Leto UXV«, it. MS Cena 50 ocnt. UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCZN1JBVA OUGA 6 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglate is Kraljevine Italije in UNIONE PUBBLICITA ITAUANA & /L. MILANO Računi pri postno čekovnem Ljubljana Stev. 10-381 OONCnSSIONARIA E9CL.USTVA per le pnbhlicita 65 provenienza UNIONC PUBBLJdTA ITALIANA S. A- MILANO Nadaljnji hudi udarci sovražnemu brodoviu v afriških vodah ,i0^ Dva parnika iz konvoja potopljena ođ naših torpednih letal — Drzen vdor podmornice v pristanišče Bono — Uspešne letalske akcije Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. novembra naslednje 906. vojno poročilo: V Cirenaiki so se včeraj vršili srditi boji med Derno in Bengazijem. Med neko akcijo naših lovcev na nekem letališču v Francoski severni Afriki ki ga je zasedlo sovražno letalstvo, je bilo nekaj letal zažganih na tleh. Sovražne kolone na pohodu so bile z vidnimi uspehi obstreljevane s strojnicami. Vzdolž alžirske obale jc skupina italijanskih torpednih letal napadla močno zaščiten sovražni konvoj ter potopila dva parnika srednje tonaže. Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Formia Carla je vdrla v pristanišče Bono in s topovskimi streli hudo poškodovala velik sovražni trgovski parnik. Z vojnih operacij včerajšnjega dne se Sest naših letal ni vrnilo. Iz nemškega vojnega poročila Berjin, 17. nov. Današnje vojno poročilo nemškega, vrhovnega poveljstva pravi o operacijah v Sredozemlju in Severni Afriki. V Cirenaiki sc borba nadaljuje. Dema je bila od nemško italijanske vojske po nacrtu izpraznjena. Bojnu letala so včeraj nastopila proti angleškim kolonam. Nemška podmornica je iz britsko-ameri-*kega oskrbovalnega brodovja za Severno Afriko potopila transportno ladjo z 12.000 br. tonami. Sovražne kolone, ki so bile na pohodu po obalni cesti vzhodno od Bona in v južnem obmejnem področju Tunisa, so zaradi naših letalskih napadov utrpele težke izgube. Sovražnik priznava ladijske izgube Rim, 17. novembra, s. Današnje uradno poročilo zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki, izdano v Oranu, priznava, da je britanska mornarica, ki operira v zapadnem Sredozemlju^ ob priliki izkrcanja v francoski severni Afriki >utrpela izgube-?:, ne da bi bile o tem objavljene podrobnosti. De Gaulle odklanja sodelovanje z Darlanom Srockholm, 17. nov. s. Kakor poroča londonski poročevalec lista vStockholms Tidningen« je položaj za sovražnike v Se-verni Afriki vedno bolj zapleten, odkar so si Francozi, ki bi morali stati Angloameri-čanom ob boku, vedno bolj med seboj v laseh. Danes poročajo, da je De Gaulle izdal uradno poročilo, v katerem v imenu svolKJdnih borečih sc Fiancozov ; izjavlja, da s-nima nič skupnega z Darlanom«. Vest je seveda v Londonu vzbudila nezadovoljstvo, ker bo prispevala k temu, da se \sa štrena v Afriki še bolj zmeša in razpršijo sile in interesi, ki bi bili zelo dragoceni v tem trenutku za Angleže. In Američane. Z zmagami kronano junaštvo Kr. letalstva Podrobnosti o sijajnih in drznih akcijah vseh letalskih kategorij v bojih ob afriški obali Rim, 17. nov. s. Delež, ki ga je v zadnjih dneh doprineslo Kr. letalstvo k ofenzivni akcij] proti ongle^ko-amcriškun pomor-■skm silam vzdolž Francoske Severne Afrike, lahko smatramo za tem pomembnejši, v kolikor je sovražnik začel svoje operacije, držeč so previdno v razdalji izven povprečnega srednjega akcijskega rad'a naših ofen..ivn;h sil. Tako so se vsi napadi italijanskih bombnikov ua italijanskih torpednih letal izvršili v izredno težavnih okoliščinah, ker jih niso mogla spremljati naša lovska letala. Nasprotno pa se je sovražnik posluževal Iptal na nosjlkah letaj ter z letali.^'-, ki jih je lahko dosegel jn tudi branil z vsemi razpoložljivimi sredstvi, med tem ko SO bile tudi njegove ladje dobro zavarovane s protiletalskim in obalnim topništvom. NavzLjc temu pa so hrabre posadke naših letal ponovno drzno prešle v napad na sovražne pomorske sile, često prav ob robu akcij skesa radia in v kaj neugodnih vremenskih prilikah, s tem so naše posadke spet enkrat potrdile svoje velike vrline samoodpovedi in požrtvovalnost:, ki prevevata osebje letalskega orožja. Prvi napadi na sovražno izkrcevalna brodovje Čim so naša hrabra izvidniška letala v xori 8. t. m. ugotovila kraje jzkrcnnja sovražnih sil, se je v južnem delu Sardinije rn v zapadnem delu Sicilije začelo živahno delovanje. Velika formacija torpednih letal 130. in 105. skupine je še jsti večer poletela na alžirsko luko in odvrgla 14 torpedov preti skupini sovražnih edinic v *redišču. V temi so bjli vidni požari, kj so nastali zaradi eksplozije. V luči teh požarov je bilo med drugim opazitj neko kri-iarko, kj se je potapljala. Neko naše letelo, ki je biio zadeto od silovite protiletalske reakcije, je bilo prisiljeno pristati na morju in so ga naslednjega dne našli naši reševalni oddelki. Tudi naslednjega dne se je brez prestanka nadaljevalo delovanje izvidniških letal in navzlic neugodnim vremenskim razmeram je skupina torpednih letal izvršila novo akcijo proti sovražnim edinicam v alžirskem sidrišču, ne da bi bjla mogla tedaj točno ugotoviti dosežene uspehe. Pozno ponoči so se naša letala vrnila na oporišča skazj ne\lhto. Sijajen uspeh pri napadu na alžirsko luko Najlepši uspeh pa je bil dosežen 10. t. m. Med tem ko je skupina bombnikov napadla letališče v Alžiru, so naša torped-na letala, kakor vedno brez spremstva, izvršila napad na sovražne ladje v sidrišču. Skupina torpednih letal pod vodstvom majorja Massimiiiana Era si a, ki sta mu pomagala poročnika Mido Cocacci in Ugo Gusmano. je s tremi torpedi pogodila neko kri žarko, ki se je dobesedno razklala na dvoje in se takoj potopila. Letalo pod poveljstvom poročn.ka Antorrla Vellera pa je zadelo neko lahko križarko. Letalo poročnikov Giuseppa Cimchija in Gina Me-schiarija pa je zadelo neki 15.000 tonski parnik, k, se je takoj nagnil m se z zanesljivostjo lahko trdi, da se je kasneje potopiL Vsa naša letala so zadel, sovražni protiletalski streli, vendar so se vsa vrnila na porišče. Nepretrgana akcija proti sovražnim ladjam Dne 11. t. m., ko so itnlijanske Ict.aKke skupine operirale v sodelo-vunju z oddelki na Korziki m v Južni Francki, so na*a letala »Spadvieri«- nadaljevala svojo nepretrgano ivkcijo proti s-o\ raznim ladjam vzdol/ francoske Stvcrnc ohalc. Skupina leta! pv.i poveljstvom kapitana Urbara Mancinija ki sta mu pc,Tna«j:)!a poročnik Alesssindro Scnui in poročnik Olindo Cas-anova. jc zadela neko nosilko letal, medtem ko jc major Bu-scaglia v dražbi s kapitanom Giulic Pra/:a-nJjcm zadel neki parnik velike tonaže. Poročnik Francesco Dibclla jc s torpedom pogodil neki 2(\«\>00 tonski parnik. ki se jc močno nagnil. Skupina letal po keya števila sovražnih lovcev tipu »Curtis P 4tK ki so vzletela s svojih kopnih oporišč. Major Butcaglia je smrtonosno zadvi neki parnik, njegovi pomagači pa neki rušilec- V dneh od 13. do 15. t. m. sc je delovanje izvidnikih letal nadaljevalo brez prestanka ra vseh odsekih, navzlic ponovnim posfk^om sovražnih lovcev da bi jih pregnali. V teh ločenih akcijah so italijanski izvidniki, ki so jih napadli sovražni lovci, sestrelili dve sovražni letali, se rešiLi sovražnega objema in nadaljevali svojo vojno misijo. Eno izmed sovražnih letaj je sestreli) izbrani letalec Buonannrni, ki je tako dosegel kot strelec ob strojnici na krovu svojo osmo zmago. Dne 14. t. m. je drzen napad v nizkem poletu naših letal tipa Mačehi »C 202« nad nekim letališčem v francoski Severni Afriki imel za poledico uničenje -tcviiirh sovražnih dvomotomih letal. Iste-qa one so torpedna le Uda pod poveJjsftvom podpolkovnika Giacoma Aasinaria di Ber-nezza in poročnika Luigia Bieariotta potopila v vzhodnem Sredozemlju neki sovražni rusalec. Sovražno brodovje ne pride do oddiha Dne 16. t. m. je po navedbah naših izvidnikih letal skupina torpednih letal pod poveljstvom kapiatna Giulia Marinia. ki se je izkazala že ob prejšnjih zmagovitih akcijah, napadla močno zavarovani sovražni konvoj, ki je plul v bližini alžirske obale. Čeprav so bile sovražne edinice zavarovane z lovskimi formacijami in so se branile s silovitim protiletalskim ognjem, so se vendar naša letala približala in odvrgla torpeda proti trgovskim e.linicam, izmed katerih sta bili dve potopljeni. Neko nemško izvid-niško letalo je opazovalo akcijo in potrdilo te upehe. Dve naši torpedni letali se nista vrnili na oporišče. Razen tega je istega dne skupina letal tipa >>Macchi C 202- napadla v nizkem poletu sovražna letala na nekem letališču v vzhodnem delu Alžira. Nastali so požari velik'h dimenzij* med letali na tleh. Isti večer so močne skupine bombnikov podvrgle ponovnim napadom sovražne sile na poholu vzdolž obmejnega alžirskega pasu. Oddelki letal tipa Spitfire, ki so leteli v zaščito sovražnih kolon, niso mogli izvršiti napada na naše bombnike, ker so jim to preprečili naši lovci v spremstvi;. V pivih nočnih urah so italijanski težki bombniki ponovno napadli sovražne kolone na pohodu. Druga letala, ki so prodirala nad istimi cilji, so uivčila več motoriziranih sredstev in povzročila prekinitve cestnega prometa. Skupno se je operacij Kr. letalstva v dneh od 8. do 36. novembra proti angleško-ame-riškim pomorskim in letalskim silam trie-Iežilo 527 letal vseh vrst. Uspehi junaštva m Posadke so se izkazale v vsakem pogledu in prizadejale v celoti sovi-ažniku naslednje izgube, ki jih je treba dodati onim, ki jih je sovražnik utrpel zaradi delovanja naših podmornic ter nemških podmorničkih m letaipkih sil; Potopljene so Mlo naslednje ladje: dve križarkl, dva ruSilca, 4. parnik i; zadete: ena nosilka letal, dve krl-I žarki, en rušile« in ve** parni k o v. od ka-! terih vrnemo smatrati vsaj 6 *a zelo hudo 1 poškodovane, tako da verjetno niso mogli vrč nadaljevati vožnje po morju, Z vseh teh akcij, kj se še nadaljujejo, sc samo 16 letal Kr. letalstva ni vrnilo na oporišča. Tako je naše letalstvo spet enkrat pokazalo kakšna je njegova učinkovitost ne glede na razmere in kaiko vrle so njegove posadke, ki ne poznajo mej v svoji gorečnosti in v svoji ulanosti domovini. Franccski veleposlanik odhaja iz Washingtona Vichv, 17. nov. s. Doznava se, da bo francoski veleposlanik v Zedinjenih državah Henrv Haye zapustil \Vashington v teku tega tednu. Lojalnost francoske Indokine Ilanoj, 17. nov. s. Generalni guverner Francoske Indokine viceadmiral Jean De-coux je potrdil fiespremenjeno zvestobo francoske Indok*ne maršalu Petainu, zatrjujoč med drugim, da bo Francoska Indokina podp rala šefa francoske države ter da bo zvesto izpolnjevala njegova povelja, kakor jih je v preteklosti. V vsej Francoski Indokini vlada mir in generalni guverner uživa splošno zaupanje. s Švico Bernm 17. nc<\\ s. Švicarski zvezni svet je odobril protekoi, ki jc bil pred kratkim podpis-m v Kimu med Švico in Italijo M ki urtja razna trgovinska in gospodarska nujniftiAjš Ostala .MinnitU*, >Coppola«in >Corridonu-, kjer so prav tedaj pripravljali šolske obede, se je tajnik Stranke podal na področje pod Etno, kJ3r so po^de10* izkazali svojo delovno vztrajnost s tem, da so spremenili v obdelovalno polje evet, pokrit a lavo. ~ V kraju Bronte se je vest o prihodu fašističnega hierarha takoj razširila in v Fašističnem domu se je zbrala velika množica Fašistov in prebivalstva. Tu je tajnik Stranke ostal v tovariskem razgovoru z domačinu hierathi, s kmeti, ki so se vrnili z dela z materami padlih in sorodniki boi-cev, ki so vsi bil polni goreče vere. Vse prebivalstvo polj ob Etni je izražalo popolno gotovost v zmago in popolno zaupanje vojni stvari, pa naj bi to veljak) kar koli. Vsi so nepicstano ponavljali Ducejcvo ime in tako se je spontano izkazala granitna poveznost v»eh src v ideji fašistične Revolucije, ki je vedno bila blizu in je vodno blizu narodu, kakor najdejo v njej tudi vse žrtve svoje plačilo. Zlasti ginljiva je bila pozornost mater in j vdov v vojni padlih, ki bo tajniku Strarjfcc : ponovno izrazih željo, naj sporoči Duceju njih ponos in njih zvestobo, ki se le v tej najtežji preizkušnji Se bolj utrdila. IMe manifestacije gorečega navdušenja so se kmalu nato ponovile v Randazzu, kjer se je Eksc. Vidussoni rzgovarjal s slučajno navzočimi Fašisti v Fašističnem dotnn, nato pa z množico ki se je zbrala na sosednjem trgu in na ves glas začela prepevati pesmi fašistične vojne. Dolge manifestacije udanosti Duceju so pozdravile odhod tajnika Stranke, ki se je nato podal v Jonio, novo središče, ki spaja prejšnje občine Giarre In Riposto. Tu je obiskal vzgojevališče GILa. ki se imenuje po v fipaniji padlem Arialdu Vec-chiu. V svojem govoru voditeljem in vzgo. jateljera je fašistični hieravh dejal med drugim, da predstavlja ta ustanova realistično potrditev viaokega. duha vzajemnosti, ki preveva Režim. Tajnik Stranke se je kratko ustavfl tudi v Fašističnem domu v Arci Rcale. kjer so bili zbrani hierarhi lokalnega Fa-šija. kakor tudi pri nekaterih rajonskih skupinah v Kataniji, kjer se je prepričal o poslovanju podpornih organizacij Tudi tu so mu zbrani Fašisti s ponovnimi zagotovil vere in do*cazi svojega navdušenja potrdili visokega duha, ki preveva sici-ljansko prsblvalsfo v tem važnem trenutku. V torek se je tajnik Stranke podal v Santo Venerino, kjer si je ogledal moško vzga- jališča > Dux< in žensko vzgajališče >Lir-gi Razza*. Zadrževal se je nekoliko OMS med mladimi organiziranei. katerim jc dejal med drugim, da je gostoljubnost, .s katero so ivli sprejeti v vzgojcvaHJČo, najboljši »l^kn/. velike Dueejevo ljubezni n najmlajše generacije, Id imajo nalogo, .ti prevzamejo kasneje ded^čino vojne |1 zmage. Ko se je tajnik Stranke vrnil v C itanio, je obiskal vojaške bolnike v bolnišmci Vit-torio Ernanuete, kamor Je nesel Ducejeve pozdrave, nakar jo obiskal Se sede/ zver.-roga poveljstva GTLa in vojašnico Dux-. kjer so na enotni osnovi organizirali šolsk«> kuhinje in vao podporno organizaeijo GILa. Tajnik Stranke ljudstvu Sicilije STedilo je Končno še poročilo, ki ga je tajnik StranVce v lektorskem domu podal vsem fašističnim hierarhom v pokrajini. Po spominu na padle in po toertih smernicah za delo v bodoče, se je tajnik Stranke pohvalno izrazil o delu borbenega fašizma pod Etno, ki s svojim zadržanjem dokazuje, kakor bo tudi v bodoče ob vseh prilikah dokazal ne le visoko stopnjo svoje organizacijske strukturo, temveč predvsem UUuega duha, ki ga preveva v popolnem razumevanju političnih, duhovnih in gospodaiskih razlogov sedanje vojne. V tem trenutku, ko je fašistična Italija angažirana v tako veliki boibi, so vse besede odveč in vse energije morajo hiti posvečeno. Kakor hoče to Ducc, enemu parnem.i namenu, konćni zmagi, nasproti kateri j« vsuk drug cilj brez pomena. Rieilsko ljudstvo, ki je s svojim trdim delem snoznalo italijansko in fašistične kreposti žrtvovanja in volj«-, ki ]ih Dnee prav dobro pozna, se z novim poletom podaja proti zmagi, n<-da bi merilo odpovedi in žrtvovanja, ki so zato potrebna, marvet še voća svoje sil•• vere in volje ob vsaki novi preizkušnji. S tem ono zvesto izvaja glavne smernice Revolueije in si bo za vedno zagotovilo naklonjenost Duceja. ki vodi Italijo in v Italiji tudi Sicilijo k novim, večjim uspehom. Besede tajnika Stranke so bfle ponovno prekinjeno z ovaeijami in končno sprejete z navdušenimi vzkliki Duoeju in vzklikn-njem zmagi. Sestanek je zaključilo petje himen Revolucije in vojnih pesmi, s čimer so hierarhi Fašizma pod Etno hoteli še enkrat potrditi svojo glol>oko piivrženo*t voditelju in svojo trdno voljo za dosego zmage. Pred svojim odhodom iz Catanije si je tajnik Stranke ogledal tudi prostore dnevnika stianke II Popolo di Sicilia-, in se je zadržal tudi med italijrnskimi in nemškimi cfk'kji v prost min Italijansko-nem-šk^ga društva. Tudi tu so se obnovile manifestacije tovmrlfltva. ki so pokazal«- duhovno edinost v sodelovanju oboroženih sil Osi na vseh bojiščih te vojne. Brezplačna izročitev hiš Pavla, 17. nov. s. Družba Snia Viscosa je v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika, župana in zastopnikov delavcev izročila prvo skupino svojih delavskih his delavcem, ki ža nad 20 let delajo v tem podjetju. Tako je ta dmzba poskrbela za uresničenje Ducejevega povelja: Hišo vsakomur, ki dela. Sedaj gradijo novo skupino delavskih hi*, ki bodo prav tako brezplačno izročene delavcem. ameriiko 17. nov. s. Iz Melbourna se do-iva, da j« bilo ti. ti m. ubitih 9 pripadnikov severnoameriške mornarice, med njimi 4 oficirji, ko je nad Atlantikom strmoglavilo letalo, ki jih je peljalo. Ubiti so bili tudi trije podoficirjt. Med ubitimi je tudi James LitlehaJes. zet admirala Ker-rvja, poddirektor pomorske komisije Zedi-njenih držav. ! Washington počasi priznava izgube na Pacifiku Ruenoh Aire»», 17. nov. m. Državno tajništvo za mornarico v VVashingtonu je priznalo, da so Zedinjene države v poslednji pomorski bitki pri Salomonskem otočju v dneh od 13. do 16. t. m. izgubile šest ru-šilcev in dve križaj ki. Pobegli Španski komunisti izročeni španski vladi TouloiMP, 17. nov. s. Bivši preisednlk rdeče Španije Caballcro in mnogi drugi španski komunisti so bili včerajf izročeni španskim oblastem. Aretirale so jih nemške oblasti v nezasedeni Franciji. Novi Španski veleposlanik prispel v Berlin Berlin, 17. nov. s. Novi španski veleposlanik v Berlinu Gines Vida Ho Saula je davi prispel v prestolnico rajna, fief protokola minister von Dornberg ga je pozdravil na potsdanmski postaji v imenu zunanjega ministra von Ribbvntrcpa. »SI. Q V £*H5*1 HA&OĐ«* sreda, 18. novemUa VHX-XXI Vladarjeva zahvala Visokemu komisar]« V odgovor na udanost no brzojavno čestitko, ki jo poslal Visoki Komisar ob priliki rojstnega dne Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju, je Njegovo Veličanstvo blagovolilo odgovoriti naslednje: »Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar se kar najprisrčneje zahvaljuje Vam in prebivalstvu pokrajine za iskrene čestit« h& — Minister Kraljevskega doma Ari|uarone.« Ustanovitev novega dopoldanskega tečaja pri .talijanske kulture Prošli ponedeljek se je začel nov 19. jezikovni tečaj, to je začetniški letni'tečaj v , dopoldanskih urah od 9. do 10. vsak ponedeljek in četrtek. Vp:si v tečaj se še vrše. I Izdajanje Poveljstvo XI. Armad neg« zbora, osrednji urad politične policije, javila: Od 18. t. m. dalje se bodo morale prošnje s« dovoljenja za kretanje v Ljubljanski pokrajini in v oJcorfišu IhjMJsaske občine naslavljati ne poveljstvo XI. Armadnega zbora ter predlagati pri pr>veijstv4i postaj Kr. karabin jer jcv. ki x> pristojna za do-tično področje. ledena dovoi jenja bodr prosc/lcem do-»tavijene po tistih poveljstvih Kr. kara bi* njeejev. kjer so bHe prošnje vložene. Do>-ločrla jjledc isusjarijar potnih prupustnic (kscispasatre)" ostanejo nespremenjena m je v-:tem pojedu privtejna Kr. kvetfura. Darilo Fašijskemu DcpoUvoru Tiskovni urad Zveze Fasijev sporoča: Neki legionar oddelka Crnih srajc >21. april« je pred odhodom samega oddelka poslal Zveznemu Tajniku v dar 10.000 lir. Zvezni Tajnik se je tovarišu oddelka ^21. apriK zahvaTl in odločil, rla prejme znesek v korist Dopolavora Ljubljanskega Fasija, Na trgu se začenja zima Kakor na živilskem trgu najprej zadiši po jesen nastopi tudi najprej zimsko razpoloženje jeseni, tako Ljubljana. 18. novembra Zdaj bodo gospodinje že začele tožiti, da jih zebe. ko se mude na živilskem trgu, zato ne bodo prihajale več tako zgodaj. SIcer se pa bodo lahko tudi izgovarjate, da vlada zjutraj na trgu mrtvilo, ker pri« aajajajo prodajalci pozneje.. Tržne ure se začnejo prav za prav Sele ob 8.. ker dotlej razstavijo svoje blago le najbolj podjetni ter marljivi, ki žele postreči tudi prvim kupovalcem. Ob 7.30 vlada na trgu še tišina in pod tržnimi lopami na Pogačar-JeV%m trgu ■»-> še zagrnjeni številni tržni prostora branjevcev. Tudi na zelenjadnem trgu je še malo biaga pred 8.; Trnovčanke, ki so sicer vajene vstajati zgodaj, tedaj šele prihajajo na trg, drugih prodajalk zelenjave pa tudi še ni mnogo. Letos so prodajalci zelenjave na trgu lr redko razpenjali široke »marele« in nad letošnjim jesenskim vremenom se ni mogel nihče pritoževati. Doslej še ni oviralo prodaje zelenjave na prostem. Davi je pa b.lo že precej mrzlo in morda bi kdo mislil, da je prodajalce zeblo ter da so zato prihajali pozneje na trg. Toda naši prodajalci so vajeni Se mnogo hujšega mraza ;r sp nam ni Treb^ bati. da bo že zaradi prve slane naprodaj manj blaga. Da davi ni bilo posebno živahno na trgu. moramo pripisovati predvsem temu. da je dandanes pravi tižni dan ob sobotah, ne več ob sredah. Gospod.nje prihajajo na trg bolje ob >mesnih dr.eh. Ob sredah ne prihaja na trg mnogo več prodajalcev kakor ob »navadnih« dneh Sreda zdaj n.ma več osno-vc za tradicijo tržnega dne. Vendar priha- 0 n« .trg*ob sredah še posamezne gospodi." je. ki jih ob -navadnih« dneh ni med kupoigajeji. , . Skrbna gospodinja bi morala prav za prav prihajati vsak dan na trg. četudi bi vselej ne kupovala, saj sicer lahko pogosto zamudi priliko, ko bi kaj kupila. Tako prihajajo mnoge izkušene kupovaIke na trg prve, da lahko izbirajo med blagom ter pokupijo najlepšega. Gospodinja pa, ki pozno vstaja, mora biti zadovoljna z izbir-ki. Pogosto je na trgu naprodaj blago le en sam dan. Ko gospodinja zve za blago, je večkrat že razprodano. Pri branjevcih so danes gospodinje lahko izbirale predvsem cvetačo. Prispela je zopet velika zelo lepa cvetača. Skoraj prelepe, ker so cvetovi tako veliki, da so za marsikoga pretežki. Cvetača prihaja ob pravem času, ko ni več takšne izbire med domačo povrtnino. odnosno, ko smo si že zaželili spremembe^ S tem sicer ni rečeno, da domače zelenjave že primanjkuje. Ob zadnjih tržnih dneh je zelen jadni trg res dobro založen z domačimi pridelki. Danes je bilo precej lepih zeljnatih glav. ki so šle najbolj v denar. Včeraj so naše zele-njadarice nabrale ter pripravile precej lepe zimske zelenjave za prodajo. Tako je bilo danes naprodaj dovolj motovilca, špi-nače in radiča. En di vi je menda ne bo primanjkovalo tako kmalu, ker so je letos pridelali še več kakor prejšnja leta in doslej so je že mnogo vzimili. tako da jih zima ne more več presenetiti. Na stojnicah branjevcev je bilo dane« tudi preej čebule in lepega rdečega korenja. To blago prevladuje nad sadjem, vendar prodajajo tu in tam tudi se lepa jabolka. Zdaj se je začel pravi čas za mrazov-nice. »sivke« in danes jih je bilo največ naprodaj. Prodajali so pa tudi še maslenke, čebularje in ježke. Vmes je blo tudi nekaj sirovk. . . Izpred okrožnega sodišča Pekovski pomočnik Avgust Stajner obsojen na SO mesecev strogega zapora in aoo Ur denarne kasni Ljubljana. 18. novembra "V začetku avgusta se je pred malim kazenskim senatom zagovarjala večja vlomilska družba, ki je februarja in marca izvršila v Ljubljani kopico zelo predrznih vlomov. Od sedmih obtožencev sta. Ivla najstrožje kaznovana Henrik B.. ki je bil obsojen na eno leto in pol strogega zapora, ter Ivan Pusnr. ki je dobil eno leto strogega zapoi-a. Postopanje proti enemu izmed glavnih soudeležencev 221etnemu pekovskemu pomočniku Avgustu Stajner ju pa je bilo izločeno, ker ga sodišče še ni imelo v oblasti. Kmalu nato so Stajnerja prijeli Včeraj *»e je zagovarjal zaradi vseh številnih zlo-činstev in prestopkov. ki jih je zagrešil skupno s svojimi že kaznovanimi tovariši. Malemu kazenskemu senatu je preisedoval sos. dr. Felaher. kot sodnika pa sta sodelovala sos Lederhas in Sporn. Obtožnico je zastopaj državni tožilec Branko Gos]ar, obtoženca pa je branil branilec Ilija. • Obtožnica jo Stajnerju očitala 10 različnih kaznivih dejanj. Skoraj vse je priznaval. omiiUjoč svojo krivdo. Za večino primerov je trdil, da je bil navzoč le slučajno. Priznaval je vse primere, ko se je šlo za prodajo ukradenega blaga. Mnogo mu pa njegovo izvijanje ni pomagalo, ker so ga deloma obremenjevali njegovi tovariši, de- loma pa je že v zaslišanjih na policiji in pred preiskovalnim sodnikom priznaval krivdo. Stajner je priznal, da je sodeloval pri vlomu na škodo mesarskega mojstra Mer-klina na ZaJoSki ce«ti, kateremu so odnesli večjo količino svinjskega mesa. Bil je zraven, ko so vlomili v Pražakovi ulici in na škodo Riharda Batističa odnesli večjo količino masti. Sodeloval je pri dveh tatvinah zajcev, in sicer v Slomškovi ulici na škodo Marije Kovačeve in na Miklošičevi cesti na škodo Ivana Kotarja. Pomagal je tudi pri tatvini 40 jutastih vreč, ki so jih odnesli tvrdki Sever. Skupno z dvema drugima tovarišema je sodeloval pri vlomu v skladišče Zeschka v Nunski ulici, kjer so odnesli dve vozni plahti. V vseh teh primerih je Stajner bil tisti, ki je prevzel ukradeno blago in ga pri raznih zakotnih trgovcih in drugih zasebnikih razprodal, na kar so si izkupiček razdelili. Razprodal pa je ukradeno b]ago tudi še v treh drugih primerih, ko sam ni sodeloval pri tatvini. Osebno sta bili zaslišani samo dve priči, izpovedi vseh ostalih pa so bile preoitane. Kazenski list je povedal, da je bil Stajner že štirikrat pred sodnikom. Mnenje o njem je slabo, saj pravijo da noče delati in se klati okoli brez zaposlitve. Senat ga je po daljšem posvetovanju ob- sodil zaradi vseh v* obtožnici mu očitanih dejanj.* Delno je upošteval njegov zagovor, delno pa ne. Tudi kvalifikacijo je spremenil in spoznal Stajnerja za krivega štirih prestopkov po 316-1, dveh prestopkov po 314 in štirih po 333-11 k z. Za vse to mu je naložil 1 leto in 8 mesecev strogega napora. 200 lir denarne kazni in 2 leti 'zgube častnih pravic. Vško lovancem je zavezan povrniti škodo, kakor so jo zahtevali. Predsednik senata je naglasil v utemeljitvi sodbe, da mu senat ni mogel verjeti, d3 se je pri nekaterih dejanjih njegova vloga omejila samo na »slučajno prisostnosU. Sodniki so fmeli dovolj gradiva, da so prišli do prepričanja, da je pri večini vlomov in tatvin soieloval kot straža. Obtoženec si je pridrža! Sdnevni rok za premislik, ali bo kazen sprejel ali se bo pritožil. Lepa je Ljubljana Tu pa tam pa se še vedno najdejo htt, Id nimajo smisla za snažno zunanjost svojih bivališč Novo šolsko leto aa Pokrajinski kmetijski šoli na Grmu Na kmetijski šoli na- Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto letos malo kasneje in sicer začetkom januarja 1948. Zavod ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto. zimska pa dve zimi po 5 mesecev. Lrto* se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo, ker se bo vršil njen II. tečaj. Vsi gojenci stanujejo v zavodovem internatu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se prid~.i, dovolj nadarjeni s:novi kmečkih starišev. ki bodo po končanem šolanju ostali stalno na kmetiji, v starosti od 16. let naprej in z uspešno dovršeno osnovno šolo. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s kolekom za Lir 4.— je treba poslati ravr ateljstvu Pokrajinske kmetijske šole na Grmu takoj, najdalje pa do 15. decembra 1942. Vsled okrnjenega privatnega postnega prometa naj se prošnje vlagajo preko domačih občin, kjer iste poslujejo, odnosno preko župnih uradov ali pa preko okrajnih glavarstev, od koder bodo po prijaznosti uradno poštene ca tukajšnji zavod. Lahko pa se prošnje vložijo tudi osebno v pisarni tukajšnje kmetijske šole. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni in krstni list 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Nravstveno spričevalo (pr: onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole). 5. Izjavo starišev odnosno varuha (kolek za Lir 2.—), s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja (šolnine). Obenem se morajo zavezati tudi. da bodo plačali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin, odnosno varovanec, brez upravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na pokrajinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, morajo priložiti tudi ir.>»vo (kolek za Lir 2.—) starišev ali varuha, da bo njih sin (varovanec * stalno ostal na kmetiji, v nasprotnem slučaju pa d* povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdVlo občme ali davč-rre uprave, ki naj obsega: a) Velikost posestva v ha. b) Predpis direktnih davkov v L. c) število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter morebitne druge družinske razmere. C) Koliko se redi na posestvu konjev, goveje živine in prašičev. Po rešitvi prošenj bodo prosilci pravočasno obveščeni o sprejemu, kaj naj prinesejo s seboj v šolo in kdaj naj pridejo v šolo. Pri vstopu v šolo napravijo gojenci kratek »prejemni izpt iz slovenščine in računstva. Hkrati bo preiskalo njihovo zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina bo znašala predvidoma od Lir 300.— do Lir 100.— po premoženjskih in družinskih razmerah pros lca. Oskrbnina se plačuje mesečno v naprej. Prosilei za Pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6) navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno potrdilo o velikosti posestva in višino letnih direktnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Vkljub izrednim razmeram v tem letu dokončuje Grmska kmetijska šola v redu svoje letošnje šolsko leto in 56 letnem svojem obstoju razpisuje novo šolsko leto v upanju, da bo kljub izrednim težavam slej-koprej mogla vršiti svoje poslanstvo v širjenju gospodarskega znanja in omike ter vzgajanjem in usposobljanjem bodočih naprednih slovenskih kmečkih gospodarjev. Stariši, ki imajo sina od 16 let naprej in mu kanijo nekoč izročiti posestvo, ne bodo zamudili prilike poslati ga na Grm. ki nudi varno možnost strokovnega šolanja in krščanske izobrazbe pr:dn:h kmečkih fantov. Ravnateljstvo. Inserirajte v „Slov. Narodu44! Ljubljana. 18. novembra Ne moremo se pritoževati, da bi Ijub-'janski hišni posestniki v zadnjih dveh desetletjih ne pokazali dovolj smisla za estet sko uieditev svojih domov, za zahteve modeme arhitekture, kolikor gre za ureditev zunanjosti i čelnih in stranskih sten) hiš in vsega njihovega okolja. Tega razumevanja, ki je zaradi njega Ljubljana ugajala veliki veČini tujcev, ki jih je pot zanesla čez naš mestni prag. niso pokazali samo Usti. ki so si bodisi v središču mesta bodisi na periferiji gradili nove hišice, vile in stanovanjska poslopja. Splošnemu stremljenju po lepi. čisti zunanjosti hiš. po primerni okusni ureditvi so se pridružili tudi hišni lastniki, ki niso imeli sredstev, da bi se v tem času postavili nove domove. Estetičnega smisla je torej pri večini meščanov dovolj. Treba si je samo ogledat! posamezne predele mesta in povsod bomo opazili, da so le redki meščani, ki puščajo v nemar svoje hiše in ki se ne brigajo za snago pred svojim pragom. Vzorni so v tem pogledu celi okraji. Vemo, da boste skupno z nami pri tem najprej pomislili na Mirje. ki ne učinkuje edinstveno samo po sk;bni »nužnosti in okusni ureditvi zunanjosti posameznih vil. marveč tudi po celotni prostorni razvrstitvi. Enako je vzoren predel med železniško progo od tobačne tovarne navzgor in Tržaško oziroma Viktorja Emanuela cesto skoro do glavnega vhoda v Tivoli. Podobno je na Pru-lah. okoli cerkve sv. Jožefa in drugod. Smisla za snago in skladno, estetično zie anjt.si pa ne kažejo samo gosposke hiše kolikor jih sploh smemo tako imenovati, snj je med njimi mnogo tudi tak'h. ki so last skromnih nameščencev, ljudi ki žive od svojega umskega dela. Ttidi okraji delavcev, nižjih uslužbencev in drugih slabiš situiranih slojev so čisti in snažni. Vzor nam je v tem pogledu Rožna dolina. Vod-matski okraj, velik del Most. ves Bežigrad (ki bi ga že morali vsaj polovico uvrstiti v prejšnjo skupino), Šiška. Stoži-ce. da celo Nove Jarše, Koseze. Dravlje In tako naprej. Z mnogokrat zelo priprostim! sredstvi so tudi najponižnejše hišice naravnost vzorno spričevalo snago-Ijubnosti njihovega lastnika, še vedno pa se smisel za s-,ago kaže na ta ali drugi načrn vsaj v omejenem obsegu. Da ni še vse tako. kakor bi si želeli, je v veliki meri krivo, ker so mnoge hiše zlasti na obodu periferije stare Že več desetletij. Njihovi graditelji so posvečali bolj malo pozornosti zlasti ureditvi temeljev. Hiše niso zavarovane proti vlagi. Kjer je svet izdatno vlažen, kakor na primer v južnih predelih Ljubljane, trpijo vse stavbe zaradi vlage. Vlaga ne kvari samo notranjosti hiš. v njih shranjenega pohištva, ne škoduje samo zdravju v i~*on hišah stanujočih prebivalcev, temveč naglo kvari tudi zunanjost. Omet zelo rad odpada, na hiši se pojavljajo veliki umazani vlažni madeži. Take hiše je težke vzdrževati snažne in lepe. Njihovo obnavljanje zahteva znatno več izdatkov, kakor obnavljanje hiš, ki so zidane solidno in so popolnoma zaščitene proti vlagi. V bodoče bi se moralo tudi s tega vidika paziti na to. da so vse nove hiše primerno zaščitene proti vlagi, če take skrbi ne diktirajo merodajnim činiteljem še mnogo važnejše okolnosti, na primer človeško zdravje. Vse to so pa končno razumljive in oprosti jive pomanjkljivosti. Prepričani smo, da bi večina lastnikov takih hiš raje imela hiše zgrajene tako. da bi bile zaščitene proti škodljivosti vlage. Maščuje se njim sanii.ii orenagljeno in nepremišljeno zidanje, saj so take hiše v vsakem pogledu manj vi edne kot so hiše, ki so primerno podkletene in zavarovane proti vlagi. Mnogo je tudi še na obodu periferije hiš, ki so jih nekoč, ponekod že celo pred pol stoletja, postavili prvi naseljenci takore-koč začasno. Potreba pa jim je potem podaljšala življenje preko prvotno nameravanega roka. Ni pa razumljivo in oprostljivo, da so v Ljubljani, celo med periferijo in širš.T:i središčem, hiše. ki so v napol razsulem stanju. Seveda je danes težko -ahtevati o i njihovih lastnikov, da bi jih po Irli in no-o"-?vili nove. Mislimo pa. da kljub težkim C;.som še vedno lahko ap^i'.-: ti.-o nanje, cjh si nabavijo pri zidarskih poc.etjih vex-jo količino ugašenega apna In se dogovore z zidarjem, ca jim hišo primemo om:te in preboli. Primeri, ki pri tem nanje mi-s'im' ro t"ki. da vemo. da h' lastnici teliko skrbi za zunanjost svojih hiš že zmogli. Taka zapuščena, napol podrta >baj- Profesorjev čevelj Pozabljivost in raztresenest sta dve znani \i lini profesorjev. Manj znano je pa, da se dogajajo tudi v njihovih vrstah stvari, ki spominjajo na okultizem — vsaj na prvi pogled. Profesor zemljepisa Slepcevič se je sicer ukvarjal tudi s špirit izmom. toda samo privatno in doma. Pod nobenim pogojem bi ne bil dovolil, da bi se mu bili duhovi vtihotapili v razred brez poziva, še manj pa v konferenčno sobo. V tem primeru bi jih hA po predpisih pokaral zaradi nedisciplini: anosti. Ne more se reči. da bi bil imel profesor Slepeevič razdrapane živce. Nasprotno, bil je zdrav in normalen, če nc štejemo nedolžne motnje, zaradi katere je bil večkrat prisiljen sezuti Čevlje. Palec in sredince na desni nogi sta ga tako strašno srbela, da je marsikateri njego*«* dijak dobil zaradi tega zaušnico ali uker. Med uro zemljepisa je recimo vprašal dijaka iz zadnje klopi, kje je Indokina, s ta je brez razmišljanja odgovoril: v Ameriki.- In povrhu je še pripomnil, da prebivajo tam Indijanci. Za tak odgovor je dijak nedvomno zaslužil še več kakor zaušnico, zlasti še, če je pri tem gospoda profesorja neusmiljeno srbela noga. Zlati časi so bili to. ko so profesorji kaznovali dijake, ne pa dijaki profesorjev kakor dandanes. • Po uri v razredu je odšel Slepeevič v : konferenčno sobo in sezul tam pod mizo Čevelj, da bi se skrivaj popraskaLpo nogi. To je d*»l a I tako oprezno, da ni mogel nth- ee izmed kolegov in kolegic ničesar opa-x»ti. Toda nekega dne. ko je minil odmor in ko se je pripravljal oditi v razred, je naenkrat opazil, da njegovega čevlja ni nikjer. Iskal ga je povsod pod mizo, nataknil si je naočnike, toda vse iskanje je bilo zaman. Videl je sicer vsakojako prikazovanje in izginjanje predmetov na splriti-stičnih sestankih, toda to so bili sestanki pri mizicah. Kakšen red je pa to. da izginjajo predmeti sredi belega dne in povrhu še v konferenčni sobi! Bilo mu je nerodno potožiti to vpričo vseh, a morda se je čevelj sam kam zavalil. — Kaj pa počen je J tu? Pa menda vendar ne iščeš psa pod mizo? — ga je vpraša 1 kolega Svetlič smeje. Slepčevič ga je srdito pogledal preko naočnikov in odgovoril, kakor da se jc spomnil: — Nisem imel psa pod mizo. pač si mi pa ti zagodel pasjo! Kje je moj čevelj a? Kam si ga skril? Ti si falot in — osel! a- Ta človek je znorel. — se je obrnil Svetlič h kolegom. — Vsi imamo svoje čevlje na nogah in kdo bi nam mogel sezuti čevelj neopaženo in povrhu se pod mizo. — Ti si skril moj čevelj! — je vzkliknil Slepčevič. — Vedno ti roje norčavosti po glavi. Pod mizo sem si sesul čevelj* zdaj ga pa ni nikjer. — Od kod naj bi pa jaz vedel, da ss v soli pripravljaš spat in da sesuvas čevlje, — j« odgovoril Svetlič in skomignil I z rameni. — Sicer pa nimam roke in noge i dolge tri metre, da bi mogel od tu doseči ! tvoj čevelj. Ta Čas so se zaceli tudi drugi profesorji zanimati za kolegov čevelj in ga iskati. Odmaknili so mizo. obrnili vse predalčke, toda brez uspeha. Neka kolegica je poskusila celo preskrbeti kolegi Slepče\-iču copate, pa mu niso bile prav. ker so bile za tri številke premajhne. Slepčevič je namreč nosil čevlje velike kakor barka. Končno ni preoetajalo nič drugega kakor da je odšel v razred ra\-natelj namesto Slepčeviča. Vse to bi pa ne bilo še tako hudo. če bi ne bilo treba iti tudi domov obedovat. Slepčevič je stanoval na drugem koncu mesta, skakati po eni nogi pa ni znal. Drugih Čevljev pa ni imel. da bi poslal slugo po nje. Ko je tako ves potrt sedel v kotu in božal svojo nogo v pisani nogavici, so zbijali drugi šale na njegov račun. Kar je završalo med profesorji. Profesor Kodrič je prvi opazil pod mizo Čevelj. Stal je na istem kraju, kjer ga je bil Slepčevič sezul. — To je nezaslišano! — se je jel razburjati Svetlič. — Sam ne ve, kam meče svoje stvari, potem pa dolži druge! Tako raztresenega profesorja ni na svetu. Slepčevič se je ozrl ves zbegan okrog kakor otrok, ki je nekaj zagrešil. Prvi hip se mu je zavrtelo v glavi in vse mu je zaplesalo pred očmi. Kako to. da ni opazil, kdaj so mu podtaknili čevelj? Dal bi bil tisočak, če bi bil mogel zasačiti Svetliča, ko mu je potiskal čevelj pod mizo. Potem je pa zopet bruhnila jeza iz njega in jel je kričati na Svetliča. — Ti si vsega kriv! Kaj misliš, da te ne poznam! Skril si mi čevelj, potem si mi ga pa zopet podtaknil, osel! To mi boš še drago plačal! — Jaz? — je zarohnel Svetlič. — Ljudje božji, v njegovi glavi ni vse v redu! Paziti morate nanj. Mar nisem imel ves čas ur, tu sem se pa izprehajal po sob! daleč od mize in njegovih čevljev. Vsi ste me videli, da nisem niti za trenutek stopil tja. Gotovo je sam skril čevelj, da bi nas mogel zmerjati. Tedaj so vsi navalili na Slepčeviča. Siromak se je branil, prepiral, zardeval in potil, pa mu vse to ni nič pomagalo. Končno je osramočen odšel domov in snoval sam pri sebi kruto osveto. Svetlič je stanoval blizu Kodriča in tako sta odšla domov skupaj. Med potjo sta se smejala, ko sta g-ovorila o dogodku s čevljem. — Pazi dobro. — je dejal KodriČ, —► kruto se ti bo osvetil. ko se ti niti sanjalo ne bo. — Ne verjamem, — je odgovoril Svetlič, — ker nihče ne more trditi, da sem mogel storiti to jaz z drugega konca mize. To uvideva tudi sam. Tebe pa nihče niti osumil ni. ker si sedel mirno in nedolžno kraj čevlja in beležil nekaj v no-tez. Komu bi torej prišlo na misel, da sem te jaz nagovoril, da začni pod mizo potiskati njegov čevelj, dokler bi ga jaz ne dosegel z nogo in skril? To je za njegove možgane preveč zamotano. Vendar so pa Slepčevičevi možgani našli pravo nit. Ali so mu pri tem pomagale višje sile ali spiritistična raziskovanja, tega ne vemo, vsekakor je pa zasnoval kruto osveto. Vprašali bomo, kakšna je ta osveta in jutri \am to povemo. ta*s z največkrat polomljeno streho, kvar: izgled vsega okoliša, posebno, če so okol! in okoli vile in hiše. ki zanje lastniki primerno skrbe. So primeri, ko bi se takih hiš sramovali celo kočarji v naših vaseh. Letos pomladi je mnogo hišnih gospodarjev počistilo zunanjost svojih hiš v mestu. Primemo bi bilo. da bi jih posnemali tudi tisti, ki ob tej priložnosti niso bili pozvani k takemu osnaženju. če hiša sto i nekoliko dalj od središča, zato še ni mani opazna. Pritlične hiše imamo tudi sre/Ti mesta in gotovo tudi te kvarijo glede na svoje razsežnosti celotni vtis v primeri s sosednimi pet. šest ali več nadstropnim: hišami. Toda njihovi gospodarji skrbe vanj za primerno njihovo zunanjost. To bi pričakovali tudi od tistih, ki nimajo tvojih domov ravno v središču vsega prometa. (Se/esnteo KOLEDAR l>»m**: Sreda. 19. novembra: Odon DANASNI1 PRIREDITVE Kino Matica: Fedora Kino Sloga: Pot vrnitve Kino Union: Glas vesti Razstava štirih mladih umetnikov v «T*- koplčevem paviljonu odprta nepretrgoma od 10. do 17. D E ž l K N E \. E K A R N E Danes: Dr. Piccoli. Blefweisovs cesta s. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartua. Moste - Zaloška cesta 47. Rdeči križ poroča V glavni pisarni avtonomne SSMJi italijanskega Rdečega kiiža. Gosposvrtuka cesta 2 II. te naj javijo: Gerzetič Jožica, šerbek Zora. Novak An-gela, G: um Andreja, Gole Drag;*. PotoknJ Stanislav. Svetina Vladimir. Kolar Gabrijela, Held Frančiška Logar Jože Bo*nv Franc. Kamen.šek Blaž. Tiampuz Manji Brinovec Marija. Petelin Olga Hvala Anton, VVonsch Edvard. Picčanica Vasilij, štrukelj Avgust, UršiC Črtomir. Kral Fi An< li r K,i'- Antonija. Zober K.in. Strojin Štefan. Ilc Štefan, štibilj Jožefa. Prunk Jožef. Cretmk Viktorija, Hren Fani. Ccrn* Angela. Simončič Ana. Zorko Elizabeta Sotlar Anica, ćebulj Jernej. Korošec Ge-novefa, Beričič Julija. Likal Joief, OstJ Josip. Iz pokrajine Trieste — Junaška *mrt trie^tiii^Uo^a caMniks. Na italijanskem vojaškem pokopališču v Karlovcu počiva poročnik Mai o Novi Ustat, ki je junaško pade! v bojih pri Perta-sici. Služil je pri alessandrijskem konjeniškem polku. Pokojnik je bil rojen leta 1902. v Trestu. Zrastel je v vrStSB tiiesUj. skega G. I. L.-a. Posebno vneto se je udej-stvoval na športnem torišču. Bil je člAn triestinskega telovadnega društva. Kot častnik je bil uvrščen v navedenem konjeniškem polku, a katerim se je udeležil za-ledbt in borb na balkanskem pxxlročju. — Ljudsko gibanjr. V Tiiestu je bUr> dne 15. in 16. novembra 18 rojstev, 12 smrtn-h primerov in tri poroke. — Smrt starih TieMinocev. Tr rini so umrli v Triestu 74letni Dominik Bsbic. 7ft-letna Gabrijela Kutln-Vouk. 7Pletni Ivan Chenda. Slletna Terezija Pertot. 71 letni Marijan Brelich. 721otna Antonija U6M 661etna Alojzija Colombo-Sore. — Poročili so se v Triestu pomorski • šćičar Peter Domancic in zasebnea Lnrij« Marija Luciano, jreometer Mihael Pineh m gospodmja Žita Komar. Gledališke novice. V Verdijevem gV-daHMn v Triestu gostuje sedaj skupina umetniškega gledališča v Rimu, ki jo vodi Anton Julij Bragaglia. Prva predstava j> bila romantJčna komedija 'Verige*', delo Allana Langlona Maitina. Poleg tega so uprizorili tudi znamenito dramo O. Neilija Anna Christie . Obe predstavi sta bili deležni toplega priznanja. — Na odru Polite« ama Rossetti nastopa revijska skupina, ki jo vodi Osiri. — V Filodi ammaticu pa uprizarjajo zabavno veseloigro ^Godrnjava Filomena«. — Nemški pianiM v Triestu. Te dni bo koncentriral v Triestu odlični nemški pianist virtuoz Gunter VVeinerl. ki je bil te dni v R'mu, kjer je žel s svojim solističnim nastopom velik uspeh. Po koncert u v Triestu pojde v Abbazio. Torino in Bergamo, pa tudi v druga večja italijanska mesta. V Triestu bo izvajaj izbrane skladba Han-dla, Beethovna, Schuberta in Liszta. — Koštrun je smrtno nevarno poakodos-*! &e*tletnega dečka, šestletni Fabij Corretti iz ulice S. Guiseppe della Chiuse v Triestu se je igraj na bližnjem travniku. V blitfni se je pasel tudi koštrun, ki je nenidom« naval 1 na de^ka. in mu prizadel tako stvarne poškodbe po glavi, da je malo upati na dečkovo oz Iravljenje. Radio Lfubllana č F. TRTE K. 19. NOVEMBRA 1942-XX1 7.30: Lahka glasba. 8 0O: Napoved o***«; pcrcčila v italijanščini. 12.20: PlošOe. 12-30 Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert uvprA-nistke Pa\!c Lovšttove. 13.1)0: \apoved čafi»imforiičneeg izmenjave blaga med obema državama v 1. 1942-43. Dogovor, kj vsebuje tudi sporazum glede cen, bo mel nedvomno blagodejne posledice glede nadaljnjega razvoja italijansko madžarske blagovne izmenjave. — Kako je U leten deček ugnal kolesarskega tatu. V drevoredu Premuda v M -lanu je bilo zelo živahno. Sredj vrvenja je postala množica pozorna na kiice malega dečka: »Primile tatu«. Deček, 12 tetn; Mano Alberici, jc tekel za nek m kolesarjem, ki je kazal nervoznost .n nemir. Ljudje so stekli skupaj, mali Alberic se n; upehal. Nazadnje je le dohitel kolesarja in se zagnal s toliko silo v kolesarja, da ga je prevrnil. Kolesar je navalil na Alberici ja, da se nad njim maščuje. Toda predrto se je kolesar zavedel, se je deček že zaletel z glavo v njegov trebuh in zamahnil s takšno silo. po kolesarjevem bku. da je sleđnj] omahnil na tja. Medtem pa so se ze pribl žali mimoidoči, ki so sumljivega kolesarja prijel j ter ga odvedli na pol cjo. Tukaj so ugotovili, da gre za 42 letnega trgovca z vini Josipa Spall.ccjja iz Neaplja. Mož se je izgovarjal, češ da je hotel samo poizkusil; vožnjo s tuj m kolesom. Pozneje pa se je udal, sledila je aretac ja. Pogumn; Mario Alberjci pa je bil deležen prisrčne pohvaie. toplega priznanja za hrabro, plemenito ravnanje. — Goethejev teden v Lipskem. Po prizadevanju rektorja lipske univerze je organizirala Goethejeva družba v Lipskem poseben Goethejev teden, ki bo še v teku letošnjega novembra. Za to priliko pripravlja lipska vseučiiiška knjižn.ca posebno knjižno, spominsko razstavo pod geslom in naslovom ^Goethe v umetniškem tisku dvajsetega stoletja«. — Iskanje ležišč premoga. Da se da iskanju premogovn h lež šč čim večji pod-net. je bilo v smslu poročila agenc je »Agit« določeno, da izgubijo dovoljenja, k: se nanašajo ria iskanje navedenih lež šč v področjih, kjer imejitelj: dovoljenja sploh riiso pričeli z delom ali pa je bila njihova delavnost preneznatna. svojo veljavnost ter bodo po korporacijskem ministru prenesena prvenstveno na Italijansko premogovno družbo A. L. I. s sedežem v Rimu. - — Izpopolnjevanje dalmaziJskega cestnega omrežja. Poseben dalmazijski dopolnilni vestnik agencije »Agit« porča: Navzlic vojnim prliikam se nadaljuje v vseh dal-maz.jskih pokrajineh sestavno urejevanje cestnega omrežja. Vzdolž vse Dalmazije. k: je prava prometna spojna žila med zapadom in vzhodom ,se raztezajo novi cestn: trakovi. Stare in preje komaj uporabne ceste se odlikujejo sedaj po svoji obsežnost; in tarpežnosti, primerno urejene za pomembne zvezne naloge med pristanišči in zaledjem ter med raznim: sredjgči. k- so posejana med za^djem in pristanišči. Tako je bilo po poročilu agencije »Agit« zaposlenih v zadnje mčasu pri teh cestnin delih nad 2000 delavcev s 23.0C0 delovnimi dnevi. — Razmah zadružništva v Da Ima zi ji. Kakor poroča agencija »Agit«, je sprožila dal-mazjjska vladna uprava pobudo za vzpo-rejeno akcijo, katere namen je zediniti v enem ali več osrednjih organih posamezne krajevne zadružne organizacije pod okr-ljem dalmazijskega zadružnega zavoda. V okviru teh zasnutkov je omeniti ustanovitev zadružnega konzoreja poljedelskih ter ribiških zadrug v Dalmaztji. Namen tega konzrcija je, podpreti na gospodarskem in trgovinskem tor šču organizacijo zadružne-a gzavoda. Dealvnost omenjenega konzorcija je bila na poljedelskem in ribiškem področju od vsega začetka zelo intenzivna, kar je bilo tudi potrebno spričo števjln.h nalog, kj jih je bilo treba izvršit; glede preskrbe :n razdelitve pridelkov ter predmetov potrebnih za obdelavo polja in za libštvo. Lep razvoj novega, pospešenega zadružnega gibanja v Dalmaziii lahko povzemamo tudj o° tem, da ma zadaužn: konzorcij poljedelskih in rjbišk h zadrug v Dalmazji svoje podružnice v Cattaru. Sebenicu jn Zari, razen tega tudi devei agenc j. — Potresne sunke so beležle predvčerajšnjim ob 19.20 v Bukarešti tamošnje potresomerne napiave. Seizmogr afske priprave so točno pokazale, da je potresno središče oddaljeno okoli osemsto km v južni smeti. Okoli 19.25 so drugič beležile naprave potresne sunke z nekoliko bolj oddaljenim središčem. — Druga potujoča razstava fašizma v Firenzah. V navzočnosti predstavnikov stranke in oblastev je bila otvorjena v Florenci druga potujoča razstava fašizma. Na razstavi se kažejo uspehi, ki jih je dosegla fašistična vlada v prid Italiji. Razstava bo prenesena v druga večja italijanska mesta. — V obednici je rodila devetega sina. Iz Rima poročajo: V materinskem in dečjem domu v Rimu je Amelija Massilli pravkar zavžila svoje kosilo v skupni obednici. ko je začutila hude porodne bolečine. Nav-zočne ženske so jo brž obstopile. da bi ji pomagale. Neka jminut zatern je Massilli-jeva rodila svojega devetega sina. Mat) in sinko sta zdiava. * Vodnikova pratika IMS. bo prinesla poleg koledarske vsebine s prikupnimi Gasparijevim: podobicami svetnikov obilo zanimivih in poučnih člankov. Med sotrudni-ki so znana imena: Božidar Boiko. dr. I. C. Oblak. Fr. Govekar, dr. Oskar Reya. Boris Orel. dr. Anton Debeljak. Miroslav Ambrožič, Ivan Albreht dr. Anton Urbane. Andrej Skuli. dr. Mario Foerster. Leono'd Paljk. dr. Fr. Ogrin, Ru .olf Dostal. Drn-gotin Gregorc in dr Letošnje Vodnikove knjige izidejo o Miklavžu. Člani pohitite s prijavljanjem.* Prijavite se lahko v pisarni Vodnikove družbe Puccimjeva 5 < poslopje Narodne tiskarne), v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3. v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančškanska 6, in v šentjakobski knjižnici na Kongresnem trgu. — Finska počastitev padlih plemičev. Dnevnik »Uosi Suomi* objavlja toplo pisan članek, ki je posvečen junaški smrti obeh bratov plemičev P. Marescotija m Konstantina Ruspolija. ki sta junaško padla na egiptskem bojišču na čelu svojih oddelkov. Oba pripadata slavni rimski družini. Prvi je imel 50 let. drugi 52 Oba sta bila prostovoljca. Njuna mlajša brata sužita pri letalstvu. — živi mrtvec. Redko naključje se je pripetilo v zvezi z brzojavnim sporočilom podžupanu Ivanu Mossottiju iz Carpignana Sesie pri Novari. da je postal njegov sin žrtev prometne nesreče. Globoko užaloščeni svojci so brž poslali pokojnikovega sina v navedeno mesto v Siciliji, da bi uredil vse potrebno glede prevoza pokojnikovega trupla v domačo župnijo ter glede pokopa v družinski grobnici v Carpi-gnanu. oda Tstric je imel nenavaden doživljaj. Menil je. da bo videl mrtvega nečaka, pa je srečal nečaka, ki je bil živ in zdrav ko riba. Seveda je hitro obvestil Mossottija in njegovo ženo, da je njun sin živ in zdrav. Kmalu se je pojasnil vzrok zmotne brzojavke. Oseba, ki je prepoznala mrtveca na cesti, ki ga je bil povozil neki avto. se je namreč pri identifikaciji zmotila. In na tej zmoti je slonelo odposlano sporočilo. C?rpignanski podžupan in njegova žena sta sedaj lahko zadovoljna . saj bo njun sin po starem reklu, da doživijo visoka leta tiati. ki jim je bila objavljena preuranjena smrt, učakal nedvomno še visoko, častitljivo starost. * Opozorilo kmetovalcem. V Si oni kmetovalci, ki bodo potrebovali propustnice — lascicpassare — sa prehod preko kontrolne črte zaradi dela na polju in v goadu tudi v zimskem času po 1. decembru t. 1., raj se do 25. t. m. v času od 9. do 12. ure zglase v tajništvu Združenja kmetovalcev zaradi sestave novih seznamov. S seboj naj prinesejo stare propustnice. — Poudarja* mo, da po zgoraj določenem roku prijav ne bomo sprejemali. — Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine. KINEMA fOORAF m ob tfelavnOrtU w kram Ma* tiči 1» Unionn: ob f^l*. !■ VZIS. ari; v Slofft »eprekJajetto od 14. are dalje. Ob sjoieljab la prazniki* v vnet treb kinematografih: ob lt„ i/,14., »ili. _ _la H *•» nriZ KINO MATICA TELEr. «-41 Tragična ljubezen ruske veltkašinje. Intrige na carskem dvoru ... Luiea Ferida. Araedeo Ntuari, Oavaldo Valeati KINO UNION TELE F. Težka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon GLAS VESTI V gl. vlogah: Renzo Ricci, Luisella Beghi. Mariella Lotti in dr. tUNO SLOGA 1'ELftvF. 27-30 Film dramatičnih motivov je v glavni vlogi zopet Gyula Csortos, poznan iz filma »etnica«, Klari Tolnav in Marta Mezey — Nesreče. Naslednjih 5 ponesrečencev je bilo včeraj sprejetih v ljubljansko bolnišnico: Anton Peterlin, 14-letni dijak iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomil lev co. — Marinka Dobrin, 10-letna hč: poštnega uslučbenca \z Ljubljane, s; je pr, padcu zvila levico. — Ivan Bartol. 64-letm mehanik iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levico. — Valentin Mizerit, 70-Ietn; vpokojeni železničar jz Ljubljane. ;e pršel pod voz na Poljanski cest, in je dobil notranje rane. — Marijan Sotlar. ^-letni s.n sluge iz Ljubljane, se je ranil na levici. IZ LJUBLJANE —lj Slovo od Filipa Omladiča. Včeraj ob 16. sc je na Žalah zbrala množica znancev in prijateljev pokojnega Filipa Omladiča ter njegove nesrečne družine, da se zadnjič poslovi od njega in ga spremi na zadnji poti. Ko smo ga poklopili v kapelici, 30 ga pogrebci prenesli pod baldahin pred molilnico in viški župnik je blagoslovil krsto. Zvrstil se je dolg sprevod. Izkazalo se je. kako so znali ceniti pokojnika številni znanci ter da zelo čustvujejo z nesrečno vdovo. Pogreba so sc udeležili skoi aj vsi poklicni tovariši pokojnega novinarja in zastopana je bila častno novinarska organizacija s predsednikom Aleksandrom Zcleznikarjem na čelu. V sprevodu so bili tudi naši najstarejši novinarji. Pri odprtem grobu smo ie poslovili nemo od dragega pokojnika, zato je pa bilo slovo tem bolj ganljivo, ko »o zabobnele na krsto grude hladne zemlje. —lj Razdeljevanje kuriva za kurjavo. V zadnj h dneh se je pričelo z razdeljevanjem kuriva za kurjav; na podiagi .taka-zil od stran; Pokrajinskega korporacijske-ga sveta. Ta nakazila so bi i a -z vršen a gle-ae na trenutno : i zpoložliive. in na bodoče verjetne koilcoe premaza in drv v pokrajini. Opozarjajo ap vjsj konzumenti, da naj smotrno tro§ jo Količine kuriva, ki so j m nakazane. tak^> ia se ne bodo v sledc-Cjh mesec h. ko ^o ni:- -hi!;5; mraz. znašli brez kuriva, kajti n.komur v nobenem primeru in iz nobenega razlaga ne bodo nakazane dopolnilne količ.ne. temveč nasprotno se lahko pr'meri. da se bodo morale vsled nepredvidenih vzrokov skrčit: že nakazane količ ne. —lj Tudi davi »emija pobeljena. Včeraj zjutraj je bi:a zemlja pobeljena s snegem, dav, pa z močno slano. Pretekla mč je bila jasna. Ze sneči je bi*o precej hladno, zato smo pričakoval;, da bo ponoči zmrzovalo. Davi je bila zemlja re? precej mečno zmrznjena :n na manjših vodah se je strd.l tud: že tanek led. Pihala je precej močna burja, zato dav; ni b lo megle. Solnce smo videli že čim je izšlo. Začel se je eden najlepših dnevov pozne jeseni. Ze dopoldne j-solnce prijetno grelo n pričakovati smemo, da bo popoldne tplo. kljub burji. —lj Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v kresi j \ sobt. •M. vhod z Lingarjeve ulice 1, pros, svojce prijavljenih ;nternirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prjavili za podporo pri mestnem socialno polit;č'i2m uradu, naj takoj sporoče povratek interni ranca iz internacije al; vojnega ujetnika z ujetništva prav tako pa tud; vse druge morebitne spremembe. — lj Na drugem finfon'ćnem koncertu letošnje sezone bo izvajal sinfon:čni orkester med drugim j udi s nfo-ično pesnitev iz čeških logov in gajev. Slavni Friderik Smetana je napisal znameniti ciklus sinfo. ničn h pesmi pod imenom »Ma vlast*. V šestih s nfomčnih pesnitvah opisuje na ne-dosežro lep način svojo domovino. Iz čeških logov in gajev je najlepši opis češke zemlje in ž vljenja češkega naroda. Tako celotni ciklus -Moji domovina«, ktakor tudi posamezni njegovi deli so bili v zadnjih 20 letih že ponovno izvajani na na-šh sinfonič ih koncertih, vedno sprejeti z velikim navdušenjem. Poleg Smetane sta na sporedu še Beethoven in Cherubini. Koncert bo v ponedeljek, dne 23. t. m. točno ob 18. uri v veliki unionski dvorani, lava jal ga bo sinforični orkester pod vodstvom D. M. i janca Vstopnice so v pred-prodaji v knjigarni Glzi£bene Matice. —lj Našel se je rdeč otroški sandalček Dob,- se v cvetličarni Kors'ka - pasa/ i. EINSTEINOVA TEORIJA. — Milostiva, ali poznate Einsteinovo teorijo? — Počakajte malo... Neko Einsteinovo ! poznam, toda nji je ime Sara. OPTIMIZEM. I — Koliko ste stari, gospa? — Pet in petdeset let. — Omoženi? — Ne, še ne. MALI MODRIJAN. — Očka. zakaj sije sdhce podnevi, ko je itak svetlo? Zakaj na sije raje po* noči? DOBRI OTROCI. — Zakaj ste pa tako mirni, otroci? — Očka je zadremal. — Glej. glej. kako dobri ste. Kako pazite, da bi ga ne zbudili. — Čakamo, c^i mu dotli cigareta do prstov. O c u d t1 z u Osi a m žarnice Dol prodigio dolla Lompada O sram I« iBRneta OMAM, skurc disp**s*ric« 4t luc« er tim« *d «bbOn4*nf«. M« qu«l* s«mm« di ift4*gim »ctvntiftch« • dt Isvero cr««l«vo h«n«o dovuto cen-•i«r« I f«bor«te/i sp«ei«lix2«»i d«lf« Oumm per r«§-giunftr« Vmlimrn* p«rf«2ion«l P«r;tnon« «h« n coinoandi« ntli« p*rot LAMPA0C OSt A M - D meir« iuc« • poc« conaume Danas se nam zdi naravno, da i mano na razpolago OSRAM žarnico, sigurno razširjavaIko odliCne in zadostne luSi. Toda koliko znanstvenih naporov in ustvarjalnega dela so morali vložili posebni laboratoriji pri OSRAM-u, da je žarnica dosegla današnjo popolnost. Popolnost, ki jo moremo na kratko izraziti z besedami O S RAM-B ŽARNICE Halogo fvoilobt in mqjhn dejanskih prejemov in oddaj tipiztra'ih in netipiziranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, obutve, kovčegov in racioniranih torbic. Rejrstracila se mora ntvrSiti, če gre za končne izdelke (ki morajo izročiti po. trešnji, ne da bi bila potrebna nadaljnja obdelava*, kakor so predmeti, ki so navs-deni v tabeli A s seznsmi točk Registrirat; pa se morajo tudi surova preja in surove tkpJire. č? se to blago izvozi ali odda grosistu ali konfekcion stu (brez nepo-srednje prodaje občinstvu), ki mora voditi posebno polo za vsak tip surovine in rrtora navesti* efektivno količino surovine, pri čemer se uporabljajo kot osnova on^ točke, ki so določene za končni izdelek 'z te surov:re z aajviSjim številom točk. C«s vpi»*. Fteg stracija se mora izvršiti gl^de na trenutek dejanskega prejema >li dei?nske oddaje blaga iz sedeža ali sklad sča. in sicer najkasneje v petih dneh ■> datumom dejansko izvršenega prometa Vrstni red registracije Registracija se mora izvršiti v ustreznih polah prejema in oddaj strogo kronolog eno in ne sme biti nopopisrVrih mest. V primeru potrebe h popravkov se mora Crtati vpis tako, da ostane viden otignalni vpis. Nad črtami pa se vpise ponravek z datumom izvršenega Popravka. Če ie treba upisat3 spremembe, ki se tičejo ko! čire in enot točk. se mora ob strani prečrtanega prav tako vpisati datum poravka. Prodaja bl&ga v svrho dovrtitve. Zi Ma-go. k! se poSlje drugi tvrdki zaradi dokončne zd.lave ali predelave na lastni račun (barvarne, belilnice tipkaj ne itd »o oproščene vodenja registra) ne vpis- tvrd-ka. ki pošilja to bligo. izročitve v regstei iz izjemo proizvajalcev gtde surovin), marveč vp Se predmet v posebno knjigo Hlaea ki se nahaja v predelavi za lastni račun Analogno se postopa pri prevzemu izročenega blaga, pri čemer je v register vpisati le morebitne raalike kolščfne sli točk. kolikor se je to spremenilo z dovr. sitvijo ali predelavo Ce ima predelava za posledico spremembo klasifikacije dovrše--ega izdelka, se mora celotna količina isp> »ati iz pole prejema. kamOr J2 blago prej -obdalo po klasifikaciji in vpise i i v pota kamor spada po isvrSeni predelavi. Konfekcionar ki izroč* tkanino lastni de-avnici v izdelavo, mora izročeno blago iz-^>ati iz poie prejema tkanin in nato vpi *ati konfekcijo v polo prejema konfekcije <^e pa izvrši konfekcijo na njegov raču-^rug konfekcionar. mora lastnik izrečeno ^kanino izpisati s pripombo, da je bilo bla. »o izročeno v predelavo za njegov račun Konfekcionar na lastni račun izvrši vpis prejema in oddaje tkanine in konfekcije s pripombo da gre za predelavo sa lastni račun. Ob zopetni vročitvi koofekeonira* nega izdelka pa vpise izdelek v registei orej^mkov. Izroditev uaga dresi tvrdki. v primeru vročitve blaga med tvrdfcami. ki nt nroda* ♦so občinstvu, mora vsak vpis oddaje pri sni tvrdki točno ustrezati vpisu prejema v drugi tvrdki. Pri izročitvi blaga tvrdki ki n{ obvezana voditi register fdetajliat ootroimk itd.) j» opravičiti izročitev a navedbo dot čnega nakupnega za prevzemne-Ta bona, ki ga mora prodajalec prevzeti in hraniti. » rs*r GLEDALIŠČE Deaen brat. Cirsdbe* DRAMA Sreda. IS. novembra: ob 16.30: Red 6 četrtek. 19. novembra: ob 1630 nik Solnce. Red Četrtek Petek. 20. novembra: ob 15.: Kralj mm S>- tajnovi. Izven. Zelo znižane eene od 10 lir navzdol Sobota. 21. novenibia: ob 16 : Oe> nad. Izven Jnrćić-GoHa: »DeaerJ brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin —* Bratina. graščakinja — Gabrtjel-cičeva. Manica Levarjeva. E>olec - U-poh, Piškav — Pećek, Marijan — VerdO-nik. Martine Spak — Milan Skrbinsek. Kvas — Drenovec. Krjavelj — Cesar. Mi tevžek — Košič. Miha — Potoksr. t>re-žar — Raztresen. Krivec — Plut. Kriv-čevka — Pol. Juvanova. Francka — San-innova. Obrščak — P. Kovic, stari krnet — GorinSek, kmet — Brezigar, dekle — J. Boltarjeva. sodnik — Nakrst. dve kmetici — Starčeva in GorinJkova. lektorica — Kraljeva. Režiser: prof. O sest scenograf : ing. E. Fi anz. OPERA Sreda. IS. novembra: ob 16.: Ga sparena. Red Si eda četrtek 19. novembra: ob 16.: l>oa P>a- sottale. Red A Petek, 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepo nsli. Opereta. Krstna predstava. Red Prs- mierfcki s K. Milim ker: »Gasparoaec. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — AnSio-var. grofica Carlotta — Ivanćićeva. Zupan Nasone — Zupan. Sindulfo, njegov sin — Rus, Eiminio — Sladoljev. Benozžo. kramar — M. Sancin, Sora. spletična Bar-bičeva Massaccio — B. Sancin, Luigi — Pianecki. Tanio — Maienk. častnik — Jsi-nikar. sluga — Simončir Dirigent in zborovodja: R. Simoniti. režiser in koreogrif. ing. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničaf-jeva. Japljeva. Kurbos in Pogačar. Krstna predstava, izvirne domače operete bo v soboto 21. t. m. Avtor in komponist je O. J. Dobcic. Delo ima naslov. -Slepa mi.š'. V opereti nastopajo: Mančka Majarončkova — Mlejnikcva, špelca — Poličeva. Mollv - Barbičeva, Matiček Mlinar — M. Sancin. Miha Korenina Zupan. Mister Lister — Anžlovai, Treao-rep — Pianecki. Robert, zamorec — Maienk. župan — Sekula. županja — ike-letova. Strniša - - Jelnikar. Maeafur —-Rus. Ditigent in zboiovcdja: R. Simoniti, režiaer in koreograf: ing. P. Golovin. NEPOBOLJŠLJIVA. — Zakaj neki mi odgovarjal na vsa vprašanja z novim: vprašanji? — Kaj res dolara to? SE JE CAS. — Mamica, kdaj je moj god? — Cez dva meseca, sinko. — O, potem je pa še čas. da začnem o:ti ubogljiv« Mali oglasi CRNO REDkEV kg Lir 1.— nudi Sever & Komp.. Ljubljana. POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave ln tzvrSujem vsa popravila najceneje. — Josip Zonuait Ljubljana. Breg 14. GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJat« vam strokovajasVo octa ti. preoblikuje in prebarva klobuke vseli vrst po aizklb cenah Lastns delavnica — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Patra ta kraka*« sadimo ta sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo originalne holandska -~ SEVER * KOMP.. LJUBLJANA Stran 4 »StOVBNSKT NAROD«, areda, It. uufgnmva Eno najboljših zdravil — citrona Citroain sok vsebuje mnogo vitamina C — Citrona ni zaman ie dolgo na glasu zaradi svojih zdravilnih lastnosti Ljubljana. 16. novembra Posebno v prehodnem, jesenskem času. kskor tudi spomladi zelo cenimo dtaj ne. Ko se začenja čas prehladov, se nam zdi citrenin sok nepogrešljivo zdravilo. Ali m moramo sploh misliti z'.ravilni čaj brez dodatka citroninega ?3ka ? Vselej pomislimo najprej na citrono, ko nas začne šče-getati v grlu. S citronovim sokom skušamo pregnati angino in nahod, z njim se zdravimo med infuenco in vselej, ko upamo, da bo čaj z znojenjem še kaj pomagal. Pogosto smo tudi sicer razočarani, ker hudega nahoda ne moremo pregnati in ker bolečine v grlu ne minejo, čeprav po-užijemo celo citrono. Kljub vsemu pa ni le ljudske vera. da je citrona zdravilna. Strokovnjaki nnm vedo povedati, da citro-vsebuje mnogo vitamina C. Zato se bomo danes malo pomenili o tem. Vi temin a C mnego v rastlinah Vitamina C jo mnogo tudi v drugih rastlinah in sadju ne le v citronah. Vendar ga je v citronah najbrž največ. Znano je. !a ga vsebuje precej tudi sveža zelenjava. Toda naglasiti je treba, da mora biti zelenjava sveža. Zato pa ima citrGna pozimi, ko pogrešamo sveže zelenjave, tem večjo vrednost in jo tem bolj cenimo Vse leto je bil živilski ti g dobro založen s sladko papriko in paprika tekmuje s citrono po količini vitamina C Paprika pa mora biti zelena, ne posušena in rdeča. Ob n<*ki priliki smo letos tudi opozarjali, da vsebuje mnego vitamina C tudi črni ribez fbeli ga baje ne vsebuje, ali ne vsaj toli -:o>. Manj zn^no je menda med meščani, ua vsebuje mnogo vitamina C tud: sipek. Uporabljali so ga že v srednjem veku proti krvavenju dlesen. Če vas bole zobje... Mnogi trpimo zaradi slabega zobovja. Kegsr niso še nikdar boleli zobje, se ne ve. knj je najhujše na svetu. Srečni sj t.sti. ki se jim ni treba nikdar zateći k zcboz.li ivniku in ki lahko krepko ugriznejo v trdo jabolko, človek z zdravim zobovjem laže kroti svoje živce, če ti pa neprestano vrta v čeljusti, te trga. :>š laže in spal tudi mnogo bolje. Citrona dela prave čudeže. Seveda pa zobje, ki si jih že izgubil, ne morejo več zrasti, najsi Se tako drgneš čeljust s cit i on\ <. Živila, ki vsebujejo vitamin C Citrona je tako zdravilna, ker vitamin C preprečuje obolenje dlesni. Razen citro-ne nudijo organ zrnu mnogo vitamina C še lažna živila. ki bi jih morali zato ceniti. Tudi v kumarah je precej vitamina C. v glavnfti salati prav tako, in v spina či, toda v surovi. V kuhani špinači je vitamin uničen. Zrna'.i vit :i m ina C bioramo cenit; tudi paradižnike, belo zelje, čebulo, ohrovt in celo krompir. Priporočati hi bilo treba uživanje surovega kislega zelja. Nekateri se pogosto sklicujejo na zdravilnost kislega zelja, a pozabijo povedati, da je zelo zdravimo le surovo zelje. Kuhano zelje izgubi mnogo na svoji vrednosti. Zato bi naj gospodinje pripravljale salato iz surovega kislega zelja. Ta jed je okusna in se prileze prav tako kakor prikuha. Surovo kislo zelje vsebuje mnogo vitamina C. Vsaj včasih bi morali pozimi uživati kislo zelje. Kmetje jedo surovo kislo zelje pogosto po- zimi, ker jim tedaj najbolj »diši«. Izbirajo po nagonu jedi. ki vsebujejo vitamine, kakršne or ga nize m sicer pozimi pogreša, čepi av je'.o kuhano kislo zelje pogosto, tu in tam dan za dnem, si požele še surovega zelja. Da je kuhano zelje mnogo manj vredio, sprevidlmo po tem. da pri kuhanju j izgubi 4 petine ali celo več vitamina C. Zdaj, ko je na trgu mnogo cvetače, je treba gospodinje opozoriti tudi, da vsebuje vitamin C. Precej vitamina, m le v listih, je tudi v kocenu in peci ju ohrovta in zelja. — Zelo potrebno bi bilo, da bi se kuharice naučile, kako je treba ravnati a posameznimi živili, ki vsebujejo vitamine, ne le. da bi vedele, katera živila so bogata na vitaminih. Zelenjavo, ki jo nava ino kuhajo, bi naj le parile. Zelenjava izgubi malo vitamina C, čeprav je parimo pol ure. če jo pa kuhamo tako dolgo se uniči približno 60' \ vitamina. Vsa Živila ne izgube enako vitamina C. Kakor rečeno, ga kislo zelje izgubi skoraj vsega, a v para '.ižni omaki ostane ohi^anjen domala ves. Ohrovt ga izgubi ekrog 90f'(. Vitamin C ni občutljiv le za vročino, temveč tudi za kisik. V vreli zelenjavi vitamin C izgine Vedeti pa moramo tudi, da ovela zelenjava izgubi sčasom mnogo vitamina če ne celo vsega. Dognali so, da je obstoj vitamina C v zvezi z življenjskim procesom rastlin: dokler rastlina živi, »živi« v nji tudi vitamina C. Ko pa zelenjavo parežemo ter pospravimo, je življenje ustavljeno in vitamin sčasom izgine, kakor da preide z življenjem vred iz rastline. Prav v tem je , največjo napaka sušenja zelenjave. Posušena zelenjava izgubi vitamin C ter je zaradi tega mnogo manj vredna. To bi morale vedeti gospodinje, da bi skušale nadomestiti pomanjkanje vitamina v zimski hrani s takšnimi živili, ki vsebujejo še obilje vitaminov. Zato naj primerno upoštevajo citronin sok in oranže. Precej vita- mina C vsebuje tudi krompir. Prav temu nekateri pripisujejo, da ostanejo kmetje pozimi zdravi, ker se hranijo s krompirjem. Kmetje uživajo pozimi še mnogo manj zelenjave kakor meščani, ker se navadno ne pečajo s pridelovanjem povrtnine in je ne vzimujejo. Rekli smo pa? da rastline sčasom izgube vitamin, ko so r mrtve v. in vprašali se boste, ali se vitamin C ne izgubi prav tako krompirju, če pa veste, da ostanejo krompirjevi gomolji živa rastlina tudi ko so izkopani, boste razumeli, zakaj krompir vsebuje vitamin C. če bi ne bili živi. bi se iz njih ne razvila nova rastLna. ko jih spomladi posadimo. Toda gomolj kot rastlina vendar pozimi izgublja vitamin C. Proti pomladi je vitamina v krompirju vedno manj. Izgubi se ga približno tretjina. Nevarno bi bilo. če bi se hranili s suhim krompirjem čez mero. oboleli bi za nevarno boleznijo beri-beri. Uživanje posušenega krompirja povzroča tudi skorbut. Zal, seveda tudi krompir izgubi mnogo vitamina C med kuhanjem, česar pač ni mogoče preprečiti. Pri kuhanju se baje uniči polovica vitamina, še več vitamina se uniči med kuhanjem, če kuhamo olupljeni krompir. 2e zaradi tega, ne le zarali drugih prednosti, bi naj kuhali vedno neol upi jeni krompir. Količina vitamina C v živilih Po dognanjih nekaterih strokovnjakov vsebuje največ vitamina C sladka paprika. Tako vesbuje 15 g zelene paprike 0.01 g vitamina C. Za takšno količino vitamina je potrebno 16 gramov kolerabe, 40 gramov paradižnika, 77 gramov redkvic, 22 g citronovega soka, 25 g oranžnega soka, 22 g sliv. 300 g breskev in 330 g banan. Če se hočemo zdraviti s citroninim sokom, je bel je, da ga uživamo samega, ker se vitamin v čaju delno uniči. — Prihodnjič bomo navedli še, kake strokovnjaki uvrščajo živila po vitaminski vrednosti. Povratek podmornice »Barbarigo« /. napadalnega križarjenja po morju: poveljnik podmorničke baze izreka dobrodošlico poveljniku podmornice Grossiu in njeni posadki se boste prepričali, kakšnega življenja sto še sposobni, samotarskega ali zakonskega — v zakonu. Pogovori s čitatelji Stari samec vprašuje... »V mladostni ljubezni sem bil prevaran. Star sem 59 let in zakrknjen samec, ki vedno misli na izgubljeni raj . . . Vse me spominja na davne dneve sreče; čutim se osamelega, nesrečnega in ostarelega ter se pogosto tolažim v zmernem pitju vina. čutim, da moja ljubezen do nje ne bo nikdar umrla. Zdi se mi. da se pekoče rane ne bodo nikdar zacelile. Ne morem pozabiti, ne preboleti... — Spoznal sem se pa z neko gospo. Sorodna sva si po srcu in drug drugemu všeč. Gospa celo želi, da bi se poročila. Tudi ona je že mnogo prebolela. Starostne razlike med nama ni. — Mučim se, kaj naj storim, ko mi je preteklost še vedno tako pri srcu. Ali bi mi svetovali zakon z dobrosrčno, pozorno ženo ali pa naj ostanem samec? In ali je pametno in možato, da se predajam tako spominom? Ali bi ne bilo bolje, da bi zaživel mirno življenje ob strani žene. ki me spoštuje in ljubi? Tako sem zagrenjen, da sam ne morem presoditi, kaj bi bilo bolje za čas. ki mi je še namenjen. Na razpotju sem kakor Herkules, a se bolj nagibam v preteklost kakor sedanjost In prihodnost. Ali b; se umiril ter opustil večno razglabljanje o davni sreči. Če bi imel življenjsko družico, ki bi me vodila s svojo besedo in bi mi bila njena roka opora na novi življenjski poti? Živim samotarsko, zato ne morem drugače, kakor da se prepuščam spominom. Ali so to živčno bolestni rojavi in ali lahko ozdravim ter sc umirim ?« Koliko vprašanj! Vendar bi bil morda dovolj na vsa vprašanja en sam odgovor: Oženite se! Poizkusiti je treba, samo ugi-banje ne vedi nikamor, kvečjemu v večje mračnjaštvo ali pa k »prijatelju.; alkoholu. Tedaj se bo izkazalo, ali lahko mislite še na kaj drugega kakor zgolj na svoje srčne zadeve in če ste sposobni živeti v stvarnosti ali ste se pa že povsem odtujili svetu ter so vam le ostali spomini in sanje. Sami načenjate to vprašanje, zato je morda vaša bolezen še ozdravljiva; ko ste se prvič vprašali, ali bi kazalo, da se oženite na stara leta. ste pač že podvomili v trdnost in upiavičenost starin čustev in sanj. človek, ki živi preveč samotarsko in ne najde nobenega dela za duha. dela, kakršna bi lahko dovolj izčrpavalo njegove sile ter ga opozarjalo na stvarnost, se pač mora pečati sam s seboj, ali se pa prej ali slej uda pijači. Morda se niti ne zaveda, da se mu zdi ves svet le okvir njegovih sanj in da je on središče vsega. Spredel si je mrežo bolestnega, čustvenega sveta in se zapletel v njo; zdi se mu, da preteklost vseeno ni pokopana, kakor da se je življenje ustavilo in je sedanjost le odmor pred časom, ko bo smrt odprla vrata v boljšo ponovitev preteklosti. Preteklost, ki je človeku zapustila bolestne spomine zaradi neuresničenih sanj, bi se naj ponovila, da bi popravili, kar ni bilo prav; naj bi bila, kakršna je bila zasanjana. Spoznanje, da sc je preteklost izmuznila, budi bolest, ki je človeku lahko tudi nekoliko prijetna: sčasom mu je postalo vse drago, kar ga še veže s preteklostjo, zato mu je bolečina morda najdražja. AH ste se morda vprašali, če se vam ne oglaša želja po ponovitvi lepše preteklosti tudi — v želji po že-nitvi ? Ali bi bil človek, ki živi v sanjskem svetu preteklosti, srečen, če bo napravil korak v stvarnost — če bi se oženil ? življenje je vedno drugačno, kakršnega si sanjamo. Najbolj pogosto so razočarani tisti, ki se s tem ne morejo sprijazniti. Prihcd-njosti si ne smemo nikdar zamisliti preveč določeno, da n^ bomo kdaj pozneje razočarani. Tudi z ljubeznijo starih romantičnih ljudi je tako, da ima najlepši sijaj in čar, dokler ne zadene cb stvarnost. Samotar bi ne objokaval preteklosti, če bi mu nudila vse, kar je od nje pričakoval; spoznal bi, kako sleherne sanje oblede — na solncu stvarnosti. Nobene sanje niso več lepe, ko se uresničijo. Sreča je slajša vedno v oblakih kakor na ttdnih tleh. ko se je najbolj krčevito oklepaš. Če se torej samotar hoče oženiti — kateri koli — naj ne sanja prej zakonskega življenja; pripravljen naj bo, da bo lahko cd njega sprejel vse. kar mu bo nudilo. Oborožiti bi se pa nroral predvsem s ču-s:vi. ki bodo lahko splela res trdno tova-riSko vez zakoncev; tovariško vez in ni rečeno, da morate tisto orožje imenovati ljubezen. Ljubezen je v stvarnosti morda najbolj nestalno čustvo, ki se spreminja od dne do dne; čustvena skala je zelo raztez-ljiva. človek niti nc? ve. kdaj se najslajše in mogočne čustvene melodije sprevržejo v ravnodašje ali celo mržnjo. Kadar pričakuje od zakona mnogo, bo v njem več al: manj razočaran. Od zakona smemo zahtevati le obresti glavnice, ki jo sami vložimo manj. Ali je vaša živčna, čustvena, fizična itd. glavnica dovolj velika za zakonsko življenje, presodite, če morete, sami! Trdno Bombaž v Sovjetski Rusiji Pokrajina okoli Rostova južno ol Kuhana ne daje Sovjetom samo obilnih presežkov žitnih pridelkov, temveč je bila za nje velike vrednosti tudi zaradi tekstilnih sirovim Med Donom in Kavkazom, kamor so prodrle letos nemške čete, je ena najvažnejših evropskih pokrajin, ki pridelujejo bombaž. Sovjetska unija je za Združenimi državami Severne Amerike in Britansko Indijo tretja najpomembnejša pridelovalka bombaža na svetu. Na površini 2.1 milijona ha so leta 1940. pridelali okoli 800.000 ton bombaža. Najvažnejši nasnil so le vedno tisti, ki so bili zasajeni že v carski dobi v Osrednji Aziji. Največ bomb. /n pridela Uzbekistaa (obdelovalna površm:i v»7 ooo ha), Turkmenija (154.000 ha). Tadzikist m «107.000). ECazahsl n (10&000) in Asvr-bejdžan ,189.000>. Približno tretjino pridelovalne povratne bombaža pa je Rusija imela v evropskem delu svojo dizave. Gre za pokrajine v Ukrajini, na Krimu m na Severnem Kavkazu, V T'krajini jo bilo zasajenih z bonabttam približno 22i>.00 ha. Na Krimu okoli 40 do 60.000 ha in med Donom in Kavkazom pa l.I.OOO ha. Slednji pred.A je bil razleljen takole: na okolico Rostova je odpadlo 14.500 ha, na Kras-nodarsko ozemlje 51.300 ha, na pokrajino Ordsliu-nikidzc 125000 ha in na okolica Stalin-gvada 20.000 ha. Manjšo količino bomkaia so pridelovali tudi v pokrajini, kjer bivajo Kalmiki. Risana lirika v japonski umetnosti Nekaj značilnih potez v ustvarjanju japonskih umetnik 3 v Z besedo japonska umetnost: je za nas vedno združena predstava nečesa tujega, vzhodnjaškega in tajnstvenega. Okrasno umetnest gojijo na Japonskem že dolgo z veliko ljubeznijo, spretnostjo in okusom. To kaže že prvi pogled na izdelke japonske umetniške obrti. Zlasti je to vidno v načrtih za blagovne vzorce, v barvnih šablonah in pri njihovi uporabi, namreč pri izgotovljenem blagu, okrasnih predmetih in vsakdanjih porabnih predmetih. Pri vseh račrtih je najopazljivejše virtuozno obvladanje površine. Dasf se zdi vzorec še tako slučajno izmišljen, ga je umetnik vendarle narisal po rafimranem znanju v skladu z razdelitvijo in oblikovanjem površine. Vzorci so najrazličnejši. Človek in njegovo okolje ter razmerje med tema dvema tečajema, dajejo umetnikom največ navdihov | za načrte. Obenem vpliva na njihovo roko tudi prastara narodna figura, tradicija in predstave, ki jih sporočajo prastare bajke j in mitološka domišljija. I Kar japonski umetnik vidi v svoji okolici, oblikuje v svoji umetniški tvorbi. Umetniški vzorec opazi na gozdnih tl^h' ki so pokrite z iglicami smrečja. Navdihu« jejo g.a naglo mimobežeči oblaki neviht, pred katere nariše nekaj preplašenih 1«<-stovk. On je tisti, ki opazi kako pada na krizanteme ali kako ležijo rosne kapljice na bambusov h Ustih, kako cvetovi češnje plavajo v vrtinčasti vodi, kako se sušijo mreže ribičev in druge podobne lirično navdahnjena prizora. Naj bo človek, žival rastlina, ali cela pokrajina, vse vkl.iu-či japonski umetnik v s\oj vzorec in ga oblikuje z mnogo okusa. Vsak teh načrtov učinkuje kakor majhna pesem, polna r.i7-položenja, vendar blizu resnice' s svojim pogledom obrnjena proti lepoti i1 polna notranje doživetosti Svet. ki se z ii v začetku popolnoma tuj. nam postane č m dal? ga opazujemo na posameznih vzorcih in primerjamo med seboj, vedno bolj doni ne da bi pri tem izgubil svojo aJkavnoati Koze v nemškem Podonavfu Koza. »kravica majhnega gospodarja , je prišla v sedanjih vojnih časih do posebne veljave povsod, kjer imajo dovolj krme, ki je ni mogoče dingače izkoristiti. Kozjereja pa je važna tudi v mirnih časih in zato jo povsod pospešujejo. Zlasti pazijo na plemensko čiste živali in oblastv 1 priporočajo povsod le rno ali dve plemeni, ki sta se najboljše obnesli. Statistični podatki, ki se nanašajo na kozjerejo v Nemčiji, ugotavljajo, da so jih v treh okrožjih, in s.cer v zgornjedo-navskem. spodnjedonav.skem in dunajskem, redili 225.000. Največ jih re hjo v spodn.c-donavskem Okrožja, Kjer hran! prebivalstvo z mlekom okoli t.50.000 koz. V dunajskem okrožju so jih našteli 15000. Kozjerejci stremijo zlasti za izboljšanjem kozje molže, da bi koze dajale več mleka. Izračunali so, da daje povprečno na leto vsaka koza V omenjenih treh okrožjih po 560 kg mleka. Smoter, ki ga želijo doseči, je, da bi se ta količina zvišala na 750 kg. Okoli 1.000 rejcev, ki redijo večje število koz. že vodi redno knjigovodstvo in nadzorstvo nad količino namolžonega mleka. Velike oči slab vid Da ima vid z velilcn«tjo oči male/ ikup-nejja, se lahko prepričamo' pri jmih.»h Razne vrste muh imajo tako velike oči, di odpade nanic dt-brj četrtina telesne Uv<. Nasprotno ima pa čl<-\ck v pnimri s svi>-jim teJeaosa /c!o majhne r.vi. 1-do velja *e v večji meri za mnr.<«c živali, in vendar vidiio ljudje m /ivaii sjamo Mjc od muh. Muhe in dnine živalce, Id imajo izredno' velike ovi, \idijo ''abo in so večinoma precej kratkovidne*. ZLisrr pn ne nurcjo razločevati vceiih predme tfA'. Yv rnjmeti večji od novčičd. so v mudili očeh kak- r zamcalcni. TO C EN RACI N. Gospa Debeljkovičeva je bila pri mesarju, ki ji je računal 60 lir. — Kaj. šestdeset lir za masiranje pod-bradka! — ?e je začudila. — Da. gospa, za masažo vsakega pori-bradku računamo pri nas dvajset lir. D. Du Matuier: Prva Roman r Mislila sem, da se na noč kje ustaviva,« sem presenečeno dejala. »V kateri izmed gostiln, ki sva jih videla dopoldne, ko smo se vozili mimo .. .< z Vem; toda nekaj mi pravi, da moram biti še nocoj doma. Kaj res misliš, da ne bi v avtomobilu prav tako dobro spala?« *Pač,« sem neodločno dejala. ^Pač. konec koncev ...« ^Ce se zdajle odpeljeva ... ura je tri četrt na osem...« se je prekinil, ^tedaj sva lahko o poli treh doma. Na cestah ne bo kdovekaj prometa.« :A ti boš tako truden,* sem oporekla. >Strašno se boš izmučil. «< »Ne.« Zmajal je z glavo. Izvrstno se počutim. Domov hočem. Čutim, da je nekaj narobe. Zato hočem biti doma.« Njegov obraz je bil čudno tesnoben... Odprl je vratca ter pripravil v ozadju voza odeje in blazino. *A kaj naj bi bilo narobe? sem rekla. »Čudno se mi zdi, da se še zdaj vznemirjaš, ko je vse končano. Ne razumem te.« On pa me ni poslušal. Stopila nem * voz, s pritegnjenimi koleni sem lesda po sedežu, in Maksim me je odel. Kar dobro se mi je ležaTo, mnogo bolje. Bfego sem mislila. Popravila sem si blazino pod pivo. * »Vse v redu?« je vprašal. »In ti res nič ne de?« »Ne,« sem z nasmeškom odgovorila. * Prekrasno mi je. Takoj bom zaspala. Ne, prav nič me ni volja, da bi se spotoma ustavljala. Mnogo bolje je, da napraviva tako in se pel jeva domov. Preden vzide solnce, bova v Manderlevu.« Maksim je sedel na prednji sedež, in že sem začutila pod seboj rahlo zibanje vzmeti. Pogreznila sem obraz v blazino. Ritmično in nepretrgano gibanje voza se je skladalo s snovanjem mojih misli. Komaj sem zaprla oči, mi je vstalo v spomin na stotine slik: stvari, ki sem jih bila videla, stvari, ki sem jih poznala, in stvari, ki sem jih bila pozabila. Prekrivale so druga drugo in se zgrinjale v brezumno zmešnjavo. Pero, ki je krasilo klobuček gospe Van Hopperjeve, trdi, ravnohrbtni stoli v mali obednici Franka Crawlaya, široko okno v manderlevskem zahodnem krilu, lososjerdeča obleka gospe, ki se je na maškaradi venomer smehljala; mlada kmetica na cesti v okolici Monte Carla... Zdaj sem videla Jasperja, kako na trati lovi metulje, zdaj škotskega terijerja doktorja Bakerja, kako si za ležalnikom praska uho. Nato je prišel poštar, ki nam je bil davi pokazala hišo; in Klari sina mati je v svoji izbi brisala zame stol. Ben se mi je muzal in mi ponujal polno prgišče školjk; škofova žena me je vabila, naj ostanem pri čaju. Čutila sem hlad domačih posteljnih rjuh, slišala sem, kako mi na obali kamenje škriplje pod nogami... Vonjala sem kovačnik v gozdih, vlažni mah in vele cvetne lističe azalej. Padla sem v čudno, pretrgano spanje, iz katerega sem se spet in spet dramila v zavest svoje neudobne skrčene lege in v pogled na Maksimov hrbet, ki je štrlel pred menoj. Somrak se je bil izpremenil v popolno temo. Od časa do časa so mi blisnili v oči žarometi voza. ki nama je pribrzel naproti, zdrevil mimo naju in izginil. Vasi z drhtečimi lučmi za spuščenimi zastori so ostajale za nama. Vsakikrat sem se stresla, se s težavo obrnila in spet zaspala. Videla sem velike stopnice v Manderleyu. Vrhu stnpnic je stala gospa Danvers v erm obleki in čakala, da pridem gor. Komaj sem se ji približala, se je umaknila pod stebrenik in izginila. Iskala sem jo, pa je nisem več mogla najti. Nato je pogledal njen obraz izza priprtih vrat; zaklicala sem jo, a v tem je znova izginila. »Koliko je ura?« sem glasno vprašala. »Koliko je ura?« Maksim se je okrenil; v temni notranjščini voza se mi je zazdel njegov bledi obraz pošasten. ^Pol dvanajstih je,« je odgovoril. :,Več ko pol poti je za nama. Skušaj zaspati .. .< »2eja me,« sem dejala. V prvi vasi je ustavil. Mož, ki je imel službo v garaži za avtomobile, nama je rekel, da njegova žena še ni šla spat in da nama pripravi čaj. Izstopila sva in šla v garažo. Cepetala sem z nogami, da bi se ogrela. Roke in noge so mi bile mrzle kakor led. Maksim je kadil cigareto. Mraz je bilo. Veter je buhal skozi odprta vrata in stresal pločevinasto streho. Treslo me je, pa sem si zapela plašč. »Ej da, nocoj je precej hladno,« je rekel mož. ko je odvijal cev za bencin. »Danes po kosilu je kazalo, da dobimo slabo vreme. To je bil letos zadnji vroči val. Kmalu bo treba začeti misliti na kurjavo.« »V Londonu ni bilo moči dihati,'.- sem rekla. »Res? Pha, tam vreme zmerom pretirava... A tu se bo najprej poslabšalo. Preden se jutri zdani, J bomo imeli na obali tak veter, da bo grdo.^ Njegova žena je prinesla čaj. Imel je grenak c»kus po lesu, a vsaj vroč je bil; piJa sem ga s slastjo, hvaležna za okrepčilo. Maksim je že gledal na uro. »Čas je, da kreneva dalje,« je rekel. Deset minut še manjka do polnoči, r Kar s težkim srcem sem zapustila to zavetje. Nebo se je iskrilo od z^ezr!. Tu pa tam so se podile krpe oblakov. ;Da,* je rekel mož, >.za letos se lahko poslovimo od poletja.- Znova sva sedla v voz. Spet sem se skrčila pod odejo. Avtomobil je zbrzel naprej. Zaprla sem oči. Mož z leseno nogo jc vrtil lajno, in napev vPikard-ske rože* se je v mojih mislih zlival z odskakova-njem voza. Frith in Robert sta prihajala s čajem v knjižnico. 2ensxa pri mrežnih vratih mi je mračno kimala s glavo in klicala svojega dečka v hišo. Videla sem posnetke ladij, pokrite z debelo plastjo prahu. Videla sem pajčevine med konopjem. Slišala sem dež, kako je škrabljal po strehi, in morje, kako je šumelo. Hotela sem priti v Srečno dolino, pa je nisem več mogla najti. Vse na okrog so bil! sami gozdi. Temna drevesa in mlado zelenje kovač-nika. Sove so kričale. Mesec se je zrcalil v man-derleyskih oknih. Na vrtu so rasle koprive, taka visoke, da so mi segale do pasu, do ramen... Urejuje Jontp 3upnn£W — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za taseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi t LJubljani