se vpisujejo v šolo. Predavanja bodo tudi v večjih šolah in šolskih centrih. V načrtu so pogovori s starši šolske mladine in športna dejavnost mladine. Krompir pred sodiščem Pred kratkim je višje gospodarsko sodišče v Ljubljani obravnavalo prvo tožbo KZ Trebnje proti pogodbenim kupcem, ki nočejo spoštovati pogodb in prevzeti 200 ton krompirja, marveč so pripravljeni plačati samo pogodbeno kazen (penale), krompir pa naj bi ostal tam, kjer je. Sodišče mora zdaj odločiti, kaj je pomembnejše — pogodba ili pogodbena kazen. Zastopniki KZ namreč smatrajo, da imajo pogodbe penale predvsem zato. da se poveča resnost dogovora. Prva razprava je pokazala, da se odločitev na-gfblje v korist zadruge, vendar še ni nič dokončno odločenega. Ker bo 31. marca potekel rok še za 1300 ton krompirja, ki ga kmetje še hranijo za »*ro-dajo, bo od’oči ev sod šča izredno pomembna in bomo o tem še poročali. Popolnoma neresnične pa so govorice, ki so se pojavile pred kratkim, češ da je zadruga po pogodbah »rodala del kromprja. pogodb do kmetov pa ni spoštovala. Velike ugodnosti za vlagatelje (Nadaljevanje s 1. str.) izdajajo tudi nove hranilne knjižice DBH Novo mesto, vlagateljem za navadne in vezane vloge. Vlog z gesli in »na prinositelja« pa pošte ne bodo sprejemale niti ne bodo izdajale za take vloge novih knjižio. Take vloge bo tudi v bodoče sprejemala samo banka. Prav tako bodo pošte sprejemale vplačila in izplačila na sedanje hranilne knjižice banke, pripisovale pa bodo vlagateljem tudi obresti, potem ko bodo dobile uskladitev z banko. ga boste, če boste varčevali pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, hkrati pa se posluževali uslug, ki vam jih nudi zdaj vsaka področna pošta VARČEVALCI! V banki ali na pošti lahko tudi zamenjate svojo dosedanjo poštno hranilno knjižico za knjižico Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu, ki vam nudi ugodnejše pogoje — ob- restno mero, zlasti če je vloga vezana na odpovedni rok! Ne pozabite, da je banka za vse svoje varčevalce razpisala nagradno žrebanje, ki bo 10. aprila 1967. Nagradnega žrebanja bodo deležni vsi, ki bodo vložili svoje prihranke v banko do 31. marca 1967 in ki bodo izpolnili pogoje za žrebanje, o katerih vam danes posebej poročamo še na ’.2. strani Dolenjskega lista- Če mere določajo kvaliteto St. IS (888) DVA NA ZA TOŽNI KLOPI (za njima pa štirje...) V začetku februarja smo dvakrat poročali o poteku 2. rednega zbora Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu. Medi drugim smo omenili, da so ustanovitelji banke in gostje na zboru zelo resno razpravljali o vprašanju, ki že dolge mesece predstavlja prav* zaprav edini nerešeni problem naše področne banke. Gre za znano vprašanje, kaj je z delom sredstev ukinjenega družbenega investicijskega si i'ada okraja Ljubljana, ki je bil kot skupni delež občin Metlika, Novo mesto in Trebnje vložen v kreditni sklad banke. Že na zboru banke so ugotovili, da sta tokrat na zatožni klopi dva nedolžna poslovna partnerja: pri sporu gre namreč v bistvu predvsem za nerazčiščene odnose med skupčino SRS in tremi omenjenimi občinskimi skupščinami. Dolenjska banka in hranifaiica ima pri tem samo pogodbo z naštetimi tremi občinami o že davno vloženih občinskih sredstvih v kreditni sklad banke. Poudarili so .tudi, da je medsebojna pogodba treh občinskih skupščin in DBH neizpodbitno dejstvo, ki ga verjetno pač nihče ne more enostavno zanikati. Na zboru so ustanovitelji DBH med drugim opozorili na pomen zaupanja v naš pravni red, ki ga ni mogoče spreminjati z enostranskimi sklepi in ukrepi. Zelo jasno je, da so edini pravni in moralni dediči premoženja, ki so ga ustvarile delovne organizacije našega ožjega področja, prizadete občinske skupščine. Verjetno tudi nihče ne more mimo dejstva, da je ta sredstva bivši okraj Ljubljana še za živega pravno veljavno prepustil kot svojo dediščino naštetim dolenjskim občinam. Bralcem našega lista smo dolžni dani obljubi še tretjič poročati o zanimivem srečanju ustanoviteljev naše področne Dolenjske banke in hranilnice. Spor zaradi družbenih investicijskih skladov je namreč zelo zanimiv, njegovo trenutno stanje pa je tako: Kreditne banke in hranilnice iz Maribora, Novega mesta- Ljubljane in Kopra so nerešeno zadevo predložile višjemu gospodarskemu sodišču Slovenije v Ljubljani, občine Novo mesto, Metlika in Trebnje pa so medtem sprožile v isti zadevi ustavni spor pred ustavnim sodiščem Slovenije. Dolenjska banka in hranilnica je s tem uresničila enega izmed sklepov svojega 2. zbora. Kako je prišlo do spora? Dopisov, vprašanj, odgovorov, pojasnil, navodil itd. o zadevi glede katere vam tukaj le poročamo, je zdaj že nekaj kilogramov. Človek bo moral biti skoraj pravnik, da bi lahko še jasno sledil dolgim, včasih tudi zapletenim pismom, okrožnicam in navodilom ter zakonom oz. predpisom, ki so sprožili in kri. zapletajo vprašanje družbenih Investicijskih skladov nekdanjih okrajev. Skušali bomo odgrniti zaveso z zapletene zadeve in po domače povedati, kako je s to rečjo. Spomladi 1965 je bila ob ukinitvi okrajev razdeljena med občine in republiko tudi »dediščina umrlih« ... Proračunski dohodek, ki so ga včasih dobivali okraji, je zdaj pripadal republiki, občine pa so prejele nekdanje okrajne investicijske sklade. Slednja so bili z okrajnimi odloki sicer že razdeljeni, vsako leto pa naj bi vendarle vrnili kar lepo število milijonov v obliki anuitet; gre namreč za investicije, ki so jih včasih okrajni skladd financirali v posameznih občinah. No, pove;mo še več: Okrajni investicijski skladi so tudi nastali iz sredstev, Id so jih občine pred leta na svojem področju sporazumno z bivšima OLO zbirale in združevale, da bi tako z lastnimi sredstvi bile deležne raznih posojil, za katere sta zveza ali republika zahtevali soudeležbo. Do tu je vse v redu in prav. Občine so bale trdno prepričane, da jim je odobrena in podeljena »dediščina bivših okrajev« dana kot resnično izročeno premoženje. Zato so z njim samostojno razpolagale in sklenile — med njimi tudi novomeška, metliška in trebanjska — vnesti te sklade v novo oz. reorganizirano komunalno banko Novo mesto, ki je medtem prerasla v medobčinsko banko. To je bil njihov ustanoviteljski delež, saj so s tako pridobljenim investicijskim skladom pomagale banki na zeleno vejo. Pri tem so tudi računale, da bodo iz okrepljene banke deležne potrebnih kreditev, kar vse se je seveda tudi začelo uresničevati. Občinske skupščine so glede prenosa teh sredstev v bančni kreditni sklad sprejele potrebne zakonite sklepe, na ustanovnih občnih zborih novih bank pa je balo s statuti potrjeno, kakšne pravice in dolžnosti imajo ustanovitelji reorganiziranih področnih bank. Tu so bile tudi zapisane vse pravice in dolžnosti, ki so jih imele občinske skupščine kot ene izmed ustanoviteljic novih področnih bank. Zvezni predpis je v začetku lanskega leta ukinil vse družbene investicijske sklade in hkrati odredil, da razpolagajo s sredstvi teh skladov družbeno-politične skupnosti. Zdaj je' v Sloveniji prvič završalo zaradi pritiska na sklade, ki pa so bdli sicer brez denarja ... Kot dedič se pojavi tudi izvršni svet SRS Naj na tem mestu ponovimo, kaj je o sporu, ki ga tu opisujemo, letos 21. za-nuarja napisal v OBČANU tovariš Bojan Kardelj: » .. .denarja iz tega naslova sicer ni bilo na razpolago, zato pa je bil predviden priliv anuitet, ki bi se v prihodnjih letih stekala v žep naslednika odpravljenih skladov. Nekatere občine so jih tedaj hotele dvigniti iz bank, toda sredstva so bila že — s privolitvijo občin — angažirana za nekoliko let naprej (financiranje energetike, modernizacija »Iskre«, občine bivšega ljubljanskega okraja so jih na primer sklenile ob soglasju z izvršnim svetom uporabiti tudi za financiranje r nove ljubljanske bolnice oziroma, in bolj natančno povedano, novega kliničnega centra v Ljubljani). Kot dedič se je že tedaj pojavil tudi izvršni svet, ki je reflektiral na pravice (denar), ki bi jih v prihodnosti prinesli že zdavnaj razdeljeni in angažirani ukinjeni okraji in investicijski skladi. Iz komunalnih bank je hotel te pravice (in koristi) prenesti na banko, katere pomemben soustanovitelj je on. To željo oziroma zahtevo je sporočil le komunalnim bankam (zdaj kreditnim bankam in hranilnicam); občine ndso bile vprašane za soglasje, ne glede na to, da so bila tedaj sredstva odpravljenih okrajnih in občanskih investicijskih skladov pravno, formalno in dejansko že vnesena omenjenim bankam v poslovni sklad. Ce kdo, potem bi jih le občine kot soustanoviteljice banke lahko spet potegnile nazaj, seveda z vsemi posledicami zanje (financiranje oz. kreditiranje bolnice v Ljubljani bi bilo n.pr. v nevarnosti) in same banke, ki bi lahko postale nelikvidne ...« Občine opozarjajo na protizakonit odlok Občinske skupščine Metlika, Novo mesto in Trebnje so s skupno pogodbo že 30. 12. 1965 vložile v kreditni sklad novomeške banke sredstva, ki so jih dobile iz ukinjenega družbenega investicijskega sklada bivšega okraja Ljubljana posebej, posebej pa za sredstva družbenih investicijskih skladov teh občin. Ker je 72 ustanoviteljev Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu vplačalo do 25. 1. 1966 v kreditni sMad banke 13,400.000 N din, banka pa je imela 31. 12. 1965 v svojem kreditnem skladu 38,999.277.62 Ndin, je to zadoščalo za ustanovitev ko-mercialno-invesitJicijske banke .Kot taka je bila 14. 2. 1966 tudi vpisana pri okrožnem gospodarskem sodišču. Sledil je dolgotrajen proces sprememb Zakona o bankah in kreditnih poslih, prišel je »Odlok o prenosu sredstev odpravljenih družbenih investicijskih skladov na poseben račun SR Slovenije«, ki sta ga sprejela republiški zbor in gospodarski zbor skupščine SRS lani 15. februarja. Banka zahtevi po prenosu omenjenih sredstev ni ugodila, nakar še je začelo dopisovanje s Službo družbenega knjigovodstva oz. njene centrale v Ljubljani. DBH je znova pojasnjevala, da so sredstva odpravljenega okrajnega družbenega investicijskega sklada v celoti že angažirana. Tudi naša banka je sklenila kreditno pogodbo s Splošno gospodarsko banko v Ljubljani in z njo odobrila kredit 690 milijonov Sdin za energetiko in črno metalurgijo; kot vezan depozit je DBH položila pri SGB 227 milijonov Sdin na 20 let, kot vlogo v kreditni sklad SGB pa 50 milijonov Sdin. Na leto bo sproščenih z odplačili kreditev iz naštetega sklada približno 120 milijonov Sdin. * Land 5. decembra je banka dobila odločbo SDK, centrale v Ljubljani, po kateri je morala prenesti iz svojega žiro računa 14,074.107,74 Ndin na poseben račun skupščine SRS. Banka, ki v svojem kreditnem skladu že dolgo nima več sredstev okrajnega investicijskega sklada, pač pa le skupni delež občin Novo mesto, Metlika in Trebnje, tega naloga ni izvršila in je o tem obvestila SDK. Zadeva je tekla naprej. Medtem so tudi občine Metlika, Novo mesto in Trebnje opozorile DBH, da je odlok o prenosu sredstev odpravljenih investicijskih skladov protizakonit in protiustaven in da si je SR Slovenija neopravičeno prilastila omenjena finančna sredstva, ki- so last prizadetih občin. Občine so zaradi tega pri banki ostro protestirale, nato pa so se napotile iskat svojo pravico pred ustavnim sodiščem Slovenije. — Pri taki starosti, pa vedno Židane volje! Kako to? - Nobenih skrbi nimam! Ko sem bil mlajši, sem varčeval za starost pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu! Mladenič, dam vam dober nasvet: še danes začnite vlagati svoje prihranke na hranilno knjižico naše domače Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu! Knjižico dobite lahko tudi pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki ali Trebnjem, lahko pa Vam jo izda tudi vsaka pošta v občinah Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje! Gre za načela -in za denar! Kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice je zdaj z novimi beleži ustanoviteljev sicer sipet v celoti že zagotovljen, čeprav so našteta sredstva blokirana in jih DBH trenutno ne more uporabljati. S te strani so delovne organizacije dolenjskih občin znova dokazale, da hočejo imeti močno področno ko-mercdalno-investicdjsko banko. SDK, ki se je morala »spopasti« z DBH, je zdaj hkrati z banke na zatožni klopi, oba partnerja pa sta v vsej zadevi prav malo kriva. Naj ponovimo: spor teče med skupščino SRS in ObS Metlika, Novo mesto in Trebnje! Seveda pa tudi banki ni vseeno, kako bo spor pred ustavnim 'sodiščem končan. T. K. -9 Nepotrebne skrbi vlagateljev Podjetje za PTT promet v Novem mestu, ki od januarja dalje sprejema in zplačuje hranilne vloge Dolenjsko banko in hranilnico na področju občin Krško, Metlika, Noro mesto In Trebnje, je pred kratkim opozorilo vodstvo banke na tale pojav: Posamezni vlagatelji v nekaterih podeželskih lsra Jih izražajo skrb. da bo >... novomeški banki odvzet denar za druge po trebe ...« . Pojavilo se je torej nezaupanje vlagateljev, ki varčujejo pri Dolenjski t>anke in hranilnici. Prav gotovo izvira iz govoric, da je morala »Dolenjska banka in hranilnica vrniti v Ljubljano več kot milijardo starih dinarjev še la račun nekdanjega okraja«. Take govorice smo easledili ponekod tudi izven hranilne službe banke In področnih pošt. Zato je treba jasno povedati: Varnost hranilnih vlog je v celoti zajamčena! Za te vloge jamči država z r sem svojim premoženjem, hkrati pa nimajo Hranilne vloge nobene zveze s kreditnim skla-iom banke, o katerem te-5e beseda med drugim tudi v poročilu na tej tirani Dolenjskega lista. Razveseljivo pa je hkrati, da število vlagateljev in vlog nenehno narašča in da torej vendarle v celoti narašča zaupanje varčevalcev v smotrnost denarnega varčevanja. Vedno več je ljudi, v vseh era jih Dolenjske, ki čeda-je bolj poznajo čvrstost linarja. Gornje pojasnilo pa je kljub temu potrebno, da ne bi bilo med ljudmi nepotrebnih dvomov in ugibanja! Občinske meje mladim niso mar Med črnomaljsko in metliško mladino doslej ni bilo sodelovanja verjetno iz več vzrokov, med katerimi je eden gotovo posledica loka-lističnih teženj v obeh občinah. Mladina pa je sklenila tradicijo prekiniti. Prvi korak k zbliževanju mladih v obeh belokranjskih občinah predstavlja nedavna skupna seja obeh občinskih komitejev ZMS, katere so se udeležili prav vsi člani. Najprej so izmenjali programe dela, nato pa sestavili načrt za skupno delo v prihodnjih dveh mesecih. Dogovorili so se, da bodo v kratkem na Vinomeru organizirali skupen seminar za vodstva mladinskih aktivov iz črnomaljske in metliške občine, v začetku aprila pa bo v Črnomlju seminar za mladinska vodstva vseh šol. Nadalje je predvideno posvetovanje mladih in ZK, posvetovanje z mentorji in skupno sodelovanje z JLA. Imenovali so že koordinacijski odbor, v katerem zastopata Črnomelj Alojz Kocjan in Stanen Movrin, Metilko Mnajan Cerjanc in Nada Kovačič, v doboru pa so tudi trije predstavniki garnizona. Spoznati sosede in z njimi delati V aprilu dvoje medobčinskih posvetovanj o mladinskih vprašanjih Sekretariati občinskih komitejev ZMS iz Brežic, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega so se 17. marca na seminarju v Novem mestu dogovorili, da bodo še bolj poglobili medsebojne stike, se spoznali, izmenjavali izkušnje in sodelovali. Na novomeškem seminarju so med drugim pregledali in primerjali med seboj letne programe občinskih komitejev in si povedali izkušnje iz sedanje prakse in prakse prejšnjih let. Poudarili so, da so zbližan je mladine sosednjih občin narekovale potrebe po tesnejšem sodelovanju, saj navsezadnje »živimo v istem času, v isti pokraji- Hvala, tovariši! Pred nekaj dnem je obiskala garnizon v Cerkljah ekipa postaje za transfuzijo krvi vojaške bolnice iz Zagreba in v akciji zbrala 132 litrov dragocene tekočine. Zahvala za tako množičen odziv vojakov gre tudi na račun dobrih priprav, med katerimi sta doktorja Petronije Ristič in Živko Tešič imela nekaj predavanj. V tej humani akciji je bilo precej tovarišev, ki so kri dali že nekajkrat: podporočnik Ulčar je kri oddal že sedemindvajseta! Pohvaliti je treba zlasti enoto Franca štajerja, iz katere je 90 odstotkov vojakov sodelovalo v akciji. Vsi poznamo velike potrebe po krvi v modemi medicini, zato je prav, da vsem, ki so ali bodo sodelovali v krvodajalskih akcijah, rečemo: »Hvala, to-variši, za dragoceno tekočino, Td nam je vedno lahko nujno potrebna in od katere so pogosto odvisna mnoga življenja!« M. J. Dom na Vel. Malencah pod streho Člani podružnice SZDL Vel. Malence pri Brežicah so že v 1. 1965 na enem izmed vaških sestankov sklenili, da bodo zgradili dom družbenih organizacij v vasi. K temu sklepu jih je sililo dejstvo, da nimajo v vasi primernega prostora, kjer bi se lahko shajali na raznih sestankih. Ker pa leže Velike Malence ob Krki, ki jo vsako leto obiskuje vedno več turistov, bi s tem pridobili tudi prostore, ki bi lahko pospeševali turistično dejavnost na tem območju. Izvoljena gradbeni odbor je kmalu preskrbel lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Takoj je pričel tudi zbirati prostovoljne prispevke. S pomočjo krajevne skupnosti so prispevali les, opravili brezplačno potrebne vožnje in prispevali okrog 2.500 prostovoljnih de- lovnih ur. Na pomoč je priskočila tudi komanda vojne pošte v Cerkljah, ki je omogočila prevoz gramoza in kvadrov brezplačno. Prošnjam za pomoč so se odzvala tudi nekatera brežiška podjetja. Ko je bil tako zbran material, so lansko poletje pričeli z betoniranjem temeljev in navozom zemlje. Pred pričetkom zemlje so bili že dograjen obodni zidovi in prezidi. 2al so zima in nekatere težave ovirale načrt, tako da je objekt ostal čez zimo brez strehe. Ko so vremenske razmere v letošnjem letu dovoljevale, so nadaljevali z začetim delom. S pomočjo občinske skupščine v Brežicah, ki je prispevala strešno kritino, je v soboto, 18. marca, dobil bodoči dom streho. Člani podružnice SZDL na Vel. Malencah in gradbeni odbor želijo, Za lepšo Sevnico in Krmelj! Lepe nagrade se obetajo tistim, ki bodo najbolj prizadevno sodelovali in najlepše uredili zunanjo podobo svojih domov in delovnih prostorov Pod geslom »Vsi in vse za lepoto našega mesta!« je nedolgo tega sevniško Turistično društvo skupno s Komunalno - stanovanjskim podjetjem in občinsko skupščino sklenilo v letošnjem mednarodnem letu turizma organizirati veliko nagradno tekmovanje v olepšavi zunanje po dobe mesta, ki bo trajalo do 15. avgusta,- Pri tekmovanju lahko sodelujejo delovne organizacije, pri ka-teril). bodo ocenjevali ureditev in olepšavo zgradb in njihove okolice, ter zasebniki, pri katerih bodo ocenjevali okolico stanovanjskih in gospodarskih zgradb. V tekmovanju lahko sodelujejo vsi prebivalci Sevnice in Krmelja. Da bi že v času tekmovanja spodbujali k sodelovanju bo posebna ko-nisi j a — Franc Molan kot predsednik in člani Ivan Nagode, Mirko Dolinšek, inž. Vida Cimperšek in Vlado Senčar — že 30. aprila pregledala uspehe in izbrala tudi najboljše, ki bodo dobili prvomajske nagrade v skupnem znesku sto tisoč starih din. Druga ugotovitev uspehov bo mesec dni kasneje, končni pregled pa 15. avgusta, ko bodo razdelili končne nagrade. Zmagovalec bo dobil 30.000 S din, dve drugi nagradi bosta po 20.000 Sdin, tri tretje pa po 10.000 Sdin. Pri izbiri nagrajencev bodo Komisiji pomagali strokovni svetovalci Meta Golob, dr. Marija Pungerčič, inž. Jože Kolar, inž. Franc Uše-ničnik in Alojz Lipoglav-§ek. Tekmovanje vodita sevniško Turistično društvo in Komunalno-stano-vanjsko podjetje. O tekmovanju bo naš list sproti poročal. da bi do volitev v aprilu uredili v novem vsaj en prostor. Hkrati želijo, da bi občinska skupščina v Brežicah asfaltirala odsek cest od betonskih kvadrov skozi vas, kar je pomembno tudi iz turističnih vidikov. Gradbeni odbor se v imenu članov SZDL na Vel. Malencah prav lepo zahvaljuj vsem. ki so kakorkoli pomagali, uresničiti prvi del njihovega načrta. F. S. Organizirana pomoč vietnamskemu ljudstvu Pred kratkim je bil pri občinskem odboru ZZB Metlika ustanovljen odbor za pom-moč vietnamskemu ljudstvu. Odbor šteje 11 članov iz vrst predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij, šolstva in občinske skupščine. Za predsednika je bil imenovan Frenk Molek. Na prvi seji odbora so raz pravljali o organizaciji zbiralne akcije za nabavo zdravil in drugega sanitetnega materiala, ki ga Vietnam najbolj pogreša. Sklenili so tudi po Rdečem križu organizirati krvodajalsko akcijo. ni, z istimi željami s skoraj enakimi potrebami in pod precej podobnimi pogoji.« Sklenili so, da se bodo poslej pogovarjali o vseh perečih in skupnih problemih za isto mizo, si svetovali in poskušali ubirati najboljše korake. Za odmev na skupni dogovor o medobčinskem sodelovanju bo predvidoma 15. aprila v Črnomlju posvetovanje o sodelovanju z JLA, do sredine aprila pa bodo sklicali na posvet tudi mentorje mladinskih aktivov v osnovnih šolah. Dogovorili so se, da bo posvetovanje vsakokrat v drugi občini. Srečanje internirancev Občinski odbor ZZB Metlika je prevzel organizacijo letošnjega srečanja maloštevilnih preživelih internirancev zloglasnega nemškega taborišča Buchenwald. 16. aprila so vabljeni v Metliko vsi nekdanji interniranci tega taborišča in njihove družine. Ob 9.30 jim bodo pred hotelom Bela krajina pripravili svečan sprejem, nato pa okrepčilo. Zatem je predviden ogled Belokranjskega muzeja in posebej za to priložnost pripravljene razstave »Buch-enwald«. Družabno tovariško srečanje bo na Vinomeru. Organizatorji prosijo preživele internirance iz Buchen-walda, naj čimprej pošljejo svoje naslove in prijavo za srečanje, obenem naj navedejo, kako nameravajo potovati. Ce bo dovolj prijavljen-cev, bodo iz Ljubljane in Zagreba vozili posebni avtobusi. Delavnica Tineta Bajca v Kostanjevici, kjer so bili že pred vojno partijski sestanki in leta 1941 javka Osvobodilne fronte za Kostanjevico. KUŠLJANOVA 2AGA v Šentjerneju je bila od 1941 do 10. marca 1942 skladišče orožja. Od tam je odšla tretja skupina šentjernejskih fantov 10. marca 1942 v partizansko šolsko taborišče na Rdeči kamen. Na Gorjance so se fantje vrnili že 29. marca 1942 in ustanovili Gorjanski bataljon. (Foto: Jože Zamljen) Vietnamskemu ljudstvu žele pomagati Na pobudo glavnega odbora ZB Slovenije so na razširjenem plenumu ZB v Sevnici 21. marca ustanovili štab za pomoč Vietnamcem Borci NOB bomo vedno podpirali osvobodilna gibanja, ki iščejo pravico za lastni narod, so sklenili udeleženci plenuma, ko so ustanavljali štab, ki naj bi pomagal pri zbiranju pomoči za vietnamsko ljudstvo in jim dal moralno podporo za njihov boj. Ko so obravnavali še druge letošnje naloge organizacije, so sklenili, da je potrebno letos zdravstveno pregledati vse borce kmete in tiste borce, ki imajo priznano dvojno delovno dobo. Prav tako bodo letos popisali vse padle borce in žrtve fašističnega terorja ter uredili evidenco. Ker bo glavna letošnja proslava domicila Kozjanskega odreda 2. avgusta v Brežicah, načrtujejo v sevniški občini, da bodo imeli v Krmelju septembra proslavo domicila XII. brigade, še večja prosla- va pa naj bi bila prihodnje leto, ko bi jo organizirale vse tiste občine, kjer je brigada največ delovala. Na plenumu ZB so borci tudi želeli, naj ne bi občinskega praznika praznovali vsako leto le v Sevnici, marveč naj bi izbirali tudi druge večje kraje v občini. Podbočje: Gasilci so ji rešili živlienpe Pred dnevi se je napotila 75-letna starka iz Podbočja v TAKOLE SE POGLABLJAJO V SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE mladi radioamaterji kostanjcviške osnovne šole (Foto: foto krožek osnovne šole Kostanjevica na Krki) pol ure oddaljen vinograd na Starem gradu, da bi delala šibice za privezovanje trt. Hčerki, šolski snažilki v Podbočju, je obljubila, da bo kmalu prišla domov Toda hči je zvečer, ko je prišla iz službe, m našla doma. zato se je ogločila, da ji gre naproti. Ob 19. uri se je vrnila domov, misleč, da sta se z materjo zgrešili in da je že doma — toda motila se je. Spet se je vrnila po poti, ki pelje k vinogradu, tokrat z lučjo, a spet zaman. V obupu je vprašala soseda, kaj naj stori, ta pa ji je svetoval, naj prosi za pomoč gasilce. čez pet minut se je že napotila skupina mladih gasilcev z lučmi v hrib. Uro in pol pred polnočjo so starko našli nezavestno v grmovju. Ko so jo prebudili, je povedala, da ji je med potjo domov prišlo slabo in je sedla v grmovje. Naprej se ni spomnila ničesar več. Ker je tisto noč padla tem-peratura pod ničlo, bi starka prav gotovo zmrznila, če je gasilci ne bi našli. Za človekoljubno dejanje resnično zaslužijo pohvalo. JOŽE ŠKETA Marjan Kolar: Pro§vetar§ko silvestrovanje Marjan Kolar se je rodil 1933 v Slovenjem Gradcu, zdaj pa živi v Ravnah na Koroškem, kjer v železarni ureja tovarniška glasila. Njegov roman IŠČI POLDAN, iz katerega smo izbrali odlomek in ga naslovili Prosvetarsko silvestrovanje, je slika življenja v manjšem slovenskem mestu, slika usod dveh intelektualcev, ki se vsak po svoje prilagajata novemu času. Pisateljeva misel v delu*, da se je treba z življenjem spoprijemati, a ga obenem živeti, ga spreminjati in se sam spreminjati v njem ter težiti k uravnovešenemu, toplemu in človeškemu poldnevu v sebi, je v romanu podana z mojstrsko roko. Pisatelj je za svoje delo »Išči poldan« prejel Prežihovo nagrado. — Danes nam pa ne uidete! je zagrozila v zbornici biologinja, — danes bo prosve-tarško silvestrovanje! Prikimal je in se odpravil v razred. Prejšnji dan so -pisali šolsko nalogo KAKO BOMO PRAZNOVALI NOVO LETO in moral se je zagovarjati pred učenci, ker nalog še ni bil popravil. — Kdo od vas bo gotovo imel nezadostno, pa vam nočem kvariti praznikov, je rekel. In jih je naposled pripravil do tega, da so vsaj ponavljali Aškerčevo »Tlako«. Kaj so zasužnjeni narodi prestali? Ali so danes še zasužnjeni narodi na svetu? Kje? Zakaj? Ali bodo zmeraj? Stopnjevanje pridevnikov, Jenko, »Po slovesu«. Kdaj pišemo klicaj, kdaj vprašaj? Prešeren: »Sonetni venec«, ponovitev samostalnika, pridevnika, zaimka. Kmalu bo. konec polletja. Misli so otrokom vse bolj uhajale na sneg, na ulice, v Zahomje, k smučem in sankam in drsalkam in h kepanju. — Danes nikamor na večerjo! ga je prijela za komolec Gornikova. — Narezek bomo imeli in čaj. Saj bo dovolj? — Bolje kot krompirjeva juha v menzi, je rekel. Ob treh popoldne so morali v razredih prižgati luči. V XIII. b so otroci prosili, naj bodo še malo v temi, samo malo, da^so lahko gledali skoz okno na ploščad sosedne hiše, kjer so na smrečici zagorele pisane žarnice ter oblile sneg s škrlatno modro in rumeno lučjo. Tako tihega osmega razreda Žagar še ni pomnil. Pobalini, dolgi kot hmeljevke, sicer vsak trenutek pripravljeni za potegavščine in neredko za nesramnosti, so se zatopili v igra svetlobe in sence tam zunaj v hladnem decembrskem večeru in dekleta so tiho stokala, raznežena in vsa mehka od spominov na brezspolni otroški čas iger in pravljic. Cesar ni zmogel zbor pedagoško šolanih učiteljic, to so naredile pobarvane žarnice v zimskem večeru, ki je neslišno spuščal temo na Gren. Zbornica je bila vsa bleščeča, miza belo pogrnjena, trakovi iz kretona so se peli z zemljevidov na knjižno omaro ter veselo bingljali z lestenca. Biologinja in tajnica sta se z belimi predpasniki spremenili v, kuharici, frkljice so vznemirjeno tekale skozi vrata, ravnatelj Kožuh je sedel na častnem prostoru, edini že s kozarčkom vina pred seboj, kot očka ves nasmejan in rožnat. Pomignil je Žagarja k sebi, toda vsa zbornica je zagnala vrišč: — Tako pa ne! — Samo dva moška imamo! — Vsakega na en konec mize, me pa vmes! — Tako je! Zenske so se smejale, čebljale, sd nagajale ter se dražile kot šolarke. Nosile so iz pisarne krožinke in kozarce in kruh in salame in murke in sir, hvalile kuharske sposobnosti druga druge, pozabile na vse razprtije in drobne nevoščljivosti in rivalstva, polne občudovanja za pričeske in bluzice in volančke in krila in obleke, ki so jih imele tokrat na sebi. Vse sveže sfrizirane, odišavljene in nali-špane so končno posedle za mizo in ravnatelj Kožuh je moral govoriti, toda ko je kazalo, da bo po stari navadi svoj govor nategnil, so ženske začele ploskati in klicati »živijo« in nazdravljati in potem je bilo treba jesti in poskusiti belo vino in pohvaliti vsako jed posebej, da je lah ko tista, ki je kaj priskrbela, zažarela od zadovoljstva. Zenske so od začetka pile počasi, ker se Je tako spodobilo, in zato je nekaj časa tekel pogovor enako kot v odmorih vse leto: — Trčenje, dg, je strah. Str gar je pripeljal pravilno, Podpečan prav tako, ampak na ovinku ga je zaneslo, pa sta bila skupaj. — Zakaj pa gredo z avtomobili pozimi na cesto? — Kaj pa naj bi? Pri nas je sneg štiri mesece. — Zavirati je vendar treba z motorjem, ne z zavoro, je rekla važno kolegica, ki je imela avto. — Adika z gozdnega je vse-la tri dni bolniškega dopusta, pa je bila v resnici tri dni v celjski koči z direktorjem papirnice. — Kaj pa njegova žena? — Saj ne ve. Direktor si pač lahko vzame službeno potovanje, kadar hoče! — Celjska koča za božič, to bi se prileglo! — Pa direktor s polno listnico jurjev, kaj? — Zakaj pa ne? — Draga moja, prosvetarke X! Miro Kugler: VODNJAK (1966) moramo vendar dajati zgled! Oženi se, počni za štirimi stenami, kar hočeš, ampak povsod drugod: »Zdravo, kla- njam se!« Včasih mi je žal, da nisem šla za frizerko. Stojim tako in tako ves dan, pa še napitnine ne dobim za to. Kožuh se je smehljal, veno- mer samo smehljal in Žagarjeva leva soseda, frkljica s platinastimi lasmi, mu je šepnila, da pripoveduje »vice iz časov Franca Jožefa«: — Zakaj pa vi ne poveste nobenega? — Žagar je rosen fant, strašno rosen! Dajmo mu piti, saj Slovenci drugače baje ne znamo biti veseli! je vzkliknila druga. In so pili in jedli in vse je bilo prijazno in nasmejano in potem so vključili gramofon in žesnke so zagnale krik in vik, kako plesati, ko sta samo dva moška. Vasil Conev: Spoštujte pešca t Naslov je ukraden Pravzaprav bolje: sposo jen od kolegov Iljfa in Pe trava, ki sta prvikrat vi sako povzdignila to parolo Tudi njima se je zdelo malce smešno: pešec je izumil avtomobil, ta pa ga napada kakor divja zver. Pešec se zgroženo privija k zidu tesne ulice, in kadarkoli pripelje mimo avtomobil, zapre oči in pomisli: — Gospod, o, gospod, je to konec? — Toda avto odpelje mimo in pešec si lahko za trenutek oddahne. In v njegovi razkrojeni domišljiji se porodi takšnale slika: Središče mesta. Vse okrašeno s keramičnimi ploščicami. Nemara z zelenimi, nemara z rumenimi, nemara z modrimi. Pešec, ki ga avtomobil preganja, poskoči in se dotakne rešilnih ploščic. Nemara rumenih, nemara zelenih, nemara modrih. Važno je, da na teh ploščicah, važno je, da v tem središču mesta stoji velikanska tabla z napisom: TAB U To v polinezijščini pomeni PREPOVEDANO! Prepovedano za vse vrste motornih vozil! Dovoljeno le za peSce. Avtomobili tulijo, avtomobili se zvijajo od jeze in poskušajo zmleti nesrečnega pešca, toda — ta je že rešen! Stoji v kulturnem središču mesta, ki je tlakovan z rumenimi, zelenimi ali modrimi keramičnimi ploščicami, in srečen, s polnimi pljuči vdihava zrak. In se sprehaja po ploščicah. Ploščice, rumene, zelene ali modre, pa oblivajo žarki sonca. Za njimi so mize, mize, mize. Mize kavam, mize slaščičarn, bifejev, restavracij. Tu je pravi raj za pešca, njego- vi rešilni otoček. Tu mu ne sme bita nihče v napoto, tu nihče nima pravice, da bi ga povozil. Avtomobili so z vseh strani obkolili kulturno središče mesta, tlakovano 2 rumenimi, zelenimi ali modrimi ploščicami, in žvižgajo, trobijo, grmijo in nolijo svoje odvratne gobje proti pešcu. Toda ta se jih ne boji — kajti tu je za avtomobile tabu, nimajo pravice voziti po rumenih, zelenih ali modrih ploščicah. Na njih se pešec počuti varno kot šimpanz za rešetkami. Rešetke so potrebne šimpanzu, da bi se ubranil hudobnih otrok in ljudi, ki ga hočejo dražita, ga vleči za rep in mu puliti dlako. Ali pešec ne zasluži vsaj toliko pozornosti kot šimpanz? Povejte, kaj ga ni treba zaščtiiti pred avtomobili, kot smo zaščitili šimpanza pred hudobnimi otroki in ljudmi? Jadviga Ru tkovskaja: GREŠNIK Kubus je težak nekaj več kot pol kilograma. Podoben je majhni žogi. Skupaj hodiva po aleji vzdolž velikega travnika, in Kubus začne nenadoma brezumno poskakovati po čudoviti zeleni preprogi. — Kubus, Kubus! — ga kličem s takšnim glasom, da ve, da je vse v redu. Kubus dobro ve, da ga kličem samo zaradi dostojnosti, zato brezskrbno teka, včasih pa malce postane, da bi se prepričal, ali se še nisem izgubila. Kajti take stvari se gode. Ce gre pes s človekom na sprehod in se za minuto kam zagleda, človek izgine na najbolj idiotski način. Včasih celo za zmeraj. — Nesramnost! — zaslišim glas za se-bo(j. — Kaj pa pravzaprav mislite? Ali ste nepismeni, ko ne berete napisov?! — Precej debel, zadihan državljan z bikovskim vratom in s podplutimi očmi grgra v basu in spakljivo kaže množico zlatih zob, kot bi hotel koga ugrizniti. — Takšen majhen psiček! — se poskušam pomirjujoče nasmehniti. — Takoj pokličite nazaj tega garjavega pesjana! — vedno bolj besni razjarjeni državljan. Kubus, ki ga je stvar začela zanimati, se ustavi na robu travnika in naju pozorno gleda. — Hej, zgini s trave, pesjan! — kriči debeli državljan. Toda v meni se je že prebudil duh kljubovanja. S kakšno pravico se tale debelu-har tako meni z nama? Molče stopim mimo zaščitnika zelenih površin. Kubus pa znova teka po travniku in se zaganja v rumenega metulja. — Ali niste slišali, kaj sem vam rekel! — zdaj sope, zdaj kriči debeluhar. — Kategorično zahtevam, da takoj pokličete svoje ščene! V imenu občih interesov! — Toda jaz že zagotovo vem, da za nič na svetu ne bom ukazala Kubusu, naj se umakne s travnika, pa četudi bi bil bernardinec. Pa četudi bi bil slon... — Poklical bom miličnika! — preti debeluhar. — Prosim, prosim, kar pokličite, — pravim samozavestno, posebno ker nikjer okoli ni nobenega miličnika. Debeluhar se ozira, oči nrn vedno bolj zaliva kri, bruha neverjetne kletvice. Potem se mi grozeč približa. — Za vraga, takoj odnesite to vaše šče-ne! če tega ne storite, bom jaz poskrbel zanj! — Skomignem z rameni. Kubus pa nori po travniku. Nenadoma debeluhar stopi na travnik, mendra cvetlice in se požene za Kubu-som. O, Kubus dobro ve, kako in kaj. V begu se spretno izmika, zdaj se oddaljuje v velikih skokih, zdaj se skriva v travi, pripravljen skočiti vstran takoj, ko se mu debeluhar približa. On pa se vali za Kubusom kakor tank, mendra vse pred seboj in krili s svojimi debelimi rokami. In prav takrat, ko izvajata na sredi travnika učinkovito osmico, prikoraka izza ogla aleje mliičnik. — Državljan — kriči, pridite sem! Kakšna dirka pa je to? Ce bi tako divjal pes ali otrok, prav, ampak da se tako vede odrasel človek! Sramota! — Debeluhar sopihajoč obstane. Metuljček ima postrani, na obrazu se mu zrcali srd. Mrmra nekaj nerazumljivega. — Ali ne vidite napisa? — vpraša miličnik in izvleče blok za plačilo globe. Kubus je pristapical s travnika in zdaj poslušno hodi zraven mene. Strašno zadovoljen je videti. In jaz budi. Peter Breščak: Ljudje ne živimo samo ođ kruha Kadar govorimo o kultumo-prosvet-nem delu v mestu ali pa na vasi, navadno pravimo, da je prred leti, »nekoč« še nekaj bilo, sedaj pa da vse spi. Kako je torej s kultumo-prosvetno dejavnostjo na področju Novega mesta in okolice? Kako daieč smo prišli, kje bomo morali začeti? Vse to nas Je zanimalo in odgovor na vprašanja dž lahko samo temeljita analiza dela posameznih društev ter njihovih skupin. Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Novem mestu je pred kratkim zaključil posvetovanja o kultuirno-prosvetni dejavnosti na področju posameznih krajevnih skupnosti novomeške občine. Posvetovanje je rodilo marsikatero zamisel in v času, ko so odborniki obiskovali posameczne kraje, se je marsikaj zganilo. Pred nekaj dnevi sem prišel npr. v Podgrad, kjer so mi zatrjevali, da bodo krepko zgrabili za delo. »Ce mladi nočejo, bomo pa mi starejši,« Je zatrdil krojač Turk in povedal, da se bodo po vsej verjetnosti izbrali Finžgar jevo Verigo. Oglejmo si torej na kratko probleme kultumo-prosvetnega dela v posameznih krajih, da bi lažje izluščili celotno podobo kultumo-prosvetnega življenja na našem področju. Poglejmo, kaj si v posameznih krajih ljudje žele, kje delajo dn kje spijo. Povsod, kamorkoli smo prišli, so nam zatrjevali, da brez kultur-no-prosvetnega dela ne gre, saj človek ne more živeti samo od kruha: nekaj več je, kar potrebuje za življenje. To »nekaj več« mu da kulturno razvedrilo, delo, kjer je udeležen kot soustvarjalec, pa čeprav v še tako skromni meri. Na MALEM SLATNIKU nimajo doma kulture. Ker pa je v šoli lepa dvorana, imajo vse pogoje za kulturno dejavnost. Oder je urejen in je last PD Marija Campelj. Prebivalci Malega Blatnika ugotavljajo, da vlada mrtvilo v kultumo-prosvetni dejavnosti edvsem po odhodu prejšnjega upravitelja. Ugotavljamo še, da bi bil kraju nadvse potreben prosvetni delavec, ki bi bil voljan pomagati društvu s strokovnimi nasveti pri režiranju. Čeprav je Mali Slatnik blizu Novega mesta in si prebivalci lahko ogledajo . --aie kulturne prireditve tam, hočejo delati tudi sami. Prav radi bi potujočo knjižnico in tudi gledališka gostovanja. V OREHOVICI se bo z dograditvijo novega kulturnega doma »tanje prav gotovo popravilo. Priprave za gradnjo JUGORJE ^^aCkovec RAVNACE'# \6RABR0VEC \VIN0MER ŽTREKLJEVEC KRUPA • NAKLO RODINE NERAOEC • stari TRG Slemine#, VINICA # 'PRELOKA Trdinova nagrada -dolenjsko priznanje V Novem mestu že več let podeljujejo Trdinovo nagrado za najboljše znanstvene, leposlovne in umetniške stvaritve ali pa z njo nagrajujejo skupine in posameznike za pomembne prispevke na področju kultumo-pro-svetnih dejavnosti in občega ljudskega prosvetljevanja. Nagrada je, čeprav je skromna in se s Prešernovo ali Prežihovo ne more meriti, vendarle pomembno in spodbudno priznanje. Kaže pa, in tega se kulturni in drugi javni delavci zavedajo čedalje bolj, zlasti po oživitvi Trdinove nagrade, da bi kazalo območje nagrade znova razširiti, če že ne na vso Dolenjsko, vsaj na njen širši predel, zajet v ozemlje nekdanjega novomeškega okraja. S tem ne bi bili le zvesti tradiciji, marveč bi nedvomno z večjega območja dobili precej več del in raznolikih del za nagrado. Na nedavni seji sveta za kulturo v Novem mestu so obravnavali to vprašanje v želji, da bi postala Trdinova nagrada resnično dolenjsko priznanje in ne ostala le priznanje v mejah no- vomeške občine. Pripomnili so tudi, da ni videti ovir, da ne bi mogli te spodbude uresničiti; potreben bi bil le medobčinski dogovor, na katerem naj bi občine pristale na tako razširitev, pa bi željo uresničili! če bi sklenili, da bo nagrada medobčinska, bi se morali pogovoriti tudi o prispevkih za sklad Trdinove nagrade, kajti povsem naravno je, da bi morala premiren delež v ta sklad prispevati vsaka občina — ustanoviteljica nagrade, ker ne bi bilo prav, da bi celotno breme nosila le novomeška občina. Za letos (in morda tudi za prihodnje leto) z medobčinsko nagrado ne bo nič, to pa ne pomeni, da vprašanje ni pereče. Lani je bilo za Trdinovo nagrado predlagano PD Lojze Košak iz Kostanjevice, ker pa so v Novem mestu menili, da krška občina ni nič dala v sklad, je bil predlog seveda zavrnjen. Toda že tedaj so mnogi menili, da Trdinova nagrada kot dolenjsko priznanje ne bi smela biti podeljena le za uspehe, priznane v mejah novomeške občine. VAŽNEJŠA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V BELI KRAJINI • NAJDIŠČE ■ DOMNEVNE RIMSKE CESTE METLIKA')*-______ / / /PRIMOSTEK ‘v VRAN^IČI 0OTOVEC /KUČAR, GRM, PODZEMELJ TALČJI VRH ^ČRNOMELJ DOBLIČE • BUTORAJ'n DRAGOVANJA VAS# # '•jRIBUČE TANČA GORA # •ZORENCI DRAGATUŠ • PLEŠIVICA ® " • PUSTI GRADEC ^orSt • \kRASIN EC CERK' IŠČE GRIBLJE OBRH < SELA Veseli večer črnomaljskih gimnazijcev Pod vodstvom Silva Mihelčiča so črnomaljski gimnazijci v soboto zvečer priredili v Metliki uspeli veseli večer. Polna dvorana gledalcev je bila s sporedom zelo zadovoljna. V isti režiji pripravljajo dijaki črnomaljske gimnazije še večer narodnih pesmi, s katerim se bodo črnomaljskemu občinstvu predstavili v začetku aprila. K. W. Novosti Ljudske knjižnice Kočevje Sodobno urejena ljudska knjižnica v Kočevju si stalno prizadeva, da bi bralcem uredila novosti vsaj v okviru možnosti. Prejšnji teden je kupila naslednje knjige, ki si jih bralci že lahko izposodijo: Kiss Szenttagothai: Anatomski atlas človeškega telesa (v treh zvezkih), Naši znameniti tehniki, Thoorens: Burno življenje Marca Pola, Ingolič: Gimnazijka, Aldis: Ladja med zvezdami, Clarke: Planet sedmih sonc, Remarque: Iskra življenja. Čeprav je spisek razmeroma skromen, pomenijo te knjige veliko pridobitev knjižnice v zadnjem času. —ko Zaklad pri samotni roži Povest angleške pisateljice A. Philippe Pearce »Zaklad pri samotni roži«, ki ga je v prevodu Janeza Gradišnika in z ilustracijami Janeza Vidica izdala te dni Mladinska knjiga, pripoveduje o dveh pogumnih dečkih, ki sta se s čolnom odpravila iskat zaklad. Za tak podvig je treba veliko bistrosti, o vsem tem pa lahko zvemo več v knjigi. S -PODLISTKOM »BELA KRAJINA V DAVNINI« vam je kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez od 16. februarja do 16. marca predstavil zanimiv kos davne belokranjske zgodovine. K zadnjemu nadaljevanju sodi tudi gornja skica važnejših arheoloških najdišč v Beli krajini, ki jo objavljamo naknadno, in prosimo vse bralce, ki so si ta podlistek izrezovali, da mu priključijo še to podobo (Risba: Šibila Knez) t|miiiuiiiiiiiii:i!>i!iiiH«miMiimiuuiitHimHii«iimHiniiiiiuifiimiit«mfliii(iwiHiiiiU!!:!tiii:!m | Slovenščina j I za Slovence 1 | O slovenščini in Sloven-1 cih je bilo posebno zadnje | čase že veliko povedanega | in napisanega. O jeziku, 1 ki so se ga naši predniki | dolga stoletja oklepali, | prelivali zanj kri, umirali 1 in ga ohranili. Ohranili za-1/ to da ga ~?daj prav poceni [ prodajamo za nemogoče j izposojenke, da ga maličimo kot najhujši prega-\ njalci.. . Preprost človek \ skoraj več ne razume I uradnega izrazoslovja in j zmajuje z glavo nad njim. Poslušam govornika, ki [ pravi, da »smo se postavili na tako stališče .. .« Kot da stališče ni j več pojem, temveč predmet, na katerega lahko stopiš. Prebiram poročilo občinskih velmož za sejo in tu in tam izpišem vpad-j Ijiv izraz: »... podjetje apelira { na občinsko skupščino ...« j Pravopis sicer dovoljuje tujko apelirati, vendar jo | brez škode lahko nadome-I stimo z našim izrazom | sklicevati se, ob r-\ niti se na koga. I »Povdarjajo (pravilno: po-\ udarjajo), naj ima ob-l činska skupščina v vi• \ du .. .« Namesto »imeti v \ vidu« bomo lepše in pra-I vilneje rekli: »imeti pred 1 očmi, predvidevati, name-\ ravati«. Slovničarji so že f davno zavrgli sposojenko j »merodajen«, ki se je pritihotapila k nam z fuga I namesto domačega izraza I »pristojen« ali »odločilen«. Kljub temu pa je »oddelek za gospodarstvo m i-r o da j en za izdajo odločbe ...« Mnogo težav je z glagolom »vršiti«: »... ali -vršiti usluge drugim.« Pravopis pravi na str. 955: vršiti — opravljati in bomo torej lepše rekli: ».. ali opravljati usluge irugim«. Pravopis tudi prepoveduje rabo predloga »vsled«; pravilno »zaradi« (»... vsled _ tega smo jih povabili na ...«) Pri najboljši volji ne vem, kaj pomeni stavek: »Nekaj teh posestnikov je izjavilo, da so si predmetne stroje nabavili...« Mogoče so to že omenjeni stroji? Na vsakem koraku delamo jeziku silo, ne da bi se zavedali posledic. Od povsod preži nevarnost: z govorniških odrov, izza sejnih miz, iz radia in televizije, iz časopisov, iz izložbenih oken... V izložbenem oknu trgovine Borovo nas vabi napis: »Koristite veliko znižanje«. Pravopis prepoveduje rabo besede koristiti v takšni zvezi m priporoča izraz »uporabite, izrabite«. Drug napis nam pove, da so v-trgovini močno »znižali srajce«. Kako? Z vrhnje na najnižjo polico? Ob tem pa nas trgovec vpraša, če nam blago ne odgovarja. Nisem še videl blaga, ki bi znalo govoriti in bi odgovarjalo na moja vprašanja ... Itd ... vse do že ustaljenega »iznašanja predlogov ali vprašanj«, ko vendar vemo. da kokoš zne*e jajce. Človek pa predlaga ali pa zastavi vprašanje! F.Orivec in!iiiiiiiH;;iiit!iiiiiini>K(iii({tfwiiiiiiiiiiiii{i(niiwuiiiDimiiauinm:imi!ini:>.ni!triiK:!tmmiiinm!iii■, ' ■ S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Proračun za letos sprejet Letos bo proračun za 7 odstotkov večji — Največ denarja bo šlo spet za šolstvo 24. marca je imela občinska skupščina Ribnica slavnostno sejo v počastitev občinskega praznika. Delu seje so prisostvovali tudi pionirji, ki so prišli odbornikom čestitat za praznik (Foto: Mohar) S SLAVNOSTNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Enajst odlikovanih občanov Na slovnostni seji v počastitev občinskega praznika je govoril Bogo Abra-hamsberg — Jože Puželj odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Pretekli petek je imela občinska skupščina Ribnica slavnostno sejo v počastitev občinskega praznika. Prisostvovala ji je tudi republiška poslanka Vanda Škodnik. Na seji je govoril podpredsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg. V govoru je omenil predvsem vlogo Ribnice v NOB in naloge skupščine v sedanjem obdobju. Ko je govoril o bližnjih volitvah, je poudaril, da je treba v delo skupščine in drugih organov ter organizacij smeleje vključevati tudi mlade. Na slavnostni seji je razdelil predsednik občinske Sprejet program za leto 1967 Na prva seji novoizvoljene občinske konference SZDL v Ribnici so člani konference 15. marca govorili o problemih, ki tarejo večino občanov. Za prdsednika občinske konference so izvolili Staneta Goršiča iz Ribnice, za podpredsednika Franca Češarka iz Sodražice, za sekretarja izvršnega odbora pa Dušana Lavriča. Delegata na republi ški konferenci bosta Milena Borovac iz Ribnice in Jože Mohar iz Loškega potoka. Po potrditvi pravilnika o delovanju SZDL v ribniški občini je dosedanji predsednik ObO SZDL Dušan Lavrič po ročal o preteklem delu in dal pobude za razpravo. Zaradi težav, v katerih se je znašel občinski proračun, bodo morali občana višinskih predelov razumeti nujnost dajatev. Nekateri govorniki so dali kmiitične pripombe na račun izterjevalne službe pri občin ski skupščini. Po njihovem mnenju bi morali ostreje ukrepati proti nerednim plačnikom davkov. Govorili so tudi o samoprispevku, ki naj bi ga prispevali za ureditev komunalnih naprav. Dalj časa so se zadržali tudi ob vprašanju, kam z od večno delovno silo. Poudar- jali so, da namen reforme vsekakor ni bil, da bi mladi ljudje ostajali brez dela. Ker je bilo načetih več vprašanj o bodočem gospodarskem razvoju občine, so člani kon ference sklenili, da bodo na prihodnji seji govorili le o tej problematiki. Na seji so menili, da bi morali poslanci večkrat priti med volivce in se z njimi pogovoriti o problemih. Obenem so razpravljali o volitvah v skupščinske organe ter na koncu sprejeli delovni program za letošnje leto. —r Lani ujeli 1646 rib 68 ribičev ribiške družine Ribnica je lani v 1097 dneh uplenilo 869 postrvi (332 kg), 75 ščuk (89 kg) in 702 klena (291 kg). Ribiči so vplačali za članarino lani 291.650 S-din, se pravi, da jih je kilogram rib veljal čeiz 400 S-din. če pa prištejemo še stroške za opremo, izgubljeni čas itd., so bile precej dražje, kot so na trgu. Nekateri namreč ribičem očitajo, da so roparji in koristolovci. Tega pa za veliko večino ribičev in tudi za ribniške ribiče seveda ni mogoče trditi. A'i se izdelovanje suhe robe še izplača? 6500 lesenih žlic je pripeljal v teh vrečah z osebnim avtom DKW Henrik Zgonc iz Boštetij pri Velikih Laščah v poslovalnico DOM v Sodražici. Računa, da bo zanje iztržil 250.000 S din. Te žlice sta v mesecu dni izdelala skupaj z ženo. Pravi, da se mu izdelovanje lesenih žlic splača, saj v bližini njegove vasi ni podjetij, pri katerih bi se lahko zaposlil, razen tega s kmetijstvom ni pravega zaslužka. Žlice izdelujejo predvsem pozimi, pa tildi v ostalem letnem času, kadar je slabo vreme in ne more kmetovati. Pravi pa, da žal ne dobi za žlice takoj denarja, ker podjetju Dom menda manjka obratnih sredstev. Počakati mora, da Podjetje žlice > proda, kar traja okoli 2—3 mesece. (Foto: Primc) skupščine Prane Ilc enajstim občanom odlikovanja predsednika Tita. Odlikovani so bili: Jože Puželj z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, Jože Mohar pa z medaljo zaslug za narod; z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani Alojz Zbašnik, Karol Levstek, Stefan Lovšin, Franc Tanko in Filip Pajnič; z medaljo dela pa Marija Maležič, Janez Pucelj, Ivan Virant in Stanko Rus. Med sejo je prišla odbornikom' čestitat za praznik tudi delegacija pionirjev in cicibanov. Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,80 N-din kg, jajca 0,45 do 0,55 N-din kos. pomaranče 4,20 do 4,90 N-din kg, banane 5,40 N-din kg, limone 4,50 N-din kg, jabolka 4,17 N-din kg, sveže zelje 2 N-din kg. kislo zelje 1,55 N-din kg, kisla repa 1,50 N-din kg, solata 3,75 N-din kg, čebula 2.75 N-din kg, fižol v zrnju 4.50 N-din kg. Občinska skupščina Ribnica je na seji 24. marca sprejela občinski proračun za letos, ki predvideva za 7 odstotkov več dohodkov in izdatkov, kot jih je bilo lani. Glavni dohodki proračuna bodo prispevki in davki ter dopolnilna sredstva republike. Največ izdatkov je tudi letos predvidenih za šolstvo, za delo državnih organov in za socialno skrbstvo; najmanj pa za gospodarske investicije, komunalno dejavnost in delo krajevnih skupnosti. V razpravi odborniki na dohodke proračuna niso imeli pripomb, pač pa so nekoliko temeljiteje razpravljali o nekaterih izdatkih (sofinanciranju gimnazije v Kočevju in Dolenjskega lista). Ustanovili so sindikalno podružnico Žičnica iz Ljubljane ima v Ribnici svoj obrat, ki postaja iz leta v leto bolj pomemben. Izdeluje naprave za sušenje, pa tudi druge izdelke, za katere je lani obrat dobil 153 milijonov Sdin ali 46 odst. več kot leto dni prej. Po tonaži se je proizvodnja povečala od 101,7 na 151 ton. Že številke povedo, da je kolektiv obrata prizadeven. Z rastjo prozvodnje so rasli tudi osebni dohodki zaposlenih, ki so znašali lani 80 do 85 tisočakov na mesec. Dalj časa pa so v obratu čutili potrebo, da bi imeli svojo sindikalno podružnico. Čeprav so bili doslej vključeni v sindikalno podružnico v Ljubljani, kjer je sedež podjetja, njihove želje tam niso upoštevali, kot so zahtevali. Zaradi tega so se odločili, da bo do ustanovili svojo sindikalno podružnico. Pred kratkim so na ob. 6nem zboru izvolili njeno vodstvo ln se pogovarjali o letošnjem programu. Njena naloga bo predvsem zavzemati se, da bo samoupravljanje čimbolj prišlo do ve Ijave. Menili so tudi, da je 20.000 N-din za 16 krajevnih skupnosti premalo. Vendar bodo imele krajevne skupnosti še občutno večje dohodke iz drugih virov. Predlagano je bilo tudi, naj bi letos zagotovili 40.000 N-din za dogra- ditev kulturnega doma v Loškem potoku. Razen tega bi bilo treba piskrbeti okoli 3500 N-din za prevoz zobozdravnikov v ambulante na teren. Socialno zavarovanje namreč teh prevozov ne plačuje več. Vsaj pred kvalificiranimi ni treba zapirati vrat! Ribniška občina spada med manj razvita področja, saj zaposluje okrog 2.100 delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu družbenega sektorja, kar je le 17,5 odst. vseh. Zahteva po intenzivnejšem gospodarjenju je postavila delovne organizacije pred težke naloge. Podatki o gospodarjenju v lanskem letu kažejo, da proizvodnja ni dosegla planirane višine, število zaposlenih se je delno zmanjšalo, proizvodnja na zaposlenega pa se je povečala na račun povečane storilnosti dela. Povečali pa so se tudi materialni izdatki, skladi pa so se razen nekaj izjem celo zmanjšali. Občutek je, da so se osebni dohodki povečali bolj kot proizvodnost dela. Tudi delovne organizacije iz negospodarstva so imele težave v preteklem letu. Občinski proračun je predvideval 480 milijonov S din dohodka, vendar se je nateklo v občinsko blagajno le 452 milijonov. Razen šolstvu, so vsem drugim porabnikom proračuna zmanjšali občinsko pomoč. Vse to je v medsebojni povezavi z gospodarskim razvojem občine. Trenutno je Pomen RK bi moral poznati vsak občan Na nedavni skupščini občinskega odbora Rdečega križa v Ribnici so obravnavali delo občinskega odbora, krajevnih odborov in še posebej podmladkarjev Rdečega križa v Ribniški občini. Občinski odbor si je tudi lani prizadeval nuditi pomoč najpotrebnejšim, organiziral je krvodajalske akcije, zbiral pomoč za poplavljence, za lačne v Indiji. Rdeči križ je pomagal šolskim mlečnim kuhinjam, saj se v njih hrani 600 otrok. Organiziral je tudi vrsto predavanj o zdravstveni zaščiti. V ribniški občina ima organizacija RK nad 800 članov, v to številko pa niso všteti člani krajevne organizacije RK v Ribnici, kjer nimajo točnih podatkov. Na skupščini so sklenili, da je treba število članstva še povečati. Menili so, naj bi or-, ganizacija RK poskrbela, da bd njeni cilji postali znani čim večjemu krogu ljudi. Rdeči križ bi moral tesneje sodelovati s krajevnimi skupnostmi in družbeno-politični-mi organizacijami pri reševanju socialnih problemov. Iz poročil predstavnikov Podmladka RK na šolah v Ribnici, Dolenji vasi, Loškem potoku, Velikih poljanah, Sušju in Sodražici je razvidna izredno razgibana dejavnost podmladkarjev. Za vest- Osrednja proslava bo v Sodražici Organizacija Zveze borcev v Sodražici, kjer so bili do- šanja reševali čimbolj uspešno. Precej ostrih besed je bi- mala vsi prebivalci na stra- lo izrečenih na račun majh- ni narodnoosvobodilnega gibanja, ima v tem kraju še posebno veljavo. Sodražica je med vojno trpela kot le malokateri kraj, saj je bila do tal porušena in požgana. Nad 400 ljudi je bilo med vojno v različnih italijanskih taboriščih, petina od njih je za vedno ostala na tujem. V nemških taboriščih je trpelo 61 prebivalcev Sodražice in 18 izmed njih se ni nikoli več vrnilo. Na nedavnem občnem zbo ru krajevne organizacije so govorniki poudarjali vlogo sodelovanja s krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami, da bi borčevska vpra- nih invalidnin vdov padlih borcev, priznavalnin in pokojnin. Ljudje razumejo, da živimo v času reforme, vendar se jim ne zdi prav, da so najbolj prizadeti prav tisti, ki so med vojno največ prispevali za zmago. Na zboru so budi sklenili, da bodo zbirali gradivo za izdajo zgodovinskega Zbornika, dokumenta težkih dni NOB. REŠETO no delo velja prav vse pohvaliti. Na skupščini so se pogovorili tudi o letošnji krvodajalski akciji, ki naj bi zajela čim več ljudi. Na koncu so v odbor izvolili tretjino novih članov. -r MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Pre->ere ga 130 tisoč gospodinj, k vdovcev, kmetovalcev, dijakov, L uslužbenk in vojakov doma in E po svetu! — Poskusite! Osrednja letošnja proslava v občini bo v počastitev 25. obletnice požiga Sodražice in nekaterih drugih krajev. Predvidoma bo ta slovesnost 22. julija, ko nameravajo pri Novi Štifti odkriti spomenik padlim borcem. Pohvaliti je treba prizadevno delo upravnega odbora organizacije, ki je na občnem zboru sprejela tudi protest proti zločinskemu ameriškemu bombardira-niu Vietnama. brez dela 60 občanov, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje; žal pa kaže, da ne bo ostalo samo pri tem. Nad 800 prebivalcev ribniške občine je začasno zaposlenih v zamejstvu in lahko pričakujemo, da se bodo mnogi vrnili domov, če se strinjamo s tem, da so podjetja prenehala z ekstenzivnim zaposlovanjem nekvaliciranih delavcev, pa se je treba odločno postaviti po robu težnjam, da bi zapirali vrata tudi strokovni delovna sili, brez katere ne bo modernejše proizvodnje. Srednjeročen načrt razvoja občine bo moral med drugim postaviti na pravo mesto tudi obrt, turizem in gostinstvo, kejr bi precej nezaposlenih lahko dobilo delovna mesta. SOS za šolstvo Na zborih volivcev v ribniški občini med drugim razpravljajo tudi o šolstvu, o gradnji šole v Ribnici in ureditvi šol v ostalih krajih. Pred dvema letoma, ko so se občani na zborih volivcev odločili za samoprispevek, niso računali na občutnejše podražitve gradnje. Vendar so bili samo temelji (mehko zemljišče) dražji za 30,6 milijona Sdin. Tudi gospodarske organizacije so zbrale občutno manj denarja, kot je bilo predvideno (35 namesto 80 milijonov!), s samoprispevkom kmetov pa ni bilo nič. V dveh letih so tako zbrali le 261 milijonov dinarjev, za dokončno dograditev šole v Ribnici pa potrebujejo še 129 milijonov S dinarjev. Kljub veliki številki pa se ribniška šola še vedno ponaša kot najcenejša gradnja v republiki. Na občini so izračunali, da bi z največjimi napori letos lahko zbrali s samoprispevkom le 105 milijonov, manjkalo bo torej še 24 milijonov. Pri tem je treba upoštevati tudi opremo nove šole, ureditev starih šol v Ribnici, ureditev šole v So-iražici in gradnjo nove šole v Loškem potoku; za vse to bo potrebnih do sonca 1970 še 365,5 milijona starih dinarjev. Nedvomno so to precejšnja sredstva, ki jih bodo morali občani ribiške občine zbrati, je pa jdini način za ureditev k>lstva v občini. Pouk bo namreč lahko uspešen le v sodobno urejenih prostorih, česar sedanjim šolam najbolj primanjkuje. Ne le zaposleni, samoprispevek bodo morali poslej plačevati tudi kmetje in obrtniki, prav tako pa udi pripadniki JLA in milice, ki ga zadnji dve leti niso plačevali. Pretirana cena odvrača kupce spominkov Zelo slabo je plačano zamudno in zahtevno delo — izdelovanje pisanic in prtičkov, s katerim se ukvarjajo žene v Adlešičih — Kako to, da se kupci v trgovinah pritožujejo nad visoko ceno takih spominkov? V zadnjem mesecu je poslovna enota kmetijske zadruge v Adlešičih odkupila okoli 1.500 pisanic, ki so jih naredile Anka Veselič iz Purge, Marija Jakljevič iz Adlešič in Marija Veselič iz Vrhovcev. Samo tri se še ukvarjajo z zamudnim in sila natančnim delom, navzlic temu da zaslužek ne poplača vloženega dela. Izdelovalke pisanic dobe v zadrugi 150 Sdin, zadruga proda pisanico za 170 Sdin trgovskim podjetjem, kot so Supermarket, Prehrana, Dom, Mladinska knjiga v Ljubljani, ta pa jih v svojih trgovinah ponujajo kupcem po 300 do 370 Sdin. Kadar Adlešičanke v ljubljanskih izložbah zagle dajo svoje pisanice, se primejo za glavo ... Prav tako se godi ženam, ki izdelujejo prtičke in druge izdelke domače obrti. Z belokranjskim otiračem (brisačo) je mnogo dela, toda izdelovalka dobi v zadrugi zanj 1.400 Sdin. S 400 Sdin zadružnega zaslužka pride otirač do trgovcev, potrošnik, turist in kdorkoli pa ga lahko dobi v trgovini za 4.100 Sdin. Za to, da otirač v trgovini polože na polico, da ga pokažejo kupcu in zavijejo v papir, si zaračunajo 2.300 Sdin! Lani je zadruga spravila v promet za okoli 6 milijonov Sdin izdelkov belokrajnske obrti. Toda če bi se trgovska podjetja odrekla pretiranemu zaslužku na račun cenenega dela adlešičkih žena, v katerega so prisiljene zaradi edine možnosti do zaslužka sploh, bi v trgovinah gotovo prodsali še več belokranjskih izdelkov. V letošnjem turističnem letu, ko pričakujemo milijone gostov, je vsekakor lepa priložnost za prodajo kvalitetnih spominkov, med katerimi so izdelki adlešičkih žena. Ce pa hočemo doseči bolj množičen nakup, se maramo odločati za sprejemljivo ceno! NK Bela krajina v 35. letu delovanja Navzlic finančnim težavam se nameravajo črnomaljski nogometaši spustiti v oster boj na spomladanskih nogometnih tekmah — Metliška podjetja so prizadevanja črnomaljskih nogometašev podprla, medtem ko jim v domačem kraju še nihče ni obljubil pomoči — Ob takih težavah bo NK Bela krajina proslavljal 35-letnico obstoja Redna spomladanska sezona no. gometnih tekem se prične 26. marca, ko bodo potovali črnomaljski nogometaši v Kočevje, 2. aprila pa pride gostovat v Črnomelj NK RUDAR iz Trbovelj. V jesenskem delu tekmovanjar si je NK Bela krajina priboril s IT točkami prvo mesto. Isto število točk je dosegel tudi INDUPLATI iz Jarš, vendar s slabšo razliko v golih. Na spomladansko sezono nogometnih tekem, ki bo trajala do 18. junija, se v Črnomlju dobro pripravljajo, zlasti zato, ker praznuje klub 35-letnico obstoja. Praznovanje nameravajo vključiti v okvir proslav za občinski praznik 12. avgusta. V ta namen pripravljajo nogometni turnir, na katerem naj bi poleg domačega moštva nastopili še nogometni klubi iz Duge Rese in klub SAVA iz Tacna ter še eden, vendar ta še ni določen. 13. avgusta popoldne Z.* ..ft Odkar je tovarna DELAMARIS iz Izole začela oskrbovati Belo krajino enkrat na teden s svežimi ribami, jih prodajajo ob četrtkih tudi v Semiču, čeprav večina gospodinj rib ni bila vajena pripravljati, so se hitro naučile nekaj novih receptov. Ribe gredo iz tedna v teden bolje v promet. V Semiču je prevzela prodajo Milka Mušič, ki jo vidite na fotografiji, ko streže kupcem na zasilni stojnici nasproti trgovine. (Foto: Ria Bačer) ČRNOMALJSKI DROBIR ■ 8. APRILA BO OBČNI ZBOR AMD Črnomelj, na katerem bodo podali obračun dveletnega delovanja, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za naslednje obdobje. Računajo, da bo dru. štvo lahko v prihodnje še uspešneje delovalo, ker Je z lastnimi prostori dobilo mnogo boljše delovne pogoje. ■ V PREHRAMBENI TRGOVINI podjetja Potrošnik, poslovalnici 16, Je aelo primanjkovalo skladiščnih prostorov, zato se Je podjetje pred kratkim odločilo zgraditi skladišča. Za stavbo v bivši Kvasovi hiši je gradbeno podjetje iz Črnomlja že začelo graditi. Po dogovorili bi morala biti dela končana v začetku maja. ■ KANALIZACIJO IN GESTO do nove šole v Loki so vendarle začeli delati. Lepo vreme omogoča, da dela razmeroma dobro na- predujejo. Solniki upajo, da bo 1. maja nova šola odprta, nakar se bodo višji razredi osemletke takoj preselili v nove prostore. ■ PRECEJ ŽIVAHNO JE BILO v četrtek na črnomaljskem živilskem trgu. Na prodaj je bilo največ jajc (po 40 Sdin), vsakovrstnih semen in zelenjave. Solato so prodajali po 500 Sdin kg. &&>! po 350 Sdin kg, radič in motovilec merico po 100 Sđin. Kupcem so bile na voljo tudi sadike, rože lončnice in sveže ribe iz tovarne Delamaris v Izoli. ■ NASPROTI TURISTIČNEGA BIROJA Je pred kratkim odprl fl-nomehanično delavnico zasebni obrtnik Vojteh Kolar, kije prišel iz Ooslja. Ker Je v Črnomlju edini strokovnjak za popravilo pisalnih, računskih in šivalnih strojev, mu dela ne manjka. Manjša popravila opravi takoj, večja pa v nekaj dneh. pa bodo organizirali ekshibicijsko tekmo med NIC Olimpija iz Ljubljane in NK Maribor. Ker je tek. ma predvidena v mrtvi sezoni, se bodo vabljeni klubi lahko odzvali in pripomogli k izvpdbi kvalitetnega programa. Razen tega bi radi organizirali še kolesarsko dirko na progi Črnomelj—Novo mesto—Črnomelj. Navedene prireditve in redne kvalifikacijske tekme sestavljajo okvirni program delovanja NK Bela krajina v letošnji sezoni. Večji del organizacijskega dela opravlja Božidar Kramarič, ki za klub žrtvuje ves prosti čas, zato zasluži vso pohvalo. Finančno stanje pa ni niti najmanj razveseljivo. Klub je sicer naletel na razumevanje pri BETI v Metliki in pri podjetjeu KOMET, ki sta poklonila črnomaljskim nogometašem športne maji- ce in dokolenke ter športne hlač. ke, pri delavskih svetih v črnomaljskih podjetjih pa so prošnje za pomoč naletele na gluha ušesa. Nekateri so odgovorili, da nimajo, drugi sploh odpisali niso. Kljub takim razmeram nogometaši niso črnogledi in so sklenili tekme v spomladanskem delu odigrati za vsako ceno. Ce ne dru. gače, pa na lastne stroške. Vodi jih le ena želja, da bi se dobro odrezali in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Glede na prikazani delovni program in veliko voljo črnomaljskih nogometašev NK Bela krajina še enkrat javno prosi za pomoč domača podjetja. Ker deluje klub na povsem amaterski osnovi, zasluži več pozornosti in pomoči, saj bodo nogometne tekme v ne. deljskih popoldnevih Belokranjcem dostikrat edino razvedrilo. Biti odbornik je čedalje manj prijetno Ko je Moljkova Ivanka pred 10 leti iz Novega mesta prišla v Črnomelj, je kmalu za njo prišel glas, da je sposobna in delov-na ženska. Nič čudnega, Na Ziljah vedno manj otrok Zilje stoje na bregu, pod katero se vije Kolpa. Pred 11 leti so dobili svojo šolo. Ob reorganizaciji šolstva je ziljska šola postala podružnica viniške osemletke in ima le štiri razrede, v katerih je samo 19 učencev. En sam učitelj poučuje dva razreda dopoldne in dva razreda popoldne. V prvem razredu je osem o-trok, v drugem samo eden, v tretjem so štirje, v četrtem pa jih je 6. Malošte- Danes občinska seja v Črnomlju Danes, 30. marca, bosta oba zbora občinske skupščine Črnomelj začela razpravljati o predlogu odloka letošnjega občinskega proračuna. Na dnevnem redu je še poročalo o pregledu zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1966, zaključni račun občinskega proračuna za leto 1966, obravnava odloka o premiji za kravje mleko, predlog srednjeročnega plana razvoja občine za 1966—1970. poročilo iz zaključnih računih gospodarskih organizacij, poročilo o sprejemanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah ter volitve in imenovanja. Kurirčkova pošta krene na pot iz Črnomlja Letos bo po vsej Sloveniji že šestič stekla Kurirčkova pošta, s katero bodo naši pionirji poslali maršalu Titu čestitke in pozdrave za njegov 75. rojstni dan. V Sloveniji Je že določenih 5 prog, glavna Kurirčkova pošta pa bo letos krenila na pot 10. aprila dopoldne iz Črnomlja- Pionirji bodo s kurirsko torbo nadaljevali pot skozi Dragatuš in Staro Lipo do Vinice, naslednji dan pa od tam čez Adlešiče, Griblje in Krasinec proti Metliki in Dolenjski. Vsepovsod bodo Kurirčkovi pošti pripravila lep sprejem, ponekod celo kulturne programe. vilni šolarji iz višjih razredov se vozijo vsak dan z avtobusom na Vinico. V veliki in edini učilnici je postavljen tudi oder za vaške prireditve, pred njim pa je nekaj šolskih klopi. Učitelj Franc Trček pravi, da je v vasi vedno manj otrok. Lani so se tri družine za stalno izselile: dve sta odšli v Kanado, ena v Ameriko. — še leto dni bo v šoli dovolj otrok, potem jih ne bo več 16, kolikor je pogoj za obstoj podružnične šole. Vaščani že zdaj ugibajo, kaj bo potem, in se boje, da bo šola ukinjena. če si je nabrala več funkcij in da je pred štirimi leti postala tudi odbornica občinske skupščine. Ne spominjam se, da bi jo kdaj slišala v skupščini na dolgo in široko razpravljati, pač pa se je večkrat oglasila s kratkimi toda jedrnatimi pripombami. — Ali imate občutek, da ste bili izvoljeni v občinsko skupščino kot ženska — zaradi strukture? — sem jo te dni vprašala ob obisku v podružnici kreditne banke, kjer je referentka za stanovanjske kredite. — Niti ne, — je dejala. — Družbenega dela sem bila že od prej vajena, saj sem delala tudi v občinskem komiteju ZKS in pri SZDL. Verjetno me niso kandidirali v skupščino samo zato, da bi bila za okras. — Včasih je bil material za občinske seje težak — v dvojnem pomenu besede — ali vam je uspelo vselej dobro prebrati ga? — Gradiva mi ni bilo težko razumeti, ker imam s podobnimi stvarmi opravka tudi v službi. Pač pa je res, da je predelava obsežnega gradiva zahtevala precej časa. Toda vselej sem ga našla, kljub temu da me po službi čaka še vse gospodinjsko delo za tričlansko družino. — Kako ocenjujete odborniki delo sedanje skupščine in ali je bilo vaše mnenje dovolj upoštevano? — V sedanji skupščini je vsak lahko odkrito povedal, kar je mislil. Demokracije je bilo dovolj, včasih celo preveč. Pametni predlogi so bili vedno upoštevani in lepo sprejeti, medtem ko šobile neuresničljive želje posameznikov zavrnjene s primemo obrazložitvijo. — Kaj priporočate svojemu nasledniku v zboru delovnih skupnosti? — Videti je, da bodo imeli odborniki nove skupščine še težji položaj, kot smo ga imeli mi. Vsaj letos se bodo gotovo srečevali z izredno težkimi nalogami, saj je znano, da bo v občinskem proračunu manjkalo sredstev za najnujnejše izdatke. Ko se bodo na terenu srečavali z volivci, bo to težko razložiti, ker nekateri občani ne morejo ali pa nočejo razumeti, da se bomo morali marsičemu odpovedati. Ce bodo lovi odborniki priljubljeni pri ljudeh, poštenjaki in sposobni slediti družbenim dogajanjem, bodo lahko težko nalogo vsaj do neke mere izpeljali. Vsekakor pa je funkcija občinskega odbornika čedalje manj zavidanja vredna, želim le, da bi jo moj naslednik opravljal z dobro voljo in kolikor mogoče uspešno. V Adlešičih zbirajo denar Na nedavni seji krajevne skupnosti v Adlešičih so sklenili pobrati krajevni samoprispevek, za katerega so se občani odločili že prej na eboru volivcev. Odborniki so dobili nabiralne pole, s pomočjo katerih bodo vsak v svoji vasi pobirali po 3000 Sdin prispevka pri vsakem gospodarstvu. Do 20. aprila morajo namreč zbrati denar za' mrliški voz, ki je že v delu. Razpravljali so tudi o pokopališkem redu in sklenili uvesti natančnejše in boljše poslovanje. Svojci bodo morali 8 dni po pogrebu plačati 500 Sdin prispevka za grob, kdor pa bo hotel 15 let obdržati grob v lasti, bo moral odšteti 3000 Sdin. Upravnik pokopališča je pooblaščen za sprejemanje vplačil in odrejanje vrstnega reda grobišč. Zelo živahna je bila tudi Malenkost, pa vendar bode! Proslava krajevnega praznika ▼ Adlešičih Je lepo potekala vse do mladinskega plesa, Id je bil po kino predstavi ▼ vaški gostilni. Tedaj je namreč podpredsednik mladinske organizacije izključil gramofon, češ da njega ni nihče nič vprašal. Po polurnem prerekanju so zadevo uredili, vendar se nam je zdelo, da je omenjeni mladinski funkcionar napačno ravnal. Zasluge pri organizaciji prireditev in nabavi gramofona Se ne dajejo posameznikom pravice, da bi smeli ravnati le po svoji volji. K. W. razprava o vaških poteh in cestah. Zlasti cesta od Purge do Podbrežja je nujno potrebna popravil, ker je zaprta za promet s tovornjaki, kmalu pa ne bo mogoče po njej voziti niti z vozmi. Ta cesta je bila nekdaj okrajna, po njej so zvozili na tisoče m3 peska iz Kolpe, a zadnje čase je nihče ne popravlja. Na seji krajevne skupnosti je bilo sklenjeno, da bodo za popravilo ceste pobirali od prevoznikov po 500 Sdin od prepeljanega m3 peska. Kdor bi se plačilu upiral, ne bo smel peska odvažati ali pa bodo kršilca tega sklepa predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške. V. P. Vinica: za in proti ustanovitvi ribiške družine Pri Skolniku na Vinici so se ▼ nedeljo, 19. marca, zbrali domači ribiči in predstavniki ribiške družine iz Črnomlja. Viničanl bi radi ustanovili svojo ribiško družino, v kateri bi sodelovalo okoli 40 odraslih In 15 mladincev (imajo že podpise). Trdijo, da imajo sposobne ljudi za vodstvo in da bi lahko s sredstvi, ki se zbirajo na domačem področju, bolje gospodarili. Ugotovili so, da od ribiške družine Črnomelj niso imeli nobene koristi, ker ta ni nič vložila v Kolpo, razen tega ni bila urejena kontrolna služba. V nasprotju s tem pa so bili predstavniki ribičev iz Črnomlja mnenja, da na Vinici ni pogojev za samostojno delovanje ribiške družine. Dejali so, da ne bo do- Delavska univerza v novih prostorih Pred dnevi se je Delavska univerza v Črnomlju preselila iz dijaškega doma v stavbo občinske skupščine, kjer posluje v sobd št. 13 v drugem nadstropju. K. W. volj članov in ne Izkušenih'ljudi za vodstvo družine in da so le velike ribiške družine sposobne smotrno gospodariti z vodami. Vprašanje je, kdo ima prav, vendar Je res, da so na Vinici in v okoliških krajih pripravljeni urediti vse stvari v zvezi z ribištvom, ker sedanji način organizacije tega ni zmogel. Vsekakor pa bi morali zadevo urediti tako, da bo imela skupnost od ribištva čhnveč koristi. —PJ Samopostrežba na Smi^ku Lani zgrajena koča na Smuku nad Semičem je bila v zimski sezoni zaprta. Kdor je želel vseeno tja na izlet in se okrepčati v koči, je v Semiču dobil ključ. Izletniki so si lahko sami natakali pijačo: izračunali so, koliko so spili, in denar pustili na mizi. Od 1. maja dalje bo koča vsako soboto in nedeljo redno oskrbovana, s tem pa bo samopostrežno poslovanje ukinjeno. novice m čmomaJj'skć komuivt Za borčevske zadeve dovolj razumevanja V začetku marca so bili končani občni zbori ZZB na .področju metliške občine, na katerih so borci glasno povedali, kaj jim ni prav — V razgovoru s tajnikom občinskega odbora ZZB Tonetom Vergotom smo zvedeli, v kakšnem položaju so trenutno bivši borci, kako žive in kaj so povedali na občnih zborih — Koliko je vseh borcev na vašem področju in v kakšnih razmerah živijo? — V našem združenju je 1811 borcev, 336 invalidov in 263 rezervnih oficirjev in podoficirjev. Od celotnega šte-vela članstva prejema 166 upravičencev priznavalnine od 500 do 15.000 S din (povprečno 7000 S din na mesec). 45 oseb ima splošen invalidski dodatek od 14.000 do 22.000 S din, izredno upokojenih borcev in aktivistov pa je na našem področju 56. Ti dobivajo od 23.000 do 36.000 S din pokojnine na mesec. — Kako se preživljajo ostali, ki ne dobivajo družbene pomoči? — Maloštevilni so v službah ali imajo kmetije, zato je vse več prosilcev za priznavalnine. Pred kratkim je morala naša komisija odobriti še 49 priznavalnini materam padlih borceiv in bolehnim borcem kmetom, ker so bili nujno potrebni družbene pomoči. če bi hoteli poskrbeti za dostojno 'življenje vseh naših borcev, bi potrebovali letos še njmanj 5 milijonov S din. Nekaterim bi morali priznavalnine še dodeliti, drugim sedanje zneske povečati,- toda zaenkrat ni upanja, da bi jim lahko ustregli. — Kakšne možnosti imate za dodeljevanje kreditov za Ne kupujte sadik na sejmih! Letos se je precej vinogradnikov im metliškem področju odložilo za ob-oovo vinogradov, kmetijska strokovnjaki pa so vse aolj prepričani, da od ob-iove ne bo dosti koristi, 'kmetovalca namreč kupujejo trtne sadike na sejmih od prodajalcev iz juž-lih predelov države, ki xxnujajo sortne sadike, v resnici pa nudijo hibridno trto. O tem .so na pobudo >dbomika Pluta iz Drašič razpravljali tudi na seji občanske skupščine ter jgibali, kaj bi morali ukreniti, da se ne bi v belokranjskih vinogradih razpasla ružica. Nekateri so navajali primere, da so kmetje na sejmih pri prodajalcih zahtevali žlahtno črnino, craljevino, rizling in druge kvalitetne sorte trt, oni pa so iz istega šopa sadik nudili vse, kar je kdo zahteval... Odborniki so menili, da bi morah vinogradnike jpozarjati pred nakupom sadik na sejmih »in jih seznaniti z možnostmi, ki jih nudi zadruga. Kakor so povedali, lahko vsak ranogradnik dobi sortno trto pri zadrugi, samo laročilo mora pravočasno prijaviti/ če bi ljudje v >bnovljenih vinogradih sadili trte, kupljene v zadrugi, bi imeli tudi jamstvo, da bo na njih res zraslo bo, kar pričakujejo. Nič več nenačrtnega dela v kamnolomu pod Kučerjem Delavci, ki so doslej izikori-ščali kamnolom Grm pod Kučerjem, se niso dosti zmenili za zgodovinske znamenitosti na hribu, kjer so ostanki največje halštadtske naselbine v Beli krajini, če bi kopali še 10 m dalje, bi uničili izredne dragocenosti iz davnine, zato je razumljivo, da so dvignili svoj glas tista, ki so dolžni zanje skrbeti. Na posredovanje Belokranjskega muzeja je o tem pred kratkim razpravljal svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Metlika. Ugotovili so, da izkoriščanja kamnoloma nd mogoče prepovedati, ker je tu edino večje nahajališče kamna na področju občine, kamen pa je nujno potreben za vzdrževanje cest in za gradbene namene. Vendar je bdlo sklenjeno. da bodo takoj poskrbeli za zaščito zgodovinskih vrednot na Kučerju. Končan seminar za varstvo pri delu Novomeški Zavod za izobraževanje in produktivnost kadrov je 18. marca v Metliki končal tritedenski seminar o varstvu pri delu, katerega so obiskovali slušatelji' iz več delovnih organizacij. Po zaključnih izpitih so udeleženci seminarja dobili potrdila, ki jih po novem zako-nu potrebujejo vsi, zaposleni na odgovornih delovnih mestih v proizvodnji. Izdelali so predlog, ki ga je podrdila tudi občinska skupščina, po katerem bo kamnolom Grm prešel pod upravo metliškega komunalnega podjetja. To bo v bodoče skrbelo, da se bo delo v kamnolomu odvijalo po načrtu, ki ga bodo izdelali strokovnjaki Belokranjskega muzeja, predstavnika občinske skupščine in zainteresiranih podjetij. Izkoriščanje kamnoloma bo organizirano tako, da se videz Kučerja ne bo bistveno spremenil in da bodo lahko čez leta kamnolom ponovno postopoma pogozdili. »Kdor kritizira, naj navede primere!« je na ponedeljkovi občinski seji v Metliki dejal Stane Rozman, odbornik iz Radoviče in član občinske komisije za zadeve borcev. Oglasil se je na pripombo nekega odbornika, ki je zahteval, naj skupščina poskrbi za pravično dodeljevanje priznavalnin, ker* F>o njegovem mnenju prejemajo priznavalnine nekateri neupravičenci, medtem ko jih drugi, zaslužni in pomoči potrebni borci, ne dobivajo. Tovariš Rozman pa je dejal, da je bilo pavšalne kritike o dodeljevanju priznavalnin dovolj že na občnih zborih ZZB in da bi morali v bodoče odklanjati take pripombe. če niso usmerjene na določen primer, ki ga je mogoče imensko obravnavati., popravila stanovanjskih hiš in urejanje stanovanjskih razmer? — Leta 1974 smo začeli dajati taka posojila. Tedaj je 6 prosilcev dobilo kredit v višini 25.000 do 400.000 S din. Leta 1965 smo imeli s pomočjo republiškega odbora na razpolago 15 milijonov 900 tisoč S din. Razdelili smo jih med 42 borcev kmetov in upokojencev. Lani smo prav tako z udeležbo republiškega in občinskega sklada razdelili 36 posojil IX) 200.000 do 500 tisoč Sdin, dobili pa so ga samo borci-kmetje in upokojeni borci, ki niso v delovnem razmerju. Kljub vsemu, kar smo že naredili za izboljšanje stanovanjskih razmer naših članov, je na metliškem področju še precej borcev, ki bi bili nujno potrebni stanovanjskega posojila. Za ugodno rešitev vseh doslej prejetih prošenj, za katere smo ugotovili, da so utemeljene bi morali imeti nadaljnjih 50 milijonov Sdin. Tudi v tem primeru lahko ugotovimo, da kljub razumevanju, ki ga v naši občini kažemo za borčevske zadeve, ne moremo upati, da bi lahko letos stanovanjska vprašanja povsem spravili z dnevnega reda. — Verjetno ste na minulih občnih zborih precej razpravljali o tem, kar ste povedali? — Seveda smo. Razčistili smo marsikatero nejasnost, razen tega pa je bilo precej govora še o zdravstvenem varstvu kmetov borcev ter nasploh o novi zakonodaji socialnega zavarovanja. Slišati pa smo veliko pripomb na spremembo zakona o zdravstvenem varstvu, ker je zelo prizadel več kmetovalcev in članov ZZB na našem področju, ki niso uveljavili posebne delovne dobe in niso lastniki kmečkega gospodarstva. Ob cesti do postaje ulica zasebnih hiš Ko so se v Metliki lotih izdelave urbanističnega načrta, je bilo ob cesti proti železniški postaji le 8 hiš. Ker pa je tam zemljišč dovolj, so jih namenili za zaidavno eno-stanovanjskih in dvostanovanjskih hiš. Za gradnjo v tem delu mesta je vedno več zanimanja, zato so pred kratkim izdelali nov zazidalni načrt in ga na seji občinske skupščine tudi potrdili. Določeno je, da bodo lahko zasebniki gradili ob Cesti bratstva in enotnosti visoko-pritlične enodružinske hiše, v okoli 40 m oddaljeni vzporedni ulici pa naj bi stali stanovanjski dvojčki, ki bi hkra- ti ločili stanovanjsko naselje od industrijske zazidave. Za-zadalni načrt za ta predel mesta je ugoden zlasti zato, ker so kanalizacija, vodovod in elektrika že napeljani, zato bi bili po ugotovitvah strokovnjakov možni tudi priključki do posameznih hiš. Po potrjenem zazidalnem načrtu je predvideno tudi še dovolj prostora za nadaljnji razvoj industrije. Vsekakor bo Metlika precej pridobila na videzu ob vhodu v mesto s hrvaške strani, saj računajo, da bo novo stanovanjsko naselje ob Cesti bratstva in enotnosti zgrajeno že v nekaj letih. Pripravljeni, če se zgodi nesreča V skladu z republiškim zakonom so tudi v Metliki na zadnji seji občinske skupščine sprejeli potrebne ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki so možne na področju metliške občine. To so nesreče ob potresu, poplavah, ob močnem snežnem neurju, težke prometne ali delovišč-ne nesreče ali ob večjih požarih v tovarnah, naseljih ali gozdovih. Da bi v takih primerih lahko prizadetim takoj poma- gali, je bil imenovan občinski štab, katerega predsednik je Franc Vrviščar, člani pa so: Franc Jakljevič, Slavo Orlič, Jožica Fendre,’ Niko Zupanič, Matija Jerman, dr. Eugen Bienenfeld, Ernest Bezenšek, Djordje Radovič, Franc Go-senca, Franc Kobe in inž. Janez Gačnik. Na skupščini so sklenili, da morajo za potrebno varstvo poskrbeti tudi v večjih gospodarskih organizacijah: v BETI, v obratu NOVOTEKS, v podjetju KOMET in LEPIŠ na Suhorju. Izdelan je tudi delovni plan pomoči, po katerem so organizirane službe za obveščanje in alarmiranje, reševalno tehnična služba, služba notranjih zadev ter služba preskrbe in transporta. Po planu in zakonskih predpisih pa lahko štab v primeru potrebe pokliče na pomoč tudi prebivalstvo celotne občine ali le občane posameznega področja, kakor bi bdlo pač potrebno, če ba prišlo do večje nesreče. Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V METLIKI Proračun za letos je v Metliki sprejet Proračun občinske skupščine je za silo usklajen, odborniki pa so ga na ponedeljkovi seji soglasno sprejeli z izjemo enega odbornika, ki se je glasovanja vzdržal, šolstvu Je namenjenih letos 18.5 odstotkov sredstev več kot lani, po mnenju prosvetnih delavcev pa vseeno ne bo mogoče kriti potreb. 37 odbornikov je 27. marca prisostvovalo seji občanske skupščine Metlika, na kateri so obravnavali in sprejemali proračun za letošnje leto in še nekatere odloke, čeprav so osnutek proračuna že prej obravnavali, s predstavniki gospodarskih' organizacij, predsedniki krajevnih skupnosti in zastopniki vseh služb in organizacij, ki prejemajo sredstva iz proračuna, je predsednik občinske skupščine ponovno poudaril glavne značilnosti proračuna. Povedal je, da je bilo letos proračun težko uskladiti, ker so potrebe mnogo večje od možnosti, vendar pa bodo s 387 milijoni S din lahko krili res najnujneše potrebe. Pri sestavljanju proračuna so upoštevali, da potrebuje letos šolstvo več sredstev, prav tako socialno varstvo in reševanje zadev borcev, v nasprotju s tem pa je komunalno gospodarstvo precej prikrajšano v primerjavi z lani, medtem ko so ostale dejavnosti financirane približno enako kot v letu 1966. Šolstvu je namenjenih 18,5 odstotkov sredstev več kot lani, razen tega bo treba plačati še 25 milijonov dinarjev za anuitete za gradnjo nove šole. Čeprav je šolstvo letos toliko več dobilo, pa je .na seji odbornik Ivan 2ele, ravnatelj osemletke, pojasnil, da v bistvu ne bodo dosti Šoferski tečaj v Metliki 52 voznikov motornih vozil je začelo v začetku marca obiskovati vozniški tečaj v Metliki, ki ga je organiziral AMD Črnomelj. Med tečajniki je tudi 13 žena. Za teoretični del pouka je dala prostore tovarna BETI, ker je med udeleženci tečaja precej članov iz tega kolektiva. Zaključni izpiti l^odo predvidoma konec aprila. na boljšem, ker je letos v šolah več razredov in mnogo več stroškov z vzdrževanjem nove šole v Metliki, tako da ostane za povečanje osebnih dohodkov za vsakega prosvetnega delavca le po približno 5000 S din na mesec. Dejal je: — Ker vem, da sredstva iz proračuna za šolstvo ne za- dostujejo, po drugi strani pa vem tudi, da skupščina šolstvu ne more več dati, za proračun ne bom glasoval. In res je bil edini, ki se je glasovanja vzdržal. Zatem so na seji sprejeli še odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, odlok, s katerim je podaljšana veljavnost odloka o premijah za kravje mleko, odlok o ustanovitvi štaba za varstvo pred naravnima in drugimi hudimi nesrečami. Potrdili so tudi zazidalni načrt za področje ob Cesti bratstva in enotnosti do železniške postaje, reševali imo-vinskopravne zadeve ter potrdili statute komunalnega podjetja, osnovne šole Suhor in Metlika ter statut Doma počitka. Ker doslej edinole gostinsko podjetje v določenem roku ni predložilo star tuta v pritrditev, je bal na skupščini sprejet sklep, da bodo omenjeno podjetje s pismenim opominom opozorili, naj izdela in predloži samoupravne akte najkasneje v enem mesecu, sicer bodo morali ukrepati po veljavnih predpisih. Učenke poklicne šole so med najboljšimi delavkami Poklicna šola za kvalificirane delavke konfekcijske gtro-ke se v podjetju KOMET v Metliki dobro obnese. Dveletno šolo je organiziralo podjetje preko domače delavske univerze in poklicne šole v Zagrebu, da bi pridobili več kvalificiranega kadra, ki je nujno potreben v vse bolj zahtevni proizvodnji za tuji trg. / Učenke so dobili kar doma,- Gabrovec: zadeva z mostom se ureja Most na Grabrovcu ge je podrl, ko je pred meseci peljal čezenj zasebni prevoznik e kamionom, pretežkim za dovoljeno obremenitev mostu. Od tedaj dalje je most neuporaben, ljudje pa morajo z vozmi daleč naokrog, zato so se na sestankih pritoževali. Pred kratkim je bil prevoznik, ki je most do kraja uničil, pred sodiščem obsojen na povračilo škode. Vsota sicer ne bo zadostovala za obnovo mostu, zato bo v kratkem občinska komisija skupno z vaščani ugotovila, kako in kdaj bodo most začeli popravljati, da bo čimprej poraben za promet. Verjetno bodo morali pri obnovi sodelovati tudi vaščani. v podjetju. Vsa mlajša in sposobna dekleta so dali v šolo, kar se je izkazalo za ze- lo koristno. Deset od teh jih je že končalo I. letnik. Profesorji iz Zagreba so bili presenečeni zlasti nad njihovim praktičnim znanjem, saj nobena ni bila ocenjena z manj kot 4 ali 5 točkami. Kakšno korist imajo dekleta od šolanja, so kmalu uvidele. že po končanem prvem letniku so postale tako izurjene v proizvodnji, da jih štejejo v podjetju med najboljše delavke, hkrati s pohvalo pa so deležne tudi delu primernega zaslužka. Tako šolarke delavke, stare 16, 17 in 18 let, zaslužijo tudi 80.000 Sdin na mesec. Kaj ne bi bile zadovoljne! Tistim, ki se bodo v drugem letniku dobro izkazale, bo kolektiv omogočil nadaljnje šolanje na srednja konfekcijski šoli v Zagrebu, in če uspejo še tam, bodo lahko obiskovale višjo konfekcijsko šolo, kjer dobe naziv inženirke tekstilno-konfekcajske stroke. Marija Vatovec je ena izmed učenk KOMETOVE poklicne šole za kvalificirane delavke. Vsak drugi teden popoldne imajo u-čenke teoretični pouk, medtem ko redno delajo v proizvodnji Resda v času šolanja nimajo dosti prostega časa, je pa zato zaslužek dober. meHiškiXATfednil< č KvrRBCSHOFT Slikovna Dole jo Ie "Pniači, Ogledalo življenjske ravni čeprav sta prehrana im oblačenje še vedno naj-občutljivejša dela standarda, se mnenja ljudi tudi v tem pogledu spreminjajo vzporedno z osebnimi dohodki in stopnjo kulture. To potrjuje nabavljanje trajnih uporabnih predmetov, po katerih se tudi ocenjuje življenjski standard. Tako je bLLo pri nas nabavljenih: v 1. 1965 v 1. 1966 radioaipairatov 347.000 380.000 televizorjev 198.000 220.000 garnitur pohištva 652.000 682.000 avtomobilov 39.000 44.000 Znano je, da veliko naših ljudi dela v tujini. Tam kupujejo in prinašajo s seboj kupljene predmete. Tudi to predstavlja zvišanje standarda. Zanimivo je videti, kaj in koliko prinašajo s seboj. Oglejmo si nekaj podatkov: v 1. 1965 v 1. 1966 osebnih avtomobilov 10.127 16.535 osebnih avtomobilov 4.914 4.152 motorjev 262 498 pralnih strojev 14.112 39.156 pletilnih strcnjev 578 1.298 peči na nafto 857 5.293 šivalnih strojev 12.525 11.212 (Politika, 12. III. 1967) Geološke ekskurzije po Dolenjski MiuiiUi.iiKiiiiiiiiii]iijiuriHiHitiiii:!iuiiiiiJiiiHiiU!iiuiiiiiitiii!iitiumiuiuiiHi!iiiiimi;i:ihUiiimiiiitmuwniiii(tiiHiiiiiuttiHiuiiiiMtiiiiiiH)i:iiimiiiii!aiiiiMmnHimutniHiiui>uuiiiiimiHiiiiii;Rinmiutmim Slovensko geološko društvo vsako leto prireja ekskurzije po domačih krajih. Pred dvema letoma p« so se geologi odločili, da bodo v nekaj letih načrtno popeljali ljubitelje nairave po najbolj zanimivih delih domovine. Lani so organizirali osem ekskurzij po Gorenjski. Nihče ni priča-koival, da bo zanje takšno zanimanje. Na najbolje obiskanem geološkem izletu je bilo skoraj 50 ljudi, nikdar pa jih ni bilo manj kot 18. Vse to je Slovensko geološko društvo samo spodbudilo, da bo nadaljevalo z ekskurzijami. Letos bodo geologi prikazali geološko zgradbo Dolenjske. Že 2. aprila bo prva ekskurzija, ki bo nekak uvod v vse nadaljnje. Udeležence bo avtobus popeljal iz Ljubljane po dolini Krke do Novega mesta ter naprej do Kostanjevice. Geologi,t ki so sami raziskovali te pokrajine, bodo razlagali nastanek raznih apnencev, v katerih je ponekod mnogn okamenin. Govorili bodo o lehnjakovih pragovih v strugi Krke. o gospodarsko pomembnem kremenovem pesku itd. Da pa udeleženci ne bodo ves dan samo v svetu reologije, bodo nekaj časa posvetili kultur-nozgodov‘nsk«m spomenikom ter si v Kostan?ev!ci ogledali razstavljene predmete, dela raznih umetnikov. Druga ekskurzija bo 23. aprila. Takrat bomo odšli proti Ribnici, in sicer v okolico Ortneka. Pri tem kraju so pred nekaj leti našli zanimivo favno iz mlajšega dela starejšega zemeljskega veka. Sicer pa prevladujejo v ort-neški okolici mezozojske kamenine. Sledil bo geološki izlet v okolico Krškega (21. maja). Tam geologe posebno zani- Valvasor o gradovih v dolini Krke RUPERČ VRH Kje je Ruperč vrh. Izvor njegovega imena. Lega gradu. Kdo ga je sezidal. Prejšnji lastniki graščine. Kdo je njen sedanji lastnik. Grad in gospostvo Ruprechtshof, po kranjsko Ruperč vrh, spada k srednji Dolenjski in leži osem milj od Ljubljane, od Novega mesta pa pol ure. Nemško ime si je grad izposodil od kranjskega, ker se je kraj, na katerem je bil kasneje pozidan grad, imenoval Ruperč vrh. Grajsko poslopje stoji prav sredi gozda, zato tudi nima lepega razgleda. Ker so grad pozidali lastniki mehov-skega gospostva, je bilo h graščini priključenih precej posestev mehovskega gospostva, tako da obsega zdaj Ruperč vrh polovico Mehovega. Prej je bil lastnik graščine gospod Jurij Sigmund, grof Paradeiser, stotnik v Otočcu, po njegovi smrti pa njegova žena gospa Katarina Elizabeta, rojena grofica Ursini pl. Blagay, ki je s porokq z gospodom Ivanom Got-tfriedom pl. Egkom izročila posestvo sedanjemu lastniku. Grad Ruperč vrh je stal na hribu nad Birčno vasjo, okrog osem kilometrov od Novega mesta ali dober kilometer nad železniško postajo Birčna vas. — Grad je bil med vojno požgan in je danes popolnoma v razvalinah. majo tako imenovane veliko-tmske plasti, ki so dobile ime po vasi Veliki Trn. Najpogosteje so to tanko ploščati apnenci, med katerimi so pole Toženca, to je kremenovega različka. Tudi laporji niso nobena redkost. V veli-kotmskih kameninah so našli zanimive drobne okame-nine iz skupine foraminifer ali luknjičark. Po njih so ugotovili, da vsaj velik del teh plasti pripada kredni dobi, to je najmlajšemu delu srednjega zemeljskega veka. Za 25. junij je predvidena ekskurzija z avtobusom iz Ljubljane do Kočevja ter od tam do Kolpe. Na poti bodo Našim vojakom Ko raaročatie DOLENJSKI LIST na svojo vojno pošto ali če bi si radi naročili domači pokrajinski tednik na svoj sedanji vojaški naslov, vas prosimo, da nam poleg svojega točnega naslova sporočite tudi naslov staršev ali svojcev v domačem kraju! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA udeleženci videli razne kamenine, se spoznali z morfološkimi posebnostmi doline Kolpe, obenem pa videli pokrajinsko zelo lepe dele naše domovine. Vimili se bodo skozi Belo krajino. Jeseni bo dvodnevna ek-skurzija na Gorjance (23. in 24. septembra). Vsekakor ne bi bili geološki izleti popolni, če ne bi šli tudi na ta značil-ni gorski hrbet. Na obrobju Gorjancev so laporji in peščenjaki iz terciarne dobe. V njih je veliko. okamenin. Glavna gorska gmota pa je zgrajena -iz mezozojskih apnencev. Geologi domnevajo, da so Gorjanci ob dolgih prelomih dvignjeni nad sosednjo pokrajino. 8. oktobra bo ekskurzija na Trško goro, 12. novembra pa še zadnja od Grosuplja do Taborske jame ter na Turjak. Na teh izletih bomo videli mezozojske kamenine, v katerih je ponekod polno oka-menelih školjk ter mrežastih hidrozojeV. Dolenjska je geološko zelo zanimiva pokrajina, čeprav smo jo še pred nekaj desetletji zelo slabo poznali. Danes vemo, da je njena zgradba dokaj zapletena. Geologi jo spoznavajo korak za kora- kom. Tudi topla voda, ki jo izkoriščajo toplice, je geološka posebnost. Povezana je namreč z razpokami, ki so nastale zaradi pritiskov v zemeljski skorji. O vseh takšnih zanimivostih bodo pripovedovali geologi na letošnjih ekskurzijah. Zato Slovensko ■ geološko društvo že sedaj ■ vabi vse ljubitelje narave, | naj se ekskurziji udeleži-| jo. »Dolenjski list« pa bo ■ o podrobnostih ekskurzij ■ bralce pravočasno obve- ■ ščal. R. P. Sporočilo o varnosti Preprečite nesreče — vgradite reflektorje nevidnih infra rdečih žarkov na sprednjem delu svojega avtomobila. To je zadnje sporočilo o novosti, ki prihaja iz ameriškega središča avtomobilske proizvodnje — Detroita. Nevidni stnop infra rdečih žarkov, ki ga pošilja sprednji del vozala, omogoča izračunavanje relativne hitrosti in hitrosti približevanja dveh avtomobilov. Če se pokaže, da se približujeta prehitro glede na varnost vozila, bo svetlobni sagnal voznika na to opozoril, če bo voznik zamudil pritisniti na zavore, se bodo avtomatično same zavrle. 21. MARCA JE ZAČELO CVETETI: Prav na letošnji prvi pomladanski dan se je razcvetelo drevo ob poslopju tovarne kondenzatorjev v Semiču, sicer pa razmeroma hladne noči zadržujejo pomlad v Beli krajini. (Foto: Ria Bačer) Pa tudi sicer nekaj cvetov še ne pomeni pomladi': v torek ponoči je po Dolenjski namedlo kar 5 prstov snega. ena M SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE Ta ljubi kruhek! KRUH! Kako preprosta beseda, pa vendar se za njo skrivajo prenekatere tegobe posameznikov, celo več — celih narodov. Več kot polovici človeštva primanjkuje najosnovnejša hrana. Milijoni žive ob peščici riža dan za dnem. Kadar se pripeti elementarna nesreča, najprej vprašamo, kaj bomo jedli. Ta nepogrešljiva navada človeškega organizma nas prisili, da delamo in si služimo vsakdanji kruh Ugotavljamo, da sta se človeški razvoj in duh dvignila do silne višine, vemo pa, da imamo razen lačnih ust že kopico presitih ljudi. Nič za\to, če so si sitost prislužili s pridnimi rokami, vseeno je treba imeti spoštovanje do drobtinice kruha. Te besede pišem zaradi tega, da bi povedal, kaj se mi je zgodilo oni dan. Ko sem se peljal z avtomobilom v Ribnico, sem med potjo srečal gručo razposajenih otrok. Igraje so se obmetavali z nekim predmetom in naenkrat mi je nekaj priletelo na stransko okno. Ker je bilo še nekaj snega, sem menil, dn je bilti samo snežena kepa. Toda na žalost sem ugotovil, da se je na okno prilepila kepa razmočenega kruha. Ustavil sem. Otročad je zbežala, ker se je bala, da ne bi koga prijel za ušesa. Zamišljen sem odpeljal naprej... Kdo je kriv, da so se otroci igrali s kruhom in ga metali po tleh? Krivde ni treba prisoditi zgolj njim, temveč predvsem staršem, ki Hm ne dajo čutiti, kako leSko je včasih zaslužiti kruh I. SEGA njska bo v mednarodnem turističnem letu gotovo dobro obiskana. Za ta del Slovenije se ne zanima-marveč tudi tuji gostje. Ena najbolj privlačnih turističnih postojank je nedvomno pleterska v dolini, obdana z vinogradi in gozdovi. Na sliki: pogled na Pleterje z Velikega Bana (Foto: Polde Miklič) POSVET O MEDNARODNEM TURISTIČNEM LETU 16. je kij v Novem mest# * pobudo podjetja za r1* pr<>met in Dolenjske četrta dr^ina v Sloveniji iiria TV sprejemnik 2®J^vi so podatki o ^dioaparatov in teiefJfjev v Sloveniji. Vse*1 'Mijskih aparatov je ^onec leta 1966 že 447-N" kar pomeni pov-»koraj na vsako druž en aparat. En te-ieV!v sPreJer>inlk pa P1!*. °aši republiki na štirjj^Podinjstva ali na 14 ^ivalcev. Število te-levijh sprejemnikov sko^ narašča, vsako ^ kakih 25 tisoč. kega leta je bilo že čez 122.000 turistične zveze posvet predstavnikov filatelističnih društev, turističnih organizacij in gostinskih podjetij iz Dolenjske in Spodnjega Posavja. Posveta so se udeležili še predstavniki združenega podjetja za PTT promet iz Ljubljane in upravniki pošt iz sedežev občinskih skupščin. Posvet je bil sklican z namenom, da bi se pogovorili o pripravah na mednarodno turistično leto. Doslej proda- ja filatelističnih znamk kljub prizadevanju PTT delavcev in članov filatelističnih društev ni bila zadovoljiva. Znano pa je, da so naše posebne znamke zelo iskane med tujimi zbiralci, zato lahko pričakujemo, da bodo letos turisti po njih še bolj povpraševali. Na posvetu je bilo sklenjeno, da bo filatelistično društvo natiskalo propagandne letake v petih jezikih, kjer bodo tuji filatelisti dobili pojasnila o prodaji priložnostnih znamk. Prodajna mreža kega PTT podjetja v posebnih vitrinah razstavljene posebne znamke iz zbirk članov filatelističnih društev. V drugem delu posveta so govorili o problematiki telegrafskega in telefonskega prometa. Ker se tuji turisti zelo radi poslužujejo telefona, so na posvetu predlagali, naj bi na celotnem dolenj- učiteljev Anglija nima zadosti za priložnostne znamke bo skem ™ Posavskem področju letos precej razširjena, vsi vf, večjih krajih name- prodajalci pa bodo znamke s lh e telefonske govoril- lahko razstavili v primernih mce‘ Ker P™nanjkuje tudi izložbenih okencih. Prav tako bodo v prostorih večjih pošt na področju novomeš- Angleško narodno združenje učiteljev je podprlo predlog svoje sekcije iz Birminghama, da je potrebno bojkotirati vse tiste osebe, ki bi stopile v učiteljski poklic, pa nimajo potrebne strokovne usposobljenosti. Anglija ima blizu 350.000 učiteljev, vendar je to število premajhno, zato so pogosto krajevne oblasti v strašnih škripcih, ko morajo organizirati pouk v osnovnih šolah. Zaradi pomanjkanja učiteljev so oblasti zaposlile študente in druge osebe, katerim so zaupale kar cele razrede. Narodno združenje učiteljev se je odločilo, da se postavi po robu taki praksi. Združenje je mnenja, da je namesto zaposlitve strokovno neusposobljenih oseb potrebno organizirati samo delni pouk učencev, ker bo manj škode, kakor pa če poverijo celotno vzgojno delo tem nestrokovnim osebam. dobrih pokrajinskih razg nic z našega področja, -So udeleženci posvetovanja sklenili, da je treba zanje nemudoma poskrbeti. To skrb je prevzela4 Dolenjska turistična zveza. V zvezi s propagando kulturnih znamenitosti Dolenj-V zadnjih štirih letih se je ske in Spodnjega Posavja bo Povečano število študentov v Bolgariji število študentov v Bolgariji povečalo od 54.000 na 87.000. V tem razdobju so bile odprte štiri nove visoke šole. Nad 70 odstotkov študentov hodi sedaj na tehnične, poljedelske in ekonomske šole. letos izšla tudi serija priložnostnih ovitkov, na katerih bodo posnetki Otočca, Kostanjevice, Mokric in Brežic. Tudi te bo založila Dolenjska turistična zveza. -kec »GORJANCI« podelili priznanja svojim voznikom Zlate značke dobilo 11, srebrne pa 30 voznikov — »Zlati« vozniki dobili tudi ročne ure 26. marca je podjetje GORJANCI v svojem avtoparku v Vavti vasi nagradilo 41 voznikov, ki v letu 1966 niso ime-li prometnih nesreč. Zlate značke je prejelo 11, srebrne pa 30 voznikov. Voznike z zlatimi značkami je nagradila tudi Medobčinska zavarovalnica iz Novega mesta in jim podarila ročne ure. Nekaj voznikov si je že drugič prislužilo priznanje podjetja, ki jih je tokrat nagradilo z 20.000 Sdin. Posebej je bil pohvaljen Slavko Kumelj, ki mu je bilo priznanje dano že tretjič. NA OŠTRCU KUHAJO OGL* jj ^ jografijo so izdelali člani foto krožka učiteljice Rajke Počkar v osnovni^-^^^jjevica na Krki. V programu letošnjih pio- objavljali tudi fotografije o nirskih iger bodo Pred slavnostno podelitvijo, ki se je je udeležilo nekaj deset nagrajencev in voznikov, je predsednik komisije za podeljevanje značk Ivan Bersan poudaril, da je imelo lani 56 prometnih nesreč oziroma 10 manj kot v letu 1965. Previdno so vozili zlasti vozniki avtobusov, ki se jim je v devetih mesecih pripetilo le 11 nesreč. Odkar podeljujejo voznikom znač ke, se število prometnih nesreč v podjetju zmanjšuje. Predsednik komisije je dodal, da imajo GORJANCI voznike, ki od leta 1962 vo zijo brez prometnih nesreč. Priznanja je podelil direktor GORJANCEV Stefan Galič. Rekel je, da je stara navada. da podjetje nagrajuje vzorne voznike, pripomnil pa je, da je značko čedalje težje dobiti, ker so zaostrili merila za podeljevanje. Značke med drugim ne more dobiti voznik, ki je vozil vinjen, pa čeprav se mu ni pripetila nesreča. Po slavnosti v avtoparku je bilo za vse nagrajence v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah skupno kosilo. Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 — Dobite ga v knjigarnah. Cena 1.500 S din. Piše dr. Josip Edgar Leopold-Lavov, 0 prior kartuzije Pleterje Zibelka francoskih partizanov Levo od vhoda je velika jama, podobna naši Postojnski jami, samo da ni tako lepa in budi ne tako velika. Menim, da so jo Nemci odkrili ob tej priliki. Partizani so bili prepričani, da sovražniki votline ne bodo našli. Znosili so vanjo ranjence, in to z veliko težavo, ter jih skrili daleč v notranjost, štiri ranjene Nemce pa so položili v bližino vhoda, da ba nacisti, ko bi prišli, najprej naleteli nanje in bi tako njihova pozornost bila obrnjena predvsem na ranjence. Velika zastava Rdečega križa je plapolala nad to bolnišnico, ki jo je upravljal partizanski kapetan dr. Fischer. Kljub nabavni komspirativnosti votline se je zdravnik bal, da bi jo Nemoi le odkrili. Zato je sklenil, da ostanejo v bolnišnici samo težki ranjenci in najnujnejše strežno osebje. Lažje ranjeni pa bi se skušali prebiti do Vercorsa ali pa se skriti v gostih gozdovih. V jami so ostali trije zdravniki, vojaški duhovnik, gospa Ganimed, sin zdravnika Ganimeda in 31 ranjencev; med njimi en Američan in štirje Nemci. Nacisti so našli bolnišnico in kot vedno tudi sedaj pokazali svojo krvoločost: pobili so vse Pogled v votlino Luire, v kateri je bila julija 1944 partizanska zasilna bolnišnica. Nemoi so v njej pobili vse ranjence, najprej pa zdravnike in strežno osebje. Čeprav so francoski partizani zdravili v tej jami tudi 4 ujete in ranjene nemške vojake, nacistični krvoloki niso prizanesli nemočnim težkim ranjencem francoskega upora. Grobovi tulijo o nacističnih zverstvih, krvoločnosti in brezsrčnosti.. . do zadnjega v votlini, ranjence pa tudi strežno osebje. Najprej so pobili zdravnike. Sedaj je bilo treba uničiti še partizanske ostanke na Vercorsu, razdreti zibelko francoskega partizanskega gibanja. Pri likvidaciji odporniškega gibanja na tej visoki planoti so nacisti upjorabljali najbolj brutalne metode, posluževali so se že starih, preizkušenih načinov, izmišljali so si nova zverstva, tako da v teh krajih ne bi nikdar več zaživelo partizanstvo. Zažgali so vse, kar je ostalo in česar se ogenj sploh še prime. Redkokje so pustili še kako hišo celo. S civilnimi prebivalci so ravnali skrajno nečloveško. Vlačili so jih v zapore, zasliševali med mučenjem, jih ubijali, plenili živino, prebivalce poniževali na vse mogoče načine in na vsakem koraku. Pozneje je tudi neki Nemec priznal: »To niso teroristi, to so heroji!« Strašno so se maščevali nad mestom Vassieux. Od 150 hiš so porušili ali zažgali kar 140 zgradb. V tem mestu je namreč bdi ubit nacistični funkcionar. Kako so se za umor maščevali nacisti? Vse meščane, od dojenčka pa do starčka, so dobesedno pobili. O pokolu priča danes lepo urejeno pokopališče. Vsaka žrtev ima svoj grob s podatki. Ti grobovi tulijo o nacističnem zverstvu, krvoločnosti in brezsrčnosti. Ko sem stal na tem pokopališču, me je obšla globoka žalost. Nisem mogel razumeti, da lahko človek tako podivja in izgubi vsako dostojanstvo. Francom pišejo: »Naše misli hite predvsem k tovarišem na Vercorsu, mučencem, ki so napojili s svojo krvjo te visoke planote Francije!« Danes so mnogi od teh junakov pokopani na prostranem in lepo urejenem pokopališču na Vercorsu in vsakemu, ki ga obišče, nemo pričajo o veliki ljubezni Francozov do svoje domovine. Josip Edgar Leopold-Lavov . PRIHODNJI TEDEN na tem mestu: nov podlistek našega časnika! Ali lahko zavremo staranje? Kaj pravi o starosti najstarejši človek na svetu? Pot v visoko starost je naslov novega podlistka, ki ga boste brali prihodnji četrtek na tem mestu! DELU V ZK SE ODPIRAJO NOVE RAZSEŽNOSTI Utrditi družbeno zavest! 10575 volivcev v vrstah SZDL PRED OBČINSKO KONFERENCO V BREŽICAH Delo v aktivih naj bi razgibalo komuniste — Združevali se bodo po interesnih skupinah — Mladina meni, da so bila dosedanja merila pri sprejemanju mladih prestroga — Idejni problemi so bili deležni premajhne pozornosti — Resolucija CK ZKS nakazuje nove politične naloge V Brežicah je bila 25. marca občinska konferenca Zveze komunistov. Kot gostje so jo obiskali: član centralnega komiteja ZKS Stane Kranjc, kandidat za poslanca organizacijsko-političnega zbora zvezne skupščine Franc Šetinc in predstavnik garnizije JLA v Cerkljah. Komunist-' iz Velike Plane so poslali konferenci pozdravno pismo in ji zaželeli uspešno delo. Udeleženci konference so izvolili nov občinski komite, ki se je konstituiral še isti dan. Sekretarske dolžnosti so člani komiteja zaupali Francu Bukovinske-mu.. Dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS Vinko Jurkas je v uvodnem referatu opozoril na naloge članstva v prihodnjem -obdobju. Delo komunistov naj bi se bolj občutilo v družbenih organizacijah, v delovnih kolektivih in posod tam, kjer je treba pretehtane besede pri urejanju odnosov v gospodarstvu ali družbenih službah. Komunisti pri PREVOZU, pri Kmetijskih zadrugah v Brežicah in na Bizeljskem, komunisti v obeh brežiških trgovskih podjetjih, v Podjetju za popravljanje železniških voz in Obrtnem kovinarskem podjetju so dobro razumeli, kako morajo delati. Z njimi so držali korak člani ZK v šolah in nekaterih krajevnih skupnostih. Nekoliko drugače pa je bilo to pri Kmetijsko-goadarskem podjetju v Brežicah, kjer je nastala vrsta nesoglasij v medsebojnih odnosih spričo deljenih mnenj komunistov in nekomunistov o perspektivi in gospodarjenju podjetja. Tudi komunisti v Tovarni pohištva se ne morejo pohvaliti z uspešnim delom. V zadnjem letu 90 bili na repu dogodkov v podjetju. Prizadevanju celotnega kolektiva gre zasluga, da je tovarna spet na dobrem glasu in da se je uveljavila doma in v tujini- Zelo resen je položaj v nekaterih manjših delovnih organizacijah, v katerih ni organizacij ZK, ampak so zaposleni le posamezni komunisti. Nakopičene materialne zaloge in upniki jim ustvarjajo nenehne skrbd, saj včasih nimajo denarja niti za izplačilo osebnih dohodkov. Tam so tila zelo plodna za nezadovoljstvo in malodušje. Najteže je pri POSAVJU IN v KOVINI. Rešitev bodo morali iskati v poslovnem sodelovanju, če že ne v združitvi. Ta ugotovitev velja tudi za DEKOR LES. Tudi dosedanje oblike dela z mladino so bile zelo pomanjkljive. Zveza komunistov bo morala najti ustreznejše načine, če bo hotela privabiti v svoje vrste čimveč mladih ljudi. Delo mladih komunistov bi bilo verjetno plodnejše, če bi se ti srečevali v aktivih in tam izmenjavali svoje poglede na družbeni razvoj. O sprejemanju mladincev v Zvezo komunistov in merilih za s(prejem sta kritično razpravljala Božena češnovarje-va in Vlado Deržič. Oba sta poudarila, da dosedanja politika sprejemanja ni bila najboljša. Prof. Franc Savnik je seznanil delegate z delom osnovne organizacije ZK v gimnaziji. Govoril je o uspehih in težavah, s katerimi se srečujejo srednješolski profesorji pri pedagoškem delu, o idejnosti pouka in o finančnih problemih. Franc Bukovinsky je v svoji razpravi prikazal izhodišča za nove oblake dela v Zvezi komunistov, ki zahtevajo predvsem teoretično izpopolnjevanje članstva, člani ZK naj bi dejansko soodločali in postali bolj ustvarjalni. Dosedanje delo osnovnih organizacij kaže, da so dajali komunisti prednost notranjim organizacijskim vprašanjem pred političnimi in gospodarskima. Janez Pirnat, predsednik občinskega odbora SZDL, je razpravljal o vlogi članov Zveze komunistov v Socialistični zvezi in na kratko ocenil potek kandidacijskih zborov. Dejal je, da so vključeni v osnovne organizacije na delovnem mestu. Na dolžonst komunistov pri sprejemanju samoprispevka za investicije v šolstvu je opozorila prisotne ravnateljica osnovne šole v Brežicah Angela Skalerjeva. Podrobno jih je seznanila z nevzdržnimi razmerami na šoli in ob koncu izrazila upanje, da bo sleherna član ZK podprl akcijo za samoprispevek. V razpravi se je oglasil tudi gost Stane Kranjc. Govoril je o tem, kako čim pogumneje uresničiti naloge, ki jdh na- NOVO V BREŽICAH ■ PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO Kozjanskega odreda je na ponedeljkovi seji sestavil program priprav in si razdelil delo. Domicil kozjanski enoti bodo 2. julija podelili v Brežicah. ■ DRAMSKA SKUPINA PDP SVOBODA bratov Milavec se je v ponedeljek v Dobovi uspešno predstavila z Bevkovo dramo »Krivda«. ■ NOCOJ &E BODO NA 8. SEJI upravnega odbora in operativnega štaba občinske gasilske zveze pogovorili o nekaterih tekočih vprašanjih in o pripravah na letni občni zbor. ■ V NEDELJO, 2. APRILA. BO V MALI dvorani Doma JLA letni občni zbor Avto-moto društva Brežice. ■ VEČ SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH predavanj Je organizirala brežiška delavska univerza. V petek, 24. marca, so prikazali de- lo strojev za globoko zmrzovanje, priredili pokušnjo živil in predavanje o uporabi globoko zmrznjenih živil. Predavala je (ob filmu) Kovačičeva iz VGS Groblje, za demonstracije pa Je poskrbela loška tovarna hladilnikov. S tem je bil končan tudi tedaj o higienskem minimumu. Za včeraj je bilo napovedano predavanje o vtisih s poti po Poljski, o čemer naj bi govoril Novomeščan Bogomil Lilija. ■ KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV prireja nocoj Večer poezije. Prireditev bo ob 19. uri v viteški dvorani brežiškega gradu. Svoja dela bodo brali Grafenauer, Per. šolja, Rotar, Zagoričnik. ■ NA KANDIJSKEM ZBORU so volivci iz Brežic predlagali od-bomiške kandidate za 3 volilne enote. Zbor se je pričel z enourno zamudo, ker je bilo prisotnih komaj 88 volivcev. Vseh volivcev v mestu pa Je 1.800. Vsebinsko Je bil zbor skromen. V razpravi so se navzoči omejili le na kokošjo vojno. (Prisotni so soglašali z odlokom o komunalni ureditvi in zunanji podobi mesta). ■ LOŠKA TOVARNA HLADU-NIKV>V Je 7A marca priredila v prosvetnem domu predavanje o zmrzovanju živil. Ponazorila ga Je s filmom in praktično pripravo jedil liz zmrzovalnika. Popoldne so obiskali predavanje učenci centra za blagovni promet, zvečer po gospodinje. kazuje resolucija CK ZKS., Delegatom je obrazložil, kaj prinaša reorganizacija v Zvezi komunistov. V razpravi je razpletel še veliko drugih misli in opozoril tudi na nekatere sektaške poglede na naš razvoj. Ivan Videnič je govoril o vlogi komunistov pred volit-vami. Menil je, da mlajše člane premalo vključujemo v to delo. Program nadaljnjega dela Zveze komunistov v občini bo sestavila komisija, ki so jo imenovali na konferenci. Upoštevala bo ugotovitve, ki jih je nakazala razprava, in izhodišča resolucije centralnega komiteja ZKS. J. T. Za preteklo leto je značilno zavzeto sodelovanje članstva pri obravnavanju vseh pomembnejših zadev v občini — Dovolj razgibano je bilo tudi delo krajevnih organizacij in podružnic, le prave medsebojne povezave ni bilo — V prihodnje naj bi bilo tudi sodelovanje s sveti krajevnih skupnosti ušpešnejše 1. aprila bo v Brežicah občinska konferenca Socialistične zveze. Delo organizacije je prikazano v poročilu, ki .so ga prejeli delegati. Končno oceno dela in vloge Socialistične zveze v občini bodo izrekli udeleženci konference. Organizacija SZDL se je uspešno razvila v tribuno javnega mnenja, mimo katere ni mogoče odločati o nadaljnjem družbenem in gospodarskem razvoju občine. V Socialistično zvezo je vključenih v brežiški občini 10.575 članov, kar predstavlja 58 odst. volilnih upravičencev, kljub temu da si je občinski odbor SZDL zelo prizadeval, da bi povečal članstvo, programa ni uresničil v celoti. V drugem polletju lanskega leta je naras- lo število članov za dva odstotka. številka bi bila verjetno večja, če bi na vasi članstvo drugače pojmovali. V mnogih primerih je vključen le gospodar in ljudje menijo, da je dovolj, če predstavlja družino njen poglavar. Takšno mišljenje ni zakoreninjeno samo med kmeti, ampak tudi med delavci v industriji. Celo člani samoupravnih organov v delovnih organizacijah niso vedno ODBORNIKI, KI ODHAJAJO, TEHTAJO DELO SKUPŠČINE „Da bi vse povedali, kar mislijo..." Ferdo Šepetave, odbornik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine v Brežicah, govori o samostojnosti odbornikov, o delu svetov in o položaju krajevnih skupnosti Po 16 letih neprekinjene odbomiške poti se izteka mandat Ferdu šepetavcu z Bizeljskega. Tovariš Šepetave je bil več let okrajni odbornik najprej v Krškem, nato v Trbovljah, Novem mestu in Celju. Po ukinitvi okrajev je postal odbornik občinske skupščine v Brežicah. Za seboj ima bogate izkušnje. Prištevajo ga med tiste odbornike, ki so vedno kritično spremljali delo skupščine in niso skoparili z kdaj ni, ker je nihče ne skliče. Govorim odkrito iz lastnih izkušenj. Precej robat sem, pa sem se kot predsednik upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva danes zelo obotavljal ali naj grem na občino in se pogovorim za sejo ali ne. Marsikateremu predsedniku je nerodno in si misli: Kaj se bom zaganjal v to in se delal važnega. Razen tega je vsak predsednik obremenjen z dolžnostmi na delovnem mestu .Menim, da ne bi bUo narobe, če bi se odgovorni uslužbenci v upravi večkrat posvetovali s predsedniki svetov in jih sproti seznanjali z vsem novim.« »Kako gledate kot odbor- nik na odnos skupščine do krajevnih skupnosti?« »Občinska skupščina premalo skrbi za svojo podaljšano roko, za krajevne skupnosti, kot da ne sodijo k njej. Predsednik krajevne skupnosti je na primer kmet. Ta ne pozna vseh problemov in ne sklicuje sej. Na drugi strani pa pravijo nekateri šefi krajevnih uradov, da s tem nimajo ničesar opraviti. Toda jaz si le mislim, da bi se občinski uslužbenci morali bolj udejstvovati v kra-jenmi samoupravi.« »Kaj želite bodočemu od- borniku?« »Da bi vse povedal, kar misli, četudi bo kdaj narobe.« J. TEPPEY vključeni v Socialistično zvezo. Torej je še vedno 42 odst. volivcev (7886), ki stoje na robu družbenih dogajanj. V občini je trenutno 18 krajevnih organizacij z 69 podružnicami. Občinski odbor SZDL ugotavlja, da je takšna organizacijska struktura primerna za opravljanje političnih in organizacijskih nalog v mestu in na vasi. V času med dvema konferencama je občnski odbor SZDL na razširjenih sejah temeljiteje obravnaval otroško varstvo v občini, razpravljal je o razširjeni vlogi osnovne šole in njeni vzgojno-varstveni funkciji. Posebej se je posvetil problematiki turizma. Socialistična zveza je nadalje posegla v razprave o družbenem planu in proračunu, konec lanskega leta pa je prevzela na svoje rame precejšen del politične aktivnosti za pripravo skupščinskih volitev, še bi lahko našteli zavzeto sodelovanje članstva pri razpravah o šolstvu, zdravstvenem in socialnem zavarovanju ter pri obravnavanju kultumo-pro-svetne dejavnosti in socialnega skrbstva. Krajevni odbori SZDL so imeli premalo stikov s podružnicami. Zaradi tega so bile ponekod deležne le skromne pomoči. Tudi sodelovanje s sveti krajevnih skupnosti ni bilo zadovoljivo. V podružnicah in krajevnih organizacijah so veliko razpravljali o komunalnih zadevah, svojih predlogov pa, žal, niso sporočali vodstvom krajevnih skupnosti, da bi ukrepala. Nasploh je bilo delo krajevnih organizacij in njihovih podružnic dovolj razgibano, V prihodnje pa je pričakovati od njih tudi boljšo medsebojno povezavo. Kraška vas je dobila vodovod Ferdo šepetave je v občinski skupščini zastopal delovni kolektiv Kmetijske zadruge na Bizeljskem. besedami, če so zaslutili, da so predlogi pomanjkljivi. Ko sem ga vprašala, kaj meni o samostojnosti odbornikov pri odločanju v skupščini, je Ferdo Šepetave dejal: »Samostojni so prav gotovo bili. Razloge za to, da niso vedno podprli predlogov, ki so naknadno prišli iz naših vrst, pa je treba iskati bolj v neprizadetosti odbornikov iz drugih skupin. Odborniki iz trgovine ali industrije na primer ne poznajo dovolj kmetijstva in v takih primerih glasujejo za prvotni predlog ali pa se vzdržijo. Tudi meni se je že zgodilo da sem pogorel, četudi sem imel prav. S tem sem hotel povedati, da je tudi indiferentnost lahko podpora za neplodne sklepe. »Kaj menite o delu svetov? Nekaj časa ste bili celo predsednik sveta za kmetijstvo, zato odgovor najbrž ne bo težak.« »O tem mislim takole: de- lo svetov bi moral spodbujati predvsem upravni aparat skupščine. Seje sveta marsi- Nekoč zaostala Kraška vas pod Stojdrago je v nedeljo, 19. marca, proslavila po-memboo delovno zmago: vaščani so zgradili vodovod ter dobili pitno vodo. Poprej so jo mnoga leta moraili nositi v brentah iz oddaljenega izvira pod vasjo. Leta 1965 so na enem izmed vaških sestankov sklenili, da bodo začeli graditi vodovod ter izvolili gradbeni odbor. Kmalu zatem so začeli kopati jarke in dovažati gradbeni material za zbiralnik. Pri gradnji so imeli mnogo težav: kamnit teren, zelo slab dostop do zbiralnika in malo denarja. S trdno voljo in več kot 6.000 delovnimi urami ter denarno pomočjo pa 90 grad- Ljudska potrošnja: že nad 5.000 Sdin! Popravljamo tiskarsko napako iz rubrike NOVO V BREŽICAH, ki je nastala pretekli teden na tej strani: TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA razdeljuje svojim kupcem kupone za letošnje majsko nagradno žrebanje. Podjetje de- li nagradne kupone že ZA VSAK NAKUP BLAGA NAD 5.000 Sdln, prejšnji teden pa je zaradi tiskarske napake bila objavljena številka »50 tisoč Sdin«. Bralce v brežiški občini prosimo, da neljubo tiskarsko napako oprostijo, hkrati pa jim priporočamo nakup »LJUDSKE POTROŠNJE«. UREDNIŠTVO njo le pripeljali do konca. Krajevna skupnost in občinska skupščina sta prizadevanje vaščanov podprli. Novi vodovod je vreden več kot 3, 5 milijonov Sdin. Svečane otvoritve vodovoda so se 19. marca udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in občinskega odbora SZDL. Poudarili so, da je vodovod v Kraška vasi lep primer reševanja vaških težav, če je med ljudmi sloga in pripravljenost za sodelovanje. F. S. Izvolimo najboljše! V lepo urejeni dvorani doma JLA so imeli delovni ljudje garnizona iz Cerkelj 20. marca svoj zbor. Razen aktivnih starešin in civilnih delavcev v garnizonu so zboru prisostvovali tudi podpredsednik ObS Brežice Franc Bukovinski in sekretar ObK ZKS Vinko Jurkas. Po otvoritvi zbora so potrdili kandidaturo Franca Šetinca za organizacijsko-poli-tični zbor zvezne skupščine in Franca Kebeta za republiško skupščino. Za odborni- ka občinske skupščine Brežice so predlagali Ivana Ri-tonijo, vodnika I. klase. Tovariša Bukovinski in Jurkas sta odgovarjala na vprašanja volivcev, predvsem o komunalnih delih, gradit- vi mesta in o težavah, na katere naleti pri uresničevanju svojega načrta občinska skupščina. Govorili so tudi o delu SZDL, o zborih volivcev, komunalnih skupnostih, o štipendiranju otrok borcev itd. M. JARANOVIĆ BREŽIŠKE VESTI se?- VOLIVCI V OBČINI KRŠKO OCENJUJEJO GOSPODARJENJE Štiri leta napredka v številkah Dolg seznam investicijskih izdatkov obsega obnovo vinogradov in sadovnjakov, izgradnjo KOVINARSKE; napredek v CELULOZI, modernizacijo trgovin, šolo v Brestanici, most čez Savo v Krškem in stanovanjsko izgradnjo — Razvoj trgovine, gostinstva in obrti je podprla občinska skupščina z deležem pri investiranju Zanimanje za gospodarski napredek občine je med volivca krškega območja izredno živo. Zanimajo jih prav vse panoge, od industrije do DROBNE IZ KOSTANJEVICE H JAVNA RAZSVETLJAVA SLABO SVETI — 2e nekaj let Kostanj evčani brez uspeha tožijo, da javna razsvetljava ne opravlja svoje naloge. V mestu je daleč premalo svetil in še ta neprestano ugašajo, ker ni dovolj velike napetosti. Pri šolskem poslopju so minulo jesen postavili novo trafo postajo, vendar se stanje javne razsvetljave nd prav nič izboljšalo. Cemu torej nameščati taka svetila, ki so odvisna od jakosti električnega toka in pri slehernem zmanjšanju ugašajo? Navadna svetila bi vsaj ne ugašala in bi tako vsaj do neke mere služila svojemu namenu, kar sedanja nikakor ne! Posebno skrb predstavlja Grajska cesta. Le-ta je zlasti v večernih in jutranjih urah polna delavk, ki hodijo v tovarno perila. Cesta je dolga cel kilometer in nima niti ene svetilke, čeprav je bilo o tem že toliko pritožb. Ah so naši sestanki občanov samo zapisovanje želja, ki potem obležijo nekje v predalu? ■ BREZ VODE IN KAN ALI-ZACAJE NI TURIZMA — Že celo desetletje so kostanjeva-čani priča navdušenih besed najrazličnejših osebnosti, ki znova in znova poudarjajo: »Kostanjevica ima vse pogoje za turizem, to je naša osrednja turistična postojanka v občimi!« Vse drugače pa se zasuče, kadar je govor o denarju, ki naj bi pospeševal turizem, kar se je zelo očitno pokazalo pri razpravah o proračunu. Po prvotnem predlogu naj bi največji del podpore dobilo Turistično društvo v Krškem, na drugem mestu je bila Brestanica in šele na tretjem »osrednja turistična postojanka v občini!« In vendar vsi predobro vedo, da Kostanjevica izmed treh elementov življenja: voda, sonce, zrak niti najvažnejšega — vode nima. Torej^o turizmu v Kostanjevici ni mogoče resno razpravljati! kmetijstva in obrti. Da bi imeli o uspehih zadnjih let popolnejšo predstavo, jih danes seznanjamo z investicijskimi naložbami od 1963 do konca lanskega leta. Letne naložbe so dosegale povprečje 28.500.000 Ndin. Leta 1963 je bilo za gospodarstvo porabljenih 33.117.000 Ndin. V tej vsoti je upoštevana investicija za nov papirni stroj v tovarni celuloze in papirja, gradnja hlevov in drugih gospodarskih poslopij pri AGROKOMBINATU, izgradnja KOVINARSKE, avtomatizacija telefonske centrale in nakup posestva Grad Brestanica. Negospodarske investicije so štele tisto leto okoli 4.870.000 N din in so bile v glavnem namenjene za zidavo stanovanj. Naslednje leto je bila celotna investicijska vsota precej manjša. Znašala je 16,490.000 v gospodarstvu in 5,852.000 v drugih dejavnostih. V CELULOZI in KOVINARSKI so nadaljevali drugo fazo začetnih del, AGROKOMBINAT je obnavljal nasade v Vrbini in na Sremiču, gradil hleve v Velikem Podlogu in izpolnil strojni park. V Krškem so gradili vodovod, obnavljali ceste, zidali stolpiče in gradi- li stanovamoa za prosvetne delavce. Pri zidanju stanovanjskih hiš so pomagali s krediti tudi zasebnikom. Leta 1965 so bile investicijske naložbe namenjene za izgradnjo poslovnih prostorov LISCE na Senovem, za preureditev obrata novomeške tovarne LABOD v Krškem in nakup strojev v KOVINARSKI. AGROKOMBINAT je nadaljeval z obnovo vinogradov in sadovnjakov, svoje lokale pa so začela urejati tudi trgovine. Tedaj je bilo treba odšteti nekaj denarja za gradnjo nove osnovne šole v Brestanici, za novi most čez Savo v Krškem, za mestni vodovod. za modernizacijo ceste Drnovo—Veliki Podlog in za stanovanja v družbenem in zase Onem sektorju. Za vse to so v občini porabili 23 732.000 Ndin. Lani se je investicijska vsota povečala na 30,536.000 Ndin. Od tega je bilo 13,374.000 Ndin namenjenih za negospodarske dejavnosti in sicer: za gradnjo mostu čez Savo, za do- Miro Kugler: ZJ UTKAJ graditev brestaniške šole, za zidavo stanovanjskega bloka na Senovem, za stanovanjski blok osnovne šole v Kostanjevici, za začetna dela pri gradnji poslovno-stanovanj-ske zgradbe v Krškem ter za stanovanja zasebnih graditeljev. Tovarna celuloze in papirja in PAPIRKONFEKCIJA sta uporabili investicije za izgradnjo skladišč. V občini so gradili trafo postaje in napajalne postaje za bodočo elektrifikacijo železnice, modernizirali so PTT omrežje v Brestanici in na Senovem, zgradili nov lokal ELEKTROTEHNE in BOROVA v Krškem in preurediti več starih trgovin. Občinska skupščina je prispevala delež k naložbam v KOVINARSKI, v trgovini, gostinstvu, obrti in drugih dejavnostih. J. T. TRIO LORENZ JUTRI ZVEČER V KOSTANJEVICI V petek, 31. marca 1967 ob 18. uri zvečer, bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici slovesna otvoritev druge likovne prireditve iz letošnjega sporeda Dolenjskega kulturnega festivala. Odprta bo razstava akvarelov in gvašev slikarke RAFAELE POTOKARJEVE. Ob tej priložnosti bo Trio LORENZ izvajal dela Haydna, Turina in Rahmaninova. Trio Lorenz je pri nas eden najuglednejših tovrstnih ansamblov in znan po svojem ubranem muziciranju tako doma kot v tujini. Zato bo večer brez dvoma eden izmed pomembnejših kulturnih dogodkov. Na prireditev vabimo zlasti izobražence Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine. ŠE SO KRAJI, POVSEM ODREZANI OD SVETA Sestanek na tromeji obeta cesto Odbornik Nande Žvar pa štirih letih dela v občinski skupščini Krško zapušča odborniške vrste z ugodnimi vtisi — Občani imajo še veliko želja in upajo, da se jim bodo uresničile najprej tiste glede ureditve cest Na Velikem Dolu, pol ure hoda od Koprivnice, stoji na sončnem bregu vzorna kmečka hiša odbornika Ferdinanda Zvara. Našli smo ga doma z nogo v mavcu. Seveda ne miruje, ker ga kliče delo na vse strani. Težko si privošči počitek, pa vendar ne more daleč od hiše, dokler ne bo spet sposoben za hojo. V občinski skupščini Krško zastopa Nande 2 var Mr-čna Sela, Veliki kamen, Veliki Dol in Koprivnico. Svojo funkcijo vestno opravlja. »Samo enkrat v štirih letih nisem bil na seji«: je dejal »pa še takrat ne bi manjkal, če bi pravočasno dobil vabilo. Pismo je romalo v hrvaško Koprivnico in tako je prepozno prispelo na našo pošto.« »Ali ste kljub obilici dela na kmetiji utegnili vsakokrat pregledati gradivo za občinske seje?« »Ljudje so me izvolili zato, da bi bil dober odbornik. Moja dolžnost je biti vesten, zato sem si vedno vzel čas za pazljivo branje prejetega sejnega gradiva. Ce bi delal drugače, bi v skupščini predstavljal le številko.« »Kako ste zadovoljni z delom skupščine v minulih štirih letih?« »Všeč mi je predvsem to, da so odborniki glasovali s preudarkom. Mislim, da je bila to dobra skupščina in da je razsodno ukrepala. Le nekateri odborniki, ki niso imeli izkušenj, se niso vedno znašli in 9e tudi niso oglašali.« »Se vam zdi, da so bila vsa področja gospodarstva in družbenih služb dovolj po- Konferenca SZDL v Krškem Za torek, 28. marca, je bila sklicana občinska konferenca Socialistične zveze v Krškem. Za obravnavo je občinski odbor SZDL pripravil razen poročila o dosedanjem delu tudi problematiko osnovnega in drugostopenjskega šolstva. S tem je obogatil vsebino konference z izredno pomembnim vprašanjem, okoli katerega se sučejo ta čas razprave vsepovsod. Zlasti pereč je položaj srednjih šol. zorno obravnavana?« »Le eno pripombo imam. Menim, da kmetijstvu nismo prišli na kraj. Z zadrugo moramo najti kmetje skupen jezik, zato smo se v skupščini dogovarjali za sestanek predstavnikov zasebnega in ospredju komunalni problemi. V Mrčnih Selih in v Velikem Dolu se borimo za cesto. Imamo kraje, ki so povsem odrezani od sveta. Nekateri otroci so se po ukinit- vi osnovne šole v Pečicah prešolali k nam, a nimajo prave poti. Težko je tudi za tamkajšnje kmete, ki si po ozkih kolovozih vozijo prašičke naprodaj v Brežice. Ni še dolgo, kar smo se zaradi ceste sestali na tromeji med šmarsko, krško in brežiško občino s predstavniki obč. skupščin Krško in Brežice. Upam, da se bodo dogovori uresničili. Dobro pa se tudi zavedam, da smo do sedaj lahko naredili le toliko, kolikor je bilo možnosti,« je dejal prizadevni odbornik ob slovesu. J. TEPPEY V soboto pa veseli »Ringaraja«! Satirični kabaret RINGARAJA bo doživel v soboto, 1. aprila, zvečer ob 20. uri svojo premiero tudi v kasta njeviškem domu kulture. Prireditev je pripravila s ko-s tanje viškimi igralci — povečini novinci — Marija Ške-tova. Vljudno vabljeni! DROBNE S SENOVEGA ■ NA RUDNIKU je bil končan tečaj za polkvallflcirane rudarje — pomožne kopače v jami. Tečaja so se udeležili vsi nekvalificirani kopači, ki so izpolnili pogoj — triletno prakso. ■ KMETJE so začeli pridno delati na poljih, da bi čim prej opravili pomladansko setev. Vreme jim je naklonjeno, tako da so dela po vinogradih že zaključili, zdaj pa so začeli čistiti travnike. ■ AMATERSKEGA VOZNIŠKE-GA TEČAJA, ki ga je organiziralo Avto-moto društvo iz Brestanice, se je udeležilo 32 tečaj, nikov, ki bodo lahko opravili izpit za A in B kategorijo. ■ UDARNIŠKO DELO opravljajo vaščani pri posipanju kamenja na cestnem odseku od Brezja do Kališovca. En kilometer dolg odsek bo popravila komunalna uprava iz Krškega, večino del pa bodo občani opravili prostovoljno. KRŠKE NOVICE družbenega sektorja. To bi bilo treba uresničiti čim-prej.« »Se volivci zanimajo za vaše delo?« »Kadar se snidemo, so v Ivan Kavčič-Štefanič umrl Komaj nekaj let po petdesetem je v petek, 10. marca, v Orehovcu pri Kostanjevici umrl Ivan Kav-čič-štefanič. Bil je kmetovalec, ki Je bil po prirodi zelo bister. Uveljavil se je tudi kot dober igralec amater in oblikoval celo vrsto lepih vlog, saj skoraj ni bilo med obema vojnama igre v Kostanjevici, pri kateri ne bi sodeloval. Ljudje se ga najbolj spominjajo iz Slehernika, v zadnjih letih pa ga poznajo kot Matijo Copa v Visoki pesmi like Vaštetove. S to predstavo se je tudi poslovil od kostanjeviškega odra. Zanimivo je, da so izvrstni igralci tudi njegovi otroci, ki vsa povojna leta delujejo kot člani Prosvetnega društ-va »Lojze Košak«. Ko je društvo lani gostovalo v Trstu in so potem potovali igralci še v nekatera druga mesta, Je bil Kavčič z njimi, čeprav ni sodeloval v Miklovi Zali. Veseli smo, da smo mu na večer življenja dali vsaj simbolično priznanje za ves trud, ki ga je skozi desetletja imel s posegi v javno in kulturno življenje v Kostanje, vici. Naj mu bo lahko zemlja njegovega poslednjega doma! ■ DOBRA UVRSTITEV — Krški šahisti so nadvse zadovoljni z dobro uvrstitvijo na letošnjem brzopoteznom prvenstvu slovenskih mest v Črnomlju. Aktivnost v zimskem času se je bogato obrestovala: 10. mesto med 24 slovenskimi mestnimi ekipami je največji uspeh, ki so ga doslej dosegli krški šahisti. V Črnomlju sta bila najboljša Cizel in Levičar. ■ NOGOMETAŠI NA PLANEM — Nogometaši Celulozarja se že dlje časa pripravljajo na nadaljevanje tekmovanja v nogometni podzvezi, ki se bo začelo 5. aprila. Jeseni niso poželi veliko uspehov, zato upajo, da si bodo zdaj popravili položaj v razpredelnici. Bolj kot nezavidljivi položaj na lestvici pa nogometaše skrbi finančno stanje, ker letos sindikat papimičarjev klubu ne bo mogel zagotoviti vseh sredstev kot lani. Kaže torej, da bodo morali nogometaši sami poskrbeti za del sredstev — to pa bodo najlažje dosegli z boljšo Igro, ki bo privabila več gledalcev. ■ ENOTEN DELOVNI CAS — Delavski svet krške tovarne papirja in celuloze Je na zadnji seji sklenil, da bodo s 1. aprilom vsi zaposleni začeli delati 8 ur dnevno, posameznim službam pa je prepustil organizacijo dela. Doslej so delali delavci v neposredni proizvodnji po 8 ur na dan, druge službe pa so imele 7-urni delavnik. Službe so predlagale, naj bi uvedli enoten 7-urni delavnik, vendar pa temi predloga zaradi specifičnosti deni v tovar- ni (tri izmene) ni bilo mogoče sprejeti. ■ HITREJE DO DNEVNIKA — Naročniki Ljubljanskega dnevnika časopis že nekaj časa prejemajo na dom. časopisno podjetje je omogočilo, da naročniki prejemajo list še isti dan, ko izide, medtem ko so ga do nedavnega dobivali s pošto šele naslednji dan. ■ NAGRADE JUBILANTOM — Kolektiv papirnice bo za 1. maj nagradil vse tiste delavce, ki so v delovni organizaciji zaposleni 10 ali 20 let. 16 delavcev bo prejelo denarno nagrado za dvajsetletno delo, 81 delavcev pa za desetletno delo. ■ STANOVANJSKI BLOK — SGP Pionir gradi na Vidmu stanovanjski blok na nov, racionalnejši način. Ker uporabljajo gradbeni material siporeks, dela Izredno naglo napredujejo, tako da ▼ sedmih do desetih dneh zgradijo eno nadstropje. Gradnja ■ tem materialom ima še drugo prednost: prostorov ni treba ob-metati z malto, pač pa le pob«, liti. Težave pa bodo imeli tisti stanovalci, ki bodo hoteli v stene zabiti žeblje, ker tega trdnost materiala ne dopušča. ■ MRLIŠKA VEŽICA — 2e dlje časa razpravljajo krški občani na sestankih in zborih o gradnji nove mrliške vežice. Sprašujejo se, zakaj občina ne more zagotoviti sredstev za objekt, ki je glede na rast prebivalstva nujno potreben. *Bsfi ir \., OBČINA TOPLO POMLADANSKO SONCE je prejšnji teden privabilo oskrbovance doma počitka na Impoljci na klopi pred domom (Foto: Fran« Pavkovič, Sevnica) OSTRE RAZPRAVE PRED SPREJEMANJEM PRORAČUNA Protestno pismo Po osnutku letošnjega sevniškega občinskega proračuna bi občinski šolski sklad letos dobil 264 milijonov Sdin, kar je 10,5 odst. več kot lani. Ta denar bi zar gotavljal porabo 100.000 Sdin na učenca. Sindikat prosvetnih delavcev se s tem ne strinja in zahteva 10 tisočakov več, kar bi predstavljalo dodatnih 27 milijonov Sdin izdatkov. Ker je z odprtim pismom občinskim skupščinam tudi medobčinski sklad za šolstvo druge stopnje v Celju zahteval precej več denarja, so sevndški občinski možje pred težkimi nalogami. Do prvega maja pa gotovo! Na sevniškem gradu bo odprta prijetna okrepčevalnica Slikovit pogled se odpre popotniku, ki gleda od daleč na sevniški grad. Veličasten stoji nad dolino Save, ki se na tem mestu podaljšuje v dolino Mirne in Sevniščdce, kot da jih še danes nadzira v vsej svoji nekdaji častitljivi moči in slavi. Pred malo več kot petsto leti ga je zavzel ogrski kralj Matija Korvin in ga je imel za eno najvažnejših postojank. Sedanjo podobo je dobil v začetku 16. stoletja. Pod streljaj a od njega stoji znamenita Lutrova kapela, v kateri je učil Jurij Dalmatin in kjer so se do danes ohranile dragocene freske. Manj lepo podobo pokaže grad obiskovalcu od blizu. Vseskozi je nudil zasilno prebivališče prenekaterim družina/m. Ljudje povedo, pa tudi podoba notranjosti kaže, da ga stanovalci niso čuvali, kot bi zaslužil, saj so nekateri celo pokurili parket in les s podstrešja. Osnutek letošnjega sevniš-kega občinskega proračuna predvideva 731 milijonov Sdin dohodkov in izdatkov, kar je 4,76 odst. več kot lani. Od tega denarja je predvidenega za osnovno šolstvo 264 milijonov Sdin za isto dejavnost kot lani, ko je šolstvo dobilo 238,5 milijonov Sdin in skrbelo za 50 učencev več kot letos. Sindikat prosvetnih delavcev je prejšnji teden poslal skupščini protestno pismo, v katerem zahteva 10 tisočakov več na učenca, kot to zagotavlja osnutek proračuna. 24. marca je bil sklican poseben se- ■ BOSTANJ. Pred nekaj dnevi so se že pojavile prve jate podu. stl, ki vsako leto prihajajo odlagat igre na največje drstišče v Sloveniji k bo&tanjskemu mostu in se zatem vračajo v Savo in njene pritoke. Sevniški ribiči, ki imajo (daj svojo družino, pravijo, da jih bodo ponoči in podnevi sami varovali pred tatovi in da za to niso potrebni oboroženi čuvaji, ki so yarovali ribe nekaj let nazaj. Tudi r ta namen zgrajena čuvajnica, je že odprta. ■ KRMELJ. Lani ja bilo predvideno, da bo Krmelj dobil iz iSklada za komunalno dejavnost in negospodarske naložbe sto tisočakov za postavitev lope na avto. bušni postaji. Ker je lani niso ogradili, Je omenjeni denar zagotovljen v letošnjem finančnem načrtu sklada. Treba ga bo izkoristiti in v ta namen poiskati še dodatni denar pri tistih, ki Jim bo lopa v korist. ■ VELIKI CIRNIK. Cesta, ki vodi z Velikega Cimika proti Vi-njemu vrhu, je pri Vel. Cimiku tako ozka, da Je promet oviran. Težave so v tem, da lastnika zemljišča, kjer naj bi cesto razširili, nočeta o tem nič slišati niti ne marata odškodnine. Ko so pred kratkim na zboru volivcev to zno-va pogreli, so nekateri zahtevali, naj tisto zemljišče razlastijo, če to zahteva širša družbena korist. ■ DOM NA USCI. V soboto. ‘J6. marca, so prvič po letošnji «imi prišli obiskovalci lahko z motornimi vozili k Tončkovemu domu. Zameti 90 s ceste odstranjeni prijazni dom iii Lisca vas TRbita na obisk. ZA VSE ENAKA CENA. 24. marca so se v Sevnici sestali predstavniki sevniške in trebanjske občine in se sporazumeli, zakaj so potrebne v sevniški občini enake cene za umetno osemenjevanje tudi na tistem področju obline, kjer osemenjuje trebanjska veterinarska postaja, čeprav Tre. \*anjci zahtevajo manjšo ceno teh tialug. V sevniški občini imajo paradi slabših cest in manj ple-menic večje stroške z umetnim o-nemenjevanjem in mora prispevati za vzdrževanje umetnega oseme-Sijevanja enako tisti kmetovalec k Šentjanža kot oni iz drugih krajev, čeravno mu slučajno osemenjuje trebanjska veterinarska /»ostaja, ki ima manjše stroške in zaradi tega tudi manjšo ceno. ■ MARČEVSKI SEJEM DOBRO OBISKAN. Na marčevskem sejmu v Sevnici je bilo dosti kupcev, ki so razen živine kupovali tudi drevesne sadike z Blance, cvetlične kmčke ln lončeno posodo. Sejem 8^ Je poznal tudi v gostinskih lokalih. Cena živine je bila precej visoka. ■ ODLIKOVANJA ČLANOM RA. DEŠKEGA PLANINSKEGA DRU. 6TVA. Na občnem sboru radeške- stanek, na katerem so med drugim primerjali tudi osebne dohodke uslužbencev občinske uprave in učiteljev, ker so slednji zatrjevali, da so zapostavljeni pri dodeljevanju denarja. Resda pokaže povprečje zaslužkov v lanskem letu pri občinski upravi slabe 3 tisočake več, vendar je treba upoštevati, da so pri njenih uslužbencih všteti pri tem vsi prejemki v tako imenovanem variabilnem delu, pri šolnikih pa ni všteto plačano nadurno delo. Sedanja kvalifikacijska struktura obeh družbenih služb je približno ga planinskega društva sta bili izročeni nagradi SPZ iz Beograda tov. Erženu za delo pri markacijah in našemu dopisniku Stanku Skočirju iz Loke za dolgoletno propagandno delo pri planinstvu. Nagrajencema čestitamo. ■ POEZIJA IN PESEM V LOKI. Loška mladina je pred kratkim organizirala literarni večer z naslovom Poeaija in pesem, ki je doživel lep uspeh. ■ MLADIH MANJKA. Občnega zbora gasilskega društva, Metalna v Krmelju se je 24. marca udeležila skoraj večina članov. Poro. čilo je ugotovilo, da zaradi nedelavnosti in premajhne disciplnie nekaterih članov sprejete naloge niso bile v celoti uresničene. Razprava Je pokazala, da v.vrstah gasilcev manjka mlajših ljudi, predvsem vajencev, ki bi jih bilo treba usposobiti tudi za to dejavnost. člane organizacije bo treba tudi bolje seznaniti z gasilskimi aparati in preventivno dejavnostjo, ki bo varovala družbeno premoženje pred ognjem. Izvolili so nov 7-članski odbor s predsednikom Vladom Senčarjem na čelu. Leopold Rugelj je bil ob tej priložnosti imenovan za častnega člana društva. šolnikov enaka, zato so predstavniki , občinske uprave zavrnili omenjene očitke. V. primerjavi s sredstvi šolstva v razvitih občinah je zahteva sev-niških učiteljev zelo upravičena in kar kliče po sprejetju novega zakona o financiranju šolstva, ki naj bi te razlike vsaj delno ublažil, vendar ni mogoče iti mimo možnosti občine in njenih davkoplačevalcev. Ta teden se nameravajo še enkrat pogovarjati in poiskati sprejemljivo rešitev. Pred kratkim je tudi medobčinski sklad za financiranje šol druge stopnje v Celju poslal vsem občinskim skupščinam na svojem območju odprto pismo, v katerem poziva občinske skupščine, naj poravnajo i>o treh kriterijih določene obveznosti do tega sklada. Sevniška občina bi tako morala letos prispevati okoli 65 milijonov Sdin, v osnutku proračuna pa je predvidenih le 32 milijonov. Delovne organizacije bodo prispevale okoli 14 milijonov in bo še vedno manjkalo najmanj 20 milijonov. Občinska skupščina, ki bo na prihodnji seji sprejemala letošnji proračun, bo imela težko nalogo, kako zadovoljiti vse te eahteve. M. LEGAN Premalo pobud v RK V nedeljo, 12. marca, je bil v osnovni šoli na Razboru sestanek organizacije Rdečega križa. Člani so sklenili, da je treba delo v tej organizaciji poživiti. V takih pogojih, ko je od vsega odbora ostal le predsednik Mirko Šeško, organizacije res ne more delovati. v Na sestanku so spiejeli sklepa, da je treba čimprej pobrati članarino in pridobiti prostovoljne krvodajalce za 'akcijo, ki bo v sredo, 5. aprila, v osnovni šoli v Loki. Dan žena v Žirovnici Malo naselje nad Loko pod Vel. Kozjim je letos že drugič pripravilo kulturno prireditev, tokrat v počastitev dneva žena. Po nagovoru so trije šolarji recitirali materam in jih počastili s cvetjem. Po proslavi so bile žene skromno pogoščene. »Turistično leto! Vsaj letos naredimo kaj več,« menijo v vodstvu sevni-skega turističnega društva. Po pobočjih okrog gradu še pojejo sekire, delavci razčiščujejo staro drevje, ker bodo na njegovem mestu zasadili nove, primernejše drevesne vrste. Vsaj zasilno bi bilo treba obnoviti tudi vrtnarijo, ljudem v gradu pa bo treba preskrbeti primernejša prebivališča. Obiskovalcem gradu se že dalj časa obeta okrep-evalnica, kaže pa, da gre 'okrat zares. Poiskali smo Marijo Repše in njenega moža Franca, ki nameravata prevzeti oziroma na novo urediti tamkajšnje prostore, da bi zvedeli kaj več o tem. »Doslej sva imela v najemu gostilno na Ruperč vrhu pri Novem mestu Svet sklenil O spornem zemljišču v Loki pri Zidanem mostu smo v našem listu že pisali. Isto zemljišče sta želela dobiti Kmetijski kombinat Zasavje iz Sevnice in krajevna skupnost iz Loke. Kombinat ga je hotel dati tov. Goriškovi v zamenjavo za njeno zemljišče, ki je bilo arondirano, in Je zato zanj zaprosil občinsko skupščino že leta 1965. Loška krajevna skupnost je dodelitvi nasprotovala in v obrazložitvi navedla, da bo zemljišče potrebovala za športna igrišča in za vaje gasilcev, v bodoče pa bi ga lahko tudi pozidali. Spor se je vlekel poldrugo leto. Na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance, ki je bila 27. februarja, je bilo sklenjeno, naj se zemljišče dodeli kombinatu, ker je to kmetijsko zemljišče, ne pa stavbno, saj v urbanističnem programu ni predvideno za zazidavo. Kmetijska zemljišča pa se morajo po dosedanjih predpisih dodeliti le kmetijskim organizacijam. Ker pa je ta kraj obšla nova cesta in se vlaki niso več ustavljali tako kot nekdaj, je začel promet vztrajno padati. Odločila sva se, da prevzameva bife na gradu, ki bi ga rada uredila in vodila tako, da bi bili vsi obiskovalci zadovoljni,« je povedal Fran e, ki je sicer že upokojen. »Sprva bi imela na voljo samo mrzle jedi in pijače, za vnaprej prijavljene večje ali manjše iružbe pa bi pripravljala tudi topla jedila. Naša gostilna pri Novem mestu je ’la znana po dobrih sudom '-natih izdelkih, predvsem šunkah in k’obasah, !d jih pripravlja in suši moj mož sam. Nasploh bi želela ponuditi obiskovalcem predvsem dobre, domače specialitete. Ce bo kazalo, bi kasneje skupaj 5 turističnim društvom 17 delovnih organizacij v sevniški občini je že sklenilo pogodbe z občinsko skupščino, po katerih bodo prispevale 2,4 odst. od bruto osebnih dohodkov za šolstvo, kar znese skupno 47 milijonov. Nekaj zunanjih podjetij, ki imajo v sevniški občini samo jpremili nekaj turističnih sob na gradu, na prelepem grajskem vrtu . pa bi bilo mogoče postaviti paviljon, kjer bi v prijetnem hladu Sevničani in izletniki prav radi posedali. Zaenkrat se bova ločila opremljanja bifeja in manjših popravil, urediti pa bo treba tudi dohodne poti in cesto. Do prvega maja bo vse gotovo urejeno in takrat bomo pogo- stili prve goste,« je dejala Marija, na katere ime je '/pisano obrtniško dovoljenje. Načrt je uresničljiv. Ce bosta znala pritegniti goste, bo tja gotovo zahajalo veliko domačinov. Ko pa bo asfaltni trak segel tudi do Sevnice, bosta žela rezultate sedanjega skromnega začetka in upanja na uspeh. M. L. poslovalnice, je prispevek odklonilo. Konfekcija LISCA, Kovinsko podjetje, gozdni obrat KGP Brežice, Veležitar iz Celja, Dom na Loki in 2TP Ljubljana, ki naj bi skupno prispevali 26 milijonov (od tega polovica Lisca), pogodb še niso podpisali. Ko so člani sklada za šolstvo pred nekaj dnevi o tem govorili, so poudarjali, da je treba s proračunskimi sredstvi kar najskrbneje gospodariti, ker mora iti prispevek delovnih organizacij samo za tisto, za kar je namenjen. SfiVNISKI VESTNIK Uspehi štirih let (Nadaljevanje in konec) V bodoče bo treba še bolj pritegniti gospodarstvo in občane, da bodo v te namene žrtvovali še več denarja. Pospešiti bo treba gradnjo družbenih stanovanj in združevati sredstva manjših delovnih organizacij. Občinski proračun Do leta 1963 je balo šolstrvo kot glavni porabnik občinskega proračuna v zelo nezavidljivem materialnem stanju. Ze takoj prihodnje leto se je za dobro tretjino povečala denarna pomoč šolstvu, pa tudi vsa naslednja leta so se dohodki šolskega sklada povečevali hitreje kot proračunski dohodki in izdatki, ki so v 4 letih natresli od 338.5 milijonov na 697.5 milijonov štorih dinarjev. Podobno je bilo tudi z izdatki m socdalno varstvo. Za kulturno prosvetno dejavnost gtre zadnja leta tudi več denarja, prav tako za komunalno ureditev. Tri izmed enajstih krajevnih skupnosti, kolikor jih je v občini, so sprejele krajevni samoprispevek, večina pa je dobro obrnila občinsko dotacijo in veliko naredila s pomočjo prebivalcev. Pomembno je, da so se stroški za delo državnih organov v štirih letih povečali le za 71 odstotkov, kar je za 35 odstotkov manj, kot šo narasli proračunski dohodki. Zmanjšala se je tudi pomoč družbeno-politdč-nim organizacijam. Zelo pa so se povečale negospodarske naložtoe, zato bo še precej časa treba odplačevati dolgove. V kombiniranih oddelkih je le še 17 odst. učencev Zadnja leta je bilo o sevniškem šolstvu na sejah občinske skuoščtne največ razprav. Na osnovi obširnih raziskovanj je bil leta 1964. sprejet program razvoja šolstva, ki se tudi uresničuje, šolska mreža je doživela vrsto izboljšav. Najpomembnejše je, da se že velika večina vseh šolarjev šola v popolnih osnovnih šolah in da jih le še 17 odstotkov sedi v kombiniranih oddelkih. Kdor poema hribovit teren v občini, ve, kaj to pomeni. Z dvema šolskima avtobusoma se vozi 300 šolarjev na osnovno šolo v Sevnico. Znano je prizadevanje skupščine, da bi modernizirala stara šolska poslopja, za kar so pokazala razumevanje podjetja in občani. Občutno se izboljšuje tudi kvalifikacijski sestav prosvetnih delavcev, saj 16 učiteljev izredno študira na pedagoški akademiji redno pa se šola tudi 24 bodočih šolnikov. Občinska skupščina je šolstvu leta 1964 namenila 141 milijonov starih dinarjev, lani pa že 233. .Senčnata področja’ Na področju zdravstva zadnja leta ni bilo želenih uspehov. Zdravstveni delavci morajo še vedno delati v r>*prrim«rnJlh prostorih, kar ne priteguje novih zdravniških moči. 18.496 prebivalcev sevniške občine ima na voljo le štiri splošne zdravnike in dva zobozdravnika. V bodoče čaka občinsko skupščino na tem področju še velilko dela. Občutne težave povzroča skupščini tudi skrb za 403 socialne podpirance. Pred štirimi leti je za to šlo 22 milijonov Sdin, lani pa že 54 milijonov. Občina je morala skrbeti tudi za 74 prizadetih otrok, ki so v zavodih, in za 351 otrok, ki nimajo urejenega družinskega življenja. Kljub prizadevanju ni bilo vidnejših uspehov na kulturnem področju. Skupščina je sicer v okviru možnosti dajala denar in podpirala dejavnost, vendar se na tem področju brez zavzetosti za aktivno kulturno življenje ne da dosti doseči. Končujemo malo dolgi sestavek z željo, naj bi ob njem ljudje premislil i( koga bodo volili v skupščino. Od tega je odvisno, kako bo občina reševala posamezne težave in naloge, ki jih bo veliko takt) dolgo, dokler si bomo želeli napredek . M. LEGAN KRATKE Z VSEH STRANI eno, skupščina pa drugo če so seveda zanje zainteresirane, kazala razumevanje za potrebe Dodeljuje pa Jih občinska skup- krajevne skupnosti, vendar je , X. , , vprašanje, če bo ta odločitev tu- Sevniška občinska skupščina je di obveljala, saj bo kombirat na zadnji seji zavrnila predlog prav gotovo zemljišča dobil, če sveta za družbeni plan in finance se bo pritožil na višje organe, in sklenila, naj dobi zemljišče Mnogi pričakujejo, da v interesu krajevna skupnost. S tem je po- dobrih odnosov tega ne bo storil. Za 47 milijonov pogodb Pospeševanju živinoreje je treba posvetiti več skrbi. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se v Trebnjem pogosto sestaja in premleva, kaj bi bilo pametno narediti. Ena izmed osnov za dobro živino so dobri plemenjaki. Za plemenske bike in umetno osemenjevanje je v občini razmeroma dobro poskrbljeno, slabše pa je z merjasci in žrebci. Občina premore vsega enega žrebca, ki ga redi Janez Majde z Luže (na sliki). Ta žrebec je občutno preveč obremenjen, saj vodijo k njemu plemenice tudi iz drugih občin. Star je pet let, preizkusil ga je veterinarski zavod, posredoval pa ljubljanski kmetijski zavod. (Posnetek: V. Juvane) Sklad gre h kmetijski zadrugi Na nekaterih zborih volivcev v trebanjski občini so ljudje spraševali, kaj je z živinorejsko-veterinarsko službo — V ta namen posredujemo tudi sklepe sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, sprejete na seji v ponedeljek, 20. marca Člani sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, predstavniki Kmetijske zadruge Trebnje, veterinarske postaje in občinske skupščine so prejšnji teden spet sedli za mizo, da bi poiskali rešitev za organizacijo živinorejsko-veteri-narske službe v trebanjski občini. Kmetijska zadruga je zaradi predpisov in tržnih zakonitosti prisiljena imeti dobro organizirano živinorejsko službo, veterinarska postaja pa je po njihovem mnenju taka, kot trenutno je, ni sposobna v redu organi- zirati. 2e na prejšnji seji sveta je bila določena komisija, ki naj pripravi predlog za organizacijo živinorejske službe, vendar sta se stališči zadruge in postaje bistveno razlikovali. Potrebna je bila večurna razprava, da so se na zadnji seji vendarle dogovorili za nekatere sklepe oz. odločitve. „ Sklenjeno je bilo, naj se sklad za osemenjevanje, ki je bil doslej piri občini oz. veterinarski postaji preimenuje v sklad za reprodukcijo. Prevzame naj ga kmetijska za- Združitev petih organizacij Na sektorski konferenci komunistov Litostroja, Ke-moopreme, Dobrniča, Dol. Nemške vasi in Trebnjega, ki je bila 23. marca, so se udeleženci z glasovanjem odločili, da se združijo v eno osnovno organizacijo, dosedanje osnovne organizacije pa bodo delale kot' aktivi na posameznih področjih oziroma v delovnih organizacijah. Komunisti KZ Trebnje ki so raztreseni po vsej občini, pa bodo še naprej obdržali svojo osnovno organizacijo. Stiriuma razprava o aktualnih nalogah komunistov se je sukala največ okoli nekaterih zlorab in okoriščanj v družbi, ki so jih udeleženci enodušno obsojali in zahtevali, da se mora ZK bolj zavzemati za poštene družbene odnose, saj ima družbena ureditev od raznih nepravil-nosi, ki jih ljudje pogosto še napihujejo, mnogo večjo moralno kot pa materialno škodo. Izvoljen je bil tudi 9-član-ski sekretariat organizacije, ki ga sestavljajo: Janez Gart-nar kot sekretar, Stefan Potočnik kot njegov namestnik ter člani: Janez Tratnik, Alojz Lamut, Franc Lenič, Miha Marš, Bena Glogovšek, Cirila Zidar in Tone Sever. Kandidati za vodilna mesta v občinski skupščini Ciril Pevec, tajnik občinske uprave, je predlagan kot kandidat za bodočega predsednika trebanjske občinske skupščine druga, vodil pa ga bo upravni odbor sklada v sodelovanju s svetom za kmetijstvo in gozdarstvo. V sklad se bodo stekale pavšalne skočni-ne, del skiočnine od merjascev in žrebcev in denar, ki ga bo v te namene dodelilla zadruga. Odnosi med skladom, zadrugo in veterinarsko postajo naj se uredijo z medsebojnimi pogodbami za posamezno vrsto del. Kmetijska zadruga mora organizirati evidenco plemenjakov, pobirati del skočnine od rejcev plemenskih merjascev in žrebcev, rodovniško službo pa naj še nadalje vodi v sodelovanju s kmetijskim zavodom. Sklenjeno je bilo tudi, naj kmetijska zadruga ne organizira lastne veterinarske službe, pridržana pa je možnost, da jo ustanovi, če bo skupno z upravnim odborom sklada in svetom smatrala, da veterinarska postaja dela ne opravlja zadovoljivo. Čeravno je ustanovitev lastne veterinarske službe ob sedanji organizaciji veterinarske službe v Sloveniji tako rekoč zadnja možnost, je ta odločitev sveta nekak pritisk na veterinarsko postajo, da se kadrovsko okrepi in tako usposobi za širše naloge na področju živinoreje v občini. M. L. Prejšnji teden je v trebanjski občini minil v znamenju mrzličnih priprav za volitve. Izvršni odbor občinske konference SZDL se je sestal v torek, v petek dopoldne občinska volilna komisija, popoldne pa komisija pri ob-činsiki konferenci SZDL. Vmes je bila tudi vrsta sestankov s popolnimi aktivi v posameznih večjih krajih ob čine. V petek popoldne se je sestal tudi občinski komite ZK. Ker je CK Slovenije vztrajal pri tem, da doseda^ nji sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin še naprej ostane na tem delovnem mestu, pa tudi občinski komite je to soglasno sprejel, je tov. Ogrin umaknil kandidaturo za odbornika občinske skupščine in njenega predsednika. Občinski komite je zato predlagal Cirila Pevca, dosedanjega tajnika občinske uprave, kot kandidata za odbornika in predsednika občinske skupščine, kar je volilna komisija še isti dan podprla. Prav takšno podporo je dobil tudi na se-staniku občinskih vodstev družbeno-politi&nih organizacij 25. marca, ko je bilo sklenjeno, da vodstva podpirajo Cirila Pevca, Naceta Dežmana in Tonenta Goleta kot Spomenik na Rojah bodo razsvetili Na februarski seji krajevne organizacije ZB na Mimi so se dogovorili, da bodo letos dokončno uredili spomenik na Rojah. Tja nameravajo napeljati elektriko in ga razsvetliti, v njegovo okolico pa postaviti 4 betonske klopi, ki bodo na voljo obiskovalcem tega lepega, vzvišenega prostora nad Mimo. Udeleženci so tudi predlagali, naj bi organizacija poslala javno pismo šolarjem mirenske šole, naj bolj pazijo na okolico spomenika. LUDVIK BIZJAK RK bo pomagal otrokom Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču je spet odprto. Ker pa kaže, da komunalni zavod za socialno zavarovanje letos ne bo namenil kaj prida denarja za zdravljenje otrok, potrebe po tem pa so po podatkih zdravstvenega doma zelo velike, je občinski odbor RK v Trebnjem na nedavni seji sklenil, da bo organiziral zbiranje denarja po delavnih organizacijah. V kratkem bodo podjetja in ustanove prejele prošnje za pomoč. RK upa, da se bo našlo kaj denarja za pomoč otrokom, ki zdravstveno nego potrebujejo, pa jim revni starši tega ne morejo omogočiti. kandidate za vodilna mesta bodoče občinske skupščine. Seminar za bodoče člane 27. in 28. marca je bil v Trebnjem seminar za bodoče člane Zveze komunistov, ki so jih predlagale družbenopolitične organizacije. Na seminar je bilo povabljenih 45 ljudi, med njimi precej mladih, od katerih so mnogi že izrazili željo, da bi postali člani ZK. Na seminarju so obravnavali program ZK. Več predvolilne živahnosti Ko je izvršni odbor občinske konference SZDL v Trebnjem 21. macrca obravnaval potek kandidacijskih zborov, je bilo ugotovljeno, da so bili po delovnih organizacijah dobro obiskani, mnogo slabše pa je bilo z zbori kmetov, kooperantov kmetijske zadruge. Sklenjeno je bilo, da se je treba kar najbolje pripraviti za kandidacijske zbore za odbornike občinskega zbora, ki se sestajajo te dni. Pri obravnavanju dosedanjega dela občinske sikupščine in odbornikov naj ne bi suhoparno podajali volivcem napisanega poročila, namreč naj bi obravnavali predvsem naloge, ki so pred skupščino, in ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničitev. Po tem pa naj bi izbirali najbolj primerne kandidate za bodoče odbornike. V predvolilni aktivnosti je treba tudi več volilne živahnosti in še več pomoči vseh pripadnikov družbeno-političnih organizacij. DROBIŽ IZ VSE OBČINE TREBNJE: APRILSKI PREDSTAVI. V nedeljo, 2. aprila, bodo amaterji KUD France Prešeren iz Ljubljane-Trnovo spet igrali v Trebnjem. Predstavili se bodo z Molierovo komedijo Scapinove zvijače. 23. aprila bo trebanjski mladinski aktiv pripravil veseli večer, ki bo vseboval krajše zabavne igrice ter zabavno in narodno glasbo. CENTRALNA KURJAVA NI BILA PREVZETA. Prejšnji teden je strokovna komisija pregledovala na novo zgrajeno centralno kurjavo v Mizarstvu Trebnje, ki zaradi nekaterih napak pri gradnji ni bUa prevzeta. VSAJ UMAKNITI IZPRED OCI. Za mehanično delavnico KZ Trebnje se je pod kozolcem in okrog njega nabral velik kup neuporabnih delov kmetij ikih strojev in orodij. Vse to je nametano vsevprek in daje kaj slabo podobo o skrbi za kmetijske stroje. Resda vsa tista navlaka spada le še v odpad, toda že sam nered ne govori v prid skrbnemu gospodarjenju. Cas bi bil, da gredo odpadni deli med staro železo in jih odpeljejo od tam. GARDEROBA ZA TVD PARTIZAN. Stanovanjsko podjetje je sklenilo obnoviti prizidek pri stanovanjski hiši št. 14 za občinsko stavbo, kjer bo dobilo manjšo garderobo tudi društvo Partizan, ki potrebuje prostor s tekočo vodo ob tekmovanjih v odbojki. Prostore preureja trebanjsko Ko. munalno podjetje. MOKRONOG: PREDVSEM SLOGE MANJKA Čas beži in le še 5 mesecev je do velike proslave 25-letnioe ustanovitve Gubčeve brigade. Vendar obiskovalec Mokronoga še ne občuti kaj več priprav. Na gradu je treba še veliko narediti, da bi bila okolica bodočega spomenika primemo urejena. Ce povprašate za vzroke, se hitro izkaže, da prebivalcem predvsem manjka sloge, ko se lotevajo posameznih akcij. Če se bodo tudi o drugih stvareh tako dolgo pogovarjali, kot se pogovarjajo o tem, kje naj bi stal spomenik, ne bo pravih uspehov, čeprav so letošnje zamisli za kraj zelo koristne. SE EN GOSTINSKI LOKAL. Jože Ziherl iz Mokronoga se je začel pripravljati, da bo v svoji hiši odprl bif«. Predhodno bo moral prostore še primemo urediti, da bo dobi) dovoljenje za otvoritev lokala. NOV OBRTNIK V MOKRONOGU. Franjo Kosi iz Vižmarij pri Ljubljani je zaprosil na oddelku za gospodarstvo pri občinski upra- vi v Trebnjem, da bi v Mokrono-gu odprl delavnico za vodovodno inštalaterska dela, ter montažo centralne kurjave in napravo kanalizacije. V ta namen bo preuredil spodnji del hiSe Franca Oba-he. MIRNA: SAMO PREKO KRAJEVNE SKUPNOSTI. Na nedavni seji sveta krajevne Skupnosti je bilo sklenjeno, da marajo vsi oglasi prek krajevne sfcupnoeti. Sprejemala Jih bo Jožefa črv v gasH-kem domu. NIC VEČ ZA ZASEBNIKE To- vama šivalnih strojev z Mirne se je odločila, da bo lesni obrat s 1. aprilom prenehal sprejemati od zasebnih lastnikov les za razrez. SELA ŠUMBERK: KONČNO BOLJŠA CESTA. Prejšnji teden je trebanjsko Komunalno podjetje popravio priključek Sela 'Sumberka na cesto Žužemberk—Radohovo vas, o kateri so na zborih volivcev doslej tolikokrat govorili. Krajevna skupnost Sela Sumberk Je doslej popravila tudi dobra 2 km dolgo vaško pot Sela Sumberk—Orlaka, v načrtu pa ima še 3 km. V ta namen Je lani dobila iz občinskega proračuna 90.000 Sdin, gozdni obrat Trebnje je dal 100.000 Sdin, e krajevnim samoprispevkom pa so se tamkajšnji prebivalci obvezali, da bodo z delom prispevali 2 milijona S din. Do sedaj so odslužili 800.000 S din, drugo pa bodo letos. TBEBANJSKElOYICE Spomini na junaka Ob obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Kadunca -Ibra Narodni heroj Jože Kadunc-Ibar je bil priljubljen in spoštovan partizanski borec in sposoben komandant (Nadaljevanje in konec) In spet napad drugega bafcaljoija Gubčeve na Trško goro. Tretja četa, ki ji je poveljeval Ibar, je zavzela hišo, v kateri so bili Nemci. Po boju smo sedli trije v sneg. Naenkrat se vsujejo okoli nas mine. Na srečo jih mnogo ni eksplodiralo. Ibar vstane in reče: »Tu nimamo kaj početi, pojdimo raje v Karteljevo, kjer so se utrdili Nemci!« Nad vasico smo prišli, ko se je danilo. Ibar se je naenkrat izgubil. Ko se je vinil v četo, je prinesel s seboj popolno nemško opremo. Povedal je, da je hotel videti od blizu, kako so se Nemci utrdili. Ko pa je prišel do Karte-ljevega, so že zapuščali vas in komaj je še enega ujel, da si je preskrbel novo obleko, saj je bila stara že vsa strgana. Pri Ruperč vrhu smo se srečali z 2000 Čerkezi. Nas pa je bilo le petdeset. Ibar je hladnoikirvno razporedil položaje, težko strojnico je dal postaviti le sto metrov od sovražnika. Udarih smo z vsem orožjem in št tridesetkrat močnejšega sovražnika pognali v beg. šele ko so Nemci prodrli s tanki, smo se počasi in organizirano umaknili Imeli smo nekaj ranjencev, Nemci pa so za svoge mrtve potrebovali dva kamiona. Res, da nam Je v boju mnogo pomagala megla, a brez Ibrove preudarnosti in poguma bi se boj končal drugače. Isti dan smo še enkrat udarili. Nemci so se nam približali v megli. Ko so padli prvi streli, se je Ibar pognal k mitraljezu v zasedi. Prišel je o pravem času, kajti mitraljezec ;e bil ranjen. Strojnico je pre- vzel Ibar. Toda kmalu je tiudi njega zadelo. Morali smo se umakniti. Nosil sem Ibra jn njegovo strojnico, čeprav sem bil tudi sam ranjen. Pri umiku so naju Čerkezi skoro ujeli, a eden od naših, Dore Kovačev iz Šentruperta, Je užgal po njih. Ibrova strojnica pa je imela zamašeno cev. Ranjeni Ibar Jo je ▼ hipu zamenjal in s svojimi preciznimi obredi pomagal odbiti sovražnika. Poslednjič sta bila skupaj tisto žalostno noč 22. marca 1944, ko smo ŠU minirat progo med Grosupljim in Šmarjem. Na Cikavi, prav blizu svojega doma, je Ibar še nagovarjal ljudi, naj pregovorijo svoje, ki so bili pri belih, da preidejo k partizanom. Noč je bila tako temna, da nismo opažih belih, ki so spremljali oklopni vlak. Streljanja je bilo mnogo, a nihče ni mogel videti, kam strelja. Bataljon se je zbral za Cikavo. Mamjikal je samo eden — junak Ibar. Dve leti kasneje sem se srečal z njegovimi posmrtnimi ostanki, ko smo ga izkopali iz groba za progo in svečano pokopali na grobišču boroev v Grosupljem. Ludvik Sest ■ DO MAJA BODO ZBIRALI ZA OTROKE — Predstavnika sindikalnih podružnic iz delovnih organizacij v novomeški občani so se 20. marca drugič sestali in sicle-nili podpreti akcijo za zbiranje denarja za okrevanje otrok. Predvidevajo, da bodo denar zbirali do maja. ■ POGOVOR O DELEGATIH — Sindikalni odbor storitvenih dejavnosti je 22. marca razpravljal o delegatih za občni zbor republiškega in centralnega odbora. V novomeški občini bodo za republiški odbor izvolili 5 delegatov, za centralna odbor pa enega. ■ MAJA — PRIČETEK ŠPORTNIH IGER — Odbor za organizacijo delanrskih Športnih iger je 24. marca obravnaval priprave, program in način ocenjevanja za to množično športno manifestacijo v novomeški občini. Igre se bodo pričele v maju in bodo predvidoma končane do občinskega praznika. Na od-borovi seji so poudarili, da bodo letos razpisali tekmovanje v istih panogah kot lani, s čimer bo dana možnost za množično udeležbo na teh igrah. ■ SINDIKALNI SEMINAR V DOLENJSKIH TOPLICAH — V Dolenjskih to plicah bo od 3. do 5. aprila seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic iz gospodarskih organizacij, naslednje tri dni, od 6. do 8. aprila, pa bo seminar za udeležence iz negospodarskih organizacij. Iz delavnih organizacij že prihajajo prijave. ■ PODJETJA IZBRALA KANDIDATE — V preteklem tednu so vse delovne organizacije v novomeški občini izbrale kandidate za odbornike in poslance republiških zborov. ■ PARK NA ZANEMARJENEM KRIŽIŠČU — V Straži so se mladinci odločili urediti prostor ob cestnem križišču med trafiko in železnico ter zadružnim domom. Zanemarjeno površino bodo spremenili v park in v ta namen zasadili drevesca. ■ OTROKE SO CEPILI — V minulem tednu so v novomeškem zdravstvenem domu cepili otroke proti otroško paralizi, davici in drugim bo lesmim. Cepljenje je bilo obvezno. ■ RADIOKLUB ZAPRT — Pred kratkim so v Novem mestu zaprli radioklub, ker zanj tudi po treh letih niso dobili primernega prostora. Vodstvo kluba je s tem seznanilo pristojne organe v občini. Klub so zaprli tik pred 30-letnico radioamater ske dejavnosti v Novem mestu. ■ SVET ZA FINANCE O PRORAČUNU — V preteklem tednu je svet za finanoe pri novomeški občinski skupščini obravnaval predvsem predlog za proračunske dohodke in izdatke občine v letu 1967. Svet je reševal tudi davčne in premoženjske tei upravnopravne zadeve. ■ MARIBORSKI DIJAKI OBISKALI »KRKO« — V petek, 24. marca, so novomeško tovarno zdravil »KRKO« obiskali dijaki in dijakinje ekonomske srednje šole iz Maribora. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo zdravil in preparatov v novomeškem in ločen skern obratu. IŠČEMO PROSTOR ZA NOVO NOVOMEŠKO ŠOLO Zakaj nova šola na Grmu? Ekonomska analiza ugotavlja, da bi morebitna nova šola v Bršli-nu bistveno ne razbremenila novomeške šole »Katja Rupena« Diplomirani ekonomist Miha Hrovatič je po naročilu novomeške krajevne skupnosti izdelal ekonomsko analizo, na podlagi katere bi se odločili: ali naj stoji nova šola na Grmu ali v Bršlinu. Izvleček analize je med tem že obravnavala občinska skupščina, o ugotovitvah pa so spregovorili Itudi drugi samoupravni organi. V tej analizi oziroma študiji je dokazano, da bi bila bolj potrebna nova šola na Grmu. Ekonomska analiza se opira na vse vrste podatkov, izkušenj in predvidevanj. Ugotavlja, da se je mestno prebivalstvo v zadnjih petnajstih letah povečevalo po 42 odstotkov, da bo tolikšen porast tudi v prihodnje in da bo imelo Novo Mesto leta 1972 že 13.720 prebivalcev, njegovo širše območje pa okoli 16.000. Glede na razme- Mladinski predsedniki na seminarju 26. marca dopoldne je bil v Novem mestu seminar za predsednike in sekretarje mladinskih aktivov. Udeležilo se ga je 27 mladincev in mladink, ki so se pogovarjali o nalogah in vlogi ZMS, subjektivnih silah v gospodarski reformi in podobnem V začetku aprila bo drugi del seminarja, ki bo delal po skupinah. stitev stanovanjskih sosesk po urbanističnem programu in zazidalnih načrtih ter proste in primerne stanovanjske povaršine in glede na pomanjkanje vode na levem bregu Krke se bodo ljudje verjetno bolj naseljevali na desnem bregu, kjer je med drugim predvideno novih 1200 stanovanj. Razumljivo je da bo tudi otrok več na desnem kot na levem bregu. Analiza uporablja .podatek, da hodi čez kandijski most, torej z desnega brega Krke v osnovno šolo »Katja Rupena« že danes okoli 600 učencev, torej znatno več kot iz bršlinskega konca, odkoder jih pride le okoli 260. čez šest let se bo število učencev na mestnem območju povečalo za 340. Če bi upoštevali sedanje število učencev in prirastek <340), bi učenci takole hodili v šolo: • če bi novo šolo dobil Br-šlin, *bi jo obiskovalo 493 učencev, novomeška bi imela še vedno 1204 učence, šmihelska pa 717 učencev; • če pa bi novo šolo dobU Grm, bi bila razporeditev takale: Grm 859 učencev, Novo mesto 902 in Šmihel 653. • Če gre' za to, da bi razbremenili osnovno Solo »Katja Rupena«, ki ima letos 1557 učencev v 48 oddelkih, bi tega ne naredili uspešno, če bi šolo zidali v Bršlinu, meddtem ko podatki kažejo, da bi to z grmsko šolo lahko naredili. Očitno je torej, da je treba najprej zidati šolo na Grmu. V petnajstih letih bo moral tudi Bršlin dobiti svojo šolo, ker tako narekujejo potrebe in razvoj.. ***** Le malokatera srečka je izžrebana, pa vendar proda prodajalec v kiosku ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu vsak teden eele bloke srečk državne loterije. Ljudje do srede -popoldne srečke kupujejo, od petka naprej pa sprašujejo, katera je zadela, koliko je zadela, in zahtevajo izplačilo. Odkar je znano, da so večje dobitke na loteriji zadeli tudi Novomeščani, so pred kioskom kar gneče. Takole je bilo pri kiosku v četrtek, 23. marca, na dan žrebanja. (Foto: Ivan Zoran) Kozina in Lamut pred mestno hišo? 19 let odbornik Jože Pelko, odbornik iz Dolenjskih Toplic, bi se lahko pohvalil, da je devetnajst let preživel v »odbor-niški loži«, izmenoma kot občinski in okrajni odibomik. Letos se mu izteče štiriletna mandatna doba v občinski skupščini, pa smo ga povprašali, kaj je spoznal v tem času in kaj misli. Ali imate občutek, da ste na skupščinskih sejah vedno zastopali svoje volivce? — Taka vprašanja se odbornikom porajajo. Redko sem se mogel o vprašanjih, ki naj ba jih obravnavala skupščina, posvetiti z volivci, zlasti z vsemi ne. Razlogov je bilo več, navadno pa se je to zgodilo zategadelj, ker mi je sejno gradivo prepozno prišlo v roke. Kljub temu pa sem vselej našel toliko časa, da sem se pogovoril vsaj z desetimi ljudmi. Kakšne stike ste sicer imeli z volivci in kako ste njihove želje in misli povezovali z delom skupščine? — Izvalili so me kmetijski proizvajalci na območju nekdanje topliške občine. Veliko smo naredili z združenimi močmi. Kje se je to pokazalo? Ko smo na skupščinski seji obravnavali odlok o prispevkih in davkih, je bdi izglasovan predlog, ki so ga tudi moji volivci podpirali. Več želja pa nismo mogli uresničiti. Kako bi ocenili delovno metodo občinske skupščine in uspešnost sprejetih odlokov in sklepov? — Odloki, sklepi in drugi akti, ki jih je skupščina sprejela na podlagi republiške ali zvezne zakonodaje, so bili vedno sprejeti in tudi dobro izvajani. Akti, ki jih je skupščina sprejemala iz občinskih potreb, so bili siprva precej spoštovani in upoštevani, v zadnjih dveh letih pa občutno manj. Mislim, da zato. ker so jih premalo obravnavah volivci. Ali se vam zdi, da so bili v skupščini tudi taki odborniki, ki so volivce res samo zastopali? — Nedvomno. Po mojem je bila v novomeški skupšči- ni tretjina takih odbornikov. To sodim po tem, kdaj in kolikokrat se je kdo oglasil v razpravah. Nekateri so bili vedno tiho, drugi pa so govorili tedaj, kadar je tekla beseda o področju, kjer so bili bolj »doma«. Najpogosteje so razpravljali odborniki s podeželja in iz podjetij, ki so našli vedno trenutek, da so s tem ali onim problemom seznanili skupščino. Ste si v mandatni dobi nabrali veliko funkcij? — Posebnih funkcij nisem dobil. V prejšnjih letih pa so nam jih veliko nametali. Kakšen naj bi bil odbornik v zboru, v katerem ste delali? — Odbornik bi nikakor ne smel pozabiti, da so ga izvolili volivci, zato mora čimveč-krat mednje, se z njimi posvetovati, prenesti njihove želje, in če se le da, vedno odločno vztrajati, da se to uresniči. Važno je tudi, da je odbornik iskren. Mislim, da je v tem odgovoru tudi sporočilo mojemu nasledniku v občinski skupščini. j. z. Zvedeli smo, da so na zadnji seji sveta za kulturo razpravljali tudi o tem, da bi pred mestno hišo na Glavnem trgu postavili hermi skladatelja Kozine in slikarja Lamuta. Postavitev je seveda povezana s precejšnjimi stroški, vendar bi bilo to dejanje prav gotovo svojevrstna oddolžitev Novome-ščanov pokojnima glasbeniku ter slikarju. V Novem mestu je živelo veliko ustvarjalcev, glasbenikov, pisateljev in pesnikov, pomembnih zdravnikov in drugih, ki bi morali biti nekje predstavljeni številnim srednješolcem in vsem, ki obiskujejo Novo mesto. Potreba po kulturnem muzeju Novega mesta je iz leta v leto večja: vrzel je v mestu, ki ima sicer pomembno vlo- go v upravi, sodstvu, šolstvu in kulturi. Spominske sobe ljudi, ki so v Novem mestu ustvarjali in delovali na umetniškem ali znanstvenem polju ali pa so posredovali svoje znanje Novomeščanom, bi bile prijetna novost, ki bi imela ne samo kulturnozgodovinski, ampak tudi vzgojni pomen. V Novem mestu so delovali znani glasbeniki: Sladkonja, Sattner, Ferjančič, Foerster, Hladnik ter Kozina, slikarji Engl-schak, Koch, Vavpotič, Jakac, Lamut, tukaj je živel znani zdravnik dr. Gosjak (v Sloveniji je edini izvod njegovega dela De morbis mulierum v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu) in * vrsta drugih, da ne naštevamo pesnikov in pisateljev, od M. Pohlina do M. Jarca. - Da ne bi čakali osnovanja kulturnega muzeja Novega mesta, do katerega bo v ugodnejših razmerah v prihodnosti prav gotovo prišlo, je svet za kulturo sklenil, da počasti spomin znanih Novomeščanov, glasbenika Hladnika, Kozine in slikarja Lamuta s spominskimi ploščami. * P. BREŠČAK OBČNI ZBOR ZB Novo mesto - levi breg Danes ob 19. uri bo v sindikalnem domu letni občni zbor osnovne organizacije Zveze borcev NOV Novo mesto — levi breg. člane vabimo k polnoštevilni udeležbi! ODBOR Srednješolci pomagajo KRKI Do maja bodo uredili okolico novih tovarniških prostorov v Ločni — Vsak mladinec iz KRKE bo bo 20 ur prostovoljno delal Jože Pelko: »Premisliti, za kaj se je treba trmasto boriti...« »Okoli prostorov na? - tovarne v Ločni je treba opraviti veliko zemeljskih del, pa smo se zmenili, da bi to opravili mladinci,« je pripovedoval predsednik mladinskega aktiva v novomeški tovarni zdravil KRKA Andrej Repinc. Tovariš Repinc je povedal, da je obiskal vse novomeške srednje šole in se dogovoril, da bodo dijaki do maja nekajkrat popoldne za primerno plačilo urejali okolico tovarniških prostorov. Dijaki so navdušeni pristali na dogovor, saj bodo denar lahko koristno porabili. »V našem aktivu,« je nadaljeval predsednik mladine v KRKI, »smo sklenili, da bo vsailć mladinec 20 ur prostovoljno delal.« Medtem je začela okolica novih KRKINIH prostorov v Ločni že dobivati lepšo podobo, saj je prva skupina mladincev izpolnila obljubo že na prvi pomladni dan, 21. marca. KAKO JE S STANARINAMI? Na željo mnogih naših bralcev glede nejasnosti oz. zapletenosti v stanovanjskem gospodrstvu se je uredništvo Dolenjskega lista pred kratkim obrnilo na direktorja Podjetja za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij tov. Miho Hrovatiča, dipl. ekonom, v Novem Inestu, da bi odgovoril na nekatera najpogostnejša vprašanja, ki ljudi najbolj zanimajo. Vprašanja naročnikov in bralcev smo zbrali v šest skupin, tovariš Hrovatič pa je nanje malo obširneje odgovoril, s čimer bomo prav gotovo ustregli velikemu krogu naših bralcev. Tovariš direktor, bralci nas sprašujejo, kako je z najemninami oz. z njihovim »povečanjem za 25 odst.«, ki da je začelo veljati s 1. 1. 1967. Od mnogih naročnikov smo dobili ustne in pismene pripombe, da »jim ni več jasno, zakaj gre pri vsej naši stanovanjski politiki«. Vrste predpi- sov, več ali manj zapletenih tolmačenj v dnevnem tisku in druge informacije so, kot zdaj vse kaže, prispevale k povečanemu »neznanju« glede novih določil in ukrepov pri stanovanjskih najemninah. Prosimo vas, povejte nam po domače in morda po vrstnem redu, kaj vse bi moral vedeti vsak naš občan glede stanovanjske politike, najemnin in njihovega prehajanja v ekonomske najemnine. Ce bo Vaš odgovor na prvo vprašanje malo daljši, nič zato — saj je tako poljudno pojasnilo ljudem nujno potrebno. Reforma na področju stanovanjskega gospodarstva se je pričela v drugi polovici 1965. S seboj je prinesla tudi nove, večje stanarine. Od 1. 1. 1966 dalje znašajo stanarine v celi državi letno do 4 odst. od revalorizirane vrednosti stanovanja, to je od tiste vrednosti, ki je bila ugotovljena za posamezno stanovanje s točkovanjem v pričetku 1966. To naj bi bile tako imenovane ekonomske ali polne stanarino. V naši občini so te stanarine določane v višini 3,5 odst. od revalorizirane mednosti. HIŠNI SVETI SPET NA REPU DOGODKOV Le zakaj taka brezbrižnost? Če ne bo predlogov in programov, tudi popravil ne bo! i V V novomeški občini se hišni sveti pritožujejo, da ne poznajo svojih pravic in pristojnosti. Izjavljajo tudi, da bi radi bolj sodelovali s stanovanjskim podjetjem pri vzdrževanju hiš. Stanovanjska podjetje se je odločilo željam hišnih svetov ustreči tako, da je oseminosemdesetim poslalo gradivo aa zbore stanovalcev, kjer naj bi obravnavali poročilo stanovanjskega pod- ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO POTUJOČI KINO predvaja francoski barvni film »Klevška princesa« v naslednjih krajih: 1. 4. na Malem Slatniku ob 19.30 — 2. 4. na Dvoru ob 16 — 2. 4. v Mimi peči vb 19.30 — 3.4. v Beli cerkvi ob 19.30 — 4. 4. na Otočcu ob 19.30 — 5. 4. na Uršnih selih ob 19.30. jetja o delu v letu 1966, poročila hišnih svetov za isto leto, izvolili nove svete in predstavnike hiš v skupščino stanovalcev pri stanovanjskem podjetju. Podjetje je hišnim svetom priporočilo, naj pripravijo program investicijskih in vzdrževalnih del v letu 1967. Priporočilo stanovanjskega podjetja pa je obrodilo bore malo sadov, saj je zbore (po obvestilih) izvedlo le 20 hišnih svetov, samo 16 pa jih je poslalo zapisnike. V zapisnikih tudi ni predlogov za letošnja popravila. Predstavniki stanovanjskega pod-jetja so se udeležili vseh zborov, kamor so bili povabljeni. Ob bežnem pregledu dela hiš. nih svetov se da ugotoviti, da so že nekaj let delavni eni in isti sveti, kar se dejansko kaže v popravilih hiš. Med te sodijo hišni sveti v blokih JLA. Stanovanjsko podjetje bi rado, da bi hišni sveti resno jemali skrb za stavbe, toda če ne bodo predložili programov, stavb ne bo možno popravljati, ker odobri svet stanovanjskega podjetja, po- JOŽE SUSTAR Novomeška javnost se je v ponedeljek, 27. marca, dostojno in v globoki žalosti poslovila od pokojnega Jožeta Šuštarja, nosilca partizanske spomenice 1941 in znanega ter priljubljenega družbenopolitičnega delavca in komunista. Veliko število občanov na pogrebu, govori, žalostin ke, venci in cvetje, vse to je dokazovalo, kako bridko je odjeknila vest o Jožetovi smrti med številnimi vojnimi tovariši iz NOV, prijatelji in znanci ter po vsem Novem mestu• Odločen in veder — takšen je bil pokojni Jože — je bil močno ptiliubhen zato je bilo toliko teže razumeti, da ga je tako na hitro iztrgala domačim in znancem kruta bolezen. Rodil se je 1901 v številni delavsko-kmečki družini v Dobrepoljah, kjer je končal osonvno šolo. Ko je odslužil vojaški rok v mornarici, je od 1924 do 1929 delal kot orožnik. Po uvedbi šestojanu-arske diktature je orožniško službo pustil, ker mu ni ugajal takrat uvedeni sistem prisiljevanja in grobosti. Jože je bil namreč že zdoma napred no usmerjen. Bil je član mnogih naprednih organizacij, zlasti se je udejstvoval pri Sokolu. Od 1929 do 1935 je bil tajnik občine Velike Lašče, nato je bil v službi na sodišču. Takoj po razpadu kraljevine Jugoslavije je začel organizirano zbirati, skrivati in zakopavati orožje, ki so ga na begu odmetavale jugoslovanske vojaške enote. Prav s tem orožjem so bile nato 1941 oborožene prve partizanske enote na Dolenjskem. Ob ustanovitvi prvega odbora OF v Novem mestu je postal Jože njegov član. Bil je poverjen za zbiranje pristašev OF na sodišču, katastru in v davčni upravi. Od njih je zbiral prispevke, jim dostavljal brošure in drug propagandni material ter se z njimi sestajal na ilegalnih sestankih. Junija 1941 je bil imenovan za komandirja vaške zaščite na področju žabja vas- Kandija. 3. aprila 1942 so ga Italijani aretirali in po večmesečnem zaporu odvedli v internacijo v južno Italijo. Po italijanski kapitulaciji je Jože odšel s skupino internirancev v Bari in vstopil v eno■ izmed prvih partizanskih prekomorskih brigad. Z njo je odšel na Vis, nato pa na pohod skozi jugozahodno Hrvaško vse do Slovenije. Po osvoboditm je opravljal do upokojitve mnoge odgovorne dolžnosti, po upokojit- vi pa je še naprej ostal aktiven družbeno-politični delavec v borčevskih in drugih organizacijah. Izgubo vsem dragega Jožeta bomo preboleli toliko teže, ker je bil veder, iskren in predan borec in delavec in iz vrst tistih, ki so z orožjem v roki položili prve temelje naši socialistični stvarnosti. pravila le v stavbah, v katerih stanovalci predlagajo, kaj je treba popraviti. V stanovanjskem podjetju menijo, da je nedelavnost in brezbrižnost hišnih svetov stara že leto dni, odkar je bil v stanovanjsko gospodarstvo vpeljan nov sistem. Hišni sveti so tedaj nehali delati, češ da jim je mandatna do. ba potekla. V aprilu bo zasedala skupščina stanovalcev pri stanovanjskem podjetju. Casa, da bi stanovalci opravili zamujeno, je pravzaprav malo. Prav gotovo pa so v hišah ljudje, ki bodo samospodbudno sklicali zbore stanovalcev, da bi le-ti izvolili nove svete, pripravili programe dela in podobno. Pri Mirni peči je dvakrat gorelo 22. marca popoldne sta zbo-rela senik in hlev Janenzu Makšetu z Vrhpeči pri Mimi peči. Otroci so med igro z vžigalicami zanetili seno v seniku. Škode je bilo za 15.000 N din. 23. marca dopoldne je iskra iz lokomotive zanetilla požar v gozdu »Ovseni lazi« nad Mimo pečjo. Ogenj je zajel 6 ha gozda posestnikov Janeza špendalja in Jožeta Matoha iz Biške vasi. škodo so ocenili na 10.000 N din. 23. marca opoldne pa se je vnelo 20 ha steljnikov z brezami, bori in smrekami med Sečnjim selom in Drenovcem pri Vinici, škoda je velika. Steljnik se je vnel, ko so požigali staro travo. Uspeh »Pionirja« v Ljubljani Pionirjevi kegljači so se v soboto pomerili v Ljubljani z odlično ekipo Bresta iz Cerknice. Pionir je podrl 6580 kegljev. Brest pa kar 6761, kar je doslej naijboljši rezultat na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Pionir je prehitel 5 ekip od 10, ki so dozdaj nastopile. Še večji uspeh so dosegli Pionirjevi kegljači naslednjega dne., ko so podrli 6753 kegljev in zasedli drugo mesto. Boljši od njih je bil samo Brest s 6794 keglji. Po tem tekmovanju je takšen vrstni red: Branik 2, Triglav 4, Jesenice 8, Brest 12, Celje 16, Pionir 16, Ljubljana-Center 20, Slovan 22, Lokomotiva 23, Konstruktor 24, Slovenj Gradec 26, Gradis 27, Slovenija oeste 27, Lju belj 31, Kranjska gora 34 in Fužina! 38 slabih točk. Domači Pionirjevi ekipi želimo v dveh nastopih, ki jo še čakata, veliko uspeha! (en) --"i /'x>. SLAPOVI PRI DVORU. (Foto: Ivan Zoran) Vesti izpod Srebotnika ■ OBLJUBLJENO, PA NIČ NAREJENO — Na ne-Vavti vasi so kritizirali DES, da že tri leta obljublja javno razsvetljavo, naredilo pa ni še nič. V Vavti vasi je veliko cestnih ovinkov, ki bi morali biti razsvetljeni zaradi prometne varnosti. ■ V STRAŽI DVE, V VAVTI VASI NOBENA — — Vavtovaščani so na sestankih že večkrat povedali, da bi radi trgovino. Območje ima le dve trgovini v Straži, ki pa ne zadoščata. V Vavti vasi bi razen samih potrošnikov tega kraja kupovali tudi vaščani vzdolž desnega brega Krke. Trgovina je potrebna, žad pa je vse ostalo pri obljubah. Toda Vavtova-ščani trgovino hpčejo imeti in pripominjajo, da jim je vseeno, ali jim jo bo uredilo podjetje iz Novega mesta ali iz Ljubljane. ■ BENCINSKA ČRPALKA VSAKDANJA POTREBA — V Straži, Vavti vasi in okolici imajo okoli 80 osebnih avtomobilov in več kot 300 motorjev in mopedov, vendar morajo vozniki po bencin v Novo mesto, kjer je najbližja bencinska črpalka. Ker je v Vavti vasi tudi podjetje GORJANCI s številnimi tovor- KRI. KI REŠU »E ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, član kolektiva IMV Novo mesto; Dominik Kren in Srečko Daničič, člana kolektiva Krka. tovarna zdravil, Novo mesto; Janez Belko, član kolektiva 2TP Sekcija za vleko Novo mesto; Boris Pucelj, Franc Černe, Boris Gregorčič, Zvonko Pečarič, Franc Grabljevec, Sta«*0 Medja, Stefan Spoljer, Stane Železni*, učenci vajenske šol? Novo mesto; Ignac Strajnar, član kolektiva Elektrotehnično Dodjetje Novo rtiesto; Enica škof, upokojenka iz Črnomlja, Francka Vidmar, Jožica Podgornik, Dragica Povše, Stanka Gabri jan, Mirko Maleševič, Marija Bukovec, Leopold Povse, Vera Gregorič, Zvonko Vrtin, Nežka Malnarič in Franc Moljk, člani kolektiva Iskra, Semič; Janez Konda član Kolektiva Zora, Semič; Vlado štrucclj, Peter Jakopič Vinko Rožič, Boris Škedelj, Andrej Peterman, Anton Englaro in Boris Stegne, dlani kolektiva Belt, Črnomelj; ->an^ in Franc Rauh, člana kolektiva GG Novo mesto; Manja lene, gospodinja iz Črnomlja. njaki, bi kraju prišla zelo prav domača bencinska črpalka. Industrijska Straža se nenehno povečuje, hkrati pa se povečuje število motornih vozil v njej, zato je črpalka že zdaj nujna. ■ DELAVCI. 1 ODST., KMETJE 2 ODST. — Zaposleni občani območja Straške krajevne skupnosti morajo plačevati 1 odst. o-sebnih dohodkov, kmetje pa 2. odst. katastrskega dohodka kot samoprispevek, ki ga je sprejela krajevna skupnost za plačevanje dejavnosti po gospodarskem programu za dve leti. Računajo, da bodo v tem času s samoprispevkom zbrali okoli 12 milijonov S din. Krajevna skupnost ima v programu predvsem ureditev kanalizacije v Vavti vasi in Romanji vasi ter popravila vaških poti. V načrtu je tudi nova pot iz Straže med vinograde na južnem pobočju Sro-botnika. Krajevna skupnost je nedavno izvolila nov svet, ki mu predseduje Jože Štok. ■ IZBIRAJO KANDIDATE ZA DELAVSKE SVETE — V NOVOLESOVIH obratih v Straži so začeli izbirati kandidate za organe samoupravljanja. V centralni delavski svet bodo izvolili 21 novih članov, v obratne delavske svete pa po 11 članov. | Črnomaljski gimnazijci | premagali novomeške §§ Pred dnevi sta se na Loki v No- g vem mestu pomerili odbojkarski g vrsti novomeških in črnomaljskih §§ gimnazijcev. Novomeščani so dolg bili dva seta, nato pa so popu- li stili, tako da so zmagali črno-g maljski gimnazijci s 3:2. Za no. g vomeške gimnazijce sta dobro g igrala Tone Šporar in Jože Udo-m vič, gosti iz Črnomlja pa so vsi 1 igrali požrtvovalno. Tekmo Je so- li dil Ivan Kapš. Vsi stanovalci so lahko zvedeli, koliko znaša polna ali ekonomska stanarina za njihovo stanovanje iz stanovanjskih pogodb, ki jim jih je poslalo naše podjetje. Da pa ne bi bili stanovalci. takoj ob pričetku izvajanja reforme prizadeti v največ ji meri, je bilo z zakonom določeno, da bodo plačevali polno stanarino šele v letu 1970. Za leto 1966 je bilo določeno, da plačujejo v naši občini samo 57 odst. od polne stanarine, preostalih 43 odst. pa prejme stanovanjsko podjetje v obliki subvencij s posebnega računa skupščine občine, kamor vplačujejo vse delovne or-gamizacije del stanovanjskega prispevka. Ta subvencija se bo v letih 1967, 1968 in 1969 postopoma zmanjševala in stanovalec bo moral tako vplačevati vsaiko leto večjo stanarino, vse do leta 1970, ko ne bo nobene subvencije več in bo plačeval polno stanarino. Letos plačujejo stanovalci že 673 odst. od polne stanarine, subvencija pa znaša 32,2 odst., ali z drugimi besedami povedano, plačujejo 18,86 odst. več, kot so plačevali lani. Točno pa je, da se je letos subvencija mižala za 25 odst. Stanovalci iz Novega mesta imajo veliko pripomb glede točkovanja stanovanja, ki je bilo opravljeno konec predlanskega leta. Kaže, da merila za točkovanje niso bila dovolj natančna, saj so primeri, da so bila enakovredna stanovanja različno ocenjena. Kaj menite o tem? Ali obstaja možnost, da bi take napake zdaj popravili in kako? Kriteriji za točkovanje stanovanja so bili v vsej državi enaki. Popisovalci stamovano v naši občini niso jemali kakšnih strožjih kriterijev ali na kakšen drug način zviševali število točk. Le v nekaj primerih so se popisovalci zmotili aa nekaj točk v škodo stanovalcev Vse te napake, ki so bile večji del računske, je odpravila posebna pritožbena komisija. Ravno ta komisija pa je celo ugotovila, da so v nekaterih predelih Novega mesta popisovalci točko- vali stanovanja prenizko. Takšnih primerov je bilo precej in pritožbena komisija je morala število točk zvečati. Končno pa je bila še vsakemu stanovalcu dana možnost, da se zoper točkovanja pritoži na sodišče. Po predpisih je rok za pritožbe že potekel, vendar kljub temu strokovne službe našega podjetja ponovno ugotavljajo novo število točk v primerih, ko se kvaliteta stanovanj z adaptacijami ali nabavo nove opreme izboljša, in v primerih, ko se ugotovijo stvarne napake pri točkovanju. Na zahtevo stanovalcev in ob izvajanju popravil si torej zastopniki na šega podjetja stanovanja ponovno' ogledajo. Drugo pa je vprašanje kriterijev, ki so bili predpisani za točkovanje. Teih mi nismo mogli spreminjati. Vsi vemo, da na kvaliteto stanovanja vplivajo številne okoliščine. Morda res niso bila zajeta prav vsa merila ali pa ne dovolj precizno ( toda naše podjetje tu ne more odločati po svoje. Mi smo že dali svoje pripombe in piredloge. (Nadaljevanje prihodnjič) VESTI IZ DOLENJSKIH TOPLIC ■ ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA se je sestal na prvi seji Za predsednika so izvolili Jožeta Pelka, za blagajnika pa tov. Brkiča. Večji del seje so posvetil ipripraram za proslavitev 200-letnice termalnega kopališča. ■ PARKIRNI PROSTOR bodo asfaltirali, ker tak, kot je zda& turističnemu kraju ne ustreza večL Odbor turističnega društva bo poskušal urediti tudi vse potrebne^ da bodo Toplice do 1. maja dobile cestno razsvetljavo. ■ GASILCI so imeli 22. aprila redni letni občni zbor. Zlasti lani, ko so praznovali 85. obletnico ustanovitve društva, so bili gasilci zelo delavni. V razpravi so se člani zavzemali za množično vključevanje mladine v to društvo. Končno je odbor sklenil, da bo društvo sodelovalo pri proslavi 200-letnice zdravilišča. O. G. Nujna stalna nastanitev Ciganov Člani komisije za ciganska vprašanja v Novem mestu so si nedavno ogledali zemljišča, primerna za bivanje ciganskih družin. Na seji, ki bo v kratekm, se bodo člani komisije pogovarjali o nujnih ukrepih in možnostih za reševanje ciganske problematike v letu 1967. Razselitev ciganskih družin iz Žabjeka in drugih neprimernih krajev ter njihova stalna nastanitev na odrejenih mestih bosta letos najvažnejša ukrepa v duhu priporočil občinske skupščine, ki je nedavno obravnavala cigansko problematiko v posebni točki dnev-neg areda. Novomeški maturantje plesali v Dolenjskih Toplicah V zdraviliški restavraciji T Dolenjskih Toplicah so ime- li maturantske plese novomeški gimnazijci in učiteljišču*’ ki, v soboto 25. marca pa so se tu zavrtela tudi dekleta šole za zdravstvene delavce iz Novega mesta. Prireditve so bile dobro obiskane in prt jetne. D. G. Novomeška kronika ■ DOM KULTURE uspešno obnavljajo in preurejajo in so že zabetonirali konzolne lože nad parterjem. ■ CESTNE PREHODE za pešce so prejšnji četrtek na novo zarisali na prometnih križiščih in ulicah vzdolž mesta. ■ 43 AVTOMOBILOV je v nedeljo zvečer stalo v koloni pred kandijskim mostom, ker se avtobus ni utegnil kmalu preriniti mimo vozil, ki so vozila nasproti. ■ V KLUBU UPOKOJENCEV bo jutri, 31. marca, ob 18. uri predaval o popotovanju po Jugoslaviji Lado Šetinc. Prikazali bodo tudi skioptične slike. ■ PLAKAT IZ LETA 1965, ki »vabi« na igro »Matiček se ženi«, se še vidi na stebru pred delikateso na Glavnem trgu, ostanki obvestil pa so tudi še na drugih vogalih in tablah. — Arkade na Glavnem trgu objestneži uporabljajo za čačke in nespodobne napise. Mestni redarji imajo torej kar dovolj dela, zlesti še če naj bo mesto v mednarodnem letu turizma spodobno čisto. ■ V LEPO PREUREJENI delavnici dela že nekaj dni finome- banični mojster Bihar. Delavnioo , si je preuredil v svetlem prosto- I ru v isti stavbi, kot Je bila do-sedanja, in tudi vhod je skoad ista vrata. Delavnica je veliko j svetlejša kot dosedanja in tudi 1 prostornejša, da lahko za uredi- j tev samo čestitamo! ■ VSAKIH 14 DNI imajo mladi filatelisti v klubu upokojencev od 16. do 18. ure sestanek. IZGUBLJENO AKTOVKO s perilom lahko dobi lastnik v upra- vi Dolenjskega lista do torka, nato jo bomo izročili občinskemu odboru Rdečega križa v Novem mestu. Našli smo jo v soboto, 25. marca 1967, ob 21.45 pred gostilno Novak (na pot* proti pokopališču). UPRAVA LISTA FRANC MIKEC Pogovor z zdravnikom Športno pismo ' iz Brežic ■ MLADINCI DOMAČEGA PARTIZANA so se v nedeljo, 26. marca, dopoldne v rokometu pomerili s člansko vrsto iz Sevnice in igrali neodločeno 14:14 (6:7). Zatem so v zaostali prvenstveni tekmi Brežičanke pred okoli 300 gledalci premagale rokometašice mariborskega Branika z 8:7. Brežiške igralke so dokazale, da niso osvojile slučajno prvega mesta na slovenskem zimskem prvenstvu. Za Brežice so igrale: Božičnik, Bužančič 1, Molan 3, Jurečič 1, Les 1 Kolar, Mišič 1, Slak, Engel 1 in Račič. Igralci brežiškega Partizana so se potem pomerili v prijateljski tekmi z mladinsko ekipo ZagTeba, ki odhaja na turnejo po češkoslovaški. Zagrebčani so zmagali s 27:23 (13:9). Najboljši domači igralec je bil Bosina. ■ NOGOMETAŠI BREŽIŠKEGA PARTIZANA so 26. marca popoldne v Radečah v prijateljski tekmi premagali tamkajšnjo moštvo s 5:1. ■ 2. APRILA SE BO PRIČEL spomladanski del republiške rokometne lige in celjske nogometne podzveze, v katerih tekmujejo brežiške ekipe. Rokometni vrsti bosta v gosteh v Kopru, nogometaši pa se bodo doma pomerili s Sevnico. Šport v Kočevju ■ NOGOMET — Letošnjo no-metno sezono so kočevski nogometaši začeli z zaostalo tekmo conske lige z NK Usnjar z Vrhnike. Gostje so prepričljivo zmagali 6:1 (3:0) ni so bili vso tek. tno boljši, hitrejši in vzdržljivejši. Očitno je, da kočevski nogometaši še niso pripravljeni na spomladanski del tekmovanja. Zdi pa se, da bo med igralci NK Rog iz Kočevja treba poskrbeti tudi za večjo disciplino. Tudi kočevski gledalci bi lahko pokazali kul turnej ši odnos do sodnika in gostujočega moštva. V predtekmi so premagali mladinci NK Rog iz Kočevja enajsterico iz Dolenje vasi z rezultatom 3:0. ■ KEGLJANJE — Kočevje je gostilo najboljše kegl javke Slo. venije na drugem delu slovenskega kegljaškega prvenstva. Tudi tokrat je tako kot v Celju nastopilo osem ekip. Zmagalo je moštvo Ljubijane-Center s 4568 podrtimi keglji. Slede: Branik (Maribor) 4515, KK Kočevje 4432, Gradis (Ljubljana) 4345, KK Slovenj Gradec 4288, KK Triglav (Kranj) 4349, KK Fužinar (Ravne) 4339 in KK Store 4292. Na tekmovanju ni bilo doseženih vidnejših rezultatov, temu pa je vzrok dokaj hladno kegljišče in slabe steze, ki jih je poškodovala lanska poplava. Med posameznicami je bila najboljša Ermenčeva iz Slovenj Gradca s 414 podrtimi keglji. 8 tekmovalk je podrlo več kot 400 kegljev, med njimi tudi domačinka Šercer jeva (404). Kot kaže, si Je mariborski Branik že priboril vstopnico za zvezno tekmovanje. Zadnje srečanje najboljših slovenskih kegljavk bo V Kranju A ARKO Športni dan v Semiču Semiška osnovna šola je imela 22. marca športni dah. Okoli 360 otrok je z učitelji vred odšlo na Smuk, kjer so tekmovali v krosu in v igri med dvema ognjema. Ker je bilo ta dan izredno lepo in toplo vreme, je športni dan uspel, kot 2e dolgo ne Rakek : Novo mesto 1:1 Novomeški nogometaši so 26. marca igrali na Rakeku neodločeno 1:1, kar je ustrezalo igri. Za Novo mesto je dal gol Maksimovič, razen njega so se izkazali: Siniša Božovič, Lado Mrvar, Brane Murn in Igor Bučar, ki je igral poslovilno tekmo pred odhodom v tt * »K PRED VSTOPOM V NOVO ATLETSKO SEZONO OCENJUJEMO Pomemben korak naprej Med najpomembnejšimi uspehi dolenjske atletike v letu 1966 sta pbe prvi mesti v tekmovanju za »Atletski šolski pokal SRS«: pokala sta osvojili ekipi osnovnih šol Novo mesto (za pionirje) in Kočevje (za pionirke) — Dolenjski atleti so osvojili 10 naslovov prvakov Slovenije, Špilar, Zaletel j In K. Močnikova pa so bili absolutno najboljši v SRS v metu kopja, v teku na 200 m (moški) in v teku na 400 m (ženske) Pred nami je nova atletska sezona, in ker bi bralce pred prvimi nastopi radi spomnili na najpomembnejše uspehe v lanski sezoni v merilu Dolenjske, smo zbrali nekaj podatkov, ki jasno govorijo, da je dolenjska atletika 1966 napravila pomembne napredek. Ta sicer še ni takšen, da bi bili z njim lahko zadovoljni, vendar daje upanje, da bo Najlepši dokaz so zadnji uspehi v tekmovanju za »Atletski šolski pokal Slovenije«, katerega so se udeležile tudi nekatere šole iz Dolenjske. Poročali smo že o uspešnem nastopu dolenjskih srednješolcev (iz Novega mesta, Kočevja in Krškega) v finalu A3PS v Ljubljani oz. Celju. Tri ekipe iz Dolenjske so med 61 v SRS osvojile po eno četrto, peto in šesto mesto. Uspeha ne gre pod- dolenjska atletika, posebno če cenjevati, ker je bila konkurenca bo našla podporo odločujočih činiteljev, v novi sezoni še hitreje napredovala. zelo močna, je pa najlep^i dokaz, da je med dolenjskimi srednješolci in srednješolkami dovolj na- špilar (desno) in Zaletelj sodita v vrsto najboljših atletov Slovenije in seveda tudi Dolenjske. (Foto: F. Mikec) O tem, da je atletika na Dolenjskem dosegla pomembne uspehe — brez dvoma največje v zadnjih petih, šestih letih — ni treba razpravljati. Drži pa tudi, da bi bili uspehi še vidnejši, ko bi imeli povsod na Dolenjskem vsaj tak posluh za atletiko in naj-skromnejše pogoje za načrtno in kvalitetno delo. kot jih imajo v Novem mestu S tem ne trdimo, da je v Novem mestu za »kraljico športov* v celoti preskrbljeno: še vedno so pogostne finančne težave, toda navzlic temu se tekmovalci in tekmovalke AK Novo mesto vedno bolj uspešno uveljavljajo na republiških in celo zveznih tekmovanjih Razveseljivo je še, da se položaj v atletiki izboljšuje tudi v Kočevju, kjer je bil pred leti pomemben atletski center. Ce bi našli še pot, da bi postavili atletiko na noge v Črnomlju, Krškem in v Brežicah (to ni neizvedljivo, vendar bo treba najti v prvi vrsti ljudi, ki bodo v atletiki voljni delati), bi dolenjska atletika lahko dosegla še pomembnej. še uspehe, kot je zmaga v tradicionalnem četveroboju pokrajinskih reprezentanc: Gorenjske — Dolenjske — Primorske — Zasav- V Osnovni šoli v Novem mestu in Kočevju najboljši v SRS! Na Dolenjskem so zadnje čase pričeli resno delati z naraščajem. KMja Močnik (v sredini) je lani kar štirikrat stopila ra najvišjo stopnico na prvenstvih Slovenije. (Foto: F. Mlkeo' dar jenih atletov in atletinj. še lepši dokaz za trditev, da talentiranega naraščaja ne primanjkuje, je osnovnošolsko pokalno tekmovanje. O njem še nismo poročali, zato tokrat nekaj podrobnosti Ce samo bežno preletimo rezultate osnovnošolskega tekmovanja, ki se ga je udeležilo kar 142 ekip iz vse Slovenije (73 v moški in 69 v ženski konkurenci), lahko ugotovimo, da so pionirji in pionirke iz Novega mesta in Kočevja dosegli velik uspeh, saj so na najvišjih mestih, razen tega pa so se tudi nekatere druge ekipe iz Dolenjske sorazmerno dobro uvr. stile. Natančnejša analiza pove, da se je lanskega tekmovanja s področja Dolenjske udeležilo 16 ekip (po 8 moških in ženskih), kar je za začetek zadovoljivo. Največ so seveda dosegli pionirji iz Novega mesta in pionirke iz Kočevja, kar pa ni presenetljivo, če vemo, da na teh šolah poučujejo priznani atletski strokovnjaki in trenerji, kot so M. špilar, T. Zaletelj, T. Adamič itd. Razen šol iz Novega mesta in Kočevja so v tekmovanju sodelovale le še nekatere šole iz novomeške občine, to pa je tudi vse. O šolah iz Spodnjega Posavja in Bele krajine žal ni duha ne sluha. Kje so vzroki? Mar atletiki kot osnovni panogi, ki je v učnih načrtih na prvem mestu, ne posvečajo nobene pozornosti? Kdo ve? Morda je kriva le malomarnost šolskih vodstev in posameznih učiteljev telesne vzgoje, ki niso pripravili ekip in izvedli tekmovanja. Prav gotovo pa tudi niso brez podlage trditve nekate. rih poznavalcev razmer v naši šolski telesni vzgoji, da na šolah v večjih krajih, kjer imajo ugodne pogoje za razvoj atletike (objekti, strokovnjaki itd.), slabše Izvajajo učne načrte telesne vzgoje kot na marsikateri podeželski šoli. Vrstni red ekip v lanskem tekmovanju za AŠPS EKIPE PIONIRJEV: 1. osnovna šola »Katja Rupena«, Novo mesto — 6.904 t., 2. IV. osnovna šola Celje — 6.533 t., 3. osnovna šola »Lucijan Seljak« Kranj — 6.388 t., 1. osnovna šola »Mirko Bračič«, Kočevje — 6.309 t.; Na 7. mestu Je ekipa osn. šole »Jože Šeško« iz Kočevja (5.994 1.), na 12. mestu druga ekipa novomeške osnovne šole (5.810 t.), na 35. mestu osnovna šola Iz Dolenj, skih Toplic (4.741 t.), na 56. mestu osnovna šola iz 2užemberka (3.484) Itd EKIPE PIONIRK: 1. »Mirko Bračič«, Kočevje — 8.369 točk, 2. Šentjur pri Celju — 8.203 t., 3. IV. osnovna šola Celje — 7.976 t., 4. »Katja Rupena«, Novo me, sto — 7.972 točk. Ekipa osnovne šole »Jože Šeško« Iz Kočevja je na 15. mestu, (6.965 točk), ekipa osnovne šole iz Dolenjskih Toplic na 25 mestu (6.274 točk), osnovna šola 2užem. berk na 27 mestu (6.173 točk) itd Najboljši v SRS: Špilar, Zaletelj in K. Močnik V analizi lanske sezone seveda ne smejo manjkati tudi rezultati najboljših posameznikov. Ce štejemo med Dolenjce vse, ki stalno živijo na področju Dolenjske, - r.rtmdi neurelenlh razmer Se vedno tekmujejo za klube izven Dolenjske, 'potem moramo na pr. va mesta postaviti Špilarja, Zaletelja in Katjo Močnik, ki so v svojih disciplinah dosegli absolutno najboljše rezultate sezone 1966 v Sloveniji. Kot je znano, je bil S pilar najboljši v metu kopja z rezultatom 72,31 m, Zaletelj najboljši na 200 m z 22,2 (na 100 m s 10,8 deli 2.—3, mesto, tretji pa je s 684 cm v skoku v daljino), Katja Močnik pa najboljša na 400 m (61,3). Zanimivo bo pogledati še uvrstitve ostalih: Danica Močnik Je četrta na 400 m (63,4), inž. Ko. stelec iz Metlike prav tako četrti v metu kopja (64,83 m), mladinec Penca je na članskih tablicah v skoku v višino zasedel 6.—7. mesto (190 cm), Istenič sedmo na 400 m (51,0), Penko osmo v metu krogle (14,15 m) in 9. mesto v metu diska (42,58), Potrč 8—11. mesto v skoku v višino (185 cm) in Hudetova 9.—10. mesto v skoku v daljino (489 cm) itd. Na zveznih tablicah se je med najboljših 30 v SFRJ uvrstilo 8 Dolenjcev. Najvišje je spet špilar (kopje — 2. mesto), nato Zaletelj (100 m — 5.—11. mesto, 200 m — 15. mesto), inž. Kostelec (kopje —■ 10. mesto), Penca (višina — 14.—15. mesto), K. Močnik (400 m — 24. mesto) itd. Morda bo koga začudil slab plasma Močnikove, toda takoj bo razumljivejši, če povemo, da sta teka na 400 in 800 metrov najslabši ženski disciplini v SRS (v zveznem merilu pa je položaj popolnoma obraten: poleg več zelo dobrih tekačic imamo celo evropsko prvakinjo Vero Nikolič) V pregledu lanske sezone je za. nimiva še ugotovitev, da je lento prvaka SRS prejelo kar 10 atletov oz. atletinj iz področja Dolenjske. Največ teh priznanj sta osvojili sestri Močnik (5), in sicer starejša, Katja, štiri in mlaj. ša, Danica, eno. Po en naslov so osvojili: špilar (kopje — člani), Zaletelj (200 m — člani), Penca (višina — ml. mladinci), Jerman iz Kočevja (daljina — ml. mladinci) ter Meta Zagorjan (met krogle — ml. mladinke). Za dosežene uspehe jim gre vse priznanje. Želimo jim, da bi imeli v novi sezoni veliko posnemovalcev. Notranji telesni strupi Kakor lahko telesu naredijo dosti škode strupi, ki pridejo v človeško telo od zunaj, se tudi v telesu samem lahko razvijejo hudi strupi, ki pomenijo veliko nevarnost za človekovo življenje, lahko tudi smrt. Telo ima svojo kemično tovarno, ki je istočasno tudi razstrupljevalnica, organ, ki strupe razkraja oziroma jih naredi za telo neškodljive. Ta organ je največja žleza našega telesa, ki neprestano sestavlja, razstavlja, predeluje in izdeluje različne kemične spojine, ki jih telo potrebuje ali pa so mu odveč oziroma so mu celo škodljive. To so jetra. Poleg te žleze sta v telesu tudi dve ledvici, skozi kateri prav taiko kar naprej teče kri. Ledvici delujeta kot cedilo za vse raztopljive nepotrebne ali škodljive krvne primesi, ki se lahko preko ledvic izločajo z urinom. Pri presnovi hrane se v črevesju razvijajo tudi strupene snovi, ki jih jetra razstrupijo. Ce pa je prebava zaradi bolezni mo tena in tudi odvajanje ni v redu, se teh strupenih snovi nabere toliko, da jim jetra niso kos, in pride do hude zastrupitve. Podobno se zgodi, če zbole jetra, ki potem niso sposobna opravljati v polni meri svoje naloge. Strupene so tudi žolčne kisline, ki se pojavijo v krvi, če je zavrt odtok žolča v črevesje, človek dobi zlatenico, in če ni mogoče pomagati, se s temi snovmi zastrupi ter umre v globoki nezavesti. Zmečkanine tkiv in ofpekline povzroče zaradi razpada tkiv sproščanje beljakovinskih strupov in s tem hudo zastrupitev telesa, večkrat pa celo tako hud šok, da se konča s smrtjo prizadetega človeka. Podobni strupi iz razpadajočega tkiva se ustvarjajo tudi pri rakavem bolniku, kar pospeši njegovo smrt. Zaradi poškodovanih ali bolnih ledvic se razvije uremija, bolezen, ki pomeni, da ledvici ne moreta več precejati krvi in da sečnina ostane v krvi. Sečnina je hud strup, in če ostane v krvi, v kratkem času povzroči nezavest in smrt z njo zastrupljenega človeka. Nekatere snovi, ki se naberejo v nosečnosti pri posameznih nosečnicah, povzročajo hudo bruhanje, ki ga ni lahko ustaviti, glavobol, otekline in visok krvni pritisk. Lahko gre za neravnovesje žlez z notranjim izločanjem, za moteno presnovo nosečnice ali pa za strupene snovi, ki jih izloča v materino kri rastoči plod ali njegova 'posteljica. Večkrat gre za preobčutljivo-stno reakcijo, ki jo povzroča materi njen lastni plod. Za vse hormone vemo, da so sami po sebi v veliki količini zelo hudi strupi. Ce se hormonsko ravnotežje v telesu iz kakršnega koli vzroka poruši, se razvije nevarna hormonalna zastrupitev, ki je lahko tudi smrtna. Pri ocenjevanju bolnikove bolezni moramo torej vedno upoštevati tudi notranje strupe, ki se razvijajo v telesu zarada motenega delovanja, torej zaradi bolezni in poškodb, ge ena potrditev za dejstvo, da je ocenjevanje vsake bolezni in poškodbe kompleksno, zamotano in zelo odgovorno, ker se vsi mogoči vplivi prepletajo z različno jakostjo. DR. BOŽO OBLAK ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI: 17. marca so se sestali v Novem mestu predstavniki političnih organizacij iz Banjaluke, Siska, Bihaća, Karlovca in Novega mesta ter člani stalnega sekretariata Zleta bratstva in enotnosti na razgovor o pripravah za letošnji zlet v Banjaluki (Foto: Miloš Jakopec) Številen športni naraščaj ■ ŠPORTNI DAN SO PREŽIVELI učenci in učenke osnovne šole Katje Rupena v okolici Novega mesta. Nižji razredi so odšli na Trško goro, v Podgrad in obiskali lukenjski grad, višji pa so se odpravili na Otočec. V lepem sončnem vremenu so imeli v naravi športne igre, zato so se še bolje počutili. ■ ŠSD OSNOVNE SOLE KATJA RUPENA velja za delavno in močno, kar so njegovi člani dokazali na mnogih tekmovanjih. Tudi letos delajo vse sekcije, vodijo pa jih gimnazijski športniki ali učitelji. Člani društva so vsi učenci od petega razreda naprej. Članarino po 110 Sdin so pretežno že pobrali. ■ ATLETIKA JE V OSNOVNI SOLI zelo priljubljena. Do zdaj so učenci trenirali dvakrat na te. den v telovadnci pod vodstvom Marjana Spilarja, kmalu pa se bodo preselili na stadion in priredili tekmovanje v krosu. ■ K NAMIZNEMU TENISU PRIHAJA tudi veliko učencev. Treninge vodita Marjan Somrak in Milan Uhan. Ko se bodo lz telovadnice preselili atleti, bodo lahko igralci namiznega tenisa večkrat vadili. ■ ROKOMET TRENIRAJO V osnovni Soli Katje Rupena le dekleta. spomladi pa se jim bodo pridružili tudi fantje, ki Jih bo vodil Jože Pečnik. ■ KOŠARKARJI TRENIRAJO enkrat na teden pri Partizanu v gimnazijski telovadnici. Vodi jih Andrej Petrič. ■ SEKCIJI SAH1STOV HN PRELCEV, ki sta bili nekdaj dobro obiskani, letos životarita ■ LJUBITELJI ORODNE TE LOVADBE trenirajo v gimnazij, sld telovadnici dvakrat na teden P Gimnazijci premagali šahiste »PIONIRJA« ■ SAHISTl NOVOMEŠKE GIMNAZIJE so v prijateljskm dvobo-Ju pred kratkim s 3:1 premagali SGP PIONIR in dosegli prvo letošnjo zmago. Na prvih dveh deskah sta Tone Šporar in Vinko Kobe remizirala z Brinovcem oziroma Matjašičem, Krošelj pa je premagal inž. Sedlarja Gimnazijec Petei Sterk le zmagal brez borbe. ■ NA NAMIZNOTENIŠKEM PR-VENSTVU Je tekmovalo osem gimnazijcev Nosilca skupin sta bila Milan Uhan in Janez PezelJ, ki sta se pomerila v finalu Boljši Je bil PezelJ. ki je Uhana premagal z 2:0 — Vrstni red: Janez PezelJ. Milan Uhan, Janko Škrabi. Matjaž Verbič, Milovan Dimitrič, Zdrav-ko Budna itd. Turnir je veljal kot priprava igralcev za aročanjn ■ mofttvl dram *ol p Kočevski pionirji tekmovali v šahu Kot vsako leto so tudi letos pionirski odredi kočevske občine tekmovali na občinskem šahovskem prvenstvu. Za prvenstvo, ki Je bilo v domu telesne kulture v Kočevju, se je prijavilo 14 moštev iz sedmih osnovnih šol v kočevski občini. Tekmovanje je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Med starejšimi pionirkami Je prvo mesto zasedla ekipa osnovne šole iz Fare na Kolpi, med mlajšimi pionirkami pa kočevska osnovna šola. Pri starejših pionirjih Je zmagala osnovna šola iz Kočevja s 16,5 točke pred osnovno šolo Koprivnik 15,5 in osnovno šolo Trava, ki Je zbrala 10 točk. Tudi med mlajšimi pio. nirji je bila najuspešnejša kočevska osnovna šola z 10,5, pred osnovno Solo Iz Trave (8,5), Pod-preske (fi). Koprivnika in Stare cerkve Največ znanja so na prvenstvu pokazali Jože 2 agar in Teodor Dribnlč, ki sta dobila vse igre v svoji skupini, ter Janez Trobentar in Brinko Žagar Ob zaključku tekmovanja je predsednik občinskega odbora zve ze prijateljev mladine najbolj, šim moštvom podelil denarne nagrade, vsi pa so dobili priznani« ' ARKO Predpisi v praksi PRED PREHODOM NA DVE IZDAJI DOLENJSKEGA LISTA Katero izdajo bo kdo dobil? Pretekli četrtek smo napovedali razveseljivo novost za naše naročnike in bralce: sredi prihodnjega meseca bomo pričeli tiskati Dolenjski list v dveh pokrajinskih izdajah: posavsko-trebanjski in belokranjsko-kočevski. Tako bomo ugodili dolgoletnim željam bralcem, ki imajo zadnji čas eno samo resno pripombo glede vsebine lista: preveč prostora v njem zavzemajo občinske strani, prema- lo pa je zahtevnejših sestavkov, ki bi bili zanimi- vi za prebivalce vseh občin. Tako pravi Brežičan: »Zame ni važno, če Ribničani popravljajo cesto na Ugar ali če je ne!« in tako pravi Ribničan: »Meni je vseeno, ali so imeli brežiški planinci občni zbor ali ne!« Ker imamo v Dolenjskem listu od 24 kar 10 čisto občinskih strani (po eno: Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Ribnica, Sevnica in Trebnje, Novo mesto pa dve), je za del bralcev bilo nekaj strani časopisa skoraj neizkoriščenih. Seveda pa se ne Ribničan ne Brežičan nikakor ne bi bila pripravljena odpovedati niti delčku svoje občinske strani, saj je znano, da vsak najraje prebere novice iz svoje komune! Nam v uredništvu je pri sedanjem, v zadnjih letih utrjenem in preizkušenem razporedu strani v Dolenjskem listu vedno zmanjkalo prostora prav za tiste zahtevnejše in splošno zanimive sestav-ke. Iz tehničnih razlogov v tiskarni posamezne številke ne moremo razširiti na primer za štiri strani, kot bi bilo trenutno potrebno. Potrebujemo 28 strani, imamo pa jih 24 - torej: »Tiskajte 28 strani na 24 straneh!!« Ali je to mogoče? Prihodnji mesec boste videli, da je! Danes samo kratko pojasnilo o spremembi na komunalnih straneh takrat, ko bomo pričeli z dvema izdajama: Novomeška komuna — (dve strani) bo ostala v obeh izdajali, drugih 8 komun pa bomo razdelili v dve skupini — po štiri. V eni izdaji bomo torej tiskali samo štiri strani za štiri komune iz ene skupine, v drugi izdaji pa bodo na istem mestu štiri komune iz druge skupine. Za boljšo predstavo si oglejte načrt enotne (današnje) številke in zraven načrt bodoče številke z dvema pokrajinskima izdajama: Načrt današnje številke Načrt številke z dvema izdajama skupna izdaja i belokr.-koč. I posav.-treb. 1. 1. 2. 2. 3. 3. 4. skupne 4. 5. strani 5. 6. 6. skupne strani 7. 7. 8. Kočevje 8. 9. Ribnica 9. 10. Črnomelj 10. 11. Metlika 11. 12. sredina 12. sredina 13. 13. ~ 14. Brežice 14. Kočevje Brežice 15. Krško 15. Ribnica Krško 16. Sevnica 16. Črnomelj Sevnica 17. Trebnje 17. Metlika Trebnje 18. Novo 18. 19. mesto 19. Novo mesto 20. 20. 21. 21. 22. skupne 22. skupne strani 23. strani 23. 24. 24. že na prvi pogled je lahko vsakomur jasno, da so tako v obeh izdajah ostale na razpolago 8., 9., 10. in 11. stran, kjer bo v bodoče dovolj prostora za zanimive in kvalitetne sestavke, seveda tudi za take lokalne iz vseh devetih občin, ki so pomembni za celotno naše področje. Nikakor torej ne boste prikrajšani za važne novice In uspehe naše pokra- jine (Dolenjski list že tako na vseh 24 straneh piše predvsem o naših ljudeh!) in ne bo vam treba več obračati listov z neprebranimi stranmi, saj boste na vsaki našli kaj zanimivega, bodisi o vašem kraju ali pa o vaših najhiižjih sosedih. In še vprašanje, ki so nam ga ta teden že zasta vili prvi zaskrbljeni radovedneži: »Katero izdajo bom pa jaz dobival?« ■ Za začetek takole: — bralci na področju občin Brežice, Krško, Sevnica in Trebnje bodo dobivali po-savsko-trebanjsko izdajo, bralci na področju Črnomlja, Kočevja, Metlike in Ribnice pa belokranjsko-kočevsko izdajo. Zemljevid za razdelitev obeh izdaj smo objavili v zadnji številki Dolenjskega lista na prvi strani. ■ Prebivalci novomeške občine bodo razdeljeni tako kot meje na področja obeh izdaj: posavsko-tre- banjsko izdajo bodo dobivale pošte Bela cerkev, Otočec, Mirna peč, Šentjernej, Škocjan in šmar-jeta, belokranjsko-kočev-sko pa pošte: Brusnice, Dolenjske Toplice, Dvor, Hinje, Novo mesto, Stopiče, Straža, Uršna sela in Žužemberk. ■ Belokranjsko - kočevsko izdajo bodo do nadaljnjega dobivali tudi vsi naročniki izven Dolenjske, Posavja, Kočevske in Bele krajine: po raznih poštah v Sloveniji in Jugoslaviji ter v inozemstvu. Tako bi tiskali vsake izdaje približno 14 000 izvodov. »Do nadaljnjega« pomeni— nekaj tednov. V naši upravi v Novem mestu in pri odpošiljanju časopisa v tiskarni Delo v Ljubljani je namreč treba o-praviti veliko delo z razdelitvijo vseh 28 tisoč naslovov v dve skupini. Po nekaj tednih bomo v našem listu za vse naročni- ke izven Dolenjske tiskali obrazec, na katerem nam bodo sporočili, katero izdajo žele prejemati. Vse te naročnike, za katere vemo, da so nekateri doma iz belokranjsko - kočevskega, drugi pa iz posavsko-trebanjskega področja, torej prosimo za razumevanje v prvih nekaj tednih, dokler ne uredimo odpošiljanja za pretežno večino naših naročnikov. Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo v najkrajšem času vsi dobili tisto izdajo, v kateri bo zanje največ novic in zanimivosti. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Zmagovalec je Roman Gorenc Prejšnji teden je predsednik občinske konference SZDL Slavko Kržan v Prebnjem izročil nagrado f znesku 30 tisočakov §emtruperškemu poštarju Romanu Gorencu, kd je sbral največ novih naročnikov Dolenjskega lista. Tov. Gorenc je do 31. januarja zbral 56 novih naročnikov, nekaj pa še po aoteku tekmovanja. Skupno z drugimi poštarji in zbiralci je pripomogel, da se je število naročnikov lista v trebanjski občini povečalo na 2436, kar pomeni, da pride en izvod domačega lista že na sedem občanov . »Povejte na upravi,« je >b tej priložnosti dejal Roman, »da sem nagrade selo vesel in da bom še naprej zvest razširjevalec lista, ki zasluži, da prihaja v vsako hišo!« Letos še 8 ha hmelja V Loki so pred nekaj ieti uredili 10 ha hmeljevega na sada na lesenih stebrih z žično napeljavo; leta 1965 so nasad povečali še za 12 ha — zanj pa so že uporabljali be tonske stebre. Lansko jesen so začeli urejevati še 10 ha nasada, vendar je deževje preprečilo, da bi delo dokončali. Letošnjega marca so nasad dokončno uredili, med vrste pa so posadili fižol in peso. Vse delo vodi obratni inženir Albin Ješelnik, ki je v razgovoru povedal, da ima V Prelesju bo ribnik za krape Člani ribniš’_9 družine z Mirne so pred kratkim v Prelesju zajezili bri četrt hektarja velik riibnik na mestu, k jerso nekdaj kopali glino za tamkajšnjo opekamo. Ribnik bodo uporabljali za gojenje krapov, saj že v kratkem nameravajo vanj vložiti 1500 mladic. Koliko truda so vložili, pove že podatek, da so ribiči pri tem delali skupno 500 ur. Komunalno podjetje gradi zasebne hiše Prejšnja leta so skoro vsi graditelji zasebnih hiš v metliški okolici sami skrbeli za delavce in material, zadnje čase pa je vse več takih, ki gradnjo prepuste domačemu komunalnemu podjetju. Spoznali so, da podjetje • dela bolje opravi, razen tega jim odpade skrb za nabavo materiala in delovno silo. Nekateri so celo izračunali, da prihranijo okoli 20 odstotkov sredstev za material, če ga kupijo prek podjetja, s tem pa zlahka krijejo razliko v nekolikanj dražjem delu. kombinat za letos predvidenih novih 8 ha nasadov. Loški obrat je pričel letos urejevati tudi stanovanji za ob-ratovodjo in enega delavca. V ta namen so začeli rušiti staro garažo pri gospodarskem poslopju, eno stanovanje pa bodo uredili blizu skladiSča obrata. Sk. Za turistične kredite malo zanimanja Na Vinici je že 15 gospodinjstev, kjer bi lahko oddajali tujske sobe, precej lastnikov hiš pa bi turistične sobe še lahko uredilo. Zanimivo je, da v turističnem kraju za turistične kredite ni zanimanja, saj sta v zadnjih letih zanje zaprosila samo dva interesenta, pred kratkim pa se je javil tretji. Viniški turistični delavci se temu niti ne čudijo, ker dobro poznajo razmere. Doslej je le malo turistov prišlo na Vinico in te so lahko sprejeli v urejenem gostišču pri Kolpi, kjer je 8 tujskih sob. V zasebnih sobah je bilo zelo malo nočitev. Menijo pa, da se bo oddajanje sob uveljavilo šele tedaj, ko bo do Vinice zgrajena asfaltna cesta, ki bo privabila v ie kraje več gostov. »Divji lovec« za nami KUD Ivan Cankar iz Velike Loke je poželo zelo dober uspeh s Finžgar j evo igro »Divji lovec«. Dvakrat so igra- li doma in gostovali v Trebnjem, na Mimi, v Šentvidu in Žužemberku. Dvorane so bile povsod polne gledalcev, to pa je igralce spodbudilo k nadaljnjemu delu. Z zasluženim denarjem si bodo opremili oder. odločili pa so se tudi za krajši izlet. Kdaj se lahko izda odločba o prenehanju delovnega razmerja brez pristanka zaposlenega Zakaj delovni ljudje iščejo svoje pravice na sodišču? je pogosto vprašanje, ki ga postavljajo na različnih sestankih in forumih. Odgovor na to vprašanje je dalo s svoje strani beograjsko okrožno sodišče z analizami številnih zelo značilnih primerov. Po tej analizi so opazili, potem ko so sprejeli temeljni zakon o delovnih razmerjih, da se je število delovnih sporov povečalo. V 70 odst. primerov so se spori na sodiščih končali v delavčevo korist. To glasno govori, da pravice delavcev iz delovnih razmerij niso zadosti upoštevane. Tokrat podajamo pregled nekaterih primerov prenehanja delovnega razmerja, na kar odpade okoli 80 odst. vseh sporov pred tem okrožnim sodiščem. Na podlagi predpisov temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna skupnost lahko izda odločbo o prenehanju dela delavca tudi brez njegovega pristanka. Vendar pa se to lahko stori samo tedaj, če se delovno mesto ukine, potem tedaj, kadar se trajneye zmanjša obseg poslovanja, ali kadar se ugotovi, da delovna sposobnost zaposlenega ne ustreza zahtevam delovnega mesta, na katerem dela. Vsaka ukinitev delovnega mesta še ni zadosten vzrok za prenehanje dela zaposlene osebe, marveč pride v poštev samo tista ukinitev, ki jo je povzročila izpolnitev organizacije ali pa je v zvezi z združevanjem dveh ali več delovnih organizacij. V praksi pa so opazili, da delovne organizacije spreminjajo sistemizacijo delovnih mest, kadar koli se žele obresti nekaterih delavcev. Tako na primer obrtno komunalno podjetje »Zeleni vernac« dejansko ni ukinilo delovnega mesta, marveč je samo spremenilo njegov naziv, na mesto delavca, ki je bil odpuščen, pa so sprejeli drugega, ki je v celoti opravljal prav tisto delto kakor njegov predhodnik. V takih primerih odpuščeni delavec zmaga na sodišču. Kuharske bukvice Kuhinjski vrtec Vsaka družina naj bi imela blizu hiše vrtec, kjer naj bi pridelovala najpotrebnejše dišavnice, začimbe in so-čivlje. Izmed dišavnic pridejo v pošbev: majaron, timijan, šatra j, janež, pehtran, peteršilj in zelena. Razen dišavnic naj bi gospodinje, ki imajo le količkaj zemlje, pridelovale še razno drugo sočivje, in sicer: go-moljnice, plodovke, kapusmioe, stročnice in solate. K prvim spadajo • poleg peteršilja in zelene še korenje vseh vrst, pesa, repa in redkev. K plodovfcam prištevamo: paradižnik, papriko, buče, kumare in jajčevec. Kapusnice pa so: koleraba vseh vrst, karfijola, zelje vseh vrst in ohrovt. K stročnicam spadajo razne vrste fižola, graha bob in leča. Izmed solat gojimo: motovilec, radič, majniško solato, ljubljansko ledenko in endivijo. Razen tega je treba imeti še špinačo in mangold. Na vsaki semenski vrečki je navodilo za čas setve in obdelave. Iz takšnih vrečk si gospodinja lahko napravi majhno vrtnarsko knjižico, da nalepi prazne vrečke v zaporednem redu v poseben zvezek, ki ga rabi za pregled in navodilo. (Konec prihodnjič) PISMA UREDNIŠTVU Brezobzirni šofer U 433-54 20. februarja sem šta po glavni cesti v Črnomlju od mesta proti hotelu Lahinja. Nekako pred postajo LM me je dohitel avtomobil r>Oara-vanbjavah 20 odstotkov popusta. »r Pucelj, Novo mesto. Oskrba film ))Germinai«. SPREJMEM dekle, ki ima veselje 3**£"»“f^^bamJ^fitai za vrtnarstvo in pomoč v go- >)Slmeronvi(- ^n^jSn^lnvVSaTv0aSnrbI^bSšeke Ribnica: 1. in 2. 4. francoski sc na naslov. Ivan JazDinScK, fiirn »v nrivnAru Ilica 460, Vrapče, Zagreb. fllm >)V Primeru nesreče«. KOPALNO kad kupi Ivan Globev- Sevnica: 1. in 2. 4. mehiški film nik. Škocjan 2. »črni orel«. 5. 4. francoski film MIRNA upokojenka, samska, išče »Obračun v Bangkoku«, stanovanje na kmetih (sobo, po Sodražica: 1. in 2. 4. italijan- možnostl s kuhinjo) na področ- barvni film »Madame Sans ju občine Novo mesto, v bližini Gfene«. glavnih cest. Ponudbe pošljite Šentjernej: 1. in 2. 4. ameriški na upravo lista pod »Sončno barvni film »človek, ki je ubil stanovanje«. Limberwansa«. FANT z lepim posestvom in do- Trebnje: 1. in 2. 4. francoski mačo obrtjo, z udobnim novim kriminalni film »Nabab«. stanovanjem, želi spoznati za ženitev dekle od 27 do 39 let. Ponudbe pošljite pod »Lep dom« UPOKOJENEC, star 58 let, visok 168 cm, ločen ne po svoji krivdi, ne kadi in ne pije, išče osamljeno, zdravo, pošteno, dobrosrčno in odkrito družico, MLINARJI! Vse. vrste strojev vdovo ali ločeno ne po svoji za čiščenje žita vam strokovno krivdi, staro od 50 do 60 let, popravim. Naslov v upravi lista visoko 164 cm, čedne zunanjo- (416-67). sti, ki ima stanovanje ali hišo „»/TI ~ * .. , z vrtom, za skupno gospodinj- POPRAVLJAM vse vrste šival- stvo. Ponudbe na upravo lista nih strojev. Informacije pri Iva-pod »Poznanje«. nu Pungartniku, Zagrebška, blok V NOVEM MESTU se je izgubila B- Novo mes^°' _ IZDELUJEM stroje za izdelova- nji sporoči svoj naslov v upra- nie betonskih kvadrov vseh di-™ lut« menzij na električni pogon. Cena PRODAM 'ročni stroj za izdelova- Nd«J- Umek’ Slovenska vas, nje cementne strešne opeke folc Šentrupert. In 200 jeklenih modelov — za 2500 Ndin. Naslov v upravi lista (440-67). NOV RADIOAPARAT, stereo zvok, prodam. Naslov na pravi lista. (435-67). ________________________ POCENI prodam nemški radio- vas{ prj Šmarjeških Toplicah aparat. Šolska 6, Novo mesta. Postrežemo s pristnimi dolenjski PKKOVSKO peč, kapaciteta 42 kg, mi vlni in domačo kuhinjo prodam za 4000 Ndin. — Alojz Oblačila očisti KEMIČNA CI-SflTILNICA, Novo mesto, Germo, va 5. OBIŠČITE NA NOVO ODPRTO gostilno Romana Zorka v Družin- ENOSOBNO stanovanje v starejši hiši, prvo nadstropje, opremljeno z modernim pohištvom, v Ljubljani prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj vseljivo«. PRODAM motorno kolo znamke NSU maxi. Janez Lenič, KPD Dob pri Mimi na Dolenjskem. UGODNO prodam skedenj (pod). Omerzel, pekama, Krško. BRIVSKO-frizerski salon »Slavka« na Otočcu 11 obratuje od 15. marca letos dalje vsak dan od Prošnja Francetu Zevniku! — Prosim tovariša Franceta Zevnika, ki je bil v NOV komandant partizanske čete — (doma je bil iz Pri prehitevanju jo je zaneslo 20. marca popoldne se je po av tomobilski cesti proti Zagrebu pe ljal z osebnim avtomobilom Ivan Zidarič iz, Brežic. V Veliki vasi je za njim pripeljala z osebnim avtomobilom Karin Buch iz Nem- hudo poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 700 Ndinarjev škode. Iz zaleta čez cesto v breg 26. marca dopoldne se je od veterinarske postaje proti cesti Bre- či j e in ga prehitevala s hitrostjo žioe—Dobova pripeljal z osebnim okrog 130 km na uro. Med prehi. avtomobilom Alojz Verbnjak iz tevanjem jo je zaneslo, tako, da Celja. Ker je pri dovozu na cesto je z zadnjim delom oplazila levo precej klanca, je pognal, da bi stran avtomobila Ivana Zidariča, lažje zvozil klanec in nato zavil Zaradi sunka je Žnidariča zane- proti Dobovi. Hitrost pa je bila slo po nasipu na desno stran, prevelika in ga je zaneslo narav kjer je po 39 metrih obstal. Avto- nost čez cesto v breg. Voznik se mobil Buchove je zaneslo na levo ni poškodoval, na avtomobilu pa stran, kjer je po 44 metrih obstal je škode za okrog 400 Ndinarjev. prevrnjen na desnem boku. Nihče se ni poškodoval, na avtomobilih pa je škode 7a okrog 7.800 novih dinarjev. Kolesar je obležal v nezavesti Pri prehitevanju ga je poškodoval 26. marca popoldne se je s Čateža proti Brežicam peljal Tomislav žibret iz Zagreba. Na mostu čez Krko in Savo mu je naproti Franc Barbič iz Gazic se je 21. pripeljal neugotovljen osebni avto- marca proti večeru vračal s kole- mobil. Tega je prehiteval tretji som iz Cerkelj proti domu: Po osebni avtomobil z nemško regi- cesti je vozil sem in tja, ko pa stracijo, zato je pripeljal v škar- se Je spustil po klancu, je po pri- je ni pri tem zadel Žibretov avto- bližno 100 metrih vožnje padel in mobil. Nato je pobegnil. Na Zi- obležal nezavesten. Odpeljali so ga bretovem avtomobilu je za okrog v brežiško bolnišnico 500 Ndinarjev škode. Motoristu je zaprl pot Avtomobil se je prevrnil 21. marca proti večeru se Je po 5 metrOV globokem pripetila prometna nesreča v Ko- . lodvorski ulici v Sevnici. Franc nasipu p°i°B “ Zabukovanja je pouteval ^ marca opoldne se je pripe- kandidata za voznika Jožeta Boži- u, prometna nesreča na Malem ča iz Boštanja ki je upravljal prl Senovem. Rok Motore osebni avtomobil, last AMD Sev. ^ Sevnice je na kolovozu obra- nica. Pripeljal je s stranske ce- M osebni avto in se pri tem ste na prednostno cesto in zaprl evmil ^ 5 metrov globokem pot motoristu Srečku Krncu iz ter obstal na levem boku iz Impolja. Krnc je poskušal avtomobil obvoziti po levi strani, kei pa ta ni počakal na robu cestišča, se Je motorist vanj zaletel. Pri trčenju se je poškodoval po nogi. Nudili so mu zdravniško pomoč Na vozilih ie škode za okrog 1800 Ndin 7.30 do 12. ure in od 14.30 do grnarjete Pri Novem mestu), da do 18. ure: v ponedeljek zapr- mi piše na spodnji naslov. Po to. Priporoča se za obisk ! osvoboditvi se je neznano kam DEKLE s podeželja dobi službo preselil in njegovega sedanjega gospodinjske pomočnice v Ljub- naslova ne vem. Rada bi govorila ljani. Mehanizirano gospodinj- z njim; sem vdova po Jožetu stvo. Lastna soba, hrana, plača Novaku iz Toplic, ki je bil prija po dogovoru. Pismene ponudho telj Franceta Zevnika. — Marjeta s podatki pošljite: Selan, Ljub- Novak, Otavice 6, pošta Ribnica ljana. Šarhova 30. Ogled v Sadinji vasi 11, Semič. DIMNIKARSKEGA vajenca sprej- Anton Boltez, Gabrje 81, Brusnice, preklicujem vsako vožnjo in hojo po parceli na žirožnicah. — Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. vem drevoredu 36, Novo mesto Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Anton Kočjaž, Marija Kočjaž In Kristina Žugelj. Stanko in Milena Planinc, posestnika iz Križ 14, pošta Koprivnica, preklicujeva kot neresnično najino obdolžitev Draga Božični-ka iz Križ 15, da nama je ukradel uro, in se mu zahvaljujeva, da je odstopil od zasebne tožbe. mem Hrana in stanovanje priskrbljeno. — V poštev pridejo mladinci, rojeni leta 1951—52. Ajdovščini ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - Zakaj obupujete pri POCENI oddam v najem posestvo (veliko sadnega drevja in vinograd), uro hoda od avtobusne postaje, primerno za upokojenca. Vprašajte pri Sandiju Prahu, Šentrupert. UGODNO prodam rabljen spaček. . . , Trobec, Kranj, Stimova 13. , . , Prepovedujem vožnjo, hojo in XRAKTnR ic^r. i-i zdravljenju svojega kronično obo pašo kokoši po parceli v Ketteje- telega želodca, jeter, žolča ali vem drevoredu 36. Novo mesto. ostalih prebavil? Uporabljate ven- J* dar rogaško DONAT vodo, zdra- Skufca, Ponova vas 43, pošta ui1n k) unm nIltj, narava! — Grosuplje. PRODAM bencinski motor 6 KM. Vprašajte v gostilni Per, Novo mesto. PRODAM fiat 600 (nova generalna). — Informacije dobite pri avtomehaniku Hrastarju v Šmihelu pri Novem mestu. NOV gumi voz (15 col) prodam za 3000 Ndin. Gostilna Jovan, Polšnik pri Litiji SOBO, neopremljeno ali oprem na Dolenjskem. OBJAVA RAZPIS LICITACIJE. — Avto-moto sekcija Brestanica razpisuje Anton Ratej. Dobravi le 54 pri javno licitacijo za prodajo mo tornega kolesa NSU pretiš, v odličnem stanju, za 2. aprila 1967 Oh 8. Uri v PORODNišNiCEjfipi Alojz Zadnik, Matija Blatnik in loiefa Kobe iz Urinih sel prepovedujemo pašo kokoši na naših Ojivah pod železniško postajo. — Kdor tega ne bo upošteval, mu bomo kokoši zastrupili. Janez Strojin, Groblje 51, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi ob hiši. Kdor le- vilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu Jo dobito pri trgovskem podjetju HMELJNIK, Pretekli teden so v novomeški telefon 21-129 in STANDARD, te- porodnišnici rodile: Ana Golobič lefon T z Gmajne — Jožka, Cvetka Tolar iz ždinje vasi — Tomaža, Anica Kralj iz Gotne vasi — Jožico, Milka Kic iz Korita — Mileno, Vera Ozimek iz Odrge — Betko, Ana Tramte iz Dolnjih Dol — Marijo, Mairija Bregant iz žalovič — Ma-Brežice: 31. 3. in 1. 4. Italijan- rijo, Štefka Stamcar z Vrhpeči — Tj*eno z^uporabo“sanitarij ~v*~Ri- ski barvni film »Dvoboj v Teksa- Jožeta, Stalka Mihalič iz Družin, bnlci na Dolenjskem iščem. — su«. 2. in 3. 4. ameriški barvni sike vasi - Jano, Lavra Bernik Ostalo po dogovoru. — Naslov: film »Vražji fantje na letečih iz Malega Nerajoa — Maričko, inž. Pavel Vesel, Struška ul. 1, Škatlah*. 4. in 5. 4. francoski Magda Poreber z Laz — Izidorja, Ribnica. barvni film »Najstarejši Frechau«. Olga Gazvoda iz Gabrja — dečka GOSPODINJSKO pomočnico, po- Črnomelj: 31. 3. in 2. 4. ame- in deklico, Ljudmila Stupar s šteno in pridno, sprejmem. Lah- riški barvni film »Expres polkov- Kamne gore — dečka, Božena Oaš. ko je mlajša začetnica. Plača nika Rayana«. perič iz Metlike — dečka, Justi dobra. Marija Kogovšek. Ljub- Kočevje — »Jadran«: 31. 3. in Kek iz Pluske — deklico in Marija ljana, Vodnikova 295. 2. 4. ameriški barvni film »Lju- Meglič iz Dolnje vasi — deklico. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: po; fS.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, *7.00, 19.30 in 23.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. .PETEK, 3(1. MARCA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Poje mladinski nbar RTV Ljubljana. 10.15 »Pomladanski pozdrav«. 11.00 Poroči ročila ob 5.15, plesnim orkestrom RTV LJublja-na. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 2. APRILA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Mirče Sušmel: Slikanica o Ferdinandu. 9.06 Na- ]* _ Turistični napotki za tuje a^uš^cl?Č^U^o^pozdrav goste. 12.30 Kmetijski nasveti — \vž. Tone Zorc: Kakšne oblike in obsege zavzema kooperacija pri Bas. 12.40 Domače pihalne godbe. ,(3.30 Priporočajo vam . .. 14.35 'Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turi-ute 15.40 Mladinska oddaja. 17.06 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Komornemu zboru RTV Ljubljana. 21.15 Oddaja o »norju in pomorščakih. ____ IfOBOTA, 1. APRILA: 8.05 Glas- stek — G. Boccaccio: Sokol. 11.00 bena matineja. 9.40 Iz albuma Turistični napotki za tuje goste. IJajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Dr. Robert Kukovec: Zadnje strani dnevnika. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05 V svetu operetnih melodij. 16.00 Športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Potujoča glasbena skrinja«. PONEDELJEK, 3. APRILA: 8.05 Glasbena matinoja. 9.45 Otroška igra s petjem. 10.35 Naš podil- skladb za mladino. 10.40 Novost ita knjižni polici. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje golite. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr .Tože Rihar: Kako zmanjkati zastrupitve Čebel 13.30 priporočajo ■ram . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev 15.20 Zabavni inter-jnezzo. 17.06 Gremo v kino. 18.15 Ples od baroka do danes. 19.00 Hdhko noč, otrocil 19.15 Glasbene razglednic® 20 00 Minute s 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Miloš Kus: Semenski krompir in zvezni predpisi 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni lntermezzo 17.05 Operni koncert. 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples. 19.00 Lahko noč, otrocil 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske til- hRrmnnHo TOREK, 4. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.2S Slovenske narodne pesmi. 18.15 Odlomki iz popularnih oper. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Miška Hočevarja in »Štirje kovači«. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v aprilu. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni lntermezzo. 17.06 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja 18.50 Na mednarodnem križpot-ju. 19.00 Lahko noč, otrocil 20.00 Mali koncert učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar«. 20.20 Radijska igra — N. V. GogolJ-Arthur Adamow: Mrtve duše. SREDA, 5. APRILA: 8.06 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 10.15 Nekaj dobre stare glasbe. 10.45 človek In zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože žunkovič: Zbiranje domačih sort kmetijskih rastlin. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intor-mezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Chri-stoph VVllibald Gluck: Orfej in Evridika ČETRTEK, 6. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Jugoslovanski pevci v znanih operah. 11.00 Turistični napotki za tuje gosto. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Ivan Mrzel: Okužbo s salmonelami v brojlerski proizvodnji ori nas In nilh orrrten T3 30 pri- poročajo vam ... 14.05 Koračnica in lntermezzo. 15.30 Zvočni razgledi. 17.06 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽICE Petek, 31. marca: 20.00 do 21.15 Obvestila; Nove plošče RTV; glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 2. aprila: 10.20 Poročila; Občinska konferenca SZDL Brežice; Reportaža; S seje občin ske skupščine Krško poroča Marjan Žibret; Ta teden v Delavski enotnosti; Zdravstveno predavanje: dr. Slavko Sušin: Pomen sl stematičnih pregledov šolskih otrok; Za naše kmetovalce: inž. Olga Kopinč: Gnojenje travnikov; Dve melodiji v različnih izvedbah; Magnetofonski zapis: Naša turi- stična društva v mednarodnem letu turizma; Pozor, nimaš pred nosti!; Obvestila, reklame ln spored kinematografov; 12.25 Občani čestitajo ln pozdravljajo TOREK, 4. aprila: 18.00 do 19.00 Zdravstveno predavanje: dr. Slavko Sušin: Problemi zdravstvenega varstva ljudi nasploh; Nove plošče Jugotona; Novo v knjižnici; Športni komentar; Obvestila ln pregled filmov; 19.00 do 19.30 Glasbena oddaja: Iz diskoteke zbirateljev plošč tujih zabavnih Bn sumblov Na avtomobilu je za 6.000 Ndin škode. Avtomobilist vozil po sredi ceste 24. marca zjutraj sta pri Knežji vasi trčila avtobus GORJAN-. . - . | . - CEV. ki ga Je vozil Franc Gričar Avtomobil je obstal pre- a pšdboršta, m osebni avto vrnipn na lesenem DO- 'Alojza Ilnikarja iz Gor. Vrha pri vrnjen na lesenem po Med srečanjem na rv krovu 7 m aloboke jame vinku je Ilnikar vozil po sredi ceste, škodo so ocenili na 2o0 26. marca popoldne se je pn Ndinarjev petila prometna nesreča v vasi Žadovinek pri Krškem. Iz Krške iicilioual ga se je proti Dmovemu peljal 7 POStOjncan IZSIIjevai osebnim avtomobilom Juraj Hor- nfednOSt vat iz Zagreba. Na križišču pri ” Zupančičevi hiši je avtomobil za- 26. marca se »e od otoškega gra-neslo najprej na desno v jarek, du peljal z osebnim avtom Emil nato pa se je prekucnil na zasilen Kragelj ln izsiljeval prednost lesen pokrov 7 metrov globoke pred avtomobilistom Ivanom Dni jame, ki je izkopana za gradnjo govičem iz Celja, ki se Je peljal rezervoarja. Tam je avtomobil ob. po tretjerazredni cesti. Vozili sta stal prevrnjen na đesnl bok. V o- trdil. Škode p« i* 1d*1o m olcodi znik Je ostal nepoškodovan, na <550 Ndin. avtomobilu pa je za okrog 2.000 . Ndinarjev škode AvtO V pOlOKU, 14-letni deček je bil vezmk mrte« , . , 21. marca zvečer se je pri Gr- hudo poškodovan movljah smrtno ponesrečil 30-letm 26 marca nosno Dopoldne *e Je Zagrebčan Stjepan Harapin. Voz. noiiai 7 Bizeliskeea nroti Breži- nik je z osebnim avtom »Renault« cam Anton^ratuštf iz IJub^ane. zapeljal “ V Bukošku se je nenadoma z de- “asiP ^ n« 000 sne z dvorišča pripeljal s kolesom Je 'ubil špodo so ocenili na 12.000 14-letni Anton HervolJ, ne da bi Ndinarjev. se prepričal, če Je cesta prosta. , , _ Zaradi kratko razdalje Bratuša ni Med dirom SkOCII Z V0Z3 mogel ustaviti avtomobila, ampak • _ ..U5| Je hotel kolesarja prehiteti po se UDII desni strani. Ker pa je tudi ta za- 20. marca se Je smrtno ponovil na desno, ga je avtomobil za- 8rečij Franc Jevnikar iz Mokrono- del, da je padel po cesti in se jevnikar Je sedel na vozu, ki sta ga vlekla konj ln Junec, ob vozu pa sta šla Jevnitorjcv brat Jože ln Janez Nadu. Med vožnjo po klancu navzdol sta se živali splašili. Jevnikar je skočil z voza, vendar tako nesrečno, da Je padel na hrbet in si poškodoval giavo In tilnik. Med prevozom v bolnišnico Je umrl. Mopedist prehitel In padel Elektromonter Alojz Derganc to Vel. Brusnic se je 17. marca popoldne z mopedom peljal lz Bre-zovize pri Smarjetl proti Novemu mestu Pri nadvoou v Kronovem Je prehitel vprežni voz, zavil preveč na desno in zdrsnil v vse«. Odpeljali so ga ▼ novomeško bol. nlšnico. Tele podrlo mopedista 21 marca se Je Novomeščan Ivan* Špehar z. mopedom peljal skozi Hrušico v Novo mesto. Na cesto Je priteklo tele in se zagnalo ▼ mopedista, da je padel m » odgrnil roko. Škodo so ocenili na 300 Ndin. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTA2A - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 7: St. telefona 06*8-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 vsako soboto od IS. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT 8. FRANCESCO 11. TRST DOLENJSKI LIST LASTNIKI in IZDAJATELJI oočinski odoon SZDL Bre žice. Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto. Rib nlca. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk t glavni ln odgovorni urednik) Ria Bačei Miloš Jakopec. Marjan Le gan Jože Primc, ložica Tepper m Ivan Zornn Tehnični urednik Marjan MoSkon IZHAJA vsaK četrten - Posamezna številka M pai <51 starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dln>, polletna 10 novih dinarjev (1000 stanb din); plačljiva jo vnapret - Za inozemstvi 37.50 novih dinariev <3 7S< *ta rih dim oz 3 ameriški dolarje - Tekoči račun pn podrui nlci SDK v Novem mestu >21-8» - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Olavni trg * - Poštni predal 33 — Telefon 21 227 - Rokopisov tn fotografij ne vračamo — Tiska Časopisno podjetje »Delo« v Izubijani