Številka 68 TRST, v soboto 9. marca 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan «Lril ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj T'csttmlčne šteTiike Be prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) onogib tobakarnali v IrBtu in okolici, Ljubljani. Gorici, -Iranju. Pe ru, Sežani, Nubrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. ,'^jfE 00LASOV se raČnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke 1l!t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; rs osmrtn ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov .,o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-li&ljna %rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beiieda, najmanj pa :j0 40 stot — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Hdinostr'. — Plačuje se izključno le upravi .,Edino8ti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč l Naročnina znaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mescce G K —, na naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovanb pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : nI. Glorgio Galattl 18. (Narodni doa; Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija liata „Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatti št. 18. t^ssss; Poštno-hranllnični račun St. 841*652. ■ TELEFOl itav. US7. ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIKA BRZOJAVNE VESTI. Bilanca banke „Union*'. DUNAJ 8. Bilanca banke Union" po-kiuuje za leto 1906 čistega dobička 4,652.822 io-on nasproti 2,874.540 v minolem letu. Banka plaća za leto 1906 dividende 7l/2°/o» torej 30 K po delnici (nasproti 28 K v minolem letu). Reservni fond dobi 376.470, uenzijski fond 40.000 K, v nov račun se prenese 288.118 K. Namestnik princ Hohenlohe na Dunaja. DUNA J 8. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je danes zjutraj dospel iz Trsta. Napoved vremena za Primorsko in Kranjsko. DUNAJ 8. Večinoma jasno, slabi ve-;rovi, enakomerno stanovitno. Zasedanje tirolskega deželnega zbora DUNAJ 8. Listi poročajo, da se stranke arolskega deželnega zbora pogajajo, da bi se sklical deželni zbor v kratko zasedanje. Na iom zasedanju bi se izključno razpravljalo o volilni dolžnosti. Hrvatski sabor. ZAGREB 8. Na včerajšnji seji sabora ie posl. Karol Vlahović hudo napadel Ogrsko, ki da je kriva slabih gospodarskih odnošajev Hrvatske. Govornik je ostro kritikoval tudi parobrodno društvo ,,Ungaro-Croatau. Nastal je velik ropot, tako da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, ie govornik nadaljeval svoje napade na „TTn-garo-Croata'\ Na večerni seji je posl. Supilo v osebni stvari najodločneje polemiziral proti temu, da je podpredsednik dr. Starčević izročil peticij-&kemu odseku protest sarajevskega nadškofa u je inmjj, «>» j" -------o ji»• t_ _ sedaj zastalega agrarnega dolga 3,200.000 bilanco za 1906 ter sklenilo predložita obč-dinarjev. Z odpustom agrarnega dolga se nemu zboru razdelitev 12°/0 dividende. Skupni *čiti tudi korist države, ker so bo na ta promet znaša 85,590.000 mark nasproti način varovala davčna sila prebivalstva teh 77,205.000 v imnolem letu. krajev. Mladoradikalec posl. Davidović se je izjavil za povračilo zneskov, ki so bili doslej izplačani na račun agrarnega dolga. Govornik je zadovoljen, da je Srbija bolje rešila agrarno vprašanje, nego velika država, ki je prišla v dve srbski deželi z velikimi obljubami, doslej ni pa zagotovila ni svobode ni pravičnosti, niti je rešila agrarno vprašanje. Angležka zbornica. LONDON 8. Posl. Dickinson (liberalec) je predlagal drugo Čitanje zakonskega načrta, s katerim se podeljuje ženskam volilna pravica, v vseh onih slučajih, kjer bi imele volilno pravico, ako bi bili moški. Ministerski predsednik Campbell-Bannerman je izjavil, da hoče vlada popolnoma prepustiti zbornici odločitev tega vprašanja. Osebno je on za zakon- i M* & ne bi bilft " _ — — __i-n n nnaainKano nviMIfia desnici : katera___ mokrat Japčević: Avstro-Ogrska!) Ne vprašajte, ker to že veste (Nova pohvala.) Davidović obrnjen k vladni stranki: Ako ne smete vi imenovati imena te države, ga smemo pa mi. To je Avstro-Ogrska. (Ploskanje na levici). Na to je bila debata odgodjena na jutri. Italijanski kralj ne pojde v Carigrad. RIM 8. „Agencija Štefani" je nasproti ____________latite U1U f _ metna niti opravičena oziroma politično pravična. Withehead (liberalec) je predlagal, naj se zakonski načrt odkloni. Tekom debate so bili navedeni tozadevni argumenti za in proti ženaki volilni pravici. Bilo je mnogo različnosti mnenja, pri čemer se je pokazalo, da ni med strankami nikakega jednotnega mnenja. Policija je izdala obširne odredbe, da bi preprečila demonstracije pristašev ženske vo- I\XJ1 o. „.IKCUUl a OICIOIU IC uoauivu K---g-------------- - poročilu lista „Echo de Pariš" v stanu izja- Mne pravice v parlamentu oziroma izven viti, da se niso nikdar vršila pogajanja za j parlamenta. H u s i j a. Zopet obolel zdravnik za kugo. PETROGRAD 8. „ Novoj e Vremja" poroča iz Kronstadta: V fortu „Aleksander I." Iger je pred nekoliko dnevi umrl neki zdravnik za kugo, je dne 6. t. m. obolel zdravnik Rodlewsky. Diagnoza ni sicer še določena, vendar menijo zdravniki, da je bolezen v zvezi s pogostimi injekcijami seruma. Čelnikov tajnik dume. PETROGRAD 8. Duma je izvolila Cel- potovanje italijanskega kralja v Carigrad. Pogreb pravosodnega ministra Gallo. RIM 8. Danes popoludne se je na slovesen način vršil pogreb pravosodnega ministra Gallo. Avdijenca pri raltanu. CARIGRAD 8. Sultan je po selamliku vsprejel v avdijenci nemškega poslanika bar. Marschalla. Kmetje se branijo plačati davek. PARIZ 8. Kmetje v St. Nasairu pri ____ Grenoblu so sklenili, da ne bodo plačali davka; j nikova tajnikom dume. ker ne ukrene vlada ničesar proti ponare-j Duma. jalcem vina. j PETROGRAD 8. (Petr. brz. ag.) Na i -J- Predsednik romunske zbornice, i današnji seji dume se je vršila volitev pod-BUKAREST 8. Predsednik zbornice ! predsednikov in sicer z belimi in črnimi krog-Gregor Triandafil je umrl za pljučnico. Za- lami. Volitev je trajala tri ure. Izvoljena sta konodajni zbornici sta se v znamenje žalosti bila kandidat levice Beresin (delavska stranka) odgodili do ponedeljka. ! s 345 proti 101 glasu in poslanec mesta Križar „Jean Bart" izgubljen. {Harkova, odvetnik Poznanski (naprednjak LAS PALMAS 8. Izgubljena je vsaka j brez stranke) s 349 proti 97 glasom. Voditelj nada, da bi se rešilo ponesrečeno križarko oktobristov, profesor na kazanskem vseuči-..Jean Bart". lišču Kapusin je dobil 106 glasov. Zmago Nemški državni zbor. BEROLIN 8. Državni zbor je brez debate vsprejel dodatni proračun za južno za- VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Samo za trenutek je bil postal Harper z je^jo, potem je mirno izpil svojo kavo, ne ozrši se ne na gospoda ne na slugo. Sara se je zelo razveselila nepričakovane novice, hitro vstala in ukazala zamorcu, naj pripelje Harvija noter. Stotnik je vstal in se umaknil za okno. čigar široka zagrinjala so varovala njegovo osebo preveč prežečih pogledov. Mlajša sestra je sedla tiho zraven njega. Harvi, s priimkom ..Breza**, je bil od mladega krošnjar. vsaj trdil je to in spretnost, ki jo je razvijal v tej stroki, je bila nekak porok za resničnost njegove izjave. Njegova domovina so hile vzhodne naselbine, in ljudje so si pripovedovali, da sta ujegov oče in on poznala tam doma boljše čase. A Harvi se ni razlikoval ne po vedenju ne po znanju od sedanje svoje okolice, k večjemu le s svojo zvitostjo in pa s skrivnostjo, ki je obdajala njegovo življenje. Pred desetimi letmi je bil prišel v dolino in živel miroljubno med sosedi, ki pa so ga malo poznali in se niso zmenili dosti zanj. Dokler mu bolehnost in starost nista branili, je oče sam obdelaval polja, sin pa je krošnja-I ril okoli. Mirno, spodobno vedenje obeh ju je priljubilo polagoma po soseski, dk, pridobilo jima nekaj zaupanja, tako da je devica petinštiridesetih let celd pozabila na nežne ozire svojega spola in se odločila, iti k njima za gospodinjo. Rože na Katrinih licih so bile davno od-cvele, ko je s posebnimi nameni in upi prestopila prag starega in mladega Breze. Sila kola lomi, in oče in sin sta si morala pustiti i dopasti njeno postrežbo in deloma tudi njeno družbo. Ni manjkalo Katri dobrih gospodinjskih lastnostij. Bila je po eni strani snažna, pridna .in poštena, po drugi strani pa žalibog klepe- levice je ista pozdravila z viharnim odobravanjem. Ta izvolitev je V3peh složnega postopanja socijalistov in drugih skupin levice tava, praznoverna in radovedna. Ta poslednja lastnost je omogočila, da je Katra po petletnem bivanju pri Harviju zmagoslavno izjavila, da ve zdaj zadosti o preteklosti svoje gospode. Iz marsikaterega pogovora, ki mu je pri-; sluškovala ob priliki, je zvedela, da je velik požar pahnil te ljudi iz bogatstva v uboštvo j in zmanjšal število rodbine na dva. Kadar je stari govoril o teh dogodkih, je bilo v njegovem glasu nekaj tako presunljivega, da je genilo celo Katrino ne ravno premehko srce. A surove radovednosti ne užene nič. Katra je naganjala tolikokrat in toli usiljivo Harvija, naj ji pove kaj več, da jo je mogel konečno ukrotiti le s tem, da ji je odločno zagrozil, da si vzame drugo gospodinjo. Od tega časa se ga ni več upala lotiti naravnost in vendar se ji je posrečilo, da je priSla na sled skrivnosti, ki jo je nemalo ; gnnimnl^ in jo napotila, da je korakala odslej proti gotovemu cilju . .,. Harvi je ponoči skrivaj obiskaval kuhinjo, ki je po šegi one dežele služila ob enem proti kadetom, ki so postavili kakor kandi" data za eno podpredsedniških mest poslanca mesta Moskve Teslenka. Socijalisti so odklonili kandidaturo Teslenka, ker je on poslanec mesta, kjer niso hoteli dati kadetje socijalistom nobenega mandata. Skupina kozakov v dumi. PETROGRAD 8. Poslanci dume, izvoljeni od kozakov, so sklenili osnovati v dumi posebno stranko v varstvo interesov kozakov. Predsednikom skupine je bil izvoljen Ščerbina. V splošnih vprašanjih bodo členi skupine glasovali s kadeti. Smrtna obsodba. VARŠAVA 8. Vojno sodišče je obsodilo nekega člena bojne organizacije na smrt, tri druge člene pa na prisilno delo. Volilno Me na Korota. (Dopis.) V volilnem okraju Beljak in okolica je opaziti, da agitira najživahnejši kandidat nemške ljudske stranke, odvetnik dr. A i -chelberg. Opaziti pa je tudi, da se je vrgel najhujše na slovenski del volilnega okraja. On prireja (česar še ni bilo opaziti v tem okraji), tudi med tednom volilne sestanke. Tako je zbral okolu sebe nemčurske izdajice v občini Marija na Žili, dne 22. svečana pa v Mlinarjah v občini Bekštanj. Za to občino je napovedal še več javnih volilnih shodov in se bo vršil prvi teh dne 10. marca na Brnci pri znanem „nem-čuiju" Haslerju. Akoravno šteje slovenski del tega okraja le nekaj Črez 6300 volilcev, nemški pa 25.900, vendar agitira na slovenski strani podvojeno, nego na nemški strani. Med Nemci se je pokazal še le 3 krat v Trebnu, Feld in Afritz. Značilno pa je, da mu v nemških krajih nekateri gostilničarji še prostora nočejo dati. Zadnji teden je poslal svojega solicitatoija na vkvartiranje z dvo-uprežnim vozom — kar je temu seveda prav ugajalo — a v mnogih krajih, celo v bližini Beljaka v Volkendorfu in na Beli ga je par priljubljen" je celo pri svojDi' "somižij erntnli pri svojem narodu se ne more reči, ker v njegovih žilah teče slovenska kri. Tudi ima posestvo na Slovenskem, ki je je podedoval po svojem stricu Slovencu-nemčurju na Bregu (zraven Brnce) pri Beljaku. Bil je dotični tudi nemčurski deželni in državni poslanec. Med tem, ko se Nemci šopirijo po naših slovenskih tleh, držimo mi Slovenci roke križem. Ali kaj tudi hočemo, ko ne vemo, kaj začeti? Govoril sem z lajiki in duhovniki, a prišli smo do zaključka, da edino naše delo bo morda sestajalo v tem, da pripravimo naše volilce za eventuelno ožjo volitev. Naš kmet, posebno pa oni volilci, ki do zdaj niso imeli volilne pravice, bi dvakrat ne šli volit in sicer zato, ker niso še vzgojeni za to. Vzgoje za volilni boj, posebno v tem okraju, pa je vedno manjkalo, ker ni bilo nade do izvolitve slovenskega zastopnika v tem okraju, ker smo tudi prej bili združeni z Nemci. A veselje do vsacega delovanja .pa je moral izgubiti sleherni zdaj, ko smo po vseh volilnih okrajih, da, rekel bi tudi v takoimeno-vanem „slovenskem volilnem okraju" žrtvovani Nemcem zaradi morebitnih treh ali štirih kranjskih liberalnih mandatov. Kakor pa kaže, bomo primorani (in to v prvi vrsti tudi naši duhovniki) agitirati za socijalne demokrate. Stvar si predstavljam namreč tako: Slovenski volilni okraj ima tri kandidate in sicer: slovenske narodne stranke, nemške ljudske in socijalno demokratične stranke. Volilni okraj Beljak in okolica ima, ako — kakor je slišati — nemška krščansko-socijalna stranka ne postavi kandidata, tudi tri za sobo. Katra je prišla na to, porabila njegovo odsotnost, da je vse preteknila, in našla v istini nekje pod kamni, ki jih je privzdignila, veliko železno posodo, napolnjeno s kovino, ki ima navado omehčati tudi najtrše srce. Od tega trenutka je čutila devica nežnejšega nagnenja do svoje gospode, in ničćesar ni manjkalo Harviju in njegovi sreči nego — spoznanje. Vojna ni škodovala nič krošnjarjevi obrti. Harviju ni bilo sploh drugega na mar nego kako bi spravil skupaj več denarja. Iz početka mu je kupčija dobro nesla; a s časoma je bil nastal proti njemu nekakšen sum.... Civilne oblasti so ga začele nadzorovati; da, večkrat so ga celo prijeli, a ga vsakikrat brž zopet izpustili. Hujša se mu je godila, če je prišel ob priliki z vojaško oblastjo navskriž. Toda Harvi je ostal v obče zdrav in nepoškodovan ter krošnjaril dalje, da-si je bil primoran se posluževati previdnosti, zlasti kadar se je bližal Bevernim krajem, z drugimi besedami: amerikanskim četam. Stran II »EDINOST« Stev. 68. V Trstu, dne 9. marca 1907 kandidate. \>enemci, nemška ljudska stranka in socijalni demokrati se bodejo ruvali med seboj, ako morda nazadnje vsenemec dr. Angerer vendar ne odstopi v prid ljudske stranke. Ako bi ostalo tako, kakor zdaj kaže, bi prišlo v teli dveh volilnih okrajih na vsak način od ožjih volitev. In v teh dveh volilnih okrajih bo treba kompromisa s socijalnimi demokrati. Da bi se sklenil kompromis na prvih volitvah v tem smislu, da bi se socijalni demokratje vzdržali volitve v slovenskem volilnem okraju, ali da bi glasovali za slovenskega kandidata: na to skoraj ni misliti. In da bi v beljaškem okraju Slovenci glaso-v.'t!i za sociialnega dem škrata Riese-ja, skoraj ni priporočljivo, ker bi se socijalni demokratje na zadnje vendarle mogli zviti. Na eventuvalnih ožjih volitvah pa je slika že jasna, in takrat se socijalne demokrate lahko zaveže. Kakor pa že omenjeno, dvakrat naši volilci ne pojdejo volit. Tako torej izgleda nadepolni slovenski volilni okraj ! Večkrat se je predbacivalo Korošcem od kranjske klerikalne stranke, da so skozi in skozi liberalci; da. celo nekatere duhovnike se je tako imenovalo, ker so si dovolili v slučajnostih občevati s kakim kranjskim naprednjakom. Radoveden sem, kaj poreče ..Slovenec", dr. Šusteršič in njegovi sodrugi zdaj, ko bodo morali koroški duhovniki ogrevati volilce celo za „nemškega socijalnoga demokrata?! A mislim, da bodo ti „narodnjaki" (V) slične kritike odslej opuščali, ker drugače bi bili vodilni členi te stranke vendar najhuji izdajice na svetu. . Še se nahajajajo ljudje, ki dvomijo, da je Šusteršič izdal koroške Slovence edino le radi koristi svoje stranke. Dvomiti pa o^ tepa ni treba ; to je jasno, kakor beli dan. Kaj je bilo Nusteršiču in njegovim za koroške Slovence, je pokazal „Domoljub", ki je lansko leto pisal: ..Koroški Slovenci iz neumnosti tirjajo dva mandata". Ob enem pa lahko citiram besede državnega poslanca te stranke na Gorenjskem, ki jih je izustil v nekem pogovoru in ki se glasijo : „Mi imamo prehud boj med seboj, da bi mogli zastaviti svoje moči zdaj za koroške Slovence!" To je bilo ob času, ko smo mi Korošci kričali po dveh opravičenih mandatih in prosili naše rodne brate za pomoč! Te besc le imam zapisane, in se ne dajo utajiti. Žalostnim srcem omenjam h koncu še, da tako brez vsakega veselja za agitacijo kakor zdaj še nismo opažali koroških zaupnikov v nobeni dobi volitev, in boleti mora človeka srce, ko slišiš tarnati narodne kmete: „Kaj bo z nami ? !" Da, vsi narodi vseh avstrijskih kronovin so prišli ob splošni volilni pravici bolj ali manje na svoj račun (celo 15.000 Neme ev-Ko je ostalo pri splošni volilni pravici izključenih od zastopstva !! Da, Korošci smo podobni potapljajo-čemu se, ki se bori z zadnjimi svojimi močmi z morskimi valovi, pri tem pa nas še 1 a s t'n i brat tlači v globočino! Zakaj ne deluje deželni zbor istrski ? Nedavno so se sestali na tukajšnjem namestništvu odposlanci obeh strank v Istri na razgovor, ki mu je bil namen, da bi se prišlo do kakega modusa vivendi med večino in manjšino v deželnem zboru in tako omogočilo delovanje te zbornice. Tudi ta poskus je ostal brezvspešen, ker so gospoda neodjenljivi in niso obsolutno hoteli privoliti v zahteve hrvatsko-slovenske manjšine, da-si je šla ta v svoji popustljivosti in miroljubnosti do skrajne meje, preko katere ni smela, ako ni hotela izvršiti izdajstva na narodnih in jezikovnih pravicah svojih volilcev. Tako nižati ne smejo naši poslanci ne naroda, ki ga zastopajo in ki tvori večino v deželi, in ne — sebe. Kar zahtevajo Italijani, bi pomenjalo. da je italijanski živelj mogočen gospod ob bogato obloženi mizi, hrvatski in slovenski pa berač, ki nima druge pravice, nego sprejemati miloščine. Zakon jamči našemu jeziku in narodu isto pravo kakor Italijanom. In tam, kjer imamo svojo pravico, naj bi se ponižali v berača, ki živi od milosti. Po naravnem prava, po dejstvu, da žive Hrvatje in Slovenci v Istri, kakor samosvoja narodna individuvalnost, in po formalnih državnih zakonih gre našemu jeziku v deželnem zboru isto mesto kakor italijanskemu ; Italijani pa zahtevajo, naj mi, dve-tretjinska večina prebivalstva abdiciramo, pri« poznavši, da jedini razpravni jezik v istrski zbornici je italijanski, ker da je to italijanska pokrajina! In tako zahtevo stavljajo Italijani v pokrajini, ki je po dveh tretjinah slovanska in le po jedni italijanska! Kaj tacega morejo zahtevati le ljudje, ki so že zbesneli v svoji krivičnosti in gospodstvaže^j nosti. Kdor ima le iskrico pravicoljubja v sebi, ta mora priznati, da za tako ceno ne bi kupovala miru nobena stranka ▼ položaju, v kakoršnjem se nahaja deželnozboraka manjšina v Istri! Ko se je torej ponesrečil tudi zadqji poskus edinole vsled nestrpnosti in nesprav-Ijivosti italijanske gospode, so prišli gospodje v deželnem odboru istrskem na imenitno idejo. Sestavili so spomenico na tržaškega namestnika, ▼ kateri opisujejo škodo, ki jo trpi dežela, ker deželni zbor ne deluje. V tej spomenici so prišli na originalno misel, da so to prašanje spravili v zvezo s predstoječimi vržavnozborskimi volitvami. Spomnili so ae dam reč, da nori volilni zakon prepušča deželnim zborom, da sklepajo o volilni dolž- nosti. Državnozborski volilni zakon da torej ni perfekten, če ni dana vsem deželnim zborom prilika, da odločijo ob tem važnem vprašanju volilnega postopanja. Če torej ne dobi take prilike tudi istrski deželni zbor, bi bile prihodnje državnozborske volitve nezakonite. Zato opozarja spomenica vlado na težke posledice, ki navstanejo, ako se istrski deželni zbor ne skliče, in zahteva, naj se ta deželni zbor nemudoma skliče. Igra, ki jo igrajo gospodje, je skrajno odurna in frivolna. Čemu nosijo vodo v morje ? Čemu opozarjajo na nekaj, kar je itak že znano vsem ? Za škodo, ki jo trpi dežela vsled nedelo vanj a deželnega zbora, pada na njih odgovornost. In da dobi deželni zbor priliko za razpravo o vprašanju volilne dolžnosti — je odvisno le od njih samih. Oni so, ki se svojo frivolno in-transingenco onemogočujejo delovanje deželnega zbora. Oni so torej, ki lahko omogočijo to delovanje! In v to ni potrebno prav nič druzega. nego da postanejo le nekoliko — pravični in tolerantni. In to je menda v dolžnost vsaki stranki. A ta dolžnost jim namešča v stotero, ako ne igrajo grde komedije tudi s to spomenico, ako se jim res smilijo prebivalci v deželi, radi škode, ki jo trpe radi tega, ker ne deluje deželni zbor, in sicer to jedino-le radi strankarske zdivjanosti italijanske večine v deželnem zboru. — Spomenica je čisto nepotrebno delo. Mesto da Bignori opozarjajo druge na škodo, ki jo vsi vidimo in občutimo, naj bi raje opozorili sebe na svojo lastno — dolžnost, ki jih obre-menja nasproti deželi! Milijoni za Dalmacijo. Svoječasno smo prinesli tudi mi brzojavno vest z Dunaja, v kateri so bila natanjko našteta vsa ona čudesa, ki jih hoče Avstrija uvstvariti za Dalmacijo v desetih letih. Da se je vsaj reklo 7 ali 9 let. Ti številki pristojati bolje v — pripovedkah. Hrvatsko in srbsko novinstvo ni razgreto komentiralo te najnoveje dunajske obljube storjene v očigled — volitvam. Taka dunajska obečanja komentirajo v Dalmaciji že 100 let. Čujte pa, kako je „Dubrovnik" duhovito pospremil pripovedko o milijonih : „Tudi cigan je obečal vezirju, da mu v desetih letih nauči osla govoriti. Prijel ga je drugi in opsoval, kako da je mogel kaj tacega obljubiti, ker da bo moral po desetih letih poplačati z glavo, ker je to nemogoče. „Ne bodi neumen — je odgovoril- cigan hladnokrvno — v desetih letih crkne ali osel ali pa vezir". ________ Veliki župan varaždinski. Hrvatski uradni list je priobčil imenovanje vlastelina Milana pl. Kiepacha velikim županom varaždinske županije. Zakon o čistosti volitev. Cesar je potrdil zakon o čistosti volitev, ki je že dospel v Zagreb ter bo v kratkem razglašen. Nemiri v sandžaku Novopazarskem. Iz Belegagrada poročajo, da trajajo nemiri v sandžaku Novopazarskem še nadalje. 3000 Albancev je na nekem shodu sklenilo, da nočejo plačati davka in da se upro izterjanju s silo. Nekatera sela so bila zažgana. Albanci udirajo še vedno v Novi Pazar ter tamkaj plenijo. Radi tega so na potu v Novi Pazar turške čete. Naj podamo tu nekoliko podaktkov o sestavi dume. Od 524 poslancev, ki jih šteje ruski parlament, jih je bilo 493 že na dan otvorjenja v Petrogradu. Ostalih 31 so iz Sibirije in srednje Azije. 157 njih so pristaši skrajne levice, 31 jih pripada levici brez stranke, 118 je naprednjakov in od teh 98 „kadetov", 51 jih pripada zmerni levici, mej temi je 33 poljskih narodnjakov: pristašev desnice je 104, mej temi 30 „oktobristov", 53 jih pripada „brezstrankarski desnici", 31 monarhistov, a 23 nedoločene smeri. 35 odstotkov poslancev spada v skrajno levico, 25 odstotkov napredni levici, 10 odstotkov zmerni levici in 20 odstotkov desnici. To razvrščenje strank pa bi se moglo kmalu spremeniti, kar je največ odvisno od poslancev iz kmečkega stanu, ki so zastopani toliko na skrajni levici, kolikor na desnici, a utegnejo spremeniti svoje vedepje po tem, kakor se bodo razvijale stvari. Levica je ostala v skrajni premoči, ali takozvani „kadetje" so se precej skrčili: ed 185 na 118. A še od teh jih je 25, ki le gredo s „kadeti", ne da bi pripadali k istim. Na drugi strani pa je stranka desnice precej močneja nego v prejšnji dumi. V prejšnji zbornici je štela le 15 poslancev, v današnji jih šteje 88. Drobne politične vesti. Proti narodnostim na Ogrskem. Ogrski uradni list je objavil naredbo naučnega ministra, s katero se v romanskih šolah zabranjuje uporaba romunske cerkvene zgodovine dr. Bradna, češ, da se ž ryo utiho-taplja v šolo romunska narodna ideja. 25- letnico kraljevine Srbije so praznovali v Srbiji dne 7. t. m. Ustava za Meklenburg. V obeh velikih vojvodinjah Meklenburških uvedejo ustavo. Ti dve deželi sta bili doslej v Nemčiji edini, ki nista imeli ustave. Dnevne vesti. Odbor politifinoga društva „Edinost" vabi na ZAUPEN POGOVOR o organizaciji in o kandidaturah za predstojeće državnozborske volitve v mestu, ki se bo vršil dne II. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu". Priznanje naSim poslancem. Prejeli smo : „Nevstrašenim boriteljem za pravice tep-tanega našega naroda v tržaški okolici — izražajo šestorici okoličanskih poslancev —-občudovanje in jim kličejo krepko: „Živeli, živali!!" T omaje i." Z Dunaja je došla nastopna brzojavka : „Nek bijesni dušmanin u zadnjim trzajima ! Bog da gardu spasi u svojoj svemoči! Naprej zastava slave ! Hrvatska akademska omladina." Volilni shod na Sovranišču pri sv. Ivanu 6. marca. — V prostorih g. Živca zbranih je bilo nad 80 volilcev. — Gr. M. Kamuščič je odprl shod. pojasnivši važnost shodov v volilni dobi, da se pripravi volilce. Taki shodi so potovalna šola, na katerih se volilcem opisuje politično gibanje v naši državi. Tak pouk je potreben posebno danes, ko stopa na volišče ogromna množica, posebno mladina. To moremo pripraviti na politično življenje, da bodo vedeli, kaj so pridobili z voliino pravico, da se izvežbajo za bodočnost. G. A. Grmek je omenil v uvodu svojega pouka — velepomeniben, velevažen dan včerajšnji dan za vseslovanstvo. Na Ruskem so otvorili dumo — državni zbor, kateremu bode naloga urediti državne stvari v svobodnejem zmislu. — Govornik je opisal in pojasnjeval najprej tiste člene nove volilne reforme, ki jih mora znati vsak zaveden volilec. Opisoval je podrobneje volilni čas ; kdo postane po tem zakonu volilec ; kako se morajo isti organizirati. da nastopijo na dan volitve v velikem številu; treba se pridno pripraviti za reklamacijo naših volilnih pravic, ako bi nas slav. magistrat izpustil aH pozabil. — V tem delu našega okraja smo zbrali v centralni odbor gg. Ferdinanda in Jožeta Potoka, ki bosta vodila tukajšno organizacijo. Ta dva si zbereta v pomoč še druge v odbor. Na to je M. Kamuščič predlagal, da se takoj zberejo v pomnoženi pododbor na Sovranišču še drugi vredni možje. Bila sta izvoljena gg. Ivan Škabar in Čok Matija. — Ti si razdele delo in napišejo imenik vseh onih volilcev, ki so prekoračili 24. leto in sicer vsako družino posebej ; tako bo reklamacija ložja in bolj gotova. G. J. Negode je omenil v svojem govoru slučaj, ko se je nettao jezil, čes : „ivaj nas hodite mamit !" Tisti, ki je to izgovoril, ali je povsem neveden, ali podkupljen, ali pa sovražnik našega roda. To zamore reči le tak tepec, ki mu ni mari drugo nego vino in denar. Ali drugi narodi tudi tako mislijo ? Gotovo ne. Ne Italijani, ne Nemci, ne Ma- djari. Vsi ti se poganjajo za svoje pravice, in ko prirejajo shode, se pri njih ne čuje besede-' „Kaj hodite nas mamit !" Ampak vsi se na shodih navdušujejo za svojo sveto stvar; zato pa tudi vidimo, kaj so dosegli. Mi pa, ki smo najbolj potrebni pouka, naj bi se „mamili" na shodih. — Torej možje, nikar se ne pustite mamiti od takih norcev, ki ne vedo, kaj govore. G. predsednik je na to opisal delovanje naših okoličanskih poslancev, njih težavno stališče napram silnim nasprotnikom. Pohvalil je ryih možati nastop v deželnem zboru, pri-poznal potrebo obstrukcije. Možje volilci, naš slovenski jezik je odmeval te dni v tržaški zbornici — „vseitalijanski značaj* je preluknjan, ta zasluga gre našim zastopnikom, predlagam, da se našim poslancem izreče zaupnica na njih delovanju. Kdor je za to, naj vstane. Vsi, kakor en mož, so stopili na noge vihraje s klobuki: Živeli naši nevstra-šeni poslanci! S tem je bil zaključen tretji volilni shod v 3. okraju. V soboto bo volilni shod v Kolonji v društvenih prostorih; v ponedeljek pa v prostorih „Gospodarskega društva" pri cerkvi. Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. _ Razpisana služba. V moški kaznilnici v Kopru je razpisana služba paznika. Lenobo v stran! Od raznih strani se nam poroča, da naše mestno ljudstvo zapada oni — recimo naravnost — politični lenobi, katera je pokopala že milijonske narode in pokoplje tudi nas, akov ne krenemo pravočasno na druga pota ! Čitanje je, ki vspod-buja in navdušuje slehernega človeka, posebno pa človeka, ki je toliko inteligenten, da si lahko brež velikih fizičnih naporov služi vsakdanji kruh. In ravno med to vrsto ljudij moramo opazovati največo brezbrižnost za narodno stvar. Doma ne čitaj o, ker — ko bi storili to, bi morali kupovati liste in pa dati priliko tudi ostali družini (ako jo im^jo) da bi tudi ona mogla izvedeti o dogodkih v svetu. V kavarni prebrskava j o celo kopo listov in ako jih vpraša o tem ali onem — bilo tudi najvažnejšem aktuelnem vprašanju — ti ne vedo odgovora, ker niso čitali! Mi bi želeli, da bi sleherni našinec, zmožan v čitanju, vsaj sedaj pred volitvami čital vsaki dan vse, kar naši listi uče in kar je absolutno potrebno, da vemo vsi. Ko ne bo več časa, bo zastonj proklinjati in se jeziti! Zganimo se sedaj, dokler ' je čas za to. Čitajmo in poučimo one, ki ne znajo čitati in dosezali bomo, kar moramo doseči — to je, imeli bomo čvrstih in izvež-banih vojakov v predstoječem boju. Znižanje telefonskih pristojbin za zdravnike. Ozirom na to, da se vrši na telefonskih postajah zdravnikov tudi precejšnje število pogovorov v interesu javne zdravstvene službe in v izvrševanju zdravniško^ poklica v občo korist, se je c. kr. trgovinska ministrstvo z odlokom od 16. svečana 190? št. 5218/P z uporabo § 18 telefonske naredbe od 7. vinotoka 1887, drž. zak. Št. 116, in t? 24 naredbe od 22. grudna 1906, dr*, zak. št. 254, znižati zdravnikom pristojbino za take pogovore na ta način, da se uvrste postaje zdravnikov s posamno zvezo v tarifa; razred D tudi za slučaj, če bi se morale le te po določbah druge zgoraj omenjenih «a-redb uvrstiti v tarifni razred C. Zdravniki plačujejo torej za svoje pa-staje pristojbine določene za tarifni razred I) tudi tedaj, če imajo njihove postaje 2401 4» 3000 lastnih klicev in če te postaje nis« v prostorih, ki služijo izrecno za stanovanja. Zavetišče sv. Nikolaja. Pred nekaj leti pričele so naše zavedne tržaške da»r misliti tudi na revne služkinje. V ta namen vstanovilo se je „Zavetišče sv. Nikolaja" kamor se lahko zatekajo dekleta, iskajočo si službe. Nekaj let sem že deluje z nmogtm trudom to zavetišče, in tu sem se zatekqj<-dekleta, takorekoč kakor otrok materi v naročje. Ono jih vsprejeina, poučuje in neguje. Marsikatero dekletce je že v nežni mladosti padlo in se pogreznilo v blato propalo#tr. „Zavetišče sv. Nikolaja" pa je sprejme, ia zastavlja vse svoje moči, da jo dvigne, da jo 6pravi spet k novemu življenju. Takih žalostnih slučajev je bilo že mnogo! Ne smc«o pa se čuditi, če pomislimo, da prihaja mlado dekletce v mesto, neizkušeno v življenju, «e-izkušeno v svetu, iz kmečke hiše, iz vasi, kjer so jej bili vsi bratje in sestre, kjer ni slišalo druzega nego propovedi domačega župnika, svarila, in blagoslove uboge matere f Čednostno in nedolžno dekletce prihaja v mesto, polno iluzij in sladkih nad. Tukaj pa preže na taka nedolžna bitja, kakor tiger nu svoj plen, in pregovarjajo jih tako, dokler jih ne spravijo v največjo nesrečo. Marsikatere ubogo dekle bi se rado rešilo, a ker mu manjka zavednosti, in poguma, ne zna, kake-bi se rešilo. Zavetišče sv. Nikolaja pa jej priteka na pomoč, iztrga jo iz kremljov ter napravi iz nje pošteno in razumno dekle. V „Zavetišču sv. Nikolaja", pa niso samo taka dekleta, marveč vsakovrstna; s^j zavetišče mora biti za vse, ono je človekoljubno zavetišče. Da zamore to zavetišče razpolagati z osobjem in z vsem, kar je treba. f>oircrl>ujc ogromno (lonui'jn, Zato priredi „Zavetišče sv. Nikolaja'" v nedeljo 10. marca veselico v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Trkamo torej na rodoljubna srca, da se vde-leže te veselice, in z malim zneskom podpirajo to, toli koristno podjetje. Ako v drunh državah podpirajo in se zanimajo celo občine za take zavode, ali zavetišča, kako ne bi se zanimali mi „tržaški Slovenci", za naša zapuščena dekleta ?! Prosimo torej še enkrat vseh, da se vdeleže te veselice ! Saj se vam obeta mnogo vžitka ; zadostuje nam vam to. če vam povemo, da se skrbno pripravljajo v 2. okrajih za to veselico. Torej brez dvombe; na svidenje vsi v nedeljo ! V novo podzemeljsko jamo, ki so jo pred kratkim na čuden način odkrili v Na-brežini in o katere krasoti je mnogo govorjenja, poda se jutri v nedeljo zjutraj odbor tržaške podružnice „Slov. plan. društva" s pripravami, da jo na povabilo tamošnje občine preišče in natanko obvesti občinski za-stop o nje stanju itd. Odhod iz Trsta pef? ob 7. uri zjutraj. Planinci dobro došli! Prejeli smo. Akademično ferijalno društvo „Balkan" priredi v nedeljo izlet v Ric-manje. Že nam je lepo število Slovencev. Hrvatov, Srbov in Čehov obljubilo, da se pridružijo našemu izletu. S tem poživljamo mestne Slovence, posebno omladino, ki do danes niso vedeli za naš izlet, da se nam pridružijo in obiščejo naše vrle Ricmanjce. Izletniki odidejo ob 2. uri popoludne iz „Narodnega doma" preko Rocola in Katinare v Ricmanje. _ TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Že v drugič so ga obiskali tatovi. Pred par tedni smo poročali, da so tatovi vlomili v skladišče trgovca z jestvinami Hum-berta Birolla, katero skladišče se nahajji v ulici dei Capitelli, dočim ima Birolla proda-jalnico par korakov od tam, na trgu Barba* can. Tedaj so bili tatovi odnesli več kg kave in čaja. — Predsinočnjim sta dva policijska agenta, idoča po ulici dei Capitelli, zapazila, da so vrata Birollovega skladišča odprta. Eden njiju je ostal tam na straži, a drugi je poiskal redarsko patruljo. Ko je našel patruljo, sta agenta tej izročila stražo pri vratih skladišča, a sama sta šla na redarstveno stražnico v ulici dei Rettori, kjer sta obvestila nadzornika. Ta je takoj poslal redarja, da obvesti trgovca Birolla, a sam je šel v ulico dei Capitelli. Ko je prišel Birolla, sta šla v skladišče in Birolla je tam konstatoval, da so ga tatovi zopet počastili sc svojim obiskom in mu odnesli 55 kg kave, v vrednosti 90 kron. — Birolla je zavarovan proti tatvini z ulo mom. Po Se«tlh mesecih. Včeraj predpolu-dne je bila t kapucinski cerkvi arotovana 53-letna ciganka Veronika L. Aretovati jo je pa dala Josipina Serovič, ki stanuje v hiti št, 13 ▼ ulici Francesco Domenico Guerrazzi. Ta V Trstu, dne 9. marca 1907 >EDINOSTc štev. 68 Stran III nosledoja trdi namreč, da je ciganka pred čilo dušobrižništvo v Šempetru pri Gorici, v 5- stimi meseci prišla neki dan k njej prosit miloščine; a ko se je ona, Serovič, zri hip oddaljila iz kuhinje in pustila tam ciganko samo, jej je ta ukradla več komadov perila, skupni vrednosti 10 kron, in pa 16 kron ]2narja. — Ciganko so na policiji vzeli na -apisnik in jo potem pridržali v zaporu. 60 kg popra. Dne 6. t. m. je bila izvržena tatvina z ulomom na škodo tvrdke ifarchioro, ki ima skladišče v ulici Cecilia ,t. 6. Iz tega skladišča je bila ukradena veča ainožina popra Sum je takoj padal na težaka iraca K. — Predsinočnjim se je pa R. sam glasil na policiji in tam povedal, da je res on vlomil v rečeno skladišče in tam vkral jO kg popra. Bil je vzet na zapisnik in po-'em pridržan v zaporu. Plinovo svetiljko je neznan tat odnehal se stopnjic hiše št. 40 v ulici del Belve-jere. Svetiljka je vredna 8 kron. 2 para čevljev je neznan uzmovič .kral čevljarju Petru Chiarello iz njegove delavnice v veži hiše št. 13 v ulici di Cologna, ?rjer jo on tudi vratar. Čevlji so bili vredni JO kron. Samomor. Sinoči ob 11. uri je neki re-iar, patruljujoči po ulici Fabio Severo, sli-al, kako je nekdo se zgoraj nahajajoče se Prvačini, Dornbergu, v Komnu in drugod po Krasu. Oni so uničili cerkvene posode in v cerkve vzidane spominske plošče z glagolskimi napisi. To nam spričuje zvonček, — ki ga hrani cerkev v Lokvi pri Divači in mali kamenit napis v Dornberški cerkvi. Napis na zvončku se glasi: „Ljubliu : toga: i darju : sej : ko: lit: valda e : kogo". — Na vspreč-niku nad postranskimi vrati pod zvonikom Dornberške cerkve je vklesan glagolski napis: „Juri lop 1574". To so neovrgljivi dokazi, da se je staroslovenski jezik rabil tudi v cerkvah po Goriškem. x C. kr. konservatorjem centralne komisije, II. oddelek, za raziskovanje in ohranitev umetnih in zgodovinskih spomenikov, je ministerstvo za uk in bogačastje z odlokom dne 18, februvaija t. 1., št. 4328, potrdilo za nadaljno dobo petih let grofa Žiga Attems-Petzensteinski v Podgori pri Gorici. Predsednik komisije baron H e 1 f e r t mu je o tej priliki pisal jako laskav Ust na njegovem neumornem delovanju in na mnogoštevilnih uspehih, ki jih je dosegel na tem znamenitem a težavnem polju. Težavno in umorno iz razloga, ker se konservatorjem navadno povsodi delajo zapreke, posobno po nekaterih duhovnikih na deželi, ki nočejo priznati, da aice di Romagna zavpil: „Življenje ni več dela le na povelje ministarstva in da so vsi ime!" Takoj za tem je pa redar videl ne- J" "* J *" " "" iaj pasti so zidu ulice di Romagna v ulico /abio Severo. Pristopil je bližje in našel v krvi ležečega približno 60-letnega moža. Tedaj je še le redar razumel, da je one besede avpil ta nesrečnež in potem skočil se zgor-nje na spodnjo ulico. Redar je takoj obvestil oje višje in ti so obvestili bolnišnico. A ko uradi obvezani, podpirati ga v njegovem stremljenju. x Učiteljsko praSanje na Goriškem. Javili ste že, da je deželno učiteljsko društvo uložilo peticijo na deželni zbor, naj se določi službena doba na 35 let ter naj se prišteje v pokojnino tudi stanarina. Kakor se sliši je deželni računar glede stanarine predložil d. Tujci na Goriškem. Z otvoritvijo Poslovni broj E 412,7 Dražbeni izrok. bohinjske železnice otvorila se je Goriška proti severnim deželam. Najkrajša pot na jug vodi sedaj preko naše dežele. Vsled tega dvignil se je že lansko leto izvanredno promet ptuj-! cev po celi deželi, prav posebno pa še v _ ..... , , , ... soški dolini. Seveda pa manjka doslej še na Po zaklJu^ku 22./2./1907. poslovni broj vseh koncih in krajih udobnosti, ki bi priva- E 412/7 stavljat će se dne 12./3./1907 u bile tujce k nam. Ni še hotelov, da niti do- 9.*/« sat* P"je podne, u PULI via Circon- stojnih gostiln ni v vsakem knyu. Dozdaj vallazione broj 9, na javnu dražbu: 35 J!?J!? ,ki bi »eAhP&1 za različiti predmeti, stvari od dućana kao zboljšanje teh razmer. Culi smo sedaj, da se . - * « . «s , . . snuje tudi za Goriško po vzorcu drugih de-,zob' bragno> k«seli kupus, posjevke « žel deželna zveza za pospeševanje prometa semolinu, ulje, kapula, kukuruz, kućno ptujcev. i pokućstvo i od dućana, konji, vozovi za d Ureditev državne ceste proti Sem- prevoz, slama i sjeno i to u vifie skupina, pasu. L 1896. zahtevah so prvič naši po-(Iznos procjene iznosi ukupno K 9138:65. slanci v deželnem zboru, naj državna uprava c . , , . regulira potok Lijak in vzdigne državno cesto jStvari se Pogledati dnevno pred Šempasom. Vsled nizkega nivela ceste mjestu gori naznačenom. na - j z bolnišnice prišli tja z nosilnico, so našli finančnemu odseku nek elaborat, v katerem t .0ža že mrtvega, vsled česar so ga pustili dokazuje, da je to za sedaj nemožno, ker Pozvano je bilo pogrebno podjetje Zi- bi stalo deželo na leto okoli 20.000 kron. jiolo, da jo prepeljalo samomorilčevo truplo r mrtvašnico pri sv. Justu. V samomorilčevih žepih so našli mej Irugirn tudi listnico, v kateri sta bila dva Temu, da se skrajša službovanje na 35 let, poslanci ne nasprotujejo. Stara pesem! Za vse se dobiva denar, le za učitelje ne. Misli se zidati novo krasno listka v. imenom Santo Mattiussi. Sodijo, da deželno palačo z vsemi udobnostimi in luksu-2 to samomorilčevo ime. Denarja niso našli som, ki bo stala najmanje pol milijona kron. preplavil jo je namreč Lijak pri vsakem deževju. V takem času je bilo mogoče priti samo z vozom dalje, kajti voda je drla po pol metra visoko po cesti Od takrat ponavljale so se prošnje vsako leto. Toda državna uprava rabila je nad 10 let, da je sklenila odpomoči tej nadlogi! Slo se je pač samo za Slovence! V zadnjem času dvignila se je cesta na kritičnem mestu za 1 m. nov most čez Lijak pa se še gradi Da mi kaj dosežemo, treba je pač vedno dolgoletnih bojev ! Preteča nevarnost zaduSenja. Vsled prehudega kurjenja peči s samim premogom bi se kmalu zadušilo v Gradiški okolu 60 oseb v sobi, kjer se je nabor vršil, ako bi se o pravem času ne odprla okna vsled toženja glavobola voditelja komisije za nabor in gospoda vladnega zastopnika grofa Mels-Collo-redo. Dober zrak je vseh osvežil sicer bi se lahko kaj pripetilo. Stekel pes se je priklatil iz Italije v gradiščanski okr&i. Prekoračil je mejo blizu Červinjana in blodil v smeri proti Gorici čez C3C3I (Dalje na 4. strani). "-ir—li----ir C. kr. kotarski sud u poli odio 3 dne 7. marca 1907. ri njem nič. Tržaška tedenska statistika. Od 24. ebruvarja do 2. marca t. 1. se je v tržaški Ako je bila sedanja deželna hiša toliko let dobra, zadostuje tudi še toliko časa, da se deželne finance zboljšajo. Porabite to svoto mestni občini poročilo 12 parov. Rodilo se ' za druge potrebnejše sSari, katerih je toliko, e 132 otrok, to je 74 moških in 58 ženskih v prvi vrsti pa upoštevajte opravičene zahod teh 30 nezakonskih). Umrlo je 132 oseb, teve učiteljstva, kateremu se o volitvah do-in sicer 65 moških in 67 ženskih (od teh 29 brikata liberalna in klerikalna stranka, mu 2pod enega leta). j vse obljubljata a nič ne spolnita. SmeSaloa. — Mej zakonskima. ~ Ona: Skandal! Oprostite, toda jaz ne naj- ..Sram te bodi! Vsaki večer si #V G1nmi/\^ 6o$podarsko društvo pri sv. JHar. Jtagi. zgor. registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 24. marca ob 9. uri predp. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1.) Odobrenje letnega računa. 2.) Volitev novega odbora i a nadzorništva. 3.) Basni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. JL JU Slovenci I Podpiraj mo „Dijaško podporno društvo" v Trstu UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J. Čermak m {j. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, (I. nadst. fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv prirejenih s* peć angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketov iz drvnega oglja : „BOULEB* (v veliki jajČji obliki) za vđ&ko kurjavo — Žareči komadi (v mali jajČji obliki) za odprte ognjiSče in tikanje. Naročbe, kl se izvrše točno, je nasloviti na tovarniško pisarno: trst — Via della Sesa št 22 ali na naroftllno pisarno v Trstu pri tvrdki GIOV ANGELI, nI Vlnc. Belliai 11 (nasproti cerkvi novega Sv. Antona) občni zbor, ki se bo vršil danes v soboto dne 9. marca ob 8. uri in pol zvečer v gor- na limanice. Zapuščajo celo banko „Slavijo' jem prostoru restavracije rBalkan". — Po ter pristopajo k „Assicurazioni" v gotovosti, b'nem zboru bo i&totam družbinski sesta-1^ jjh i8ta v slučaju nezgode bolje odškodi r.ek, na katerem bo predaval člen g. V. j nego „Slavija". Znafelc o „Spominih s planin". Predavanjej Ljuc^je pri omenjeni banki Generali so .0 tudi znanstveno jako zanimivo, saj čuli re8 zelo praktični in politični. Mesto, da bi "K-uo prvikrat o planinski podnebni prikazni, delali posebne reklame za svojo zavarovalnico, Pozvanem „Elijevem ognju". plačujejo raje mastno male nezgode dobro Pevsko društvo „Kolo" naznanja vsem vedoči, da si tako najlažje pridobe ljudstvo pevcem in pevkam da bo v nedeljo ob 2. zase. fcibbfc Gospodarsko društvo na Prošeku registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi sa redili občni zbor ki se bo vrSil dne 25. marca ob 1. ari popoladne v draštvesib prostorih. »ri popoludne pevska vaja za me§an zbor. Darovi. Rad bi pa vedel, kako bi pa ravnali z nami v slučaju (česar pa Bog ne daj), da bi . -«- 1___1 . en__;* u a.____• 1.__:i: i_ DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter — pisarniške prostore d^je t najem s 24. avgustom »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Po-asnila pri upravitelju hiše, Piazza Caserma št. 2 od 9.—12. ter od 3.—5. izvzemši nedelj in praznikov. MoSki podružnici družbe sv. Cirila vsi popustili banko „Slavijo" ter pristopili k In Metoda v Trstu so darovali gospodje : Generali. ..... ?. K. 2 K, Antončič, Čopič, J. M., Rudolf Brezdvomno bi plačevali nezgode kakor to 1 K, Mikeluc 60 stot, Valčič, Hrabrv, „Slavija" če ne slabeje ter bi poleg tega N. N. po 40 stot. Skupaj K 7.80. To svoto pošiljala Se uradnike „avite culture , ki bi z - -ani uprava ^Edinosti". nas morda še norca brili potem ko ne bi čutili V proslavo naSih vrlih in hrabrih več narodne konkurence. zastopnikov v tržaškem mestnem svetu sol Predragi KraSevci! Bodimo pač zavedni trovali v korist sv. Ivanske podružnice sv. in razločujmo slovanska-narodna podjetja od i rila in Metodiia: Železnik, A. B., Schmidt ptujih, če že ne nam direktno sovražmb, pa o., Udovič, Žgur, Schmidt C., Pelizon, Po- vsaj indiferentnih. Ptuja podjetja ne bodo levar, Škerl, Grgič po 1 K, Negode, Ca-; vam nikoli v našo korist. Zastopnikom banke iuli po 60 stot., Grmek 40 stot. ! r Slavij e" polagam pa na srce, da so v bo- V proslavo slovenskega govora in jedr- ^oče s strankami previdnejša ritega nastopa slovenskih poslancev v trža-1 S Krasa. Splošna zelja v tukajsnih • iceni deželnem zb®ru, kakor tudi v priporo- >croph je, da bi bil izvoljen bodočim držav-l2o, da bi omenjeni nastop posnemali nafii mm poslancem v tem volilnem ofa-aju, kmet. Astopuiki tudi v istrskem deželnem zboru, učitelj in dež. poslanec g. Alojzi) S t r e k e; o si al jo gospod K. Šiškovič iz Črnikala 5 ja : kaj U on pozna naše razmere najbolj, ron ra družbo sv. Cirila in Metodija. ker je dorasel iz naSe srede. On pozna Namesto venca pok. Aleksandru Mahor- kmeta skozi m skozi. Pozna njega slabe ič iz Motovuna daruje g. Anton Muha iz strani in dobre. Vedel jim bo, ker je zato Lokve 10 K možki podružnici družbe sv. Ci- tudi sposoben, po moči pomagafa. ila in Metodija. ! obmei,,e utrdbe. V nedeljo so Obe te svoti hrani upravništvo našega 'pripeljali vagon vojaške oprave t j. obleke, pušk sabel, bajonetov, na 2andarmer\)sko po-^ ax. stajo v Du to vije. V6SII IZ bOTISkOa Ta municija bila je baje prej v Nabre- X Glacolica na Goriškem. O tem, da žini. Sedaj so jo pa preložili na progo drž. te je glagoljalo na Goriškem vsaj po Krasu železnice. ^. _ m lo Vipave, dobivajo se posamezni podatki v j d Oropana cerkev. V mirenski cerkvi ■tirih listinah, pa imamo tudi še nekatere ukradene predmete, o kojih smo poročali iejanski, ki nam o tem svedočjjo. Glogolico včeraj, našli so skrite v bližini cerkve. O zlo-o zatrli pri nas jezuviti, ko se jim je izro- čincih ni Se nobenega sledn. Ofllior DosoiilfllcB 1b nrmiiliilcB t Kosrn vabi svoje zadružnike ua redno občno skupščino ki bo v posojilnihkih prostorih v KOPRU (ulica Annunziata hšt. 787) dno 23. raica 1907 ob IO. uri zjutraj DNEVNI RED: 1. Poročilo naOelstva o delovanja za leto 1906; 2. poročilo nadzorstva o računih za leto 1006 : 3. čitanje poročilo revizorjevega; 4. odobrenje računov za leto 1906 ; 5. volitev načelstva za leto 1907; 6. volitev nadzorstva za leto 1907 ; 7. slučajni predlogi. Baćuni i» tukama zadružaiku na pregled t*r nor« vaak zadrožaik dobiti saklJaAek ob aradaih urah ▼ uradu. — Sodelovati aa občocj akapKini »mejo sađrniaiki, ki m ickaieja t de-ežao kajitioo. Zalega a- is inozpiDslnli špirita in iSeiiei in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TR8T. v i a d e i r a c q u e stv. 6. (ukroti laffž CsitraH). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih talijanskih in avatro-ogrskin vin. Bordeaoz, Bol gunder. renskih vin, Mosella in Ohianti. — Bum, konjak, razna iganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba »e takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. I Tovarna pohištva ulica detla Sesa it. M ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proraCuni TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, 0UCA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI IMZKA6NO. Stran IV * EDINOST c Ste?. G* V Trstu, dne marca U<" Ter z. Škodovako, KuJo. reko Ter, Vileš, Gradišče. Zasledovalcem se jc posrečilo, da so ga vbili v Farri. Grizel je med potoma vse, kar idu ie prišlo pod gobec. Nekemu otroku ie Icto lice vse razmesaril. trem družin pa aoge. Okrajni živinozdravnik gospod Zuttioni, ki se je takoj podal na lice mesta v Farro. je psa raztelesil in po znakih konštatiral ki-drofobijo. Prizadete otroke je politična oblast ie tifeti dan v spremstvu poslala na Dunaj v Pasteur-jev zavod ter je obenem odredila, da se morajo postreljati tisti psi, ki so prišli v tlotiko s steklim. Ta odredba velja za gradiščanski okraj tudi za tiste pse, ki bi se zanaprej pokazali v javnosti. Ako se pojavi kakšen pes, bodisi tudi v spremstvu svojega gospodarja na vrvici privezan, ga poklicani faktorji kar primejo in odpeljejo na določen kraj. kjer ga ustrele. Do današnjega dne so samo v Gradišči po-Jitrelili 18 psov, jako lepih in plemenitih živali, mnogo zvestih tovarišev svojega gospo-darja-lovca. Naborni komisiji v Gradišči dne 6 in 7. marca t. 1. predstavilo se je od 332 zavezanih k naboru 248 mladeničev in sicer I. naborne vrste 132 nasproti 166 nabornih zavezancev. II. naborne vrste 81 nasproti 106 nabornih zavezancev in IH. naborne vrste 35 nasproti 60 nabornih zavezancev. 61 teh je bilo potrjenih v vojake, v I. razr. 45, v II. razr. 25 in v III. iao\ 24, skupaj torej 94. ti iz Kranjske. Javna bolnišnica v Bohinjski Bistrici. Gradbeno vodstvo nove alpske železnice je veliko zidano bolnišnico v Bohinjski Bistrici z vso opravo in vsemi inštrumenti vred prodalo tamošnjemu zdravstvenemu zašto pu, ki jo preuredi v javno bolnišnico, -favna bolnišnica za Gorenjsko je tem bolj potrebna, ker je deželna bolnišnica v Ljubljani itak vedno prenapolnjena. Državnozborska volitev v Ljubljani. Kakor nam iz Ljubljane poročajo, bo borba za ljubljanski državnozborski mandat izredno živahna. Razven narodno-napredne stranke, ki v najkrajšem času proglasi svojega kandidata, udeleže se volilne borbe tudi slovenska ljudska stranka (kandidat Ivan Kregar) in socijalni demokrati (kandidat Etbin Kristan) nadalje Slovenska gospodarska stranka in pa ljubljanski Nemci, ki hočejo zopet enkrat prešteti svoje glasove. Nemški kandidat bo nacijonalec Ludovik D z i m s k i, uradnik Kranjske hranilnice. Vesti iz Istre. Senjski škof dr. Maurovič, ki je okreval od 6voje težke bolezni, se je dne 2. t. m. podal v Mali Lošinj, kjer ostane tri tedne, da popolnoma ozdravi. Gospodarstvo. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Ta naš trgovski denarni zavod je imel mi-nolo nedeljo dne 3. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Predsednik g, Ulčakar je zahvalil navzoče za krepko pomoč in sodelovanje ter jih je naprosil, naj tudi za naprej ostanejo desna roka mlademu, a že krepko razvijajočemu se zavodu. Občni zbor je odobril vse točke dnevnega reda brez prigovora. Potrdil je tudi po odboru prej izvršeno izvolitev novega odbor nika g. Josipa Stantiga in novih nadzornikov gg. dra. Ivana Slejko, Frana Korenčana in Jakoba Merharja. S ponovljeno zahvalo in priporočilom za nadaljnje krepko delovanje, je g. predsednik zaključil občni zbor. Udeleženci so z živio-klici in ploskanjem izrazili zahvalo predsedniku in drugim zadružnim organom. Razne vesti. Veliko ponarejanje bankovcev. V Berolinu vzbuja veliko senzacijo vest, da je v nemški državni banki odkrita velika goljufija. Leta 1898 je bilo ponarejeno bankovcev v iznosu 527.000 mark. Ponarejanje je izvršil viši faktor bankovne tiskarne Griinenthal. Komaj so to odkrili, so kon&tatovali, da je ponarejenih bankovcev še za četrt milijona mark. Ponarejeni bankovci so bili tako izvrstno izdelani, da jih niso mogli spoznati niti v blagajnah državne banke. Izguba, provzro-feaa po teh ponarejanjih, je pokrita s Čistim dobičkom od leta 1906. Statistika Galicije. Galicija je po zadnjem ljudskem štetju imela 4,259.000 Poljakov, 3,376.000 Malorusov, 211.752 Nemcev, 9014 Čehov in Slovakov. Po veroizpo-vedanju je 3,350.513 rimokatalikov (večinoma Poljakov), 3,104.103 grko-katolikov, 46.321 luteranov in 811.371 Židov, ostali so pravoslavni. , Iskopavanje Pompeja. Iz Rima javljajo od 6. t« m.: Včerajšnji ministerski svet je odbil predlog ameriškega profesorja AVal-lersteina, ki je predlagal, naj bi se podrtine Pompegja izkopale z mednarodno podporo. Kinisterztvo je sklenilo, da se imajo ta izkopavanja izvesti z italijanskim denaijem in pod italijanskim nadzorstvom. NiS več plemstva. — Japonski grof ltagaki skuša pregovoriti japonsko plemstvo, da bi odložilo plemenitaške naslove. Samomor mladega grofa Iz Var-iave poročajo, da se je 17-letni sin mnitfgt posestnika grofa Aleksandra Potockega ustrelil«. Huska carica-vdova v Londonu. Kakor poročajo iz Londona, je povodom prihoda ru-ke carice vdove izdala londonska policija najstrožje varstvene odredbe. V Londonu je 500 anarhistov in vsi ti so pod nadzorstvom. Najnevarnoje je policija stavila pod ključ. Kadi hčsre izgubil časti Ruski general Leontijev, bivši podguverner v Varšavi je izgubil vse svoje časti v Rusiji. Njegova hči je svoječasno v nekem hotelu v Interla-kenu ustrelila nekega Miillerja, meneča, da je on minister Durnovo. Naj s tare j a Bolgarka. Sofijski „Den" javlja, da je teh dni umrla v bolgarskem mestu Dubnici Hristena Golovica, rodom iz Sa-mokova. Pokojnica je živela 133 let. Ona se je smatrala za najstarejo ženo na Bolgarskem. Ž:vela je v treh stoletjih : osemnajstem, devetnajstem in dvajsetem. Spomenik Stamb"Jovu. Sotijski list „Den" poroča, da postavijo v mestu Trnovo spomenik znanemu bolgarskemu ministru Stambulovu. Spomenik, ki bo postavljen sredi novega mestnega vrta, odkrijejo na lesen. Obed, ki ;e stal lOOOOO kron. Xeki Natanijel Mur v Rok Islandu (Združene države) je podedoval 5 milijonov kron. Da proslavi ta izreden dogodek, je priredil obed, ki ga je stal 100.000 kron. Pozvani gostie moški in ženske so dobili tudi dragocene darove. Tovarna stekla zgorela V Here-szijlgyu je pogorela tamošnja tovarna stekla. Škode je več milijonov kron. Skrivostna ladija Iz Londona poročajo : Neki angležki parnik je naletel v irskem kanalu na ladijo, ki jo je moštvo zapustilo in ki je plula sama po morju. Na ladiji je bilo toliko razstrelivnih snovi, da bi iste zadostovale pognati v zrak vso angležko doto. Ladija ima ime nEsmeralday. MALI OGLAS!. -I Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskone bssede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. -— - — Plača se takoj. - n lono eo cnho 8 postrežbo in hrano. Predi lOlsC »O oUUfl nost se da Demški kuhinj do 16. marca. Naslov pod „Dobra hrana" na „Inse-ratni oidelek Ediuonti"- 264 L- Ženitna ponudba. w denarja, 1000 kron letnih stalnih dohodkov, in še postransko službo, se želi poroč ti z pošteno Slovenko, dekletom ali udovo brez otrok v starosti 35-40 let z nekoliko dote. Pi=?ma naj se pošiljajo do 15. marca pid: ..Morski Val št. 99" peste restante, glavna po'ta v Trstu. 269 VPn artll P°^tena slovenska družina IlUjdi«tl malo stanovanje z vrtom. Ponndbe nod rTn osebe" na .,Inseratni oddelek Edinosti". 1 1817 ZALOGA PiVA Malo stanovanje sta. iščem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po-„Sparta**- na „Inaeratui oddelek Edinosti". 1987 Važno za trgovce. je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozicija tudi eventuelno za pekarno. Hi'a nese do^er dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove „lnseratni oddelek Edinosti". i?60 .p meblirana soba. na željo tudi hrano, v" Uhod prost. Naslov: ul:ca Belvedere Štev. 17. 279 Odda PnnHs) CP uiotocikel, dvokolesn', tvrdfce Pnch ■ tU U d Ow skoraj nov. Pekarna Hribar, Opc-in'*. 276 Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje v/\>//w/s se proda ii proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. Qlll7hn oziroma postranski zaslnžek iače inteli-OIU&UU gentna oseba. Dotičnik pod u čuje tud; glasovir. Naslov se izve v tobakarni „Narodnima doma" v Barko vijah. Zaloga Gramofonov znamenitih in navadnih SPECUAUTET0 plošč in drugimi potrebnimi predmeti. FloKe COLUMBIA FAVORITE GRAMOFON ODEON FONOTIPIA po konkurenčnih cenah G. Rossi 6 Comp. Piazza S. Giacomo štev. 2, I. nad. (Corso) romvtjft H »aJnliUi Mnab. Važen razglas za vso okolico! Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero : prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV In blaga aa obleke. Uzorci zastonj. VlTTOmO PIŠKUR. Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke sonaše stiskalnice „ERGOLE' najnovejšega innajboljšegasestava z dvojno In nepretrgano Spritiskalao močjo ; zajamče no najboljše delovanje, ki prekaša tsc druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolji« »utomatićno patentovane UUie brizgalnice, ti delujejo same od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. .,Syphonia" plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalmh, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, f čistilnice, rt še tablice. — Slamoreznica v raznih velikostih in vsi dragi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izboraegm uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. »- t\ PH. MATFARTH A Co. Tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE St. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastooniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. iz tovarne Sratov Eeininglia^B ===== v Gradcu — in iz meščanske tovarne jjPilsner Ur^uell" — v PJznu ■■■ v sodčekih kakor tudi v i>utc)ik;ih AniomUCaa brizgalm ročni mlin za žito Svoji k svojim! Svoji k svojim! ZALOGA asmGiesshoblep vedno sveže kis,le vode pri ANTONIO DEJAK junior Trst, via degli Artisti št. 9 in 1C TELEFON št. S05. I Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitanih prašičev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po IO nvč. razpošilja od 5 k^ naprej ANTON ANŽIČ. mesar Ljubljana. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko L vrste, slascice in biško'5 najfineje vrste. Trikrat na dan svež kvnV, Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vm — Pivo v steklenicah. : Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na d Restavracija Finding ulica Cologna štev. 9-13 Dreherjevo in PlzeiiBko pivo. Kazna vina, izborna vina. K3T Lepo kegljišče. m&k Plesna dvorana, biljard, igralna soba Vsafco nedeljo ia praznik ples z orkestralno godbo. M. Stoppar v Trstu TRST, ulica S. Giaeiio št. 7 (Cono) FILIJALKA: ulica GiMeppe Caprii It. 9 t priporoča Biojo novo preurejamo pekarno in siadčičarno Prodaja vsakovrstne sladeiee, konfekture, kolače itd. itd. Tih ia inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij ee nahaja vedno MT VELIKA IZBEBA -TpB glavnikov, torb le, ročnih torbie, raz ni t lišpoT. predmetov za darove, flnihdlšiv po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razgtadale z» == božič in novo leto. =ae== Via Farneto štev. 3 R. OSMO izdeluje kape vsake vrata in oblike nadalje higijenične klobuke iz platna ki ae jih more prati. Prodaja klobuke —— is klobučevine in slame - Vse po cenah, de se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton St 7, I. nad. ZALOGA ulica Rlborgo Stev. 33, TRST -Telefon Ite. 615 ~ Ako hočete imeti pod iz dobrega sube^a jelovega lesa in lepo obdelanega, kuprte dilje (sfoi) t zalogi Josip Visnovitz TRST, ulica Dante Alighieri št 3 BezpeSilJa ae tudi »* deželo. I {Umetni |otogra|ičnl atelje pri a v. Jakobu ulica Rive št. 42 (pritličje) T B S T. Izvršuje vsako fotografičso delo kakor tudi razglede posnetke, notranj oat|k>kalov^>or-celanaste.ploSče za spomenike, itd. hd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotopatie. Radi adebaesti P. N. nar^atkev jaaa naramke is Jih bvriato tU zasaj K 1