TEDNIK LETO XLV. ŠT. 50 PTUJ, 17. DECEMBRA 1992 CENA 50 TOLARJEV HRUP JE - HRUPA NI v petek je skupina 13 obča- nov pri ptujskem županu zahte- vala pogovor o izvajanju rock koncertov v nekdatijih vojaških skladiščih na Potrčevi. Potožili so mu o čezmernem hrupu in drugih nevšečnostih, ki jih v nji- hovo doslej mirno življenje pri- našajo ti koncerti. Na sestanku so bili tudi načelnik za notranje zadeve, ki je dal dovoljenje za koncert, Metod Fridl Grah, mi- nistrica za šolstvo in kulturo, ki vzpodbuja dejavnost mladih, Kristina Šamperl Purg in pred- sednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen. Po dveurnem pogovoru in isakanju vzrokov za vznemirjanje, ki ga koncerti povzročajo pri okoliških prebi- valcih, so se dogovorili, da bodo pristojne inšpekcijske službe preverile hrupnost, sanitarne in požarne razmere v skladiščnih prostorih in potem odločili, ali bodo še dali soglasje za organi- zacijo koncertov. Teme smo se, predvsem s sta- lišča čezmernega hrupa, lotili tudi mi. Preberite stran 7! HALOZE SE PRIPRAVUAJO NA ZIMO. Foto: i. Ciani Cenejia koruza za ošicoilovance zaradi suše Od ponedeljka naprej je oškodovancem po suši v ptujski občini na voljo precej cenejša koruza v razsutem stanju iz slo- venskih blagovnih rezerv. Kot je povedal občinski lunetijski minister Franc Bezjak, so do te koruze upravičeni vsi tisti, ki so imeli in tudi prijavili škodo zaradi suše na posevkih koruze in travinju. Posamezniki so upravičeni do količin, ki so sorazmerne velikosti površin oziroma višini ocenjene in prijavljene škode na njihovi zemlji. Vsi upravičenci so o tem do- bili pisna obvestila z urniki, saj bi bila delitev po sistemu "za vse naenkrat" zelo otežena. Koruza je v razsutem stanju, upravičenci bodo zanjo plačali le 10 tolarjev za kilo- gram, dvignejo pa jo lahko v mešalnici Kmetijskega kombi- nata Ptuj v Dražencih vsak dan od 8. do 14. ure. Tako so danes, v četrtek, 17. decem- bra, na vrsti upravičenci iz KS Markovci, Polenšak, Rogozni- ca, Podlehnik, Ptujska Gora in Stoperce. Jutri v petek, 18. decembra, bodo na vrsti upra- vičenci iz KS Trnovska vas, Vitomarci, Zavrč, Videm in Žetale. V soboto koruze ne bodo delili, v ponedeljek, 21. decembra, pa bodo na vrsti upravičenci iz ptujskih krajev- nih skupnosti: Boris Ziherl, Budina — Brstje, Franc Osoj- nik, Jože Potrč, Spuhlja, Tur- nišče, Bratje Reš, Dušan Kve- der, Ivan Spolenak, Olga Me- glic in Tone Znidarič. Vse upravičence prosijo, da se natančno držijo navodil in svojih datumov. Vsem re- snično upravičenim zamudni- kom pa bodo koruzo delili še v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra, prav tako od 8. do 14. ure. Koruzo lahko dvigujejo tisti upravičenci, ki jim je odmerje- na količina nad 1000 kg. Vsem, ki imajo manjše ko- ličine, sekretariat priporoča, da se združijo s tistimi, ki ima- jo večje, saj bo tako vse skupaj enostavnej. Za tiste, ki so utrpeli škodo zaradi suše na drugih kulturah, pričakujejo na sekretariatu za cmetijstvo sredstva v letu 1993. — OM Rokometna reprezentanca Slovenije v Veliki Nedelji v okviru praznovanja 35-letnice Rokometnega kluba Ve- lika Nedelja bo drevi ob 19. uri v športni dvorani v Veliki Nedelji srečanje z mladinsko rokometno reprezentanco Slovenije, ki je tam na krajših pripravah, in domačimi ro- kometaši. V mladinski reprezentanci Slovenije je tudi Ptujčan Renato Vugrinec. VX Policija odprta do vseli, ki to želijo Slovenska policija postaja vse bolj odprta, želi se približati državljanom, da ne bi še na- prej nanjo gledali s priokusom tesnobe in morebiti strahu. To so nedvomno dokazali tudi letošnji dnevi odprtih vrat na policijskih postajah, ki so poleg tega bili namenjeni predvsem protikriminalnemu osveščanju občanov. Zanimanje občanov za le- tošnje 'dneve odprtih vrat' na policijski postaji v Ptuju je bilo nad vsemi pričako- vanji. Ko so v petek, 12. de- cembra, zvečer sklenili šti- ridnevno akcijo, so ugotovili, da je bilo predvsem precej več organiziranih obiskov osnovnošolske in srednješol- ske mladine; prikaz delovan- ja službenih psov, konje- niške policijske enote, po- sebne razstave policijskega orožja, vseh prostorov posta- je ter posebne razstave elek- tronskih in mehanskih varo- val in alarmnih naprav pred tatovi pa si je ogledalo tudi precej drugih občanov. Ob koncu letošnje akcije so poudarili, da ostajajo vra- ta policije še naprej odprta za vse, ki so potrebni njihove pomoči in ukrepanja. Konjeniška enota policije je bila v teh dneh atrakcija; v glavnem jo uporabljajo za patrullranje na težko dostopnem obmejnem ob- močju Haloz Orožje slovenske policije Tekst in foto: Martin Ozmec V današnji številki Tednika: Denacionalizacija po ptujsko: 500 vlog - 137 odločb o stnan 3 Klepet z Žarkom Petanom: »Vse je v nsUlepšem neredu« o stran 6 Dr. Žleiinik, direktor Zdravstvenega I doma Ptuj: »Odnosi niso slabi« C stran 8 i Tržni {(ažipot o stran 11,12,13 Mladi dopisniki o stranie 2 — DOMA IN PO SVETU 17. DECEMBER 1992 — TEDNIK OPTE SUEZ ZAUm S posodobitvijo proizvodnje za četrtino manjša poralia energije Opte Ptiy je februarja pričel sanacijo in rekonstrukcgo tehno- loškega dela opečne proizvodnje. Pred dnevi je bil opravljen tudi tehnični prevzem. S posodobitvijo tehnologije prihranijo 25 od- stotkov energije. Z rekonstrukcijo in sanac^o pa so tudi povečali proizvodnjo za 20 odstotkov in zmanjšali število zaposlenih. Pred sanacijo je bilo v ptuj- ski opekarni zaposlenih 146 delavcev, danes jih je 73 za določen in 10 za nedoločen čas. S prodajo izdelkov so za- dovoljni, saj trenutno nimajo nobenih zalog. Je pa res, da je konkurenca v Sloveniji med proizvajalci gradbenega mate- riala izredno velika, saj je opekarn še vedno preveč. S sanacijo in rekonstrukcijo so ne samo posodobili proiz- vodnjo, ampak tudi dvignili kakovost svojih opečnih izdel- kov. Investicija je stala 73 mi- lijonov tolarjev: 15 milijonov je dalo republiško Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, 5,1 milijona tolarjev republiško Ministrstvo za zna- nost in tehnologijo ter milijon tolarjev občina iz razvojnega sklada. Vse to so dolgoročni krediti. Razliko je prispevala opekarna sama. Opte pa se pripravlja tudi na gradnjo nove tovarne fasadne opeke. Če bo šlo vse po načrtih, bodo gradnjo pričeli marca pri- hodnje leto, predvideni rok gradnje pa je 16 mesecev. Sredi leta 1994 naj bi stekla že posku- sna proizvodnja, za katero bo jamčilo francosko podjetje. Op- te je namreč dobil za gradnjo tovarne fasadne opeke posojilo Svetovne banke za razvoj prek francoske vlade, pogoj pa je francoska tehnologija. Z novo investicijo bo dobilo delo 40 de- lavcev. Polovica proizvodnje bo namenjena izvozu, drugo pa naj bi prodali na domačem trgu. In- vesticija je vredna 25 milijonov nemških mark. Svetovna banka zagotavlja kredit na sedem let s triletnim moratorijem. NaV Avtoprevozniki se hudujejo nad prametnim davkom v družbi z omejeno oágo\ornostjo Avtošped storitve so se uspešno prilagodili novim gospodarskim razmeram. Zmanjšanje industrij- ske proizvodnje in izguba južnih trgov sta narekovala preumeritev na druge prevoze oziroma dejavnosti. Špedicije skoraj ni več, zato pa so se povečali prevozi razsutega tovora in zemeljska dela za ptiiiska podietia in krajevne skupnosti. Največ delajo za cestno podjet- je, Tampon, Sladkorno tovarno Ormož, Vodnogospodarsko pod- jetje. Kmetijski kombinat, Gradiš, Nizke gradnje in Gradbeno pod- jetje. Za po.slovanje v tem obdob- ju so značilni tudi kompenzacijski posli. Trenutno največ prodajajo sladkor. Direktor Franc Šeruga je pove- dal, da jim dela ne primanjkuje, da pa so prevozniki nezadovoljni, ker morajo plačevati 5-odstotni davek na storitve v gradbeništvu, ki ga je investitor že enkrat plačal. Po njihovem prepričanju gre za podvajanje davka, pri tem pa so najbolj oškodovani ravno avtoprevozniki, saj ga drugi ne plačujejo. Svoje nezadovoljstvo so izrazili pisno, Mini.strstvo za fi- nance pa jih z odgovorom ni za- dovoljilo. Razložilo jim je, da se prevozne storitve, ki jih opravlja- jo avtoprevozniki za gradbena podjetja, ne štejejo za fazo v grad- beništvu, zato se davek od teh .storitev obračunava in plačuje po stopnji 5 odstotkov. V 20. členu pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku pa piše, da se za opravljanje gradbene dejavno- .sti štejejo: gradbena dela v visoki in nizki gradnji, vzdrževanje cest, vštevši vzdrževanje plovnih poti, in v hidrogradnji. Zakon je dvoumno zapisan, trdijo prevozniki, nihče pa jim noče pritrditi. Pravna praksa v okviru Gospodarskega vestnika jim je najprej pritrdila, pozneje pa svoio ugotovitev preklicala. Franc Seruga pravi, da če bi pra- vilnik obrazlagali trije pravniki, bi gotovo dobili tri različne razlage. Avtoprevozniki trenutno delajo v najtežjih razmerah. plače'Vanje .5-odstotnega prometnega davka pa njihovo stanje še dodatno ote- žuje. Z Avtošpedom dela trenut- no štiride.set avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije. Letos so z njimi podpisali nove kooperacijske pogodbe, ki so traj- ne. Z izvozno dejavnostjo se še ne ukvarjajo; prednost dajejo dejav- nosti, za katero je bila prevoz- niška zadruga, iz katere je potem nastal Avtošped, ustanovljena. Njihovo uspešno bodoče delo pa je v vehki meri odvisno do spreje- ma zakona o dolžniško-upniškem razmerju in o smelejšem razvoju cest in druge infrastrukture. ^q Agis bodo sanirali! Sklad Republike Slovenije za razvoj je sklenil, da bodo Agis sa- nirali. Ocenili so, da so sanacijski programi, ki so jih napisali brez tuje pomoči, realni. Skupina zunanjih strokovnjakov sklada je imela nalogo, da analizira poslovaige in oceni možnosti sanacije podjetja Agis. Ugotovili so, da lahko posluje pozitivno, če ga bodo razbremenili nepotrebnih fiksnih stroškov, tehnoloških presežkov, neporavnanih obveznosti do banke, države in delavcev. Prve aktivnosti v okviru sanaci- je so že izvedli. Država je prevze- la financiranje tehnoloških pre- sežkov delavcev. Poleg tega bodo poskušali reprogramirati obvez- nosti do drugih upnikov, do države in banke. Prodali bodo vse nepotrebno poslovno premoženje, obrat družbene prehrane, stano- vanja in Petovio. Pri poravnavi obveznosti do delavcev predsta- vlja največji problem zagotavljan- je denarja za odpravnine za delav- ce, ki jim je v maju in juniju letos prenehalo delovno razmerje. Kot je povedal direktor Jože Botolin, bodo to vprašanje reševali pred- nostno, saj na ta denar prizadeti čakajo že več kot šest mesecev. Na račun obvladovanja stroškov izgube v devetih mesecih niso po- večali. Delavci prejemajo še ved- no minimalne plače, 18.500 tolar- jev bruto mesečno. Trenutno ima- jo 700 zaposlenih. Pričakovati pa je, da bodo zaposlenost postopno še zmanjševali. Vse bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v sloven- .ski industriji, ki je največji kupec Agisovih izdelkov. Slovenski direktorji naj bi se sa- nacije poslovanja lotevali na na- jlažji način, z odpuščanjem delav- cev, iskanje trgov pa naj bi zane- marjali. Jože Botolin pravi, da to lahko govorijo le tisti, ki niso še nikoh prodajali in ne vedo, kako težko je prodajati. Če izgubiš trg, ga izgubiš za dolgo časa. Osvajan- je novih trgov je dolgotrajna nalo- ga, traja od deset do petnajst let. Hitro osvajanje trga pa bi pome- nilo imeti izdelek, ki ga mhče v svetu nima in bi ga vsi kupovali. Kaj to pomeni, ne ve. Trenutno Agis izvaža od 700 do 800 milijonov nemških mark ali 40 odstotkov proizvodnje. Brez motenj pa bi po.slovali, če bi me- sečno izvozili vsaj za 1,5 milijona nemških mark izdelkov. Intezivno delajo pri osvajanju novih trgov. Želijo obdržati delež izvoza v za- hodno Evropo, velike možnosti pa vidijo v izvozu v dežele Bhžnjega in Srednjeva vzhoda, na arabski polotok in v nekatere dru- ge države. S svojimi izdelki dose- gajo evropsko ceno in evropsko cakovost, kar pa še ni dovolj za prodajo, saj je prodajalcev veliko. Kljub nekaterim dvomom je bila za Agis edina rešitev, da je postal državno podjetje. Jože Botolin pravi, da je šele sedaj postalo ja- sno, kaj je upravljanje in kaj po- slovodenje. ^q Saubermacher v Ormožu Po javnem natečaju za izvajalca zbiranja komunalnih odpadkov so v na ormoški Sekretariat za var- stvo okolja in urejanja prostora prispele tri vloge; od Ekolesa iz Ptuja, A.S.A Slovenica iz Ljublja- ne in firme Saubermacher iz Mur- ske Sobote. Kot najugodnejšega ponudnika, zlasti po izkušnjah v slovenskem prostoru, so v Or- možu izbrali firmo Saubermacher. Saubermacher ponuja tri va- riantne rešitve pri zbiranju komu- nalnih odpadkov na območju or- moške občine. Prva varianta je franšizing, pri drugi je ponudil delo z enim od podjetij, ki jih ima v sosednjih občinah (v tem prime- ru iz Lenarta), tretja rešitev pa je predlog, da ustanovi skupno z or- moškim Komunalnim podjetjem posebno podjetje za odvoz komu- nalnih odpadkov. Za prvo varianto v Ormožu s stra- ni Komunalnega podjetja ne bi mo- gli izpolniti pogojev, zato se ponuja kot najprimemej.ša rešitev ustanovi- tev mešanega podjetja; to bi prevze- lo vse delavce Komunalnega podjet- ja, ki so se ukvarjali z zbiranjem smeti. Rešitev bo pripravljena do podpisa pogodbe o oddaji koncesije preovidoma do konca letošnjega le- ta, zbiranje pa bi začeli L februarja 1993. Delo se bo pričelo najprej v mestu, šele nato po drugih krajev- nih centrih. Cilj je 70-odstotna po- kritost zbiranja in sortiranja v občini. S tem bo tudi rešen problem specialnih in kosovnih odpadkov. Kosovne bodo zbirali po posebnem urniku, specialne pa je podjetje Saubermacher pripravljeno tudi iz- voziti, če bi šlo za take vrste odpad- kov, ki jih ni mogoče uničiti, za pri- hodnje leto pa predvidevajo uvoz mobilne zažigalne naprave. Še na- prej pa ostaja nerešeno vprašanje deponije, s tem da je ena izmed možnosti, kompostiranja odpadkov biološkega izvora. Deponijo za dru- ge odpadke pa bo potrebno v Or- možu rešiti v naslednjih letih, ven- dar v okviru več občin. Vida Topolovec Tretjino cenejše zdravstveno zavarovanje Neodvisni sindikati Slovenije in Zavarovalnica Adriatic so sklenili dogovor o prostovol- jnem skupinskem zdravstvenem zavarovanju z 31-odstotnim po- pustom. Tako bo celoletna za- varovalnina namesto 12.000 znašala dobrih 8.000 tolarjev. Prek Neodvisnih sindikatov se lahko zavarujejo poleg njihovih članov z družinami tudi zaposle- ni in nezaposleni državljani. Za- varovanje lahko sklenejo v pi- sarni Neodvisnih sindikatov Slo- venije v Trestenjakovi 9 na Ptu- ju od 16. do 18. decembra med 12. in 14. uro. Neodvisni sindikati Slovenije so v zadnjem času ustanovili tu- di štiri nove podružnice. Te so: Talum Kidričevo, predsednik je Marjan Lenart, Impol Sloven- ska Bistrica (Edi Juhart), LIP Slovenske Konjice (Marjan Ste- hle) in LIP Oplotnica (Ivo Trdin). McZ OBVESTILO Najemnike stanovanj, ki so v lasti občine Ptuj, obvešča- mo, da je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na svoji seji dne 9. 12. 1992 sprejel sklep, da ostanejo najemnine za neprofitna stanovanja v skladu z Odlokom o načinu obli- kovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najem- nin za neprofitna stanovanja (Ur. I. RS, št. 53/92) na nivo- ju meseca oktobra 1992. Najemnina za neprofitna stanovanja za november in december 1992 ter januar in februar 1993 je bila na dostavljenih položnicah povečana za 21%. Vsi najemniki, ki so povečano najemnino za neprofitna stanovanja za november in december 1992 že plačali, bodo v januarju 1993 prejeli obračunsko položnico, s katero bodo poračunane vse razli- ke, plačane v novembru in decembru 1992. Tisti, ki tega niso storili, pa lahko plačajo najemnino v višini najem- nine v oktobru 1992 z lastno položnico. Za razumevanja se zahvaljujemo! Direkcija za gospodarsko Infrastrukturo občine Ptuj STOCKHOIJVI: Zunanje ministre članic konference o evropski varnosti in sodelo- vanju je na začetku zasedanja najbolj presenetil ruski zunan- ji minister Andrej Kozirjev, ki je najavil, da Rusija ne bo več sodelovala pri sankcijah zoper Srbijo. Vendar je to kmalu po začetku konference preklical. Kljub temu pa nekateri ne bo- do nikoli pozabili njegovih osupljivih besed: "Srbsko vod- stvo se lahko zanese na veliko Rusijo." Da ta izjava ni ne- dolžna, je namignil tudi lord Owen, ki je na srečanju izjavil, da bi utegnili Srbi dobivati orožje iz Rusije, če bi prekli- cali mednarodno prepoved iz- voza orožja v Bosno. RUSIJA: Rusija se je na za- četku tega tedna izognila iz- rednemu stanju, ki so ga na- povedovale razmere v njiho- vem parlamentu. Vendar je kongres ljudskih poslancev le rešil zaplet in izvolil novega ruskega premiera. To funkcijo bo opravljal dosedanji ne me- stnik predsednika vlade in energetski ^minister Viktor Stepanovič Cernomirdin. Kon- gres gaje izvolil s kar dvotret- jinsko večino. Ker je pristaš reformizma, po poreklu pa iz- vira iz koservativne struje, opazovalci napovedujejo, da je pot Jelcinovira reformam z njegovo izvolitvijo na široko odprta. EGIPT: V analizi turistične- ga gospodarstva te dežele je premier Atef Sedki izjavil, da je bil turistični obisk zaradi napadov islamskih fundamen- talistov na tuj^ce manjši za 25 odstotkov. Gospodarstveniki pa ocenjujejo, da ta znaša kar 35 odstotkov. Še posebej se je zmanjšalo število turistov, ki so se odločali za križarjenje po Nilu. Načrtovane tri miljar- de dolarjev od letošnjega tu- rizma tako za Egipčane osta- jajo samo sanje. ŠVICA: Švicarska vlada se je odločila, da bo sprejela še 5 ti- soč beguncev iz Bosne in Her- cegovine. Sprejela bo predv- sem ujetnike, ženske in otro- ke. Vlada je za pomoč priza- detemu prebivalstvu namenila že 45 muijonov frankov - delo- ma kot prispevek humanitar- nim organizacijam, pa tudi s financiranjem gradnje zatočišč pred zimo. Zmogljivosti zbir- nih centrov za begunce so že zapolnjene, kajti poleg bosan- skih beguncev prihaja k njim še okoli 1 500 prosilcev za azil iz 65 držav. NEMČIJ.\: Iz nemške vlade je odstopil poštni minister Chri- stian Scwarz-Schilling. Kancler- ju Kohlu je očital, da ni ničesar storil za ustavitev balkanske morije. Tudi v siceršnii nemški javnosti narašča pristisk na kan- clerja, naj vendarle odločneje nastopi v zvezi z balkanskimi spopadi. Vendar dobri pozna- valci pravijo, da je to le izgovor, kajti odstop na bi bil posledica nesoglasij med kanclerjem in ministrom zaradi privatizacije pošte. Ta ji je nasprotoval zara- di kritike SPD-ja in sindikata poštnih delavcev. Kliub vsemu pa je spor prispeval k izostritvi zahteve po tem, naj nemška vla- da podpre vojaški poseg v Bosni in spremembo tistega dela usta- ve, Ki Nemčiji ne dovoljuje so- delovanja v mednarodnih obo- roženih silah. RIM: Nekdanji zunanji mini- ster in socialist Gianni de Mi- chelis bo te dni moral pred so- dišče. Poslansko imuniteto so mu že odvzeli, v kratkem pa bo moral pred sodiščem pričati o morebitnih kaznivih dejanjih korupcije in kršitve zakona o fi- nanciranju strank. Nekdanji za- vezniki in prijatelji ga zapušča- jo, k pikrosti napadov nanj je še precej pripomogla tudi njegova tajnica, ki je bila tudi njegova intimna prijateljica. Ogrožena )a je tudi vrsta na hitro povzpe- ih se zunanjih diplomatov. Ta- ko se je začel sklepni del poli- tičnega procesa proti osebi, ki je bila 12 let v različnih mini- strstvih in je zdaj le še podpred- sednik Socialistične stranke. Še najbolj je bil razočaran, ko je kar 250 poslancev italijanskega paralmenta glasovalo za začetek postopka sojenja proti njemu. pripravila: dlž cestno podjetje ptujpo. OBVESTILO_ Cestno podjetje Ptuj je izva[alec rednega vzdrževanja in var-• stva cest na cestnem omrežju v občini Ptuj in Ormož. V ob-j segu te dejavnosti izvaja tudi zimsko službo. 1 Priprave na zimsko službo so končane in pred nami je izva-^ janje del v zimski službi. Le-to OP Ptuj opravlja izvaja po nor-| mativih in navodilih RUC in po naslednjem prioritetnem redu: | I. PRIORITETA: Dela za zagotavljanje prevoznosti cest sej izvajajo stalno, možna je začasna ustavitev prometa do 2 uri, * predvsem v času med 22. in 5. uro zjutraj. Pri obilnem ; sneženju je v času pluženja in drugih del na cesti orno-- gočeno stalno odvijanje prometa z uporabo verig, v času '. pluženja višina snega ne sme presegati 10 cm. \ II. PRIORITETA: Dela za zagotavljanje prevoznosti cest sej izvajajo v času med 5. uro zjutraj in 22. uro. Začasne ustavit-j ve prometa so možne predvsem v času med 22. uro in 5. uro^ zjutraj ter v dela prostih dneh. Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. času pluženja višina snega ne sme presegati 15 cm. III. PRIORITETA: Ceste, ki se plužijo, dokler je to možno, z normalnimi plužnimi sredstvi, potem se zapro. Zapore ceste; so možne do dveh dni oz. krajevnih prilikam ustrezno. Odvi-, janje prometa je omogočeno z uporabo verig. | IV. PRIORITETA: Ceste v tej prioriteti se pozimi zapro. NA OBMOČJU CESTNEGA PODJETJA PTUJ 80 V I. PRIORITETI NASLEDNJE CESTE: — magistralna cesta M3 — Zlatoličje—Ptuj—Ormož— meja RH — magistralna cesta M 11 — Hajdina—Macelj J — magistralna cesta M 3/3 — Hajdina—Gaj — regionalna cesta R 354 — Ormož— ! Središče ob Dravi—meja RH Vse ostale regionalne ceste so v II. prioriteti, lokalne ceste pa v II, oz. \ III. prioriteti, odvisno od pomembnosti ceste oz. krajevnih razmer, v času zime, predvsem pa pri izvajanju zimske službe želimo uporab-- nike cest opozoriti še o naslednjem: ■ — Voznike naprošamo, da upoštevajo možne pasti, tako imenovane; nenadne poledice kot nenadejane dogodke na cesti in prilagodijo! vožnjo razmeran na cesti. \ — V času zime, ko je na vozišču lahko sneg, ob zmrzali pa tudi pole-i dica, naj vozilo opremijo z zimsko opremo, odvečno pa tudi ni i kakšno priročno orodje za izvlačenje vozila. i — Voznike naprošamo, da upoštevajo signalizacijo na vozilih CP Ptuj in vozil, ki izvajajo zimsko službo (pluženje — posipanje), nel prehitevajo. Ker opažamo, da se v večjem obsegu in posebno v zimskem času S: cestišča odstranjujejo zimski snežni koli, prosimo voznike, da tudi' oni povečajo budnost nad takšnim ravnanjem "posameznikov", saj je; signalizacija v zimski službi kot tudi snežno kolje voznikom pri vožnjlj samo v pomoč. i IN NE NAZADNJE: Prepričani smo, da boste enako kot mi tudi vi prisluhnili vremenskimi in prometnim sporočilom o stanju na cestah, preden se boste podali na vožnjo. ; Na koncu tega obvestila vam ponovno želimo srečno In varno vožnjo v tem in tudi v naslednjem letu 1993. i CESTNO PODJETJE PTUJ; TEDNIK ~" DECEMBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 OENACIONAUZACMA PO PTUJSKO Prispelo skoraj 500 vlog - doslej izdali 37 odločb 20. novembra se je obrnilo leto, odkar je Skupščina Re- publike Slovenije sprejela Za- con o denacionalizaciji, ki naj bi poleg drugih ukrepov omo- gočil ponovno privatizacijo, predvsem paje obetal vsem ti- stim, ki jim je bilo v povojnih letih po tedanjih zakonih — gre za 29 zakonov in uredb — odvzeto premoženje, da bodo lahko naposled ponovno upra- vljali z njim. Pa ne gre tako zlahka. Ptujski občinski upravni or- gani so doslej sprejeli skoraj 500 vlog, največji delež, kar 393, na Sekretariatu za kme- tijstvo. Doslej so izdali skupno 37 odločb, vendar je med nji- mi samo 15 takšnih, ki ne bo- do zahtevale nadaljnje obrav- nave, od tega je le 7 kmetij- skih. Te so v razlaščenčcve ro- ke vrnile 30 hektarjev zemlje in 100 hektarjev gozdov, nihče pa še ne more oceniti, koliko premoženja naj bi vrnili ra- zlaščencem. OGORČENI ZARADI POČASNOSTI Člani ptujske podružnice Združenja lastnikov razlaščene- ga premoženja, ki deluje že dru- go leto, so ogorčeni, saj so spoz- nali, da zakon ni napisan tako, da bi omogočal hitro vračilo premoženja. V njem je namreč več členov, ki omogočajo usta- vljanje postopka sedanjim la- stnikom, je povedal predsednik ptujskega Združenja Mirko Ko- rošec. Tako se sedaj na prav vse odločbe, ki se tičejo vračila kmetijskih zemljišč, pritoži Kmetijski kombinat. Zdi se ne- mogoče, da bi ta s svojimi pri- tožbami uspel dolgoročno, ven- dar pa se vračilo zemlje s tem odloži, družbeno podjetje pa z njo še naprej gospodari. Prav tako povzroča obilo ne- godovanja pri razlaščencih počasnost občinskega upravne- ga organa pri reševanju vlog. Od doslej prispelih 476 vlog, od katerih je Dila sicer le slaba po- lovica popolnih, so jih doslej rešili 37. Združenju lastnikov razlaščenega premoženja se zdi nedopustno, da se oDčina ni bolje pripravila na uresničevan- je tega zakona, saj se zaradi do- datnega dela, ki ji ga je pov- zročil zakon, ni kadrovsko окге- pila, meni tajnik Združenja Al- bin Шек..lake seveda zakon- skih rokov ne morejo izpolnje- vati. Zakon namreč predpisuje, da bo vlagatelj zahtevka dobil odgovor v 60 dneh po skrajša- nem postopku, sicer pa v letu dni. Zato so na svojem shodu 30. novembra v Cirkovcah na- slovili na ptujski izvršni svet in predsednika občine nismo, ki ga je podpisalo 127 razlaščencev m v katerem so zapisali: "Apelira- mo in zahtevamo od SO in IS Ptuj, da s povečanjem delavcev in modernizacijo postopkov po- spešite reševanje naših vlog in zagotovite izpolnjevanje zakon- skih rokov." Člani Združenja menijo, da bi s sedanjo hitrostjo reševania vlog le-te prišle vse na vrsto šele v desetih letih. Sicer pa imajo razlaščenici težave že pri pridobitvi vse do- kumentacije. Tako morajo čaka- ti tudi mesec in več, da dobijo zemljiškoknjižne izpiske, saj je obilica dodatnega dela pov- zročila zastoje tudi tukaj, pose- ben problem pa je pridooitev dokumentacije o državlianjstvu, ker nekaterih oseb iz let 1945 do 1947 enostavno ni v nobe- nem seznamu, je povedal Mirko Korošec. V pisarni ptujske podružnice Združenja lastnikov razlaščene- ga premoženja na Trstenjakovi 9 se je, odkar je v veljavi Zakon o denacionalizaciji, oglasilo več kot 300 razlaščencev iz ptujske občine in raznih krajev po Slo- veniji, kjer bivši Ptujcani ali nji- hovi potomci živijo danes. Združenje jim pomaga pri zbi- ranju podatkov in vlaganju zah- tevkov. Te potem obravnava ena od treh občinskih komisij glede na vrsto premoženja. To so komisija za vračanje kmetij- skih zemljišč, gozdov in kmetij- skih gospodarstev — vodi jo Irena Cen, komisija za vračanje stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč — vodi jo Ma- tilda Klasinc in komisija za vračanje gospodarskih podjetij, ki jo vodi Danica Gajzer. V vsa- ki komisiji ima svojega pred- stavnika tudi Združenje lastni- kov razlaščenega premoženja. NEREŠENA KOMASIRANA ZEMLJIŠČA ONEMOGOČAJO VRAČANJE Največ dela imajo na Sekreta- riatu za kmetijstvo. Do konca novembra so sprejeli 393 vlog, vendar jih je v tem trenutku že več, so povedali. Ob sprejetju zakona so sprejeli novo delav- ko, pravnico, tako da rešujejo vloge tri osebe — dve stalno in ena občasno. Sekretar tega se- kretariata Franc Be^gak je po- vedal, da jim povzročajo največ težav nepopolne vloge, poman- kanje podzakonskih aktov in comasirana zemljišča. Od 393 vlog so na Sekretaria- tu za kmetijstvo sprejeli kar 223 nepopolnih. Te jim povzročajo prav toliko dela kot popolne, saj jih morajo pregledati, nato pa še poslati aopis vlagatelju, naj jo aopolni. Takšna vloga se bo po vsej verjetnosti vrnila in bo šele takrat primerna za obravnavo. Zato Franc Bezjak vse, ki še niso oddali vloge, pro- si, naj priložijo res vso zahteva- no dokumentacijo, saj sicer nji- hove strokovne delavke po ne- potrebnem izgubljajo čas. Drugi problem je sam zakon, saj po eni strani omogoča pri- tožbe tako upravičencev kot za- vezancev, po drugi pa še niso sprejeli podzakonskih aktov, s katerimi bi ustanovili sklad zemljišč in gozdov ter odškod- ninski sklad. Tako je veliko po- stopkov ustavljenih — na sekre- tariatu za kmetijstvo doslej 50 — prav zaradi tega. Specifičnost ptujskega vra- čanja pa povzročajo tudi melio- rirana in komasirana zemljišča. Pred dvema letoma, je povedal Franc Bezjak, so bili le 3 odstot- ki te zemlje rešeni s pravno- močnimi odločbami. Dokler ko- masacijski postopki ne bodo končani, te zemlje ne morejo vrniti. Vseh melioriranih in ko- masiranih zemljišč je v ptujski občini 8.000 hektarjev. DOSLEJ 17 PRAVNOMOČNIH ODLOČB • ZAKONSKI ROKI PREKRATKI Na sekretariatu za kmetijstvu so do zadnjega novembra obde- lali 77 vlog in izdali 27 odločb ter 50 sklepov. Sklep so izdali v primeru, da vračanje ni možno. Ker ni zemljiškega in odškod- ninskega sklada. Odločbe so: ena zavrnilna, ko vračilo ne pri- de v poštev, pet poravnalnih, devetnajst delnih in dve končni. Pravnomočnih je trenutno 17 odločb, v treh primerih rok za pritožbo še ni potekel, v sedmih pa se je zavezanec pritožil. Do- slej je repubUško ministrstvo za kmetijstvo vrnilo tri takšne vlo- ge in v vseh treh primerih po- trdilo prvostopenjsko odločbo — torei zavrnilo pritožbo. Tako so vrnili 30 hektarjev kmetijskih zemljišč in čez Í00 hektarjev gozdov. Franc Bezjak je povedal, da se na njihovem sekretariatu ne bodo mogli držati rokov, ki jih predpisuje zakon. Za povprečno vlogo potrebujejo namreč teden dni, da jo rešijo. Po hitrem po- stopku lahko rešijo samo zelo enostavne vloge in teh prak- tično ni, tako da 60-dnevnega roka, ki ga predpisuje zakon, ne morejo spoštovati. Prav tako pa ne bodo mogli rešiti vlog niti v enoletnem roku, če bodo delali kakovostno in tako, da bo novo stanje čim ustreznejše. Sicer pa jim delo otežuje tudi slaba ten- nična in prostorska opremlje- nost. PRIHODNJIČ STANOVANJSKE HIŠE IN PODJETJA Doslej je po podatkih, ki smo jih dobili na izvršnem svetu, bilo izdanih tudi 7 odločb na sekretariatu za ure- janje prostora in varstvo okolja, s katerimi so vrnili stanovanjske prostore, in 3 odločbe, ki jih je izdal sekre- tariat za gospodarstvo. O teh bomo pisali prihodnjič. Sicer pa vabimo vlagatelje zahtev- kov, da nam povedo kaj o svo- jih težavah ali prijetnostih, na katere so naleteli pri izva- janju Zakona o denacionali- zaciji. Je to zakon, ki bo ''po- stavil stvari na svoje mesto", ali smo dobili novo jabolko spora za naslednjih kdove ko- liko let? .... „ .„ Milena Zupanič Čigav bo ptujski grad? "Če se bo vse razlaščeno pre- moženje vračalo, ali bomo Ptujčani morali tudi grad vrniti nekdanjemu lastniku?" Tudi o tem razmišljajo Ptujčani, ko se pogovarjajo o prvih lastnikih raznih vrednejših stavb. Govori- ce in bojazen je povsem odveč, saj so Herbersteini dobili v za- meno podoben grad v Avstriji. Njihova last so seveda še gobeli- ni in slike na ptujskem gradu, vendar so del kulturne dediščine in muzejske zbirke in se zato ne vrnejo lastniku. Le-ta pa lahko zahteva zarije najemnino. PREJELI SMO ... Izjava ob članku »Kaj so počeli v Jablovcu« Zelo me je prizadel članek, ob- javljen v Tedniku dne 10. decem- bra 1992, o delu volinega odbora v Jablovcu. Javnosti želim pojasniti tole: 1. Nisem bila predsednica volil- nega odbora, kot je navedeno v omenjenem članku. 2. Volitev nismo končali ob 10. uri, kot navaja g. Topolovec. To lahko potrdijo člani občinske vo- lilne komisije, ki so nam v tem času dostavili še manjkajoči mate- rial. 3. Zahtevam, da se mi g. Franc Topolovec javno opraviči na način, kot me je javno "blatil", saj bom sicer sodno postopala. Marija Repine Dedek Mraz vabi Vabimo otroke na novo- letno praznovanje v ptuj- skem gledališču. Vsi otroci od drugega do vključno osmega leta bodo prejeli vabila z datumom in časom prireditve. Razpored prireditev: V petek, 18. decembra, ob 15.45 KS B. Ziherl — za Krai- gherjevo, Arbajterjevo in Ulico 5. prekomorske št. 1—9; ob 16.30 za vse ostale ulice in ce- ste v KS B. Ziherl; ob 17.15 KS Bratje Reš, Ul. 5j3rekomorske od 11 do 21 in Ul. 25. maja — neparne št. od 3. do 19. V nedeljo, 20. decembra, ob 15.30 uri KS Bratje Reš — vse ostale ulice in zaselki ter otroci iz KS Budina — Brstje. V sredo, 23. decembra, KS D. Kveder ob 17.15. V soboto, 26. decembra, ob 15.30 za KS I. Spolenak in KS Turnišče. V ponedeljek, 28. decem- bra, ob 17.15, za otroke KS F. Osojnik, KS Olge Meglic in KS T. Znidarič. V torek, 29. decembra, ob 17.15 KS J. Potrč in KS Spu- hlja. Za zunanje krajevne skup- nosti bo dedek Mraz po raz- poredu na vabilu, ki ga bodo prejeli otroci. Starši, omogočite svojim otro- kom prijetno novoletno doiivetje. Dedek Mraz Zahvala Občinski odbor Slo- venskih krščanskih de- mokratov se sedaj po volitvah zahvaljuje vsem svojim članom, simpati- zerjem. in volivcem za podporo, ki so mu jo iz- kazali. Zlasti se zahva- ljuje volilnemu odboru, kulturnim animatorjem, zaupnikom, ki so sode- lovali, kandidatom, ki so sprejeli nase vse križe in težave volilnih shodov, vsem, ki so pri- spevali svoje ure in kruh ali pijačo, vsem novinar- jem, ki so objektivno poročali s shodov, in prav tako časopisnim hi- šam. Stranka še vnaprej želi sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje. Obenem želimo vsem Ptujčanom srečne in blagoslovljene božične in novoletne praznike. Občinski odbor Slo- venskih krščanskih de- mokratov Ptuj Še zadnjih 1500 odločb v ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke bodo v prihod- njih dneh končali pošiljanje odločb o dohodnini za 1991. leto. Prejelo jih bo še okrog 1500 občanov. Vlada je priporočila davkarjem, da za plačilo do- hodnine v 60 dneh po prejemu odločb ne bi zaračunavali zamudnih obresti, četudi je zakonski rok nespremenjen in znaša 30 dni. Doslej je dohodnino plačalo okrog 30 odstotkov občanov ptujske občine. V bivši Petovii trgovsito-skladiačno-poslovni center Sklad Republike Slovenije se kot novi lastnik Agisa pripravlja na ustano- vitev posebnega podjetja, ki bo upravljalo, gospodarilo m dajalo v najem prostore Petovie. Ugotovili so namreč, da so preveliki za enega kupca ozi- roma najemnika, da pa obstaja veliko zanimanje za delni najem. Najboljša rešitev bi bila ureditev trgovskega-skladiščnega in poslovnega centra. Menežerji o svojem delu v vinskem hramu Kmetijskega kombinata Ptuj — Slovenske gorice se bo- do jutri zvečer ob osemnajstih sestali člani ptujskega Kluba menežerjev. Ocenili bodo dosedanje delo in sprejeli program dela za prihodnje leto. Iz- volili pa bodo tudi novo vodstvo. Zaradi suše nižji katastrski dohodek v ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so te dni obdelali tudi rfapovedi za škodo zaradi su.še. Rezultate so upoštevali pri odmeri davka iz kmetijstva pri 4000 zavezancih. Odločbe o odmeri davka m prispevkov jim bodo poslali v kratkem. Iz nje je razvidna znižana osnova katastrskega dohod- ka na račun suše in je osnova za napoved dohodnine za 1992. leto. Vsem, ki bodo imeli doplačila, bodo priložili tudi položnice za plačilo, ki jih bo treba poravnati do 25. decembra letos. Sobotna ambulanta za predšolske in šolske otroke v Cučkovi v javnem zavodu Zdravstveni dom so združili delo ambulante za predšol- ske m šolske otroke ob sobotah. Po novem delata na skupni loicaciji v Čučkovi ulici vsako soboto od 7. do 13. ure, zatem pa bolne predšolske in šolske otroke sprejemajo v dežurni ambulanti na Potrčevi. Med tednom jih v popoldanskem času sprejemajo v otroškem dispanzerju. Nočni klub v motelu Podlehnik Motel Podlehnik je obogatil ponudbo. Odprl je nočni klub, ki je odprt vsak dan, razen nedelje, od 21. do tretje ure zjutraj. Direktor Franc Hercog poudarja, da so se izredno potrudili in pripravili kakovostni kabaretni pro- gram. Namenjen je tako ženskam kot moškim. Od torka novoletni sejem v torek se je v Ptuju pričel novoletni sejem. Stojnice so postavili v Mi- klošičevi, Murkovi, Krempljevi in Lackovi ulici ter na Mestnem trgu. Do konca prejšnjega tedna se je za prodajo prijavilo več kot dvajset prodajalcev iz Ljubljane, Maribora, Gornje Radgone, Miklavža na Dravskem polju in Ptuja. Podobno kot na prejšnjih sejmih je ptujskih prodajalcev najmanj. Največ zanimanja je za prodajo v Miklošičevi ulici in na Mestnem trgu. V času sejma, ki bo od 15. do 3Í. decembra, bodo na ptujskih ulicah in trgih mnogi dogodki. 17., 18., 19., 21., 22.,28., 29. in 30. decembra bo sejem med 12. in 13. uro obiskal tudi kočijaž Peter Ceh s spremstvom, 23. in 24. de- cembra pa ga bo med 16. in 18. uro spremljal božiček. V torek so se srečali upokojeni obrtniki v prostorih ptujske Obrtne zbornice so se v torek popoldne srečali upo- kojeni obrtniki. Gre za tradicionalni novoletni sprejem, na katerem so se seznanili z aktualnimi vprašanji razvoja obrti v ptuj.ski občini. Bogat program prireditev v letu 1993 v Turističnem informativnem centru v Ptuju pripravljajo koledar priredi- tev za leto 1993. Doslej so se vabilu odzvali številni organizatorji prireditev, kulturna, športna, gasilska in druga društva, skupnosti ter drugi organiza- torji. Čakajo še na program Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer se pripravljajo na proslavitev stoletnice. V soboto na ptujski televiziji Tinček Ivanuša se je s svojo kamero sprehodil po številnih dogodkih v Ptuju in okolici. Nekaj si jih bomo lahko ogledali to soboto ob dvajseti uri na tretjem kanalu ptujske televizije. Med drugim bomo videli prispevek s sklepne prireditve tekmovanja o urejenosti krajev, ki je bila 10. decembra na Bledu, na kateri je Ptuj prejel priznanje s pečatom gostoljubnosti za osvojeno prvo mesto med turističnimi kraji. V drugih prispevkih pa bo bese- da o dnevu odprtih vrat ptujske policije, o novi knjigi dr. Ludvika Toplaka o civilnem pravu, razstavi likovnih del na Destmiku, kiparju Boštjanu Putri- hu, razstavi lesenih lokov Franca Oblaka, odprtju proizvodnje kremnega masla v ptujski mlekarni, psihiatrični ambulanti in sejmu na katarinino. Pripravila: MG 4 _ PO NAŠIH KRAJIH 17. DECEMBER 1992 — TEDMIK OD ^\pAĆ ppIZ DOLENA: Kot nam je povedala tajnica krajevne skupnosti Dole- na Francka Petrovič, bodo jutri in v soboto delavci ptujskega Ce- stnega podjetja končno asfaltirali priključek na vinsko cesto. Neko- liko jih je pri tem zadržalo vreme, še bolj pa to, da so sredstva iz sklada za demografsko ogrožena območja dobili konec septembra oziroma v začetku oktobra. TEDNIK DORNAVA: V tem naselju so pred kartkim obnovili ulično razve- tljavo. Ker je bila nova razsvetljava premočna, so zaradi varčevanja z energijo morali polovico žarnic odstraniti. TEDNIK JURŠINCI: Pisali smo že, da si novo vodstvo krajevne skupnosti prizadeva polepšati podobo tega kraja. Najbolj jo kazi stavba zdravstvenega doma, ki ima popolnoma dotrajano pročelje. Streho so letos že na novo prekrili (denar so dali krajani in ptujsko zdrav- stvo), na fasado pa bodo morali počakati do spomladi. Zidarske odre so že postavili, predvsem zato da bi mimoidoče obvarovali pred padanjem ometa. TEDNIK TURNIŠČE: Tamkajšnje čebelarsko društvo, ki šteje nekaj čez 40 članov, praznuje letos 25-letnico delovanja. Minulo soboto so se skoraj vsi zbrali na slavnostnem občnem zboru. Predsednik društva Alojz Brenkovič je poudaril, da imajo čebelarji v zadnjem času dve veliki težavi. Prva je obdavčitev prodaje medu tudi za najmanjše čebelarje, druga pa onesnaževanje okolja, ki uničuje pašo in pov- zroča padanje čebel. Njihov zbor je obiskal tudi predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Vladimir Tumpej. Govoril je predvsem o tem, da bodo morali čebelarji več narediti za prudajci svnjih izdel- Na občnem zboru turniških čebelarjev kov in na s pašo revnih območjih pokrbeti za nasajanje akacije in kostanja. Najprizadevnejšim so na občnem zboru podelili priznan- ja. Ob 25-letnici je upravni odbor z redom Antona Janše drugega reda nagradil Julijano Šmigoc, 'Slavka Čeha in Vlada Robarja. Priznanja Čebelarskega društva ob 25-letnici delovanja so prejeli Ivan PuJko, Franc Kodela, Franc Bračič in Anica Zajšek. Priznanji Antona Janše tretje stopnje so podelili Antonu Topoiovcu in svetu krajevne skupnosti, ki čebelarjem nudi protore za njihovo dejav- nost. V program jubilejnega leta so si turniški čebelarji zadali po- stavitev društvenega čebelnjaka, organiziranje predavanj in stro- kovno sodelovanje z Biotehnično fakulteto in Talumom, tradicio- nalni piknik in izlet k čebelarjem Dolenjske. Priznanje je prejela tudi najstarejša slovenska čebelarka Juhjana Šmi- goc. Predstavili jo bomo v novoletni številki Tednika. TEDNIK VITOMARCI: Šolarji tamkajšnje osnovne šole so v projektnem tednu obiskali stanovalko najstarejše s slamo krite hiše v Vitomar- cih Marijo Hrga. Ustni viri pričajo, da je hiša stara blizu 200 let. Marija Hrga živi v njej s svojim sinom in jo vsako leto na novo pre- krije in pobeli. dlž Smeh je poljub brez obljub 189 režij oper in operet, dram in revij, 63 samostojnih sceno- grafij, precejšnje število knjig proze, številna potovanja po vseh celinah sveta, nenehno iz- popolnjevanje in iskanje nove- ga, športnik, ki je bil 1936. leta candidat za telovadno reprezen- tanco Jugoslavije na berlinski olimpiadi, planinec in alpinist — to bi lahko bila najkrajša predstavitev življenja in dela Emila Preliba, ki bo v soboto, 19. decembra, dopolnil 80 let. Po rodu Ljubljančan, mama je iz Šmartnega pod Šmarno goro, oče pa iz JakoDa v Rožni dolini, se je že v otroštvu pričel ukvar- ati z gledališčem, gla.sbo in sli- carstvom. Ob prvih resnejših stikih in izkušnjah v gledališču, ki ga je povsem zasvojilo, je opustil namero, da študira na kiparski in slikarski šoli. Vpisal se je na Državni konservatorij, kjer je študiral dramsko igro, solo petje, balet in operno dra- maturgijo. Ko se spominja tistih časov rad pripomni, daje dajalo smisel njegovemu življenju gle- dališče in telesna kultura, ven- dar se mu je posrečilo doseči uravnovešenost med duhovnim in športnim življenjem. Rad je smučal, in ko je prišel 1935. leta iz Drame v Opero, se je pozimi na predstave pri- smučal, po končani predstavi pa smučal po Tivoliju se do zgod- njih jutranjih ur. Ob vsem tem delu ni pozabil na gimnastiko. Ker se oelo v gledališču konča pozno zvečer, je kljub pozni uri rad hodil v teíovaanico in vadil na orodju še debelo uro. "Ta način mojega življenja mi je pripomogel, da sem vzdržal vse napore gledališkega življen- ja," rad pove in ob tem hudo- mušno doda: "Nisem pil in ne kadil, samo ljubil sem.' S tolikšno kondicijo in seveda voljo do dela, kjer je imela prvo besedo ljubezen do poklica, ki mu je bil obenem tuai konjiček, mu v gledališču ni bilo nikoli težko opravljati raznih drugi bi rekli manj pomembnih del. Zanj so bila vsa dela nadvse po- membna, ker le ob sožitju vseh sodelujočih lahko nastane do- bra predstava. Tako je bil med drugim po sili razmer sofler. V operi Turandot, ki jo je režiral v Novem Sadu (Pucinijeva Turan- dot, v kateri je 1932. leta ob šte- vilnih znanih imenih prvič zare- sno nastopal v vlogi mladega perzijskega princa, ga spremlja vse življenje), kjer je med dru- gim živel in delal sedem let, je zbolel eden izmed mandarinov. To je sicer bolj vloga statista, vendar da predstava ne bi bila videti nedodelano in površno, se je našminkal, oblekel v man- darina in vlogo odigral. "80 let je minilo izredno hi- tro. Ne morem verjeti, da jih že štejem toliko. Bom moral po- gledati v krstno knjigo, ali je to res. Imam pa letos 60 let umet- niškega dela, kljub temu da mo- ji začetki dela v gledališču sega- jo že v 1928. leto, vendar to ve- do le v gledališkem muzeju. Zvonimir Rogoz, Mira in pa- pači Danilova, Vladimir Levar in še drugi, ki so takrat delali v drami, živijo v meni še danes. V prvi operi, kjer sem zapisan tudi na gledaUškem plakatu, sem na- stopal med samimi znanimi imeni: Zinka Kune in drugi. Od nastopajočih živim samo še jaz," se Emil Frelih poglobi v prete- klost. Ima sina, ki je orglarski moj- ster in dela v Cankarjevem do- mu, in 25 letno hčerko Marto, ki gre kot gledališka kostumo- graiinja odločno po očetovih stopinjah. Edina, ki v tej družini stoji trdno na zemlji, je žena Janja, ki jo je spoznal v Ptuju na enem izmed svojih gostovanj v starem mestu ob Dravi. Srečala sta se v gostilni Rozika, kamor je Janja zahajala na kosilo. Be- seda je dala besedo, Emil jo je povabil na gledališko premiero in čez dve leti sta se poročila. Danes mu pomaga pri njego- vem pisateljskem delu, ki ga je kar za bogat opus. Njegovi zad- nji knjigi sta Smeh je poljub brez ooljub in Čar indijskega juga. Vendar kot trdi Marjan Pungar- tnik, predsednik mariborske po- družnice Društva pisateljev Slo- venije, ki se je udeležil slove- snosti ob izidu njegovih dveh knjig in življenjskem jubileju v slovenjebistriški knjižnici v pe- tek zvečer, to še ni konec njego- ve ustvarialne poti, ampak le ena izmed vmesnih postaj. "Emil Frelih je človek dobrih namer," je poudaril Marjan Pungartniic, ko je podal kritiko njegove knjige Smeh je poljub brez obljub. Vsaka izmed črtic ima v sebi obilo humorja, ven- dar tiste vrste, kjer se človek šali na račun svojih zablod. Ko bralec prebira Frelihove črtice, opazi humor šele na koncu, kot neke vrste poanto. "Težko bi rekel, katera od črtic, ki so zbrane v moji pred- zadnji knjigi, mi je bolj pri srcu. Lahko bi rekel, da vse. Ker v svojem življenju nisem bil nikoli oster ali kako drugače piker do sočloveka, tudi s humorjem ne pikam nikogar. To je knjiga, ki naj jo človek, ki je v stisti, le prebere," je povedal slavljenec in dodal, da se je vse svoje življenje izpopolnjeval, to pa počne tudi danes. Tekst in posnetek: Vida Topolovec Errili Frelih Je kljub osemdesetim še vedno čil ORMOŽ Razstava likovnih dei Zoflie SliOPčič Po kulturnem programu, ki sta ga izvajala Dušanka in Niko- laj Žličar iz Ormoža, je Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane minuli petek v avli upravnih organov Skupščine občine Ormož odprla razstavo likovnih del Zofke Skorčič iz Ljubljane. Zofka Skorčič, upokojena medicinska sestra, rojena Or- raožanka, živi pa v Ljubljani, začenja šele v tretjem življen- jskem obdobju, ko je dopolnila 70 let, uresničevati svojo mla- dostno željo — slikanje. Od 1987. leta dalje je obiskovala večerne tečaje Društva likovnih samorastnikov in delovala v li- kovni sekciji Univerza za tretje življenjsko obdobje. Do sedaj je imela že pet skupinskih in eno samostojno razstavo. Njene slikarske tehnike so akvareli, pasteli, tuš in oglje. Preizkuša se tudi z drugimi materiali, kot sta svila in platno. Slika cvetlične motive, blizu so ji prekmurske ravnice in šta- jerski motivi. Pri ogledu njenih sUk se zdi, kot da so detajli nečesa večjega, vsebinsko po- polnejšega in nedokončanega. Iz del izžareva ljubezen do na- rave in ljudi. Rada podoživlja lepe trenutke v svojem rojstnem kraju Ormožu, kamor se rada vrača. Iz njenih slik veje toplina in notranje bogastvo izražanja. Razstava, ki bo na ogled do 11. januarja, je prodajna. Vida Topolovec Z likovne razstave. Foto: Š. Hozyan Slabe razmere za vadbo V osnovni šoli Voličina že štiri leta uspešno deluje gimna- stični krožek. Mentorica Irena Fišer nam je povedala, da otroci krožek radi obiskujejo. Mladi so v letošnjem letu dose- gli presenetljive rezultate: Nina Rop je na občinskem tekmovanju v Mariboru dosegla med 43 tek- movalkami 3. mesto, mlajše pio- nirke pa so med osmimi ekipami na drugem mestu. Vadijo v šolski telovadnici, ki pa ni primerna za orodno telovadbo, ker je strop prenizek. Irena Fišer pravi, da so deklice zelo nadarjene, imajo ve- selje, škoda pa je, da imajo tako slabe razmere za vadbo. Zelo si želijo, da bi se uvrstile na državno tekmovanje v Ljubljani v ritmični in orodni disciplini. Primankuje jim tudi ustrezno orodje. Vse je odvisno od fi- nančne spo.sobnosti staršev, ki pa v teh težkih časih s težavo name- nijo denar za interesne dejavno- sti. Nekatere članice namreč ho- dijo na treninge tudi v Maribor, saj sta dve uri, ki ju imajo na šoli, premalo. Zelo bi bili ve.seii, pravi- jo, če bi našli sponzorja za drese. M.Slodnjak Deklice si želijo ustrezno orodje, da bi lahko tekmovale tudi v orodni disciplini UAsromm 21a oodeenikov | Peto medobčinsl(o srečanje pilialnih orl(estrov v Ptuju Nastopilo je 210 godbenikov. Foto.OM Ptujsko gledališče je bilo minulo petek daleč premajhno za vse tiste, ki so želeli prisluhniti godbam na pihala, tesen pa je bil tudi oder za godbenike. Na petem srečanju pihalnih or- kestrov v organizaciji Zveze kul- turnih organizacij Ptuj je nastopi- lo pet pihalnih orkestrov: orke- ster Prosvetnega društva Podleh- nik (dirigentka Marija Feguš), Talum Kidričevo (dirigent Štefan Garkov), Združeni pihalni orke- ster Impol Slovenska Bistrica — Emo Celje (dirigent Alojz Krajn- čan), Ormož (dirigent Slavko Pe- tek) in Pihalni orkester Ptuj (diri- gent Anton Horvat). Slišali smo sedemnajst skladb — od klasičnih koračnic, prek modernih ritmov do Straussovega valčka. Koncert je predstavil celo- letno delo orkestrov in lahko smo zadovoljni. Sponzorja prireditve sta bila Kmetijski kombinat in Mercator Mip Ptuj. NaV TEDMIK ~ ^'^' DECEMBER 1992 KLLTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Pise: Tjaša Mrgole-Jukič ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Takšen Je bil prvi kllnopis, ki se ga Je lotil Grotefend. Vrste pome- nijo zaporedno: Darayavaué (Darij), Hsayarsa (Kserks), VIštaspa (Hystaspes) 14. V razvalinah so arheologi našli glinaste tablice z napisi, podobnimi ostrim črtam, ki še najbolj spominjajo na trikotnike ali kline. Raziskovalci so kmalu ugotovili, da so ti čudni znaki PISAVA. Ker so znaki še naj- bolj podobni klinom, imenuje- mo to pisavo KLINOPIS. Ta pi- sava je iz leta 2900 pr. n. št. Ve- di, da se otroci mučijo s pisan- jem in branjem že kar lepo 4892 let. Pa da si ne boš mislil, da so si pisavo izmislili samo zato, da bi mučili učence s pisanjem in branjem. Zaupam naj ti, da je pisava nastala preprosto iz po- trebe, ker si duhovniki enostav- no niso mogli zapomniti vseh ljudi, njihovih dajatev ... Vse, česar si niso mogli zapomniti, so si zapisali v mehko glineno maso in jo potem žgali v pečeh. Tako je nastala pisava, prvi pi- sani zapisi in zgodovina. Zgodo- vina? Da, zgodovina, ker imamo prve pisne vire. Opozorim te naj, da izum pisave ni enkraten izum, ker so pisavo, sicer kasne- je, izumila tudi druga ljudstva. Ali veš, kakšno srečo imaš, da si rojen v tem času? Če bi se ro- dil v Mezopotamiji, bi moral domačo nalogo potem, ko bi jo z zelo zamotanimi znaki končno napisal, še speči v peči ... Sedaj pa zapreš zvezek in že tečeš na igrišče ... Kadar se boš mučil z domačo nalogo, se spomni su- merskih učencev in zagotavljam ti, da ti bo lažje pri srcu ... Sumerci pa so za našo zgodo- vino pomembni tudi zato, ker so izumili KOLO. Da se ti ne zdi to nič posebnega? S tem od- kritjem so Sumerci spremenili svet. Pomisli, kaj vse lahko na- rediš iz kolesa in zakaj vse ga uporabljamo! Kolo je vgrajeno v vozu, kolesu, avtu, vlaku ... ali pa v valjastem delu pri zobniku, mesta brez iznajdbe kolesa, ka- kor ni bilo v moderni družbi ve- lemesta brez iznajdbe železnice. Finta, kajne? Le pomisli, ali imam prav! O čem bi sanjali fantje, če ne o dekletih in avtih? Tudi dekle- ta si predstavljajo dobrega "ti- pa" v avtu (seveda očetovem) ali pa vsaj na čebeli. Zapomni si: za vse to se imamo zahvaliti na prvi pogled tako nepomem- bni, a za zgodovino tako veliki iznajdbi — iznajdbi kolesa. Poglej, Sumercem je prišlo na miseC da bi iz ilovice delali ope- ko, jo posušili na soncu, da se je strdda, ter z njo zidali hiše in sve- tišča. Prav Sumerci so ljudstvo, ki je izumilo lončarsko kolo. Pa se sprehodiva po prvem velemestu sveta — LTruku. Va- bim te na ogled! Vklopi kanček fantazije, seliva se v čas 2800 let pred našim štetjem. Tu sva: Ozri se naokoli. Sva med bo- gatimi žitnimi polji, prek datlje- ki ga srečamo skoraj v vsakem stroju. Prav izum kolesa je silo- vito pospešil hitrost človekove- ga dela in ustvarjalnost. Vehko mesto, pa naj se sliši še tako neumno, ne more obsta- jati brez tega izuma. Poglej, v velikem mestu je potrebno na- hraniti veliko ljudi in hrano je potrebno v mesto pripeljati. Če ne izumiš kolesa in s tem voza, pa mi povej, kaj naj vlečeta konj ah osel? Zapomni si: ni velikega vih pakn se dviga belo mesto. Sredi njega kakor njegovo zna- menje se dviga visoka piramida. Prečkava Evfrat. V pristanišču je polno ladij, ki plovejo po reki do morja in naprej vse do Indije in reke Ind, kjer je druga visoko razvita kultura. Srečava veselo gručo otrok, ki se igrajo. Prav takšni so kot ti, le frizure so bolj nenavadne. Dečki so po glavi obriti, le čop las jim visi po tilniku nazvdol (verjemi, niso punkerji, zanje še sHšali niso). Deklice imajo kite. Nekateri se igrajo z usnjenimi žogami, manjši imajo lesene igrače, tam v kotu se ruvajo, dva se igrata z lesenimi meči... Poglej, poglej, tam sedita deč- ka in igrata — saj ne boš verjel — šah. Ni sicer čisto tak, kot ga poznamo danes, zato ga lahko poimenujeva prašah. Ali igraš šah? Si kdaj pomishl, kako stara je ta igra in kje je nastala? Prašah. Igralna deska. Dolžina 29,8 cm, širina 12 cm. Ur, okrog 2700 pr. n. š. British Museum, London. — Na leseni deski je več različnih manjših Igralnih ploskev, sestavljenih Iz školjk, kosti, višnjevca (Lapis lazuli) In barvastih kamenčkov. Vsak Igralec je Imel sedem belih ali črnih figur. Voz s štirimi onagri (divjimi osli). Bron, višina 7 cm. Agrab, okrog 2500 pr. n. št. Iraški muzej, Bagdad. — To je najstarejša znana upodobitev voznika In njegovega bojnega voza In hkrati eden naj- bolj zgodnjih primerov kolesa s platiščem In železnim okovjem POUK ZA OTilOK£ BCaiPMOEV v PrU4U otroci veseli sicupaj s starši V zadnjem tednu novembra se je pričel pouk za otroke be- guncev tudi v Ptuju. Šolo obiskuje 47 otrok v štirih kombinira- nih oddelkih. Učitelji so prostovoljci iz vrst beguncev. Pouk po-i teka po skrajšanem programu 15 ur tedensko, poudarek je na maternem jeziku, matematiki, spoznavanju narave in družbe, na predmetni stopnji pa še na tujem jeziku. Učni program sta^ pripravila Zavod za šolstvo Bosne in Hercegovine in Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Učbeniki so izšli pod pokrovitel-: jstvom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce.j Denar za šolanje otrok beguncev pa sta omogočili humanitarni: organizaciji SOROS in Rdeči polmesec. Otroci so dobili od republiške- ga ministrstva za šolstvo, prek katerega celotna akcija poteka, knjige in copate. Vse druge šol- ske potrebščine so zbrali učenci osnovnih ptujske občine v huma- nitarni akciji, ki je bila organizi- rana v začetku novembra. Prostore za pouk je odstopila v popoldanskem času Osnovna šo a breg v soglasju s starši svo- jih učencev. Otroci beguncev, ki obiskujejo šolo, so pod zdrav- niškim nadzorstvom in zanje so pripravili tudi sistematične zdravniške preglede. Otroci so skujDaj s starši šole izredno veseli. Sele zdaj, ko ho- dijo spet v šolo, se je njihovo bi- vanje v Sloveniji normaliziralo, )a tudi socializacija otrok je ažja. Seveda v tej šoli še marsikaj manjka. Tako je težko delati v kombiniranih oddelkih, v skraj- šanem programu pa so na škodi še poseoej nadarjeni otroci. Dušan Miličevič, ki uči mate- matiko, pravi, da je pouk pote- ka v redu, čeprav je bilo vse pri- pravljeno na hitro; žal pa kom- binirani oddelki niso najboljša rešitev. Otroci, še posebej na- darjeni, trpijo in bi jim bilo tre- ba omogočiti pouk v slovenskih šolah; nekateri od njih so že obiskovali pouk v slovenskih šolah. Želijo si več sodelovanja z učitelji m.atične šole, sicer pa je organizacija pouka dobra, meni Dušan Miličevič. NaV S šolo se Je bivanje beguncev v Ptuju normaliziralo ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL... CIRKOVCE • Gost šole bo od 20. do 23. decembra Mladinski pevski zbor iz romunskega mesta Marga. Skupaj z zborom gostitel- jev bodo pripravili dva koncerta, v Cirkovcah in Ptuju. GORIŠNICA • V decembru je na šoli še posebej živahno. Izšel je časopis šestih razredov Utrinek, glasbena skupina PRO MUSICA TIBICIANA je imela koncert za učence od L do 5. razreda, roko- metaši so se srečali na prijateljski tekmi z učenci iz Velike Nedelje, učenci od 1. do 4.razreda so si v Ptuju ogledali lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov, šahisti pa so igrali z osnovnošolci iz Strahoninca iz Hrvaške. Zadnji dan pouka v letošnjem letu bo namenjen kultur- nim dejavnostim na temo: December — mesec otroških sanj. OSNOVNOSOISKO PRVENSTVO V KOiAlKI ZA STAREJÌE UČENCE Prvo mesto za košarkarje Olge n/leglič V športni dvorani Center v Ptuju je bilo v soboto osnovnošolsko prvenstvo v košarki za učence 7. in 8. razredov. Občinskega prven- stva šolskih športnih društev, ki sta ga pripravila Športna zveza Ptuj in Košarkarski klub Ptuj, se je udeležilo sedem ekip osnovnih šol ptujske občine. Nastopili so mladi košarkarji sedmih in osmih razre- dov osnovnih šol Olga Meglic, Mladika in Breg iz Ptuja, Domava, Cirkovce, Gorišnica in Majšpcrk. V finalni tekmi, ki je odločala o naslovu občinskega prvaka, sta se pomerila tradicionalna nasprotni- ka, ekipi osnovnih šol Olga Meglic in Domava. Letos so bili uspešnejši mladi košarkarji osnovne šole Olga Meghč, ki so zmagali z rezultatom 22:17. Najboljši igralec in strelec zmagovalne ekipe je bil Aleš Jagarinec z 12 točkami. Končni vrstni red letošnjega občinskega prvenstva v košarki za starejše učence: 1. Olga Meglic, 2. Domava, 3. Breg, 4. Mladika, 5. Cirkovce, 6. Gorišnica in 7. Majšperk. MG ШНДН! 1ДК111Т - HATAèA КОУШ 50. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. KAIROS (gr. KAIROS) Kairos je grški bog trenut- ne sreče in poosebljenje srečnega trenutka, najmlajši Zeusov sin. Predstavljali so si ga kot golega krilatega mladeniča z britvijo in teht- nico. Po 1. stoletju, v katerem so v Poetovioni prevladovali nagrobniki z vojaško vsebi- no, se v 2. stoletju v mestu pojavi vrsta nagrobnih stel in pcpelnic s prizori iz grško- rimske mitologije. V enem primeru gre morda za pred- stavo Kairosa na delu pepel- nice. Fragment je vzidan v vzhodno steno stolpa (Po- vodnov muzej); relief je sla- bo ohranjen, danes lahko ra- zločimo le še rahlo sklonje- no golo moško figuro. Po primerjavi z drugimi podob- nimi reliefi (Trogir) sklepa- mo, da je v rokah držal bri- tev in tehtnico, s katero je izmeril pokojnikova dobra in slaba dela, podobno kot ka- sneje sv. Mihael v krščan- stvu. Kairos, grški bog srečnega trenutka, kakor ga je upodobil domači klesar na robu pepelnlce. Relief je danes vzidan v vzhodni steni mestnega stolpa. POSKUS PORTRETA ROBERTA FELIKSA TITANA Tisto, kar je onkraj Robert Feliks Titan Je pesnik, če bi sodili po tem, da je že izdal pesniško zbirko. Piše pa tudi prozo. Kar te preseneti, je izredno samozavesten nastop in vedenje tega, kar počen- ja. Morda je to presenečenje na prvi pogled. Proza je za Ti- tana vzpostav^anje odnosa do sveta, proza ljubi in trpinči, da lahko da poezga odgovor ali se vse skupaj sploh splača, ali se na koncu izide. Titan je iz Murske Sobote, kjer je končal srednjo družboslovno šolo, trenutno pa je vojak učnega centra v Ptuju. Leta 1991 je pri Po- murski založbi izšla njegova zbirka pesmi. Potem je na- stopila kriza. Prva dva mese- ca je mislil, da je najpomem- bnejši, se zalotil z mislijo, da je z njegovim ustvarjanjem konec, a je na koncu spoz- nal, da se resno delo šele začenja. Na delavnice kreativnega pisanja ne prisega, saj meni, da so umetno napravljene, sam se je udeležil le ene. Človek se nauči pisati z branjem, pravi. Roman, ki ga zdaj piše, na- pisal pa jih je že nekai, a je vse skupaj uničil, se ukvarja s trojstvom človekovega sve- tohodstva, s tistim, kar je bog, kar vodi človeški rod naprej, nekam dalje, kar visi čez človekovo trenutno doje- manje — kar je onkraj. Ta svet je izčrpal znanost do konca, umetnost pa se zme- raj ukvarja s presežkom, s ti- stim "čez", z iskanjem bi- stva. In če se zdi, da bi vojaška uniforma lahko vplivala na njegov ustvarjalni svet, to odločno zanika, saj meni, da ima zdaj veliko časa za raz- mišljanje. To, da bo svoje pe- smi predstavil v vseh sloven- skih učnih centrih, skromno zamolči. Morda tudi zato, ker intervjujev nima rad. Za voja- ke pa rad nastopa. Najraje tu- di svoje pesmi predstavlja sam, ne bere jih, vse recitira na pamet. Ptujčani smo ga spoznali na literarnem večeru Lahko me uščipneš. Njegova poklicna odloči- tev je vezana na socialno de- lo, na delo v skupnosti, saj je človek čredno bitje in v vsa- kem človeku je nekaj Can- karjevskega obupavanja, kjer bi lahko pomagal, pravi. Pogovor z njim je pogovor, ki bi ga človek želel nadalje- vati, ko je "končan". Nataša Vodušek Titan: "Med slovenskimi pesni- ki je zame prvi Kosovel..." 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17. DECEMBER 1992 TEDNIK KLEPET Z ŽARKOM PETANOM VSE JE V NAJLEPŠEM NEREDU Režiser, pisatelj, pesnik, pisec aforizmov, pravljičar, dra- matik, ekonomist, politik ... Kdo je Žarko Petan? Diplomi- rani ekonomist, kot režiser zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, piodovit pisec, ki je napisal že 100 iger, 5.000 aforizmov ... MOJA MUZA JE SOCIALIZEM ♦ Kdo ali kaj je Petanova muza? Žarko Petan: Ha, ha ... To je pa težko reči. Veste, moja muza je bil socializem, kajti mislil sem, da je ta sistem napačen; pa ne a priori, ampak iz izkušenj in potem sem vse svoje pisateljske sposobnosti usmeril v kritiko. Ne da bi delal kakšne revolucio- narne stvari, pisal sem iz jeze, jeza je v bistvu moja muza. To velja zlasti za satirični del teatra in za vse druge sjïise za časopi- se, za radio. Kaže, da ta muza živi naprej; danes se sicer ime- nuje postsocializem in ne več socializem. ♦ Mislite, da je nekdo zaradi tega, ker je pesnik ali pisatelj, že tudi opozocija obstoječi oblasti? Žarko Petan: No ja, v princi- pu bi lahko rekel, da to velja. Mogoče prav za vse ne. Pesniki intimisti imajo druge probleme — sami s seboj, pa tudi sicer. Upam pa si trditi, da je zelo na- roDe, ce pisatelj piše za oblast; ni nujno, da piše proti njej, ven- dar je narobe, če piše zanjo. ŽARKO PETAN - POLITIK ♦ Boste v prihodnosti stopili v politiko? Žarko Petan: Če se ne ukvar- aš s politiko tudi v našem po- ilicu, si popolnoma potisnjen na rob dogajanja. Ne da bi imel oblast, ampak tvoj glas se ne sliši, ni te. Imel sem intervju, ta- ko kot zdaj z vami, in ni bil ob- javljen. Urednik se mi je opra- vičil, češ da je bila zadeva pre- dolga, in verjamem, da je to res. To se mi je zgodilo zdaj. Toda urednik je že imel v glavi, koga bo črtal; črta tistega, ki nima ni- kogar za seboj. Pisanje je imelo neko moč v prejšnem režimu, ko sem jaz pi- sal, kar je bilo veliko težje, ker danes lahko napišeš praktično vse; če ti ne objavijo v enem časopisu, greš k drugemu. Tako risanje je imelo včasih odziv. Danes je vse bob ob steno. Kar naenkrat sem ugotovil, da moje pero, če rečem simbolično, ni- ma nobene moči več: ali naj ne- ham pisati ali pa naj na drug način poskušam vplivati na to, kar .sem prej posKušal s sati- ričnim pisanjem. Tako sem raz- mišljal; pa to ne pomeni, da bom šel v politiko in zasedel nek položaj, ampak če si v poli- tiki, se te bolj slisi. PREDSTAVA NI DOVOU SAMO MOJE DELO ♦ Ste režiser, zaposleni v gle- dališču in vendar vam je to bilo in je še premalo. Ves čas pišete, pišete ... Žarko Petan: Ogromno sem napisal: 100 iger, 50 knjig ... To je ze fizično blazen napor, ven- dar sem imel fizično kondicijo, letos pa sem se zaplaniral. De- lam štiri predstave zapovrstjo in to me zelo izčrpava, tako da ne pišem, razen tistih obveznih pri- spevkov za časopis, kot je na Erimer Gospod Kožca v Delu. etos se nisem lotil še nobene "resne" stvari, ker me režija to- liko izčrpava. Delal sem v gledališču v Trstu: hodiš na vaje, živiš v ho- telski sobi, nimaš nekega nor- malnega življenja. To me je res izčrpalo; kaže, da se mi leta že poznajo. Vedno sem mislil in še vedno mislim, da režija ni reproduktiv- na, ampak ustvarjalna umetnost. Vedno sem mishl, da je režiser tisti, ki izpoveduje sebe s tek- stom, ki ga je napisal avtor. A se mi je zdelo, da predstava, ki sem jo naredil, ni vedno dovolj samo moje delo; to je bil tudi eden od razlogov, da sem začel pisati. Pi- sanje je drugačno delo, saj delaš sam, režija pa je kolektivno de- lo. Pri pisanju se soočaš sam s seboj in nekatere zelo intimne stvari lažje poveš, bolj direktno, naravnost kot pri režiji. Imaš možnost, da se docela izpoveš; to je prednost pisanja. Čeprav sem režiser in zelo rad delam v teatru. Rad režiram svoja dela, ker se mi zdi, da ko sem nekaj napisal, sem povedal vse in sem blazno razočaran, ko vidim, da so drugi drugače razumeli, jaz pa nisem tako mislil. Ampak verjetno je "to" v delu; to je drug odnos, to je režija. Režija je po tej plati zelo neh- valežen posel. Pisanje je kom- pleten posel: sta ti in bralec, pred njim ne moreš nič skriti, pri predstavi pa lahko rečeš: Igralec je to drugače mislil kot az, luč je bila slaba, scena je bi- a slaba ... NISEM PISATEU ZA PREDAL ♦ Pišete prozo, poezijo, dra- me, satiro, pravljice, vaša dela so prevedena v 23 jezikov ... In vse objavite? Žarko Petan: Pišem vse, na- pisal sem nekai knjig za otroke. Igre, pravljice. Nisem pa pisatelj za predal. Začel sem kot novi- nar, že kot študent, ki ni imel štipendije, in kar pomnim, .sem imel s časopisi dogovore, da sem pisal nekaj let v neko rubri- ko. Enako je bilo z aforizmi. Prvo humersko sem napisal že leta 1953 za Pavliho. Prva knjiga, ki je izšla, je bila knjiga humo- resk Humoreske z napako v za- ložbi Pavlihe. Potem so izšle pra- vljice, kasneje sem začel pisati aforizme ... Nikoli nisem bil fa- voriziran. Velikokrat je bil vzrok za izdajo mojih del naključje, imel sem srečo. Nastopal sem na nekem literarnem večeru, kjer sem se srečal avstrijskega pisatel- ja črnogorskega f)orekla, ta me je priporočil še danes moji nemški založbi; nekaj podobnega se mi je zgodilo v Italiji ... Ko si enkrat v tem vrtiljaku, pa gre naprej. Ni- koli nisem imel managerja, veli- ko stvari se je zgodilo po na- ključju. Knjige pa gredo oobro v prodajo. KNJIGA O TITU ♦ Vaša zadnja knjiga. Knjiga o Titu, je izšla v Avstriji. Zakaj tam in presenečenje — zakaj knjiga o Titu? Žarko Petan: Presenečenje sploh ne; najtesneje sem povezan s Titom: živel sem v njegovi državi, v kateri je bil on neome- jen gospodar. Vse moje življenje je bilo odvisno od njega — od mojega šestnajstnega leta dalje do danes, zakaj njegov vpliv je še vedno tu. Postiîocializem je po- sledica njegove politike, ki je ta- ka, kot je bila. Menil sem, da moram povedati svojo vizijo, svojo verzijo mojega življenja v njegovi Jugoslaviji in njegovega življenja, od katerega je bilo od- visno tudi moje. To je bila moja misel. Najprej sem pisal igro, operet- ni libreto sem jo imenoval, če- prav ni bila zamišljena kot ope- reta. Avstrijski založnik je pre- bral v nekem intervjuju, da pi- šem igro o Titu, prišel k meni in rekel, da je zanj zanimiva knjiga. In tako je razlog spet naključje, da je iz igre nastal knjiga, ki je izšla v Avstriji.' Pri nas se pač nihče ni zanimal za knjigo o Ti- tu, res pa je, da so igro odkloni- li. Zdaj, ko je knjiga izšla v Av- striji, pa bom seveda poskušal, da dì izšla tudi v Sloveniji. ♦ Osebno se nikoli niste srečali s Titom in vendar pišete o njem ... Žarko Petan: S to temo se ukvarjam od njegove smrti na- prej. Ko je umrl, se je končala neka doba. Začutil sem, da bi moral o tem pisati; ta moj od- nos, neka notranja potreba, čeprav se sliši romantično, am- pA zdelo se mi je, da je to za- me velika tema. Tako sem začel zbirati podatke, ne da bi vedel, kaj bo s tem. Mogoče pa sem začel tudi zaradi Dedijerja, s katerim sva bila prijatelja. Vel- jal je za osebnega Titovega bio- grafa. Njegova verzija Tita mi je dala misliti. Sam sem imel v gla- vi neko drugo verzijo. Moje prvo srečanje s Titom je bilo povsem drugačno kot njegovo, ki je bilo partijsko. Tita sem orvič videl na tiralici v Trstu, uer smo živeli med vojno, ko so Nemci nanj razpisali nagrado 100.000 mark v zlatu. Z očetom sva oba opazila plakat in oče mi pravi, da gospoda pozna. Ob mojem začudenju, kako pozna partizanskega poveljnika, mi je odgovoril, da so že takrat vede- li, kaj je; pred vojno je namreč hodil v očetovo kavarno v Za- grebu in vedno naročil kapuci- ner s šlagom. Zame je postal ta- krat drugačna osebnost kot za Dedijerja. Knjiga je nastajala nekaj let. ♦ In za konec — aforizem za današnjo rabo. Žarko Petan: To je aforizem, ki sem ga napisal že prej, pa verjetno ljudem ne bo preveč všeč: Vse je v najlepšem neredu. Nataša Vodušek Žarko Petan: "Če se ne ukvarjaš s politiko, si na robu dogajanja." Jubilejni koncert upokojenskega pevskega zbora Pevski zbor DPD Svoboda — Društva upokojencev Ptuj ima 34 članov. Ze vrsto let vodi jih prizadevni Jože Demikovič. Radi prepevajo vse vrste pesmi, po- sebej pa jim je pri srcu ljudska pesem — ne samo slovenska, tudi pesem drugih narodov. Ljudska pesem je del našega življenja, del sloven- ske kulturne dediščine, del kulture sedanjosti in pri- hodnosti in odsev posebne slovenske duše. Naše pe- smi so izročile prednikov in zato imajo svojo ceno. Skušajmo se pesmi približati, jo doživeti, pa se nam bo razodela v vsej svoji lepoti. Slovenska pesem nas spremlja od zibeli do groba, v sreči in nesreči, v veselju in žalosti, pri delu in počitku. Vse omenjene značilnosti budno spremlja mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj, ki letos praz- nuje 10. oblenico prepevanja. Svoje delo so poglobili na intenzivnih vajah v Dobrni, kjer so priredili dva koncerta. Praznovanje bodo sklenili z jubilejnim kon- certom v petek, 18. decembra, ob 19. uri v Narodnem domu. Na koncert so povabili ženski zbor DU iz Ma- ribora (s katerim sodelujejo že nekaj let) in tako za- gotovili pestrejši program. Mešani pevski zbor DU Ptuj. Foto: Langerholc Rock koncert CZD in drugi Pozitiven vzpon rock kulture v provinci Ptuj se nadaljuje. Koncertno življenje postaja vse bolj raznoliko in s pridobitvijo prostora redno. Tako smo bili v petek, 4. decembra, priča še enemu od koncertov, ki jih pripravlja Komuna interesnih de- javnosti "KID". V že znanem prostoru bivšega vojaškega skla- dišča je nastopilo pet skupin iz Štajerske in Prekmurja in "go- stje" iz Kranja. Začetek je bil težkokovinski. Razbijanje tišine se je začelo z metalskimi zvoki, ki so jih dajali od sebe BENEFACTOR, mlad težkometalni bend iz Murske Sobote. Nadaljevanje je bilo bolj zanimivo, saj so oder zapol- nili stari underground rockerji iz Ormoža PRIDIG.\RJI. To je skupina, ki ima za seboj delo- vanje, dolgo kakih pet let. V glasbi so še zmeraj zvesti sebi in svojemu kritično—ironičnemu pogledu na svet. Ta večer jim je predvsem uspelo ustvariti raz- noliko zvočno podobo. Poleg basa, kitare in bobnov zvok do- polnjujejo še s klaviaturami in saksofonom, kar jim daje razno- likost zvoka. Ob vsesplošni rabi angleščine v domačem rocku, kar na prvi pogled deluje para- doksalno, smo na tem koncertu slišali tri skupine, ki ob udar- nem zvoku pojejo udarne pesmi v svoiem slovenskem jeziku. Kljub hrupu se je tudi pri Pridi- garjih slišalo nekaj njihovih iro- ničnih besedil ("Prvi je zadnji, zadnji je prvi"). Za njimi je prišla na oder skupina V OKOVIH (Maribor), ki pa seveda ni okovana, kot pravi ime, ampak je to samo metafora. Glasba, ki so jo dela- li, je bila trda, nabita z energijo — hard core. V ospredju je bil močan bas ritem, ki jih je med nastopom poganjal in razganjal po ociru. Vsekakor je bil vrhunec tega rock večera nastop benda CEN- TER ZA DEHUMANIZACIJO, ki prihaja s Trat pri Mariboru. S sa- mosvojim glasbenim izrazom kali- jo monotonijo lokalnega življenja že od leta 1985. So potomci pun- ka, gibanja, ki je dalo polet veliko dobrim skupinam. Do .sedaj so iz- dali že kar nekaj plošč, vendar jih je treba videti v živo, ker takrat pride njihovo početje do popolne- ga izraza. Nastop CZD je bil pošteno dajanje energije, ekstaza m krik divjine. Nenavaden in močan ritem, trde kitare, izpadi s klaviaturami in izrazit, globok vo- kal. To, kar je počel pevec, je bila zamaknjenost, videnje sveta, pre- danost temu, kar je in kar počne. Njegovi kriki so, kot da se prek njega oglašajo naši prastari pred- niki. "Mi smo izdali tudi eno ploščo!" je zaklical z odra in po- tem med petjem zmetal male plošče občinstvu pred odrom — m navdušenje je bilo popolno. CZD ne gre za posel, ampak za glasbo. Fenomen CZD je moč- nejši, kot si nekateri prestavljajo. Pred kratkim je izšla knjiga njiho- vih pesmi z naslovom Veselje in radost se budita — knjiga rock poezije, ki kaže na to, da pri CZD ne gre samo za zvok, ampak tudi za pesniško besedo. Seveda po takšnem burnem na- .stopu HOWITZER iz Kranja niso bili sposobni narediti česa bolj- šega. So sicer inovadvni, a igrajo sredinski trendovski novi rock, ki se napaja v vodah "Seatle zvoka". Če je bil na.stop CZD poln neke notranje energije, ki so jo izžare- vali, so bili Howitzer bolj telesni, oprijemljivi, skoraj preveč trezni in premalo zainteresirani. Za se- boj so pu.stili mlačen vtis. Konec koncerta je bil .spet težkometaLski. Že dokaj poznani ŽELEZOBETON iz Murske So- bote .so pokazali monotono nabi- tost svoje glasbe. In tako se je končal ta mali festival domačega progresivnega ročka. Ustvarjalnost rock skupin na tem koncu sveta ima velik poten- cial, zato potrebuje možnosti za svoj nadaljnji obstoj. Veliko možnosti je danih s koncertnim prostorom, ki se je do zdaj poka- zal primeren za takšne prireditve in ima v prihodnosti, seveda ob ustrezni podpori, vse pogoje, da preraste v pravo središče vseh (sub)kulturnih dejavnosti. Jelko Žumer ral. MiNISTRSTVU ZA TURIZEM SO PTUJ Ptuj - prazna zakladnica v časopisu Delo sem 8. de- cembra na prvi strani prebrala članek z naslovom Bo moral ptujski muzej prodati zbirko tur- auerijl. Moram priznati, da sem bila prepadena ob spoznanju, da lahko v Ptuju kdo v taki sme- ri sploh razmišlja. Z velikim )ompom smo predvajali po te- eviziji spot Ptuj, zakladnica ti- sočletij. Zdaj pa razmišljajo ne- kateri o prodajanju zakladov. Žal mi je bilo za vsako odtu- jeno stvar iz ptujskega gradu in teh ni bilo malo. Običajno so odtujitve ostale nepojasnjene vse oo danes in tudi zaradi tega je naša zakladnica že revnejša. Če bomo začeli razprodajo še sami, lahko v kratkem pripravi- mo nov spot za televizijo: Ptuj, prazna zakladnica tisočletij. Ptujčani, ki s temi zakladi živi- mo že od rojstva, si jih skoraj lastimo kot svoje. Zato menim, da slovensko ministrstvo za kul- turo ne more imeti pristojnosti, da nam odtuji zaklad, ki ga predstavljajo turkerije. Se pose- bej ne, če svojega pisnega skle- pa o sofinanciranju razstave ni izpolnilo. V sestavku je polno nelogično- sti, saj v isti sapi pisec navaja, da bi zbirko bodoči kupec lahko po- sojal razstaviščem po drugih državah in si s tem ustvarjal do- biček in image. Če je tako, potem imamo v Ptuju tudi dovolj stro- kovno usposobljenih ljudi, ki bo- do v dobro Ptuja (finančno in promocijsko) lahko ponudili raz- stavo v druge države. Če je izginil denar, namenjem Ptuju v te na- mene, potem naj krivec za to pro- da del svojih zakladov in poravna obveznosti. Za prodajo turkerij pa bi po mojem mnenju zadnji morali imeti besedo občani Ptuja in vsi tisti, ki so jim naši zakladi pri srcu. To smo dolžni tudi našim zanamcem. N. Vamberger IZJAVA ZA JAVNOST Bo moral ptujski muzej prodati zbirko turkerij? četudi je mogoče razumeti pi- sanje g. Milošiča v Delu dne 8/l2- 1992 v zanj značilnem slogu tako, da vzpodbudi pozitivne rešitve, moramo izjaviti naslednje: 1. Ustanovitelj Pokrajinskega muzeja Ptuj je Skupščina občine Ptuj. 2. Odločanje o prodaji, zakupu ali kakršnikoli odtujitvi zbirke turkerij ni v pristojnosti Pokrajin- skega muzeja Ptuj. 3. Zbirka turkerij — slovenska nacionalna kulturna dediščina je bogastvo našega mesta in občine Ptuj, zato njeni legalno in legitim- no izvoljeni organi ne bomo niko- mur dovolili, da z njimi razpola- ga, kot da je njegovo. 4. Razstava Srečanje z Jutro- vim je tako velik projekt, da je v izvedbeni fazi presenetil tudi or- gane Skupščine občine Ptuj, ker jim v načrtovalni fazi ni bil dovolj korektno predstavljen. 5. Razstava je presegla lokalni nivo. Ptuj in Izvršni svet SO Ptuj se tega zavedata, to cenita in v so- delovanju z Ministrstvom za kul- turo tudi primerno vrednotita. Ne dovolimo pa vsebinsko uspešnega projekta zlorabiti za doseganje drugih ciljev. 6. Izvršni svet SO Ptuj in Skupščina občine Ptuj bosta sku- paj z Ministrstvom za kulturo RS rešila problem tekočega financi- ranja Pokrajinskega muzeja Pt'.'j. Vodstvo muzeja pa mora v skladu s svojimi pristojnostmi in odgo- vornostjo zagotoviti korektno so- delovanje. IZVRŠNI SVET SO PTUJ TEDNIK ~ DECEMBER 1992 V SREDIŠČU ... — 7 HRUP JE - HRUPA NI V zadnjem času smo v uredništvo našt hiše dobili več ra- zličnih mnenj o hrupu, ki naj bi ga povzročali rock koncerti v nekdanjih vojaških skladiščih na Potrčevi cesti. Mladi so tak prostor potrebovali in v redu je, da so ga dobili, saj jim ga je občinska oblast obljubljala že od volitev leta 1990. Toda ali lahko uresničitev tega sklepa povzroči nočno vznemirjanje veli- kega števila prebivalcev (ocenjujejo, da okoli 500) in varovan- cev doma ostarelih v neposredni bližini tega skladišča? Po- skušali smo najti odgovore na ta vprašanja. Nikomur ne moremo dati popolnoma prav, ker je tudi tokrat ključ najbrž v sporazumni rešitvi problema. To je nakazal tudi nedavni sestanek trinajstih predstavnikov tamkajšnjih stano- valcev s ptujskim županom Vojtehom Rajherjem. Glas nespečega ljudstva Vladimir Ban, Panonska 5, Ptuj: V osemdesetih letih svoje- ga življenja sem se šele pred cratiiim srečal s to zvrstjo gla- sbe. Ti Iconcerti so bili ze več- Icrat, vendar me nc motijo. Da so preglasni, do sedaj še nisem slišal. Mladi morajo imeti svoj prostor in to skladišče je zago- tovo primerno zanje. Franc Zadravec, Ciril-Meto- dov drevored 5, Ptuj: Naša kra- jevna skupnost je tako že na precej hrupnem področju, saj je tu cestno križišče, tu sta želez- niška in avtobusna postaja. Po- noči se to ponavadi malo umiri. Ne nasprotujem rock glasbi, čeprav vem, da mora biti vse skupaj precej glasno. Tako na glas, kot je to sedaj, pa ne more biti. Ne moremo spati; tudi če je naslednji dan soDota, nas ni- majo pravice motiti. Naj se pre- selijo na borlski grad^ tam ne bodfo motili nikogar. Ce pa bo- do ostali v središču mesta, naj začnejo prej in naj pustiljo lju- dem mirno spanje. Rudi Košir, Volkmerjevo na- selje 7, Ptuj: Nemogoče. To je grozno, ne morem spati in ne prenašati teh ljudi. Zame so to odpadniki druzoe, ki povzročajo najrazličnejša kriminalna dejan- ja. Prav ti bodo "pokvarili' še drugo mladino. Protestiram in mislim, da na Ptuju ni mesta za te razgrajače. Sonja IJrbančič, Ulica 5. pre- komorske 19 , Ptuj: Hrup, ki naj bi ga povzročal rock koncert, me ne moti. V naše stanovanje se ne sliši. Mislim, da mladi mo- rajo imeti svoje prostore za vse zvrsti glasbe. Ce imajo ljubitelji disko gla.sbe na Ptuju diskoteke, naj imajo rockerji svoj prostor. Na kulturno vedenje pa morajo paziti vsi. Vemo, aa tudi odra- sli, ko zapuščajo prireditvene prostore, ne znajo tega storiti neslišno. Pater Miha Sckolovnik, žup- nijski urad sv. Ožbalta: Mladi morajo imeti prostor za vse zvrsti glasbe. To je tudi ena od možnosti, da sprostijo svojo od- večno energijo. Seveda bi mora- li malo prilagoditi ta prostor, saj jim glasba uhaja in tako mo- ti nekatere pri počitku. V času rock koncertov nisem opazil kakšnih bistvenih poškodb na bližnji cerkvi. No, enkrat sem našel v bližini cerkve ostanke bruhanja. V teh prostorih ima svoj sedež tudi Karitas, v kate- rega je bilo vlomljeno v soboto podnevi. Tega mi ne povezuje- mo z rock koncertom in mislim, da je nepravično, da obsodimo mlade, ki so bili v petek na kon- certu. Ustrezni organi bi morali nadzorovati, da ne bi bilo tu in tudi drugod po diskotekah pri- ložnosti za razpečevanje mamil. Saj veste, zgledi vlečejo. SANiTABNA INŠPEKTORICA VERA LUNDER "Hrupa ne povzročajo samo rock koncerti" Pri ptujski sanitarni inšpek- torici Veri Lunder smo izvedeli, da je telefonskih pozivov, ki jih opozarjajo na čezmeren hrup, precej, vendar pa je zelo ma o pisnih prijav. Najpogostejše so pritožbe zaradi hrupa, ki ga povzročajo udeleženci različnih prireditev, predvsem pa obisko- valci diskotek in gostišč. Ni toli- ko moteč hrup iz notranjosti stavb, temveč predvsem to, ka- ko nekulturno odhajajo obisko- valci teh prireditev domov. Na- vijanje avtomobilskih motorjev in "čebelic" je neprijetno, pogo- sto pa vinjeni gosti tudi razgra- jajo in so nasploh glasnejši kot običajno. Kot nam je povedala Vera Lunder so pripombe predvsem zaradi Super Lija, gostišča Ana, v zadnjem času zaradi rok kon- certov na Potrčevi in prireditev v objektu Mirana Žlahtiča na Vičavi. Nekai starejše pa so še pritožbe prebivalcev ulice Ob železnici, кјег so se pritoževali zaradi hrupa, ki ga povzroča Tovarna krmil ptujske Perutni- ne, zaradi hrupa strelišča na gli- naste golobe in kartodroma v Hajdošah. Pogosto se ustno pritožujejo tudi bližnji sosedi gostišč in diskotek na podeželju, pa prav tako ne zaradi hrupa, ki bi ga povzročala glasba, tem- več zaradi hrupnega odhajan- ja iz teh lokalov v poznih nočnih urah. ZAKON O VARSTVU PREO HRUPOiW Zakon je, a kdo ga izvaja? Slovenska skupščina je leta 1976 sprejela Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. Zakon opredeyu- je hrup kot vsak zvok, ki vpliva na psihično in Tizično počutje ljudi in občanov tako, da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbi^a nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajen počitek in škoduje njihovemu početju in zdravju. In še eno zanimivo določilo: sredstva za odpravo oziroma pre- prečevanje nivoja prepovedanega hrupa so dolžne zagotavljati tiste organizacije oziroma občani, ki hrup povzročajo. Po drugi strani pa naj bi po zakonu že pri gradnji in pred pričetkom obratovanja upošte- vali normative za varstvo pred prekomernim hrupom. Pred iz- dajo odločbe o uporabnem do- voljenju morajo podjetja in or- ganizacije ter drugi uporabniki predložiti dokazila o meritvah hrupa v okolju. Če te emisije presegajo določene mejne vred- nosti, sanitarni inšpektor ne sme izdati poprejšnjega sogla- sja k odločbi o uporabnem do- voljenju. Kar zadeva zvočne naprave, zakon določa, da je njihova uporaba na javnih prostorih dovoljena le, če ima priredi- telj enkratno ali trajno poseb- no dovoljenje za uporabo zvočnih naprav na javnem prostoru. To dovoljenje izdaja občinski organ za notranje za- deve. Z dovoljenem ta izda tu- di navodila o uporabi zvočnih naprav, ki morajo ustrezati dogovorjenim normam upora- be in predpisom o prepreče- vanju prepovedanega hrupa. V posameznih občinah ahko s posebnim odlokom določijo zavarovana območja, v katerih so zdravstvene, izobraževalne, vzgojne in socialnovarstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij ter krajinskih in naravnih parkov. Takega odloka v ptujski občini nimamo, zato uporabljamo kar zakon in odlok o maksimalnih dovoljenih rav- neh hrupa za posamezna ob- močja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore, ki ga je slovenska vlada sprejela leta 1980. Tako so določene normativne vrednosti in maksi- malno dovoliene ravni hrupa. To so ravni. Ki ne vplivajo ško- dljivo na psihično in fizično počutje ljudi. V odloku je opre- deljenih sest območij; kam spa- da kateri del ptujske občine, pa v ptujskem primeru določa pro- storski plan. Območje ptujske občine je po tem planu večino- ma v četrtem in petem ob- močju. Izjema so okolice bol- nišnic in drugih zdravstvenih ustanov in turističnih objektov, kakršne so na primer ptujske Terme. ŠEST OBMOČIJ RAVNI HRUPA J, "■. •■„< Maksimalno dovoljena ra- ven hrupa v 5. območju, ka- mor spadajo trgovsko-upravna središča, mešana proizvodno- upravna središča brez stano- vanjske gradnje ali izjemoma s posameznimi stanovanji, je podnevi 65 decibelov, ponoči pa 50 decibelov. V 4. območju, kjer je večina trgovsko-poslovnih in stano- vanjskih predelov in čistih sta- novanjskih območij ob pro- metnicah do globine 50 me- trov od sredine zunanjega pa- su oziroma drugih virov hru- pa, pa je čez dan maksimalno dovoljena raven hrupa 60 in ponoči 50 decibelov. V čistem stanovanjskem pre- delu, ki spada v tretjo območje, so te maksimalne ravni 55 pod- nevi 45 decibelov ponoči, okoli bolnišnic in okrevališč pa 50 oziroma 45 decibelov. Ne pustijo nas spati Varovanci v bližnjem domu upokojencev se pritožujejo zaradi prevelikega hrupa, ki nastaja v času rock koncertov. Kljub temu da zapirajo okna, je še vedno precej naglas. Mladi pa tudi pose- dajo na bližnjih klopcah in se glasno pogovarjajo. V času koncertov so v strahu tudi tamkajšnje sestre, saj so po- noči same. Bojijo se vlomov in podobnih kriminalnih dejanj. Hrup in zdravje Iz literature smo izvedeli, da človeško uho razlikuje aku- stične dražljaje do nivoja 120 decibelov. Po tem nastane že neugoden občutek v ušesih, zbadanje, ki preide v bolečino. Me- ja bolečine je med 120 in 140 decibeli. Nekaj primerov nivoja jakosti: ) šepet 30 decibelov - O tihi govor 40 db O hrup v sobi 40 do 50 db O navaden govor 50 do 60 db O močnejši človeškin govor do 80 db ) mestni hrup običajno 50 do 80 db ^ pnevmatska kladiva do 120 db ) v delavnicah avionske indu- strije so namerili do 140 db hrupa. Ropot ponoči nas bolj vzne- mirja kot ropot podnevi. Lažje prenašamo ritmičen, v enako- mernih presledkih ponavljajoč se ropot kot neenakomernega. Številne raziskave in praktični primeri pričajo, da ljudje o ro- potu vedno bolj tožijo in da so težave, ki jih ob njem občutijo, vedno večje. Raziskave dokazujejo, da ro- pot škodljivo deluje na organi- zem in duševnost. Če premočen hrup traja več ur skupaj, se naj- prej pojavi utrujenost sluha, a DO nekaj urah počitka splahni. Ce je človek prekomernemu hrupu izpostavljen mesece in le- ta, nastanejo trajne posledice in nastopijo organske spremembe v notranjem ušesu. Posledica je naglušnost. Vendar tudi zvoki manjše ja- kosti niso povsem nedolžni. Ob- čutljivost ljudi za to je zelo ra- zlična. Predvsem je to odvisno od odzivnosti organizma, staro- sti, obremenjenosti z delom in odgovornosti, ki jih to zahteva, ter od preživelih dogodkov in bo- lezni. Reakcije nastopijo s strani celotnega živčnega sistema in se kažejo v psihosteniji ali duševni slabosti. Najbolje je, da človek obišče zdravnika speciahsta. Poklicali smo dr. Milinka Sto- jičeviča, specialista za ušesa, nos in grlo. Povedal je, da resne motnje opaža predvsem pri de- lavcih Taluma, Agisa in gradbe- nih podjetij. Pri mladih tega ne opaža, saj k njemu zaradi to- vrstnih težav ne pridejo. NA SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE Izdali dovoljenje za rock koncerte Med primeri pritožb občanov smo .se z Metodom Fridlom Gra- hom, načelnikom upravnega orga- na za notranje zadeve, pogovarja- li predvsem o pritožbah glede gla- snosti rock koncertov na Potrčevi, ki po mmnenju nekaterih bližnjih prebivalcev močno presega dovol- jene količine in jih predvsem moti pri nočnem počitku. Povedal je, da je njihov organ Zvezi kulturnih organizacij Ptuj izdal dve dovoljenji v zvezi s kon- certi. To sta potrdilo o priglasitvi javne prireditve in dovoljenje za uporabo zvočnih naprav. V prvem je zapisano, da je organizator dol- žan skrbeti za zadostno število re- darjev, za parkirne prostore in red ter varnost na njih, ustrezno požarno varnost in po končani prireditvi očistiti prireditveni pro- stor. Vodja prireditve je do žan poskrbeti za odstranitev oseb, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane, po- skrbeti, da se otroci do 14. leta starosti ne zadržujejo na javnih prireditvah po 22. uri brez sprem- stva staršev ali .skrbnikov, razen v primerih, ko takšno prireditev or- ganizirajo vzgojno-izobraževalne, družbenopolitične ali druge orga- nizacije in skupnosti, ki jim je zaupana vzgoja otrok ali delo z mladino. Še bolj zanimivo je dovoljenje o uporabi zvočnih naprav. Tu nam- reč leži rešitev problema preko- mernega hrupa, zaradi katerega se pritožujejo bližnji stanovalci. Po tem dovoljenju hrup iz zvočnih naprav ne bi smel preseči ravni 70 decibelov. Dovoljuje njegovo tra- janje do ene ure ponoči in določa, da naprav organizatorji ne smejo uporabiti tako, da bi te občutno motile mir stanovalcev. Njihove jakosti ne sme naravnati v taki meri, da bi hrup presegal maksi- malno dovoljene ravni. Takšno vlogo je upravni organ Zvezi kul- turnih organizacij Ptuj izdal 29. novembra. Seveda smo načelnika vprašali, kdo naj bi meril hrup in kako pre- veriti, ali ta presega dovoljeno ra- ven. To lahko na kraju samem ugotovi izvedenec, ki ga pripelje njegov organ, prijave pa lahko za- beležijo na policiji ali pri inšpek- cijskih službah. In te prav tako lahko tudi sprožijo postopek me- ritev in ukrenejo, kar jim zakon nalaga. To so denarne kazni za kršitev, predvsem pa lahko pred- pišejo ukrepe za zmanjšanje ravni irupa. Do tega šc ni prišlo, ven- dar akcije stanovalcev Ciril-Mcto- dovega drevoreda in bližnjih ulic to napovedujejo. Doslej upravni organ za notran- je zadeve od policijske po.staje ali inšpekcij ni dobil še nobene infor- macije, ki bi lahko vplivala na iz- dajo dovljenja za prihodnje kon- certe. Vendar pa je načelnik tri- najstim krajanom, ki so v petek bili pri županu, obljubil, da na- slednjega dovoljenja ne bo izdal, če bo kateri od inšpektorjev ugo- tovil nepravilnosti. Najbrž pa bo tudi sam zahteval meritve hrupa, da glede tega ne bo več dvomov. Postaja Ptuj mesto pockerjev? Tudi mi smo pokukali v prostor, kjer je potekal rock koncert. Res je bilo vse skupaj bučno, vendar ne bolj, kot je v diskoteki. Ker pro.sto- ri niso pravilno zaščiteni, se glasba sliši tudi iz prostora. Tam so bili pravi rockerji in tudi "nepravi". Imeli smo občutek, da nekateri mladi potrebujejo prostor za sprostitev energije, ki se kopiči v njih. Tako se ravno na takih kon- certih lahko tudi zderejo, pa jih ne bo nihče grdo gledal. Pa nismo videli nobenih "zafiksanih", pija- nih in "odštekanih" —skratka takšnih, kot jih radi označijo zu- nanji opazovalci. Od alkohola smo opazili samo pivo, kar precej mladih pa je kadilo. Imeli smo občutek, da kadijo čisto "normal- ne" cigarete. Zanimivo je tudi, da so nekate- ri metali petarde, te pa so tudi druge rockerje motile pri po- slušanju gla.sbe. Na koncert .so skupine prihajale precej glasno in prav tako tudi odhajale. Mladi so prišli iz Gornje Radgone, Murske Sobote, Maribora ... S koncerta smo prišh živi in zdravi, nihče nas ni suval niti poho- dil. Res pa je, da je njihov ples in slog oblačenja drugačen od tistih, ki obiskujejo diskoteke. Pa kaj! NA SEKRETARIATU ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA PRAVIJO: Bela lisa dovoljuje vse Nevenka Korenjak, ki v tem sekretariatu skrbi za varstvo okolja, nam je glede skladiščnega pro- stora na Potrčevi poveda- la, da je ta v protorskou- reditvenih načrtih še ved- no bela lisa. Ker so ti ob- jekti nekoč pripadali ju- goslovanski vojski, je цј1- hov pra>'ni status še ved- no neurejen. Ker ni še nihče dal vloge za njihovo uporab- no dovoljenje ali gradbe- no dovoljenje v zvezi z njimi, tudi sekretariat ne more od nikogar zahte- vati, da naj, če ima v njih dejavnost, zmanjša mož- nosti za širitev hrupa v oklico. Uradno torej teh skladišč ni, niti ni kon- certov v njih. Začasni sklep za uporabo prosto- rov je izdal izvršni svet, ki je, kot je v petek v po- govoru z bližnjimi stano- valci poudaril njegov predsednik Branko Bru- men, zahteval, da naj prostor izpolnjuje vse potrebne pogoje. Pri iz- vrševanju tega sklepa ptujske vlade se je očit- no zataknilo v upravnih organih občine. KOMANDIR PTUJSKE POLICIJE MILAN ČUŠ »Pritožb o kršitvah javnega reda in miru nismo dobili« "Vse storilce, ki so sto- rili kakšna kazniva dejanja v petek, 4.decembra (ta- krat je bil zadnji rock kon- cert; op. avt.), smo prijeli. Raziskani so tudi vsi pri- meri kaznivih dejanj za ta dan, vendar je dokazano, da niso v povezavi z rock koncertom. Storilci, ki so ukradli žaromete iz avtomobila, in tisti ki je razbil svetilko v Trstenjakovi ulici, zagoto- vo niso bili rockerji. Ni- mamo tudi nobene prija- ve, iz katere bi bilo razvid- no, da so jo podali bližnji stanovalci zaradi kršitve javnega reda in miru." Stran Ш pripravili: Marija Siodnjak In Darja Lukman Žunec 8 — NAŠI KRAJI IN ULDJE 17. DECEMBER 1992 TEDNIK PRIZNANJA ZA UREJENO iN ČISTO DEŽELO »Smo na pravi poti ...« Desetega decembra je bila na Bledu sklepna prireditev 24.' akcije Turistične zveze Slovenije o urejenosti slovenskih kra- jev. V akciji, ki je potekala pod naslovom Moja dežela — urejena ] in čista, sta sodelovali dve tretjini slovenskih krajev. Podelili so: priznanja najboljšim v petih skupinah turističnih krajev ter za< tekmovanje zdravilišč, bencinskih servisov, pošt, železniških krajev, mejnih prehodov in turističnih kmetij. Ptuj je letos i zmagal v skupini turistični kraji. Predstavriiki ptujske občine s priznanjem: Peter Vesenjak, Branko Brumen in Albin PIšek. Foto: Arhiv IS SO Ptuj Na Bledu so se Ptujčani in drugi najbolje uvrščeni pred- stavili tudi s kulturnim pro- gramom. Nastopili so mladi gledališčniki, kurenti iz Mar- kovcev in Spuhlje ter igralec Igor Samobor. Tinček Ivanuša je z videoposnetki predstavil nekatere ptujske zanimivosti, po katerih je eno najstarejših slovenskih mest še posebej znano. Priznanje za prvo mesto sta v imenu Ptujčanov prevzela predsednik ptujske občinske vlade Branko Brumen in predsednik Turističnega dru- štva Ptuj Albin Pišek. Branko Brumen je ob tem povedal: "Prepričan sem, da gre za veliko priznanje, ki pa ima tudi simbolični pomen. Pred dvema letoma smo se za- vestno odločili, da je turizem v povezavi s trgovino in drugi- mi dejavnostmi prednostno strateško profitno področje. Priznanje Turistične zveze Slovenije potrjuje, da smo na pravi poti, predvsem pa je to Driznanje prebivalcem mesta, cajti politika ne more narediti Ptuja prijaznega za turiste. Priznanju je dodan tudi pečat gostoljubnosti, kar je še po- sebno priznanje vsem prebi- valcem Ptuja. Mislim, da smo na priznanje lahko v resnici ponosni. V kategoriji turi- stičnih krajev je namreč tek- movalo največ krajev." ♦ Ali lahko sedaj pričakuje- mo, da bo prihodnje leto Ptuj gostil najboljše? "Z organizatorji smo se že le- tos pogovarjali o tem, da bi bila sklepna prireditev v Ptuju. Žal je ostalo le pri želji, saj v mestu nimamo primerne dvorane, ki bi lahko sprejela okrog dvesto turističnih delavcev. Glede na programe, ki jih imamo, naj bi takšno dvorano v kratkem dobi- li. V mislih imam kompleks v termah, ki se že gradi, in pro- store nekdanjega voja.škega skladišča na Potrčevi, kjer želi- mo urediti kulturno—poslovni center." MG OBRT iN PODJETNIŠTVO V PTUJSKI OSČINt Đ0 LETA 2000 Pomembna vzpodbujevalca razvoja Ptujska občina zelo ambiciozno načrtuje razvoj obrti in podjet- ništva. Do leta 1995 naj bi njun delež v strukturi družbenega proizvoda dosegel 15 odstotkov. Že v tem letu naj bi se število ma- lih in srednjih podjetij povečalo na 450, število obratovalnic naj bi se približalo tisoč, zaposlenih pa na 3500. V razvojnih možnostih pod- jetništva in obrti v ptujski občini do leta 2000 je predvide- no, da naj bi se delež obrti in podjetništva v strukturi družbe- nega proizvoda občine povečal na 18 odstotkov. Število malih in srednjih podjetij naj bi nara- slo na 750, število obratovalnic na 1400, število zaposlenih na 5000. Ustanovili naj bi tudi agencijo za razvoj Ptuja. PROSTOR JE TEMELJ RAZVOJA Za dosego teh usmeritev bo potrebno zagotoviti poslovne prostore. V mestnem jedru je bilo doslej odprtih 150 lokalov, ki zagotavljajo dokaj celovito ponudbo tega območja v okviru gostinskih, turističnih, trgov- skih, galerijskih in nekaterih drugih storitev. Do leta 2000 pa naj ibi se ta ponudba še izpopol- nila. Do novih prostorov za načrtovane dejavnosti naj bi prišH s sofinanciranjem gradnje in obnovo obstoječih zgradb. Danica Gajzer iz Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj je povedala, da bodo nadaljevali 3orzo poslovnih prostorov. Ta zbira podatke o zmogljivostih po- slovnih prostorov fizičnih in prav- nih oseb. To so neizkoriščeni pro- stori podjetij in občanov, ki bi lahko koristili novim in že delu- jočim obrtnikom in podjetnikom. V prihodnjem letu bodo kon- čali komunaJno ureditev druge etape obrtno-podjetniške cone v Rogoznici. V okviru natečaja bo- do oddali trinajst .stavbnih enot. V tem letu bodo pričeli tudi aktiv- nosti pri komunalnem opremljan- ju industrij.sko-podjetniških con v Ptuju in Kidričevem. V okviru in- dustrijsko-podjetniške cone v Ptu- ju bo pet hektarov namenjenih za brezcarinsko cono in okrog 50 arov za carinsko izpostavo Ptuj. Z RAZVOJNIMI SREDSTVI DO NOVIH DELOVNIH MEST V okviru ptujskega občinske- ga proračuna bodo nadaljevali spodbujanje razvoja obrti in podjetništva. Trenutno za to na- menjajo od 1,5 do 2 milijona nemških mark. Do sedaj so ta vlaganja spodbudila aH še bodo nastanek novih 380 delovnih mest. Poudarjajo pa, da pro- račun ne more biti edini vir fi- nanciranja in da se moraio ak- tivneje vključiti poslovne banke s konkurenčno ponudbo, predv- sem z ugodnejšimi pogoji kredi- tiranja. Ustanovili naj bi specia- lizirano banko za področje obrti in podjetništva, pridobUi pa naj bi tudi republiška in mednarod- na sredstva. Ustanovili bodo občinski podjetniški inkubator, iz katerega se bo razvila Agen- cija za razvoj Ptuja. Sekretarka za gospodarstvo občine Ptuj Danica Gajzer poudarja, da je razvoj obrti in podjetništva v največji meri odvisen od jasno opredeljene makroekonomske politike. Z njeno pomočjo naj bi malo go- spodarstvo pridobilo status prednostnega strateškega raz- vojnega in profitnega po- dročja. Za razvoj obeh dejav- nosti so pomembni še infor- macijska mreža, razstavno- proraocijska dejavnost in izo- braževanje. MG SLOVENSKA BISTRICA Štipendijski siiiad za nadarjene študente Dvanajst bistriških študentov Izidor Rupnik iz Poljčan — 2. let- nik Tehniške fakultete, Peter Ozimič iz Slovenske Bistrice — 2. letnik Tehniške fakultete, Branko Žnidar iz Makol — 3. letnik Ekonomsko-poslovne fakultete, Davorin Osebek z Zgornje Polska- ve — 4. letnik Tehniške fakultete, Iztok Utenkar iz Slovenske Bi- strice — 4. letnik Pedagoške fakultete, Ilermina Grubelnik iz Slo- venske Bistrice — absolventka Pedagoške fakultete, Suzana Rajh z Zgornje Polskave — 4. letnik Pedagoške fakultete, Leon Šuntner z Zgornje Polskave — 4. letnik Tehniške fakultete, Marko Gorčenko iz Makol — 2. letnik Tehniške fakultete, Andreja Erker iz Sloven- ske Bistrice — 4. letnik Medicinske fakultete, Katarina Ahec z Vrhloge — 3. letnik Tehniške fakultete in Jasna Soršak s Črešnjev- ca — 4. letnik Fakultete za naravoslovje in tehnologijo so prvi do- bitniki štipendij iz slovcnjcbistrišjkega sklada za nadarjene štu- dente, ki v letu 1992 razpolaga z več kot 3 milijoni tolarjev. Z ustanovitvijo štipendijskega sklada za nadarjene študente uresničujejo v Slovenski Bistrici sklepe občinske skupščine, spre- jete konec lanskega leta. Slovenjebistriška občinska vlada je o problematiki štipen- diranja nadarjenih študentov razpravljala v letošnjem letu kar dvakrat. Ustanovljen je bil sklad štipendij za nadarjene študente. hkrati pa imenovan sedemčlan- ski upravni odbor sklada, ki ga vodi predsednik občinske vlade Maks Hohler. Sprejeta so bila pravila sklada, kjer so se odlo- čili, da podeljujejo enoletne šti- pendije. Na javni razpis se je prijavilo 15 kandidatk in kandi- datov, upravni odbor pa je ugo- tovil, da razpisne pogoje, med drugim mora biti srednja ocena 8, izpolnjuje 12 študentk in štu- dentov. Povprečna občinska šti- pendija za nadarjene študente znaša okoli 16.000 tolarjev me- sečno. V letošnjem letu vsota, ki so jo določili za štipendije nadarje- nim študentom, ne bo izko- riščena, zato so se pri občinski vladi in upravnem odboru skla- da odločili, da ostanek sredstev vežejo pri KB Maribor — Po- slovni enoti Slovenska Bistrica in s tem skušajo ohraniti realno vrednost denarja. S sredstvi, ki bi jih za štipendije namenili iz proračuna v prihodnjem letu, in obrestmi na vezano vlogo bi omogočili, da sklad deluje vsaj še tri leta. Občinska vlada in upravni od- bor sklada pa sta se zavezala, da bosta k zagotavljanju sredstev za sklad pritegnila tudi družbe- na in zasebna podjetja ter obrtnike. Na taksen način bi lahko delovanje sklada zastavili za daljše obdobje. Vida Topolovec Nastop Ptujskega noneta v soboto, 12. decembra, se je s samostojnim koncertom v dvorani Narodnega doma v Ptuju predstavil Ptujski no- net, ki deluje v okviru Obrtne zbornice Ptuj. Umetniški vod- ja je Filip Maučič. Predstavili so enaindvajset umetnih in ljudskih pesmi. Program je povezovala Danica Godec. Hvalevredno je, da Obrtna zbornica ob svoji redni dejav- nosti skrbi tudi za kulturo in omogoča delovanje nonetu, ki že vrsto let popestruje ptujsko pevsko kulturo. Več o nastopu v naslednji številki Tednika. L Foto Ozmec Na Destrniku srečanje starejših občanov Ob izteku leta so minulo soboto, 12. decem- bra, na Destrniku pripravili tradicionalno srečanje starejših občanov. Na povabilo social- ne komisije in krajevne skupnosti Destrnik se je od 160 občanov, starejših od 70 let, srečanja udeležilo 5Ü občanov. Člani domačega prosvet- nega in folklornega društva so jim pripravili pogostitev in prisrčen kulturni spored. V slav- nostnem govoru pa jim je nekaj vzpodbudnih besed namenil predsednik sveta KS Destrnik Franc Simeonov ter jim ob koncu zaželel pri- jetne praznike in srečno novo leto 1992. OM POGOVOR Z DR. HENRIKOM ŽLEBNIKOM, DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ »Odnosi iifso sfabf...« v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj se podobno kot v drugih zdravstvenih organizacijah pripravljajo na ure- sničevanje nove zdravstvene zakonodaje, še posebej tistih do- ločil zakona, ki vstopijo v veljavo prvega januarja. Sprememba načina plačevanja participacije bo zahtevala več administrativ- nega dela kot doslej. Zato uvajajo informacijski sistem, za ka- terega želijo, da postane pravi zdravstveni informacijski sistem in ga ne bodo uporabljali samo za evidenco doplačil k cenam zdravstvenih storitev. Prizadevajo si tudi, da bi v okviru slovenske zdravstvene politike sprejeli koncept pri- vatizacije, ki bo natančno opredelil, kaj v tem trenutku privatizirati in kaj upočasniti. Zavedajo se, da čisto anar- hična demontaža javnega zdravstvenega sistem lahko Drinese samo negativne učin- (e. Dr. Henrik Žlebnik v zvezi s stem poudarja: "Lahko je nekaj porušiti, kar že deluje. Mislim pa, da to ni dobro, do- kler na drugi strani ne vzpo- stavimo enakovrednega delu- jočega sistema. Predvsem gre za vprašanje preventive." • Kako zdravstveni dom so- deluje z zdravniki — zasebni- ki? "Povedati moram, da je rav- no zaradi nedorečenega siste- ma v procesu privatizacije v začetku prihajalo do manjših nesporazumov. Te sedaj us- pešno rešujemo, kljub temu da od odgovornih nismo pre- jeli dobrih in konstruktivnih nasvetov." • Kakšni pa so vaši odnosi z javnim zavodom splošna bol- nišnica Ptuj? Slišimo, da se je v odnosih zalomilo predvsem zaradi laboratorija. "Ne vidim vzroka, da bi bili odnosi med zdravstvenim do- mom in splošno bolnišnico sla- bi. Mislim, da niso, še posebej med delavci. Je pa formiranje laboratorija v okviru zdravstve- nega doma vneslo nekatere probleme, kar je povsem lo- gično, saj se na področju neke- ga monopola sedaj pojavlja conkurenca. Kje so problemi? Problem je v tem, da je naša dogovorje- na cena za laboratorijske sto- ritve nižja od bolnišnične. Če bi vse storitve kupovali v bol- nišnici, bi k vsaki storitvi mo- rali primakniti še več kot dvaj- set odstotkov vrednosti, ki nam je nihče ne pokrije. Zato smo bili prisiljeni pohiteti in nekaj storiti. Gre pa tudi za to, da novi zakon o zdravstve- ni dejavnosti natančno določa dejavnosti zdravstvenega do- ma, med katerimi je dejavnost laboratorija eden izmed pogo- jev za njegovo ustanovitev. Pri formiranju laboratorija torej ne gre samo za komercialne oziroma finančno—poslovne vidike zadeve, ampak za čisto pravno formalne." • Ampak dogajalo se je in se še dogaja, da morajo neka- teri ljudje sedaj dvakrat na odvzem krvi. Najprej jim jo vzamejo v laboratoriju v zdravstvenem domu, drugič v laboratoriju bolnišnice. "Zaradi nekaterih nasproto- vanj, rekel bora tudi raaJo na- merno, je v resnici prihajalo do takih neljubih dogodkov. Moram pa reči, da nikomur, ki je odšel na odvzem mate- riala za laboratorijske preiska- ve v zdravstveni dom, niso dvakrat odvzeli krvi. To se je lahko zgodilo le tistemu, ki je odšel najprej na preiskave v bolnišnico, kjer mu niso hoteli vzeti napotnice "hematološke preiskave", ker je bila napisa- na na drugačnem formularju, pa so jo v bolnišnici zavrnili ne glede na to, da je na njej pisalo vse, kar je potrebno. Ne vem, zakaj je do tega prihaja- lo, saj sva z direktorjem bol- nišnice že pred formiranjem laboratorija sklenila dogovor, da kdorkoli bo z napačno na- potnico prišel kamorkoli, ga nihče ne bo odklonu." • Kako pa bo v bodoče po- tekalo sodelovanje med labo- ratorijema? "Laboratorij v zdravstvenem domu ne bo nikoli osvojil celot- nega spektra preiskav, ki jih je že osvojil laboratorij bolnišnice. Ta bo zmeraj ostal strokovna nadgradnja laboratorija v zdrav- stvenem uomu iz popolnoma lo- gičnih vzrokov. Obstanek labo- ratorija v bolnišnici ne more biti vprašanje. Dejstvo je, da ga bo bolnišnica potrebovala in to na visoki strokovni ravni. " • Kako pa se v to vključuje mariborski laboratorij? "Krajši čas in v zelo majhni meri smo se posluževali storitev laboratorija mariborskega zdrav- stvenega doma. Želeli smo ugo- toviti, ali je naša tehnologija odvzema materiala in transpor- ta ustrezna. S tem smo testirali naše delo. Zadeva pa se je v jav- nosti očitno napihnila, zato naj navedem nekaj podatkov: okto- bra je laboratorij Zdravstveni dom Maribor za nas opravil ne- kaj manj kot za osemsto točk storitev, bolnišnični okrog štiri- najst tisoč, laboratorij zdrav- stvenega doma pa manj kot osem tisoč točk. skupaj je bilo torej opravljenih storitev za okrog 23 tisoč točk, od tega so ih Mariborčani opravili za manj cot osemsto točk. Mislim, da podatki povedo vse." • Približevanje storitev ob- čanov je ena od usmeritev jav- nega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Kaj to pomeni? Ali boste zdravstveno mrežo širili ali pa sanirali obstoječe ambulante? "Zdajšnje razmere niso na- klonjene širitvi zdravstvene mreže, ne glede na to da tudi v ptujski občini obstaja še ena kri- tična točka — Trnovska vas. Območje Slovenskih goric je z vidika organizacije zdravstvene- ga varstva v resnici problema- tično. O tem vprašanju se bomo morali še pogovarjati. Reči pa moram, da zdravstvene mreže ne bomo širili. To bi bilo iluzor- no. Obnovili bomo obstoječe zunanje zdravstvene postaje in i^ih na ta način poskušali obdr- žati. Nekaj jih ze obnavljamo, tudi s pomočjo javnih del, za kar smo občini zelo hvaležni." • Kako pa boste rešili pro- storsko stisko nekaterih di- spanzerjev? "To je velik problem. Poleg tega da časi niso naklonjeni in- vesticijam v zdravstvu, je po- trebno povedati, da se v zdrav- stvenem domu pri reševanju prostorske stiske srečujemo z nekaterimi dilemami. Te so po- vezane s privatizacijo in nejasno bodočnostjo. Vse to postavlja pod vprašaj investicije v nove prostore. Zato se sedaj po- skušamo znajti znotraj obsto- ječih prostorov. V najslabših razmerah delata trenutno di- spanzer za pljučne bolezni in di- spanzer za zdravstveno varstvo žensk. Preverjamo prostorske in tehnične možnosti za preselitev pljučnega dispanzerja na lokaci- jo ob Potrčevi cesti, kjer so že zobozdravstvene in splošne am- bulante. Kako bo s tem, bo v kratkem znano. V povezavi s tem se pogovarjamo tudi o smi- selnosti nadaljnjih investicij v Čučkovo stavbo. Gre za to, da so te investicije problematične zaradi premajhnih površin in zaradi sxlepa Skupščine občine Ptuj, da se bo gradil podvoz, ki postavlja poo vprašaj delo zdravstvenih enot na tej lokaci- i. Lahko si samo zamislimo, ka- co poteka delo v trikotniku med dvema zelo prometnima cesta- ma in železnico, ki jo bodo prav tako modernizirali, da bo posta- la tranzitna žila za Madžarsko. Zato je potrebno temeljito raz- misliti o tem, ali ni bolj smotrno vlagati že tako skromnih sred- stev tja, kjer bo dejavnost lahko živela dlje." • Nekoč ste se pogovarjali o tem, da bi dispcnzerje pre- selili v klet nove porodnišnice. Ali ta možnost sedaj v celoti odpade? "Mislim, da bi tak način reševanja samo še naprej zaple- tal rešitve." MG TEDNIK ~ DECEMBER 1992 OD TU IN TAM — 9 Sedemnajst slovenskih vinskih prvakov četrtič zapored so slo- venski kmetijski novinarji razglasili prvake med slo- venskimi vini, tokrat med tistimi, ki so na letošnjem mednarodnem vinskem sej- mu v Ljubljani prejela veli- ke zlate medalje. Potem ko javnost po številnih ocenje- vanjih med letom že malee pozabi na najuspešnejša vi- na, jo novinarji s svojo pro- mocijsko akcijo znova spomnijo na kakovost, s ka- tero se iz leta v leto ponaša več vin slovenskih vino- gradnikov in kletarjev. Letošnja slovesna razgla- sitev vinskih prvakov je bila v Srednji kmetijski šoli Ma- ribor. Razloga za to sta dva: šola slavi 120-letnico obstoja, ponaša pa se tudi z dvema vinskima prvakoma. Srednja kmetijska šola Maribor ima precej zaslug za razvoj vinogradništva na Slo- venskem. Zaradi tega, ker so osnovno znanje o vinograd- ništvu tu dobili številni, v prejšnjih desetletjih in še da- nes aktivni strokovnjaki. Drugič zato, ker so na kalva- rijskih strminah na šolskem posestvu pred dobrim stolet- jem po uničujoči trsni uši začeli cepiti žlahtne sorte na odporno ameriško podlago. Od njih torej izhaja ožlaht- njenje našega vinograd- ništva. Novinarska razglasitev vin- skih prvakov ima dober od- ziv v strokovni javnosti, tudi med dobitniki priznanj. Le- tošnje slovesnosti pod po- kroviteljstvom Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije so se tako udeležili tudi številni prizna- ni strokovnjaki iz Kmetijske- ga zavoda Maribor in znanih vinskih kleti ter uspešni za- sebni vinogradniki oziroma kletarji. Slovenski vinski prvaki za leto 199¿ so: renski rizling — ledeno vino 1991 in kalvarij- sko II 1991 iz kleti Srednje kmetijske šole Maribor; ren- ski rizling S9 in laški rizling 1990 iz KK Jeruzalem Or- moi; laški rizling — ledeno vino 91 Vinaga Maribor; ca- bernet sauvignon S3 Sloveni- javino Ljubljana, pinot 78 KZ Goriška brda Dobrovo, merlot 90 Splošne KZ Za- loščan Domberk, laški ri- zling 91 Bogomirja Vrecla iz Hoč, grušenčan 91 Franca Vreznerja iz Maribora, sauvi- gnon 91 Iva Trstenjaka iz Ljutomera, laški rizling izbor 91 Agrokombinata Krško, renski rizling 91 Rudija Osenjaka iz Maribora, beli pinot 91 Radivoja Lisjaka iz Domberka, kemer 91 Joieta Kupljena iz Veličan, barbara Janeza Isteniča iz Ljubljane in beli burgundec j^ozna trga- tev 90 druiine Curin—Pra- protnik s Koga. Priznanja lastnikom Slovenskih vinskih prvakov Je podelila predsednica kmetijskih novinarjev Barba- ra Zrlmiek. onmoi Kabelska televizija postaja pomemben informator Ormožanci lahko že dobrega pol leta ob nedeljah popoldan ob 13. uri na kanalu internega programa kabelske televizije gledajo j posnetke z domačo vsebino. Začelo seje z znanim, po dolgih letih i ponovno odkritim fílmom o Ormožu iz leta 1935, nadaljevalo pa s\ posnetki iz lanskoletne vojne. Ker so občani spored dobro sprejeli, i je ekipa ormoške kabelske televizije dobila veselje in začeli so sne-j mati vse javne prireditve ter jih predvajati po internem kanalu. Na dan volitev so v živo pre- našali dogajanje s sedeža občin- ske volilne komisije, od koder so se neposredno javljali celo štiri- krat, nazadnje ob 22. uri zvečer, ko so uspeli prešteti že tretjino volilnih lističev. Slavko Petek je bil tokrat v vlogi reporterja, Dani- lo Ivanuša je bil snemalec, Vule Nikolič pa je .skrbel za svetlobo. Tega dne so v "rednem" progra- mu sicer vrteli martinovanje, v nedeljo pa bodo Ormožanom pri- kazali, kako je bilo ob letošnjem vzponum pihalnega orkestra na Triglav. Slavko Petek, glavni in odgo- vorni urednik ormoške interne te- levizije, pravi, da njihova ekipa ima voljo in veselje do dela, ven- dar jih pestijp denarni problemi, najbolj zaradi tega, ker je bila fi- nančna kon.strukcija ormoške KTV narejena za 500 priključkov, sedaj pa jih je komaj 350. Mnogi jim očitajo, da so preveč "ormoški", a ima KTV velike možnosti za širi- tev tudi v druge kraje občine. Ta- ko bi lahko po optičnem kablu, ki povezuje Ormož s 13 kilometrov oddaljenim Tomažem, če bi se dogovorili s poštarji, pošiljali si- gnal tudi v ta kraj. Po ormoškem KTV lahko gle- dalci v najkrajšem času z raznimi obvestili izvejo tudi tudi druge za- nimivosti, ki se dogodijo v Or- možu. Slavko Petek je ob tem pri- pomnil, da iz občin.skega proraču- na za informativni del svojega programa niso dobili niti tolarja, djub temu da oprema, ki je last posameznikov, še vedno ш takš- na, kot bi morala biti. Preživljajo se z naročnino, ki znaša mesečno 3 DEM, preračunano v tolarje. Svoj prostor imajo trenutno na podstrešju stanovanjskega bloka na Ptujski 2, veliko pa si obetajo od doma kulture v Ormožu, ki ga je v upravljanje s 1. decembrom v celoti prevzela ormoška krajevna skupnost. Ker razne objave zbira- jo na sedežu ormoške krajevne skupnosti, bi potem pod isto stre- ho lahko opravljali vse, tam pa bi imeli svoj studio in tudi telefon. Razmišljajo tudi o prihodnosti. Slavko Petek meni, da bi bilo do- bro, če bi se ormoška KTV združila bodisi z ormoško radij- sko postajo ali pa bi dobila svoje stalno mesto pn ormoški krajevni skupnosti. Razmišlja tudi, da bi vsem, ki so vplačali svoj delež v KTV, razdelih delnice; ena bi naj bila vredna 300 DEM. Vida Topolovec PHEJELI ШО - PRÍEJELI SMO ^ raEJEU SMO Saj so ista banda, kot so bili prejšnjil Pod tem naslovom grobih be- sed, izrečenih na enem od pred- vohlnih shodov SKD, bi se želela zahvaliti vsem vam, dragi volilci, ki niste mislili tako, kajti prišli ste na volišča in volili oziroma izvolili svoje predstavnike. Letošnje volitve so imele morda celo preveč izbire kandidatov, vendar pravijo, da bodo prihodnje že boljše. Kaj hočemo, vsi se učimo, nimamo oziroma nism.o vsi imeli enakih možnosti izobrazbe na področju psihologije, politolo- gije, sociologije, ekonomije, pra- va, diplomacije, retorike ... Vsak po svojem znanju in spoznanju se je podal v ta predvolilni čas. Eni z izdelano strategijo, drugi sojo ko- maj oblikovali. Ni manjkalo tudi kakih nizkih udarcev in prijatelji so lahko postali .sovražniki. Ven- dar je bilo potrebno tvegati tudi to, ker nam večini vendarle ni vseeno, kaj bo jutri; včasih so o tem smeli razmišljati le določeni in mnogo takih ocen je ostalo v ljudeh, zato smo nekateri kandi- dati tudi često slišali; kaj ti je tega treba, kaj se siliš ipd. Vendar smo sledih mi.sh, da ne le kar mora, "temveč tudi kar more, to mož je storiti dolžan". Še enkrat hvala vsem vam, ki ste najprej dali podpise, in potem vsem vam nekaj več kot 7.000 vo- hlcem in predvolilnemu štabu se- veda. Glede na naslov pa bi rekla, da vsaj banda nismo, čeprav vsi nosi- mo .skupno dediščino; imamo pa tudi nekaj posebno.sti, med drugim tudi to, da vohlni program ostaja obveza za naprej. Kristina Šamperl-Purg Svetniški ali svetniški kandidati... s svojim vprašanjem ge. Mileni Zupanič ne želim pričeti časopi- sne polemike oz. dopisovanja; to raje prepuščam ustnim konfronta- cijam. Kljub vsemu pa mi je nera- zumljiv naslov njenega članka v ptujskem Tedniku št. 49: Svet- niški kandidati ... Vrsta vprašanj se mi poraja, od- govori pa so lahko pitijski, polni aluzij za kandidate in morda pri- sotne, če je kdo pretirano občutljiv. Da ne bo pomote: naslov ni senzacionalen, je le neokusen, če ne upoštevamo pravopisa. Stenografski zapis večera bi lahko bil opremljen z večjo mero domiselnosti ali duhovito.sti. Prav tako spra.iuiem oz. raz- mi.iliam, čemu je bilo potrebno v članku kot senzacijo ali pikanterijo izpostaviti uglajen način vedenja g. Branka Brumna in g. mag. Mirana Kerina, izraženega s poljubom roke umetnicama! Vedeti je treba, da je poljub roke star, udomačen običaj tradicionalne Evrope in zato nič ek- skluzivnoga in nenavadnega. Je le način JAVNEGA izražanja spošto- vanja ženske. Čestitam obema mo.škima, ki ne hodita po svetu z za- prtimi očmi in sta s to gesto na kul- turnem srečanju volilnih kandidatov odprla vrata delčku kulturnega ve- denja. S spoštovanjem! Hilda Slekovec PRIPIS UREDNIKA; Spo.itovani ga. Slekovčeva! Novi- narka Milena Zupanič ni prava ose- ba za stresanje vaSega ogorčenja, pač pa je naslov sestavka (tega in kateregakoli drugega v kateremkoli časopisu) stvar urednika. Da je na- slov sporen, menite vi. Uredniška politika vseh časopisov je, naj na- slov pritegne bralca: z nenavadno- stjo, dvoumnostjo, pretiravanjem, tudi zavajanjem ... Če ste naslov in članek opazili, je naš namen do- .sežen. Trdite, da je naslov neokusen, če ne upoštevamo pravopisa. Zakaj ne bi upoštevali pravopisa? Upošteva- mo ga v naslovu in v sestavkih (čeprav je res, da marsikdaj marsi- kaj spregledamo, a le iz površnosti). Res pa je, da pravopis ne zahteva ri- sanja naglasov na besede. Mimogrede pa naj omenim ob vašem ogorčenju nekaj drugega: no- vinarka Milena Zupanič je prejela od gospe Kristine Samperl Purg pi- sno zahvalo "... za prispevek k pri- jetnemu večeru v sredo, 2. 12. 1992." In gospa Šamperlova je ver- jetno najbolj pristojna, da bi bila v tem primeru '^ogorčena"; ne nazad- nje je v naslovu omenjena kot Kri- stina, pa ni krav pasla ne z mano kot pomočnikom urednika in ne z Mileno Zupanič kot avtorico sestav- ka. A je očitno razumela, da gre v tem članku za nekoliko drugačen način pisanja, ne za suhoparno po- ročilo o še enem v množici predvo- Ulnih shodov, zborovanj in srečanj. Jože Šmigoc, pomočnik odgovornega urednika Lenarške novice \ Tik pred stečajem tudi Klemosova hčerka PIO Od letošnjega aprila je lenarški Klemos v stečajnem postopku. Da bi obdržali vsaj nekai delavcev, so takrat ustanovili dve 'hčerki' PIO in PAD. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Anton Koleno, je celotna družba Klemos v fazi prodaje. Iščejo primerne kupce za proizvod- ne dvorane, upravne prostore in vo- zila. Pri prodaji imajo probleme z neurejenimi zemljiškoknjižnimi iz- piski za zemljišča, na katerih stojijo zgradbe. Družba PAD, kjer proizvajajo av- tomobilske dele, ima tudi v prihod- nje dovolj dela. Sedaj imajo novega direktorja, ki ga bodo potrdili na skupščini 24. decembra. Novi direk- tor bo moral poskrbeti za trg zunaj Slovenije in potem bi PAD prodali. Slabši časi pa prihajajo za drugo Klemosovo hčerko, PIO, ki je tik ored stečajem. Delavci podjetja so ie dolgo brez dela, saj za elektro strojno industrijo ni trga, imajo pa tudi precej dotrajane stroje. Po mnenju stečajnega upravitelja za to podjetje ni več rešitve. Brez zapo- slitve DO ostalo 140 ljudi, stroje in prostore pa bodo prodali. Srečanje lenarških obrtnikov Lenarški obrtniki, ki jih je po zadnjih podatkih 283 (od tega 75 popoldanskih), se bodo srečali v so- boto v gostišču Eder v Zg. Ščavnici. Ob tej priložnosti bodo tistim, ki imajo obrt že petnajst, dvajset , pe- tindvajset ali trideset let, podelili jubilejna priznanja. Vlada bo sofinancirala urejanje kmetijskih zemljišč Lenarški izvršni svet je na svoji zadnji seji govoril o sofinanciranju programa urejanje kmetijskih zem- ljišč v občini. Gre za sredstva, ki se sedaj zlivajo v sklad za spremembo namembnosti. Za sofinanciranje kmetijskih zemljišč so po sklepu le- narške vlade namenili dobrih j38 ti- soč tolarjev. Otroški mišmaš v nedeljo je v lenarškem kultur- nem domu bil gla.sbeni otroški mišmaš in tekmovanje mladih talen- tov. Gostovali so Navihanci iz Mari- bora in glasbena skupina Mlada pot. V netekmovalnem programu se je predstavila tudi skupina malčkov iz domačega vrtca. To je bila le ena izmed mnogih prireditev za najmlajše, ki jih pri- pravljajo v Lenartu v tem mesecu. Marija Slodnjak 10 — OD TU IN TAM 17. DECEMBER 1992 — TEDNIK Ob Miklavževem večeru......... Miklavžev večer — večer pričakovanj. Večer, ko otroci skupaj s starši pričakujejo, kdaj bo potrkalo. Mnogim otrokom so se uresničile san- je. Miklavž je prinesel, za kar so mu pisali... Žal pa je veliko takšnih otrok pa tudi starejših, ki tega večera niso mogli doživljati v krogu svojih nadražjih. Te otroke in odrasle je v domu upokojencev v Ptuju in Mure- tincih, v domu v Domavi in otroškem oddelku ptujske bol- nišnice v soboto, 5. decembra, obiskal Miklavž, ki gaje orga- nizirala Karitas sv. Ožbalt Ptuj. Ob darilih je Miklavž razve- selil vse, saj jih je obiskal še s krajšo igrico o družinskem vzdušju ob pričakovanju Mi- klavža. Sicer pa se je ta dan v župnijski dvorani sv. Ožbalt zvrstilo še srečanje z Mi- klavžem v štirih skupinah. Pri- zadevni delavci Karitas so s pomočjo darovalcev — SO Ptuj, MIP Ptuj, Merkur Ptuj, trgovsko podjetje LIPA, kovi- nostrugarstvo Valentin Zamu- da, Kleparstvo Martin Kokol, Knjigovczništvo Oto Ašenbre- ncr. Tiskarstvo Polajžer, Trgovina DAJ-DAM Majda Satler, JAMA CENTER Mi- ran Znidarič, trgovina Iledvi- ka Fras, Metalka Ptuj, podjet- je TAMES in ga. Jožica Segu- ía, Draženci, in prispevkov ljudi — pripravili 1840 daril. Hvaležnost vseh, ki smo jih obiskali, nas navdihuje z močjo in hkrati obvezuje, da bomo mogli in zmogli tudi v prihodnje ob Miklavževih večerih prinašati delček vesel- ja in družinske sreče tudi ti- stim, ki jim to drugače ni omogočeno. M. Miklavž je obiskal tudi tomaževske otroke. Z rijim so se srečali v obnovljeni domači cerkvi. Prireditev je organiziral tamkajšnji žup- nik, darila za otroke, ki so se miklavževanja udeležili, pa je prispe- vala stranka SKD. Foto: ŠH РНВ4Ш SMO Lacko v odpis Pred nekaj tedni me je v časniku neprijetno presenetila vest ptujskega dopisnika Mi- lošiča, da je bil iz mestnega središča odstranjen spomenik Jožeta Lacka, upornika in vo- ditelja odpora zoper okupaci- jo na Ptuju in okolici v letih druge svetovne vojne. Leta 1942 je bil Lacko, kot je znano, s svojimi soborci ujet in do smrti mučen v ptuj- skih zaporih. Po končani vojni je bil proglašen za narodnega heroja; na razcepu Prešernove ceste pred bivšim ptujskim teatrom mu je bil postavljen spomenik. Spomenik naj bi zaznamoval podobne usode tudi drugih krajanov iz tega časa. V najširšem smislu je bil, vsaj meni se je tako zdelo, po- svečen trpljenju in zgodovin- ski zagrenjenosti Slovencev, sicer simboliziranima s Can- karjevo materjo, Tratnikovimi Slepci, Mrtvin Kurentom Franceta Miheliča, Kosmače- vim pojmovanjem "sreče", In- goličevimi Lukarji... Zmeraj sem imel občutek, da ima spomenik iz omenjenih ra- zlogov na Ptuju večno legitimi- teto. V tem smislu se je čez od- stranitev pritoževala krajevna zveza borcev, žal zaman. Cel žalobni postopek je mo- goče oceniti tudi na drug, ne- kako bolj pozitivističen način. Slovenci smo na Ptuju pono- sni. Uvrščamo ga med na- jlepša slovenska mesta. Na Ptuju je res zbrana na kupu cela vrsta prelesti: grajski kompleks, srednjeveško mesto ob grajskem hribu, cerkve, sa- mostani, bogate muzejske zbirke, rimske izkopanine ... Naštevanju zlepa ni kraja. Vsemu temu pravimo "naš le- pi slovenski Ptuj". Ptuj je res slovenski, ampak vse naštete temeljne konsti- tuante ptujskega mesta so na- stale iz volje, ki ni bila sloven- ska. Avtorstvo rimskih ostalin pripada Rimljanom, Leibov oltar je naslikal tirolski umet- nik, vhod na grad je Peruzzije- vo delo, ptujsko veduto je ob koncu stoletja naslikal Casi- mir. Na hrbtni strani je po nemško napisal, koliko je imel prihodkov in izdatkov s tem delom ... Morda delam komu krivico, a se vendarle zdi, da do konca prve svetovne vojne ni mo- goče najti na Ptuju pomem- bnejše mestne determinante, za katero bi lahko trdili, da je slovenske provenience. Zgo- dovinske okoliščine so take akcije onemogočale. Od leta 1918 naprej je Ptuj pretežno slovensko mesto, s slovenskimi šolami, upravo itd. Od tega časa naprej men- da za slovensko ustvarjalnost na Ptuju ni več resnejših ovir. Med tovrstne slovenske podvi- ge štejem: delovanje ptujske- ga teatra med obema vojna- ma, Miheličev slikarski opus, novi most čez Dravo in Lac- kov spomenik. Naštevam po svojem vedenju; če sem kaj pomembnejšega izpustil, naj se dopolni. Bojim se, da tudi z morebitnimi dodatki seznam ne bo kaj prida daljši. Spomenik je delo kiparja Ja- koba Savinška. Savinšek je tudi avtor Gregorčičevega spomeni- ka v Kobaridu, Ivana Tavčarja na Visokem, Juliusa Kugyja v Trenti in partizanskega spome- nika v Beli Krajini. To je naj- boljše, kar lahko pokažemo Slo- venci na tem področju. Kvalite- ta teh stvaritev daleč presega standarde lokalno slovenskih opredelitev. To so dela, s kakršnimi narodi potrjujejo svo- jo eksistenco. Lacka ni podrl vihar, ni ga razjedel zob časa, ni ga razbil tujski bes. Slovenci so si sami oanesH dokazilo o svoji biti v kot, na smetišče, v odpis. Resno se sprašujem: so zdaj na vrsti grobnica na znanem trgu v Lju- bljani, grobišče v Begunjah, Do- linarjevi kipi v Kranju? Je zgo- dovinska neotesanost eno te- meljnih določil slovenstva? Na koncu mi prihajajo na mi- sel vsi naši zavodi, instituti, mu- zeji, šole, galerije, komisariati, uredništva in podobne ustano- ve, ki imajo na skrbi našo umet- nostno zapuščino. Iz lastne iz- kušnje vem, kako znajo biti na- tančni in neizprosni, kadar gre za kakšno strešno okno, lopo, barvni odtenek ometa, nadzidek in podobno v "zaščitenih" delih naše domovine. S tem stavkom ne merim na ptujske urade in ustanove te vrste. Jasno je, da so bili v spopadu z "občinskimi strukturami' nemočni. Zganiti bi se morala vsa slovenska jav- nost z vsemi kulturnovarstveni- mi zavodi na čelu, da se spome- nik obnovi na mestu, kjer je bil. Arhitekt Janez Suhadolc PODGORCI 15 let folklorne skupine Ob petnajstletnici folklorne skupine Prosvetnega društva Alojza Zurana iz Podgorcev, ki sojo na slovesen način pro- slavili minulo soboto, je dosedanjemu vodji Stanku Kukov- cu, ki ga Podgorčani poznajo kot pismonoša in veseljaka, Nežka Lubej za njegov trud izročila Maroltovo zlato značko, drugo najvišje republiško priznanje na področju folklornega delovanja. Bojan Burgar, predsednik ZKO občine Ormož, paje podelil članom folklorne skupine priz- nanja in jubilejne značke za pet, deset in petnajst let dela. Podgorska folklorna skupina, ki je v začetku delovala kot repro- duktivna, je danes registrirana kot skupina izvirnih plesov. Z umetniškim delom je pri njej pred petnajstimi leti začel domačin Slavko Prejac, njegovo delo pa nadaljuje Stanko Kukovec. Sobotnega srečanja so se udeležili Metod Spur, ki mentorsko pomaga pri delu podgorske folklorne skupine, Nežka Lubej, pred- sednica republiškega združenja folklornih skupin Slovenije, fol- klorna in tamburaška skupina KUD Jože Hermanko iz Maribora ter pevska družina Nedeljko z muzikantoma iz Strjancev. V petnajstih letih se je pri podgorski folklorni skupini, ki neguje plese iz okolice Polenšaka — s Senika — zvrstilo 106 plesalk in plesalcev in 13 muzikantov. Letos se jim je izpolnila velika želja, da so se po uspehih doma, saj so se udeležili področnega in repu- bliškega srečanja folklornih skupin, med drugim so nastopali tudi v Cankarjevem domu, predstavili še v tujini; avgusta so bili namreč na petdnevnem srečanju folklornih skupin na Madžarskem. Na jubilejnem večeru so prikazali splet plesov in pesmi, s kateri- mi so se pred petnajstimi leti prvič predstavili. Program so z nasto- pomo popestrili še gostje. Večer, ki so se ga udeležili tudi listi čla- ni, ki so zaradi raznih vzrokov prenehali nastopati, so sklenili s plesom, srečolom in srčkovim plesom. Izkupiček bodo namenili za nove obleke folklorne skupine. Predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij občine Ormož je ob tej priložnosti podelil Stanku Kukovcu za petnajstletno ne- pretrgano delo v skupini jubilejno zlato značko, srebrno za dese- detno delo so prejeli Marjetka Veselic, Vesna Kukovec, Miran Bezjak, Stanko Horvat, Srečko Hebar, Venčeslav Kosi in Franček Rlhtarič. Za petletno delo pri folklori pa so prejeli Simona Grego- rec, Zorica Hergula, Srečko Horvat in Ivan Marinič bronaste značke. Vida Topolovec 6e ^e^UA^îS Z66l Јзчшзззр ц 'Гп;ј XIXX 1 _______________ 'I VSEBINA f niel 3Ni3ao :iNips\iaMS laAS inshazi qiruBAom^a) qaj bu AO>|zosop qiu)Jods зГивАдГвЈЗви JO] o^jods o^sfidiiujio BZ lUABJ IUAO}3AS Ul lUpOJBUpOlU 'lUABZjp BU qiCUBAOlU 8 juapijgoíf — oísaui x Buoosaui BuoaadAod BfiABjspajd of 'saouso po АЗЗЈВлоилјаЈ )3d ГившГви — dpja ç ГившГви — ÇQ }изр\Јооц — (шошоЗои A VdHfl I^^od л -idu) /Г)л/ ijuMJods цшроЈвирзш jBijod л AajpsjAn — \ lUOIOIJOOÎf — (nAJSU3Ajd uiauABZjp A x) AO>jBAJd qiup!>{od iB>(od a aoiijsjah — I UlOIOIJOOÎf — lUABZjp A ■[) AO>lBAjd IJlUABZjp lB>|C>d A АЗЈПЗЈАП — :i>jzasop lujjods ludpja (q — oisaui \ :oAisu3Ajd ouABZjp — puipBjui — -ijoo:^ — o)soui 'i :oAisu3AJd ouABZjp — iub]5 — Mjj/osop lujJods iu[BnpiATpu( (в :OA)SU3Ajd OUABZJp :bsbuz врвЈ^в^ ■jsaui цшорзАви po оиз azasop 'adpja UBjo 5{BSA uaoiABjdn af зрвдЗви oq -BuiBJAodau af ui aqadsn auazasop bz aupqo afuBuzud BfjABjspajd ВрВЈЗв(у1 -pUSJnîlUOÎJ pfSUipBJUI IJB PfSUBJD A Bqnp( -BAiq BU apajg ou Bqnpj BSoîjsfnid швр io>i nfuBAOUi uiouoDOjop BU ofBdoisBU 1У[ 'Aoqnjîf qj^sfmd zi odpjo UI (3o)p(iuyods oftsojdBZ о^цц opBJŽBU в^ »31? I qijuBAom^s] qa^ BU AOfzosop qiu^jods лГивАдГвлЗви JO) oijods o>j[srjduii[o bz iuabj IUAO)3AS UI lUpOJBUpSlU 'lUABZjp BU qiCuBAOiuífO) BU oqzoppn ui aABjdud BZ Гп)Ј auioqo AOjspajs зГивАзГ|зрор BZ qiriJ3)iJ>( ui nuioBU 'qifoSod o aupqo aupsdrqs 13as iusjazj зГ (l6/£Z "! ÇLIZ\ •IS frnj u; zouijo u]?4o ^{uisoa rapBJQ) fnjd auioqo auiosdnjjs Bj3As bSousjazj npp o вјјшаојзој bu3]d 'S {çlIz 'l? frud UT ZOUIJO "1?ЧО ^{ujsaA lupBJQ) fnj(j auiaqo aupsdnîjs njSAS uiausJAZi o взЈОјро bu -SR 'P '(ZSlZ ut 8¿/S Ч§ Гг>М zouijQ upqo îjiujs3a rapBJfx) fuid i'upqo BmiBis Buap iSBipod в^ 'OOZ ■цвјЗј qpísfiduiijo {[в nAisuoAjd uiouaoi -3AS BU OA)sui3jds Ul SABjdud bz Bíjouajj bz ipnj o[ -Buzud os ouBjqojd ui Bospouojd 'BZOAOjd pjsojis uiUABfud a>isojjs — ofuoSoí -B>| a npjoq A ouBjqojd ui Bospouojd o>jsojjs — (OAJSpOJS OUZOAOjd OUABP) BZOAOjd OífSOJlS — :ofBgosqo lífsojjs iujbijojbj^ OJSOIU OAjd OUofOASO BZ OJOSA OUOfOApod UIISIA A BpBjSBU BUJBp -op as ippop Г[цп\ц i|B (p)ní{iu)Jods as 'ipBfiduiijo ijB HAisuaAjd uiauAOjaAS ui uia>{sdoJAa bu uozasop 'pjoíjaj pfsfidiuqo ui lUAOiOAS '¡íjsdoiAO iaou bz •doisBU ijB OABjdijd BZ ijBAodsud qnpi ip; iuibs {¡bjüiu qif os 'aoîjsojjs qiUlBUOlElU % ÇZ AOlllUAOd U| 'ooosoiu £ д\У{ -ajajd BZ ofiuaAOjs a>[iiqndaj nAjsjBpodsoS a BOBjd Buoasaui BuaojdAod BfiABispajd of i>( 'aAOuso po £ luapyao>{ — ojsoui 47 p iuopijoo>{ — oísaui •£ Ç juoioijooíj — oísaiu 3 9 luoioijao:)) — o)saiu i :iBÍ|Od ¡UAOJOAS ui ¡>jsdojA3 doisBU ijB oABjdud BZ ijBAadsud цп[ц i[b iuibs цвјош qif os 'aoíjsojis ШЈвиаЈвш %00I AojiujAod ui 'aoasaui £ ojífoiojd BZ afiuaAOis o>[i[qndaj nAjsjBpodsoS a BDB[d Bjsp Buoasaui BuoojdAod Bf]ABispojd of pj 'oaouso po 1 )uopipo>j — oísoui ■¿ £ iuopijoo>( — oísoiu g p luoioipo^f — OJSOUI Ç Ç juopijoo^i — OISOUI p Z\ ]usp\po^ — OISOUI •£ £1 juaioijaoíj — oísaui 'Z pl iuaioijoo5{ — oísaiu i •dojSBU ijB OABjdud bz pBAadsud iqnpf ijb iuibs цвјош qif os \ц 'aoíjsoijs qiujBuoiBiu AaiiujAod ui 'oaosoui £ oj^jopid BZ ofiuoAOjs a>{i|qndoj nAisjBpodsoS a BOBjd Bjsp Buoosoui BuoajdAod BfjABjspajd of p( Paouso po p juapijaoî( — oisaui ç ç uioiaijoo>i — ojsoui -p 01 luoioijooîj — ojsaiu ■£ ] \ iuaioijao>( — ojsaui - j ZI iuapijaoî{ — ojsaui i :OA)SU3Ajd OUAOpAS dojsBU ijB OABjdijd BZ ijBAadsud qnpj ijb iuibs ijbjoui qif os 'aoî^sojis qiujBuajBui % oS AOjiuiAod ui Poasaiu £ ajijajajd BZ afiuoAOïs a^iqqndoj nAjsjBpodsoS л b.ìbjcJ Bisp Buoasoui BUDOJdAod BfjABispajd of \ц Paouso po p luapijao^i — ojsaui -ç ç iuapijaoî| — ojsaui -p 9 lUOIOlJOO}) — oisoiu ■£ ¿ juapijao3( — ojsaui 2 (n]¿ OS B13AS bSousjazi >iIUp9Sp3J(J £1-16/3-139 :в>1ПА315 ■fnij Ul ZOUIJO upqo n^puisaA UlOUpBJfl A OABfqO UIOUp z рвГрА aUDBZ îflUpABJJ nfBoaiBU A ooofniopos OSA psoAqo OAjpoipo влаир po lup ç n^oì A iAipo]po ifoAS o "Aajspajs lAjippop o dopjs ouifajds afpBiuauin>jop iaouso bu jaAS iusjazj ijusojd ^ uizoiud aopsojd ВЈОШ of ij| 'afpBiuaiurDjop oqpOABU — ilBAoqasA Bfusojd bjoiu fB>{ 'oqpaABU — ofusojd ofizojA as BSajajB^i bu aojsbu ui aABfqo BAaup po lup ç\ lojj is.fBJ>i ijiq auis au гц 'fuasojd AajizoiA bz Ц01 — орвЈЗви BZ isojdBZ oîjqBi op'n — BfBaaj -BU BAjspajs ofafnfppop as ajojB>[ bz ououibu — :ijBAoqasA bjoui ui nsidosBO iuauiB>(o[ a lABfqo as aojjsojjs qiujBuajBUi AajiujAod Ul орвЈЗви bz BfB.^ajBU nsidzBJ o dai>is uni? '8 zaAZ qiUAOîjojjs qiuzouBd ui afiu -aAO[s azoAZ ouyods nfuBjpBuyos 'Aofjozuods qiAjs -pojs qiuazoïA 'qiAjspojs quiozojA qiuiSBj 'quBiinz -aj qiuazasop o ozBîjop pizoïud iSoja ifoAS ц ofiuoui azoAZ 0UAO5JOJ1S ijB iqni>) lAoqifu buiojizo 'ao>îsojjs цшЈвиоЈвш AOiiujAod UI opBjgBU op puaoïABjdfi •AO>(sojis qiujBij -ОЈВШ AajiujAod UI орвЈЗви bz fBaajBU osidzBj — AofoSod qius -idzBJ Ul ("ваоЈви bz nsidzBj o dopjs ouifojds — :Гп)Ј aupqo pas iusjazj uioqjS Ul uiosidBU z — fnjj ojsaui ijbjiuiejî} -aj fpBZiUBSjo qiujjods qiupojBupaui ui ouABZjp aos -idpajd njiAîjo A luziop os iqnjjj ui (ao)p{iuijods ■aj3i aj^sfidiuijo bz %00I ui OAisuaAjd ouAojaAS Ul oî^sdoJAa bz %qç '\K-i\od iuaoioas ui p(s -dojAa BZ %çz luisiA a dojsBu bz p^sojis iu]BuajBui ofaujAod os 'isaui qiuopoABu po вЗаиа уЈЗазор osiu qifuBAOur>(oi qai bu ui ofpBziuB3jo ouyods auABZjp afupojso qifuaiijîf od opBfiduiqo i\v OAjsuoAjd ouAOïaAS ui oijsdojAa bu '¡BJjod lUAojaAS ui pjsdojAO BU ipjsjAn os os Pl 'ujoqni>i ui (uiBo)uj05jiuiJods ozoAZ auzou -Bd i|B Bqnpi BuiBj3ojd BSauiaj вЗаивЈЈоуроА iaouso BU Ul АоиплвЈ lAjizojpojd qo ofBuzud as iî^sojjs uoqKiBIV ri K^lí-R?-»! '^I'»!! nsJoqiJKj\¡ ¿2D l/l ï*-»! IM^M-'S MnJd BA)siup;>jn zapag •^INDOJ.Od DNVM.l >1!ирзлп П1Лоло8ро — joqpo !>|siup,ijn afnfsjfi •§ вло^ЈвГичод 4'ni«i ^!ЧР'Л1-<>!Р''И !"|-^)''Г«Р^1 •iiio>|iupr>| s j"Bdn>|s 5| ed ^ЦЈАдјх i|¡uz3UiBsod i?iju.io4bu 'ou.i»:|dzojq ojaiuf^ad bŠ B>(iup.")x ¡^(lu^ojBf^ •>Ј0)лр5 л oj ui 'ou.i.ìsoiu ]bj>iu,ì BiuopAB-id вГвц/1 j'n^j ui zoiujq uuqo >[ПП«за lUpBJQ 14 — OD TL IN TAM 17. DECEMBER 1992 — TEĐMIK Turistično oživljanje Slovenskih goric v Drbetincih 26 pri Vitomarcih bodo jutri odprli kmečko go- stišče Pri kapeli. Gre za dopolnilno dejavnost kmetije, ki je veli- ka 4,5 hektarov in se na njej ukvarjajo s pridelavo koruze, pšenice in vina. Justina Vršič je povedala, da so kmečko gostišče uredili v stari panonski hiši. Pri tem sta jim zlasti pomagala Terezi- ja Meško iz popeševalne službe Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo in Peter Vesenjak, občinski mini- ster za turizem. Republika pa jim je dodelila kredit iz sred- stev za demografsko ogrožena območja. Prve coste bodo Pri kapeli sprejeli jutri ob dvanajstih, ko jim bodo tudi predstavili nov turistični objekt in njegovo ponudbo. Tudi v bodoče ga bodo odpirali ob koncu tedna, organizirane skupine pa bodo sprejemali tudi med tednom. Ker telefona v gostišču še ni, bodo naročua sprejemali na ptujski številki 771-904. Za goste bodo pripravljali do- mače specialitete, doma pride- lano hrano in vino. Trudili se bodo, da se bodo obiskovalci 3ri njih dobro počutili in da se )odo Slovenskih goric vedno ra- di spominjali. ^q Za goste se bo trudita ceia družina Vršič. Foto: Kosi Kmečko gostišče so urediti v stari panonski tiiši. ZANIMIVOSTI IZ ORMOŠKE OBČINE Ormožanec, kjerkoli si Rado Kukovec, doma s Har- deka pri Ormožu, drugače pa živi V Ljubljani, izdaja časopis z naslovom Ormožanec, kjer- koli si. Pobudo za izdajo so dali Ormožani^ ki živijo v "šir- nem" svetu. Časopis izhaja v nakladi 200 izvocfov in v le- tošnjem decembru je izšla že osma številka. Dopisnik iz Or- moža je Feliks Stropnik, ki napiše vse, kar se v Ormožu dogaja. V zadnji številki je med drugim na kratko pred- stavljenih 10 ormoških pesni- kov m pisateljev. Ljudska univerza Ormož pripravlja nove izobraževalne programe Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira izobraževal- ne programe za kmetijskega delavca, kmečko gospodinjo, tečaj krojenja in šivanja, vo- denje poslovnih knjig ter pro- gram za poslovno sekretarko. Predvsem prva dva programa sta namenjena vsem, ki želijo izpopolniti znanje za delo v kmetijstvu, na turistični kme- tiji, v vinotoču in za druge do- polnilne dejavnosti na kmetiji. Pri Ljudski univerzi imajo tudi programe za izobraževan- je za kmetovalca in kmetoval- ko, namenjeno vsem, ki si želijo na tem področju prido- biti IV. zahtevnostno stopnjo izobrazbe ali pa se prekvalifi- cirati za delo na kmetiji. Dobitniki plakete in listine občine Ormož Plaketo občine Ormož za le- to 1992 prejmejo Franc Brglez iz Župnijskega urada Prihova, Stanko Medik, Frankovci 45, in Jože Slavinec, Mihovci 44. Listino občine Ormož pa bo- sta prejela Ivan Golob iz Or- moža, Dr. Hrovata la in Franc Vajdaa Mihovci 47 a. Obveznice občine Ormož Na zadnji seji ormoškega iz- vršnega sveta so med drugim govorili tudi o morebitni uvedbi obveznic občine v viši- ni 5 milijonov DEM. Ker lah- ko občinski proračun zadol- žijo le za naložbe na področju komunale, bi z obveznicami zbrani denar porabili za oskrbo s pitno vodo, aktiviran- je komunalne čistilne naprave ter obnovo občinskih cest. Če se bodo občinski poslan- ci odločili za obveznice, bi s tem dobili možnost pospešiti gradnjo telovadnice pri osnov- ni šoli Ormož, kjer bodo del sredstev pridobili iz republike, del pa se že zbira v ormoški krajevni skupnosti. Z zbranim denarjem od občinskih obvez- nic bi pri sedanjem zdravstve- nem domu uredili nove pro- store lekarne. Pogodba za nadaljnjo gradnjo plinovoda Ministrstvo za energetiko republike Slovenije ter Skupščina občine Ormož, ki jo zastopa predsednik izvrš- nega sveta Vili Trofenik, sta sklenila pogodbo za zagota- vljanje denarnih sredstev pri sofinanciranju fazne izgrad- nje sekundarnega in terciar- nega plinovodnega omrežja v ormoški občini, da bi zago- tovila nepovratna sredstva za sofinansiranje izgradnje prve faze terciarnega plino- vodnega omrežja v mestu Ormožu, ki zajema območje Hardeka, Slovin Ormož, Ke- renčičevo ulico in Tirno Or- mož v višini skoraj 5 milijo- nov tolarjev. Vida Topolovec Leska v Zgornjem Leskovcu v soboto sta Ana in Jože Zavec v Zgornjem Leskovcu 9/a odprla samopostrežno trgovi- no z mešanim blagom Leska. Prostore zanjo sta uredila v pri- zidku svoje hiše. Poleg špecerij- skega blaga bodo v novi trgovi- ni prodajali tudi tehnično bla- go, če bodo kupci to želeli. V prvi zasebni prodajalni v krajevni skupnosti Leskovec bo mogoče kupovati po kon- kurenčnih cenah in po ugod- nih pogojih. V Leski bodo de- lali vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Trudili se bodo, da bi bili kup- ci čimbolj zadovoljni. Za- loženost nove trgovine bo v veliki meri odvisna od njiho- vih želja. MG Leskovčanl so bili nove trgovine zelo veseli. Foto: Kosi Železniški prevozi dražji za 16 odstotkov Kot kaže, je vest o precejšnji podražitvi električne energije sprožila cel kup napovedi za druge podražitve. Zaradi uskladit- ve z inflacijo in s cenami cestnih prevoznikov bodo od 20. de- cembra za 17 odstotkov višje tudi cene vsefi železniških prevo- zov. Tako je sklenil upravni odbor slovenskih železnic z obra- zložitvijo, da so nazadnje spreminjali cene 1. julija letos, med tem časom pa naj bi se cene na drobno povečale za več kot 16 odstotkov. —OM Država mora dati upokojencem, kar je njihovo Volitve so za nami. Ostale pa so obljube, ki so jih pred vo- litvami dajali liderji posameznih strank, ki so nas upokojence vabili, da naj na voliščih damo svoj glas zanje. Naše upokojence bi rad seznanil, da nas je v Sloveniji po zadnjih podatkih že nekaj nad 445.250. Naj zapišem, da je na zdravniške invalidske komisije v zadnjem času zelo velik pri- tisk ljudi, ki želijo v pokoj; v mnogih primerih je vzrok izgu- ba delovnega mesta, ko gredo podjetja v stečaje, ljudje pa na borza dela ... Posledica je tudi to, da je danes vse manj tistih ljudi, ki plačujejo pokojninsko zavarovanje. Še leta 1984 je prišel en upokojenec na tri delavce, v lanskem letu le še na 1,82 delavca in letos 1,7 delavca. V tem trenutku ne vemo, kako bo s pokojninami v prihodnje. Se bodo še poviševale glede na zviševanje osebnih dohodkov? Nič kaj pohvalno tudi ni, da pokojninskemu skladu država dol- guje kar nlizu 7 milijard tolarjev, parlament pa žal ni dal soglasja za povišanje prispevne stopnic. Upati je, da bo vprašanje redne- ga poviševanja pokojnin do Konca letošnjega leta rešeno, da bo vlada upokojenskemu skladu povrnila sredstva, kajti to je moral- na dolžnost in obveza do vseh slovenskih upokojencev. Franjo Hovnik PitEJELi SMO ... Lovsko izživljanje na dan volitev v nedeljo, 6. decembra, zjutraj prebudijo še skoraj spečo Novo vas pri Markov- cih kanonade iz lovskih pušk in toča krogličnih nabojev, padajočih po strehah sicer mirne vasi, ki se je kot še ve- liko njej podobnih po Slove- niji pripravljala na volitve predstavnikov svoje bodoče oblasti. In kaj je tako nenavadnega pri teh lovskih "orožnih va- jah" tujih lovcev, ki so med nasmeškom pozdravljali mi- moidoče radovedneže z BON GIORNO, vmes pa v zrak puhali svinec in grozili vsem v perje odetim bitjem? Tisti, ki so jim narava in njeni prebivalci deveta briga, se za pokanje še zmenili ni- so, drugi — in ni nas tako malo — ne mislimo tako, za- to pišemo to pismo, ki je naš izraz protesta nad vsakolet- nim pobijanjem ptic, ki nam s svojim oglašanjem zapol- njujejo dneve, s svojo voljo do življenja pa tudi nam da- jejo upanje za boljši jutri. Pišem o domači grlici (Streptopelia decaocto), ki se je k nam v Slovenijo dose- lila v času II. sv. vojne iz su- hih azijskih pokrajin ter se uspešno prilagodila življen- jskim razmeram naše pokra- jine. Res je, da je na to ptico dovoljen delni lov od 1. av- gusta do 31. decembra. Torej Lovsko društvo Sobetinci, ki skrbi oziroma naj bi skrbelo za ravnotežje med prehran- jevalnimi verigami na levem obrežju Drave, tako seveda ravna popolnoma v skladu z zakoni. A vendarle se vpra- šujemo, ali jim njihova lov- ska etika ne potrka po dušah, da bi pokazali vsaj malo usmiljenja do grlic. Včasih so bili stari sadovnja- ki, ki so s svojimi zelenimi kronami nudili dom tem pti- cam, polni njihovega petja. Dandanes pa stari sadovnja- ki še zmeraj rojevajo sadje, a domačih grlic, ki nam s svo- jim ženitovanjskim "du, du, du", že v marcu obetajo pri- jaznejše in toplejše dneve, je vedno manj in upravičeno se bojimo, da bodo nekega dne iz naše pokrajine izginile. Dvomimo, da s temi rjavo- sivimi pticami pevkami omenjeno lovsko društvo rešuje svoj finančni položaj, saj vsi vemo, da je to drag šport, ki si ga lahko pri- voščijo le tisti z debelimi de- narnicami. Denar torej ni vzrok teh pobojev, ker bi bi- lo zelo žalostno, da bi tako po mačehovsko razprodajah svoj živi svet okrog sebe. S tem pismom smo hoteli opozoriti na problem tudi širšo javnost in seveda še po- sebej člane "zelene bra- tovščine", ki odločajo tako o življenju te ptice kakor tudi o življenju drugih divjih živa- lih, za katere so se odločili, da bodo zanje skrbeli. Nam pa ostane upanje, da to pi- sanje ni bilo zaman zapra- vljen čas in papir ter da našim otrokom o sivih pticah s črnimi ogrlicami na vrato- vih ne bi ostale samo zgodbe o njih in slike v živalskih en- ciklopedijah. France Kekec LENART Svobodni sindikati pričakujejo sodelovanje z občino V Lenartu je položaj zaposlenih vse slabši. Vedno več ljudi ostaja brez zaposlitve in tudi vse več podjety je že v stečaju ali tik pred tem. O mnogih težavah delavcev smo se pogovo- rili z Jožetom Murkom, sekretarjem Svobodnih sindikatov. "V lenarški občini je edini aktiven sindikat Svobodni sindikat, v katerega je vključenih 2400 članov iz go- spodarskih in negospodar- skih dejavnosti. Naš sindikat nudi delavcem vso pravno pomoč, pravno pa zastopa- mo naše Člane v vseh spornih primerih," je povedal Jože Murko, sekretar Svobodnih sindikatov Lenarta. "Težave lenarškega gospo- darstva niso od včeraj, na vse probleme smo opozarjah občinsko oblast pisno s pre- dlogi in ponudbami že skoraj dve leti, na ni bilo nobenega odziva. Že res, da naj se po- litika ne bi vključevala v go- spodarstvo, pa vendar bi mo- ral izvršni svet poskrbeti za kakovostne menežerje. Pre- več je bilo nesposobnih vo- dilnih delavcev, ki so pripo- mogli k temu, da so iz podje- tij odhajali strokovnjaki. Naš sindikat se zavzema za to, da bi v lenarških podjetjih obdržali tiste strokovnjake, ki bodo znali ohraniti pro- grame ali ob morbitni izgubi poiskati nove. Sedaj se skupaj s predstav- niki sindikata iz TVT-ja zav- zemamo, da bi se lenarški obrat odcepil od mariborske družbe. Vendar se pojavljajo problemi glede reševanje la- stnine, saj so nekatere neja- snosti. Mnogo strojev naj bi bilo kupljenih iz sklada za razvoj manj razvitih občin. Mnogo strojev v Lenartu sploh ni prišlo, ostali so v Mariboru in lenarški obrat jim je za delo na njih celo plačeval. Zaposleni v le- narškem TVT-ju so prepri- čani, da je za stanje v njiho- vem obratu kriv sedanji vod- stveni kader. lUdi v Klemosu se položaj slabša. Ne izplačujejo osebnih dohodkov v roku, ki je do- ločen v kolektivni pogodbi. Nekateri delavci nimajo sredstev, da bi se pripeljali na delo. V Svobodnin sindikatih smo pripravljeni na podlagi socialnega partnerstva sode- lovati z občinsko oblastjo in od nje pričakujemo, da bo tu- di sedaj, po volitvah, to običajna metoda dela," je po- vedal Jože Murko. M.Slodnjak Sekretar lenarškega Svobodne- ga sindikata Jože Murko TEDNIK 17. DECEMBER 1992 NEKOČ IN DANES — 15 KOZMiČNA CKOUIGMA (8) Plie; SliVESTER VOGRiNEi Zemlja je živo bitje v Svetem pismu je bilo smiselno zapisano: ''PodvrzUe si zem- \ IjoV Vendar pa ne piše: "Izkoriščajte jo" Gospodje sicer rekel: | ^^Vpotu svojega obraza si služi kruh." Toda bog Oče je govoril su- rovemu človeštvu, ki ni izpolnjevalo kozmičnih zakonov, pač pa je hlepelo po vedno več materialnih dobrinah in s tem one- snažilo Zemljo. Njena materinska tla je človeštvo naredilo za j skoraj popolnoma neplodna in celotni planet spravilo v nega-| tivno nihanje kozmične energije. Zemlja ne more več dajati člo-^ veku čiste hrane, kot je bilo v začetku naravno dano. Nevedni j človek še naprej dela brez ljubezni in misli le sam nase. Ker ne upošteva naravnih zakonov, odvzema svoji materi Zemlji še po- slednjo moč. Zemlja, ki je gnojena z umet- nimi gnojili, tako ostane brez življenja, ker večino najmanjših živalic, ki naj bi prst pripravlja- le, umetna gnojila pobijejo. Zemlja bo v prihodnosti dajala hudem vedno manj hrane. Pri- aelki, ki jih je človek vzgojil s križanjem (umetna hrana) ima- jo le še malo kozmičnih moči. Ta hrana, ki jo človek prideluje z velikim trudom, ni racionalna. Človek v njeno pridelavo vloži več energije, kot pa je dobi od nje. Umetno gnojenje prsti lah- ko postane usodno za človeštvo. Večji del našega nenaravnega odnosa do Zemfie izhaja iz na- pačne zaznave, da je naš planet neživo nebesno telo, brez kakršnekoli zavesti ali sposob- nosti reagiranja. V resnici je Zemlja kozmično makrobitje, v katerem ni nič mrtvega ali neživega. Nasprotno, je utripa- joč, živ organizem z vsemi orga- ni, kakršne ima analogno tudi zemeljsko človeško telo. Zemlji- ni organi so notranji čudežni svet, v katerem mogočne narav- ne sile izražajo načrtno oživljeni razvoj, v katerega je usmerjeno vse naravno dogajanje. Zemljino težišče oz. SRCE je v nujnem velikostnem razmerju do njenega telesa in je enako kot pri človeku delavnica vsega Zemljinega življenja. V njego- vih mnogih prostorih se mora ustvariti tista mogočna sila, ki poganja raznovrstne Zemljine življenjske sokove v daleč raz- prostranjene organe in jih po- tem znova potegniti vase, da se znova nasiti. Iz tega izhaja, da je Zemljino srce izredno veliko, vendar pa njegove vehkosti ni mogoče natančno določiti, ker se včasih razširi, včasih pa skrči. Premer Zemljinega srca meri povprečno 750 km, lahko pa se razširi na približno 1500 km ali skrči na približno 375 km. Iz česa je t.i. Zemljino srce? Na severnih območjih Zemlie se pogosteje pojavlja platina, ki je še najbolj podobna tisti snovi, ki tvori Zemljino srce. Vendar ta kovina ni tista snov, saj Zemlji- na notranjost ni iste kakovosti kot snov, ki sestavlja njeno površino. Ta je samo zunanja, brezčutna Zemljina koža, no- tranjost pa je v takšnem razmer- u do nje, kot meso in kri do cože človeškega telesa. Če hočemo locirati Zemljino težišče oz. srce, potem o njem ne moremo reči, da je tu ali tam, temveč je njegovo nahaja- lišče pod vplivom številnih spre- memb. Notranja dispozicija Zemnljinega telesa je takšna, da ima lahko težišče svoje mesto tam, od koder deluje; tako na severu kot na jugu. Sloveski ja- snovidec Jakob Lorber, Prešer- nov sodobnik, je zapisal, da je bilo v letih 1846--1847 Zemlji- no težišče na območju pod Is- landijo, delom Norveške, Šved- ske in Laponske, razprostiralo pa se je do Kamčatke na severu m do območja pod Sredozem- skim morjem na jugu. S srčnim utripom Zemljinega srca, ki se ponovi vsakih šest ur, se poženejo raznovrstni sokovi Zemljine notranjosti v vse dele njenega telesa. Phma in oseka, vetrovi ter druga gibanja Zem- ljine skorje — vsi izvirajo od de- lovanja tega srca. S tem so po- vezane tudi redne oz. neredne razširitve in skrčitve Zemljinega telesa. Ker ima Zemlja organsko živo telo, mora uživati nrano, da lahko živi. Zemljin ŽELO- DEC je neposredno pod srcem, skoraj v sredini Zemljinega te- lesa. To je približno 500 km^ obsegajoč votel prostor, ki ga manjši in večji prečni stebri de- loma razteguje o, deloma pod- pirajo. Iz želodca gre vijakasto zavit glavni kanal skozi vse Zemljino telo in se izteka na južni tečai. Na severnem tečaju pa so glavna prehranjevalna usta. Premer ust na zunanjem robu meri povprečno od 150 do 225 km. Na spodnjem koncu se zoži na nekaj manj kot en kilo- meter. V tej širini se nato na- daljuje žrelo v skoraj ravni sme- ri do Zemljinega želodca. Stene žrela so zelo neravne in dolgi odseki so polni bodic, kot da bi bili prevlečeni z velikansko ježevo kožo. Postavlja se vprašanje, s čim se Zemlja hrani in od kod hrana prihaja. Rekli smo že, da so njena glavna usta na severnem tečaju. Zemljina usta z veliko magnet- no silo vlečejo vase ogromne kopice snežnih kristalov in ne- štete svetlobne klobčiče, ki so podobni zvezdnim utrinkom. V Zemljinem želodcu se ta hrana kopiči v obliki kristalov. Ko je želodec napolnjen, začne učin- kovati toplota Zemljinega srca in spravi želodčne stene v vibra- cijsko gibanje. S tem se hrana zmelje in zdrobi. Ustvari se po- zitivni električni tok, ki loči hranljive dele in jih odvaja v prehranjevalne kanale. Potem negativni električni tok zgrabi neprebavljive ostanke v želodcu in jih odžene po odvajalnem ka- nalu. Na tej poti morajo izloče- ni ostanki hrane zaradi močnih trenj oddati še zadnje hranilne snovi. Zato je severni del Zem- lje bogatejši s kopnim kot južni, ker pridejo do južnega tečaja le malovredne hranilne snovi. Izločanje odpadnih snovi pvo- zroča rotacijo Zemljinega tele- sa. Ti izločki, ki so videti zelo zračni, v spiralni smeri bruhajo v prosti eter in s tem dajejo Zemlji vrtilni zagon. Tisto, kar izloča Zemlja skozi svoje števil- ne organe na površje, sprejmejo najprej rastline, nato pa živali in spet spremenijo v to, kar je bilo prvotno. PRE4ELI SMO ... Izjava župnijske Karitas sv. Petra in Pavla na Ptuju Na redni seji ŽPS, ki je bila 6. decembra, so vsi člani podprh pre- dlog župnijske Karitas, da objavi tole izjavo: Člani župnijske Karitas sv. Petra in Pavla na Ptuju smo obravna- vali članek, ki je izšel v ptujskem Tedniku 3. decembra z naslovom "Dedek Mraz išče sponzorje". Nikakor se ne moremo strinjati z dejstvom, ki ga navaja časopis, da bodo v projekt dedka Mraza vložena tako ogromna sredstva. Na Ptuju imamo begunski center ter toliko ljudi, ki so na robu preživet- ja. Kdor se vsaj malo zaustavi ob ljudeh, ki ta trenutek potrebujejo pomoč, ne more ostati brezbrižen. Po našem mnenju bi bilo bolj modro animirati sponzorje, da bi vsaj del teh ogromnih sredstev namenili kakšni humanitarni akciji, Rdečemu križu ali Karitas. V času, v katerem živimo, lahko skrom- neje in morda celo lepše razveselimo svoje najmlajše. Za naš sladki nasmeh v sladki jami je potrebien tudi sladek na- smeh drugih. Vse je le odvisno od temeljne naravnanosti našega srca in posluha za klic dobrote, ki ne vprašuje po plačilu. Župnijska karitas sv. Petra in Pavla na Ptuju PIŠE: MIRKO kostanjeve! Delo komisije za volitve In imenovanja članek Turlierije — sama zguba vas je in pojasnilo oziroma odgovor na ta članek ter članek .S' čigavo roko пцј se lovijo kače (Tednik št. 45/92 in 46/92), zlasti pa pogovor s predsednikom komisge za volitve in ime- novanja občine Ptuj g. Ivanom Jurkovičem, ki ga je imela novinarka ga. Nataša Vodušek (Tednik št. 47/92), so me vzpodbudili, da prikazem zadevne predpise in povem, kako si zamišljam in želim delovanje ko- misije za volitve in imenovanja kot delovnega telesa občinske skupščine, katere poslanci pripadajo različnim političnim strankam. L PREDPISI O KOMISIJI ZA VOLITVE IN IMENOVANJA v statutu občine Ptuj (Uradni ve-stnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78, 2/82, 32/92) je med drugim določeno, da ima skuščina občine tudi stalno komisijo za volitve in imenovanja; da sestavo, naloge in način dela delovnih teles skup- ščine — med telesa je šteti tudi omenjeno komisijo — določajo poslovniki in sklepi skupščine občine oziroma njenih zborov; da delovna telesa skupščine in zborov ne morejo imeti preiskovalnih in drugih sodnih funkcij (glej čl. 187 — 189 .statuta). Na podlagi statuta iz leta 1974 (Uradm vestnih občin Ormož in Ptuj št. 5/74), ki ga je zamenjal omenjeni statut, je skupščina občine Ptuj dne 24/1X 1976 sprejela poslovmk ter ga 27. maja 1987 spremenila in dopolnila (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76, 12/87). Dne 10/V- 1990 in dne 19/11-1991 pa je omenjena skupščina sprejela začasni poslovnik, katerega vsebi- na mi ni znana, ker ta po.slovnik ni bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Dne 13. julija 1990 je skupščina občine sprejela na podlagi zgoraj omenjenega statuta iz leta 1978 in poslovnika iz leta 1976 Sklep o se- stavi Komisije za volitve in ime- novanja Skupščine občine Ptuj in o izvolitvi članov komisije (Urad- ni vestnik občin Ormož m Ptuj št. 20/90). VSEBINA SKLEPA V 1. členu je določeno, da skupščina občine izvoli v komisijo za volitve in imenovanja (v nadal- jevanju tega članka jo bom ime- noval kadrovska komisija) po 3 člane izmed delegatov Zbora združenega dela in Zbora krajev- nih .skupnosti, 7 članov pa izmed delegatov E)ružbenopolitičnega zbora. Pri izvolitvi članov izmed delegatov Družbenopolitičnega zbora mora biti zagotovljena za- stopanosit vseh političnih organi- zacij v zboru. V 2. členu je nešteto z imeni in priimki 13 izvoljenih članov ka- drov.ske komisije in povedano, iz katerega zbora so, pri delegatih iz Družbenopolitičnega zbora pa je tudi povedano, kateri politični or- ganizaciji pripadajo. V 3. členu je določeno, da ko- misija na svoji 1. seji izvoU iz- med svojih članov predsednika in podpredsednika komisije. V 4. členu je zapisano, da so naloge in način dela kadrovske komisije določeni s poslovnikom Skupščine občine Ptuj. Opozorim naj, da je ob času sprejetja omenjenega sklepa vel- jal poslovnik iz leta 1976, ki je imel glede delovnih teles skup- ščine — torej tudi glede kadrov- ske komisije — skoraj enake do- ločbe kot sedaj veljavni poslovnik, sprejet 28/5-1991 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/91). POSLOVNIK KADROVSKE KOMISIJE Iz že omenjenega pogovora s predsednikom kadrovske komi.si- je, ki je rekel (citiram): "Vsebin- skega dela, ki naj bi ga imel ta po- slovnik, nismo dorekli, ker so se člani komisije z večino glasov odločili, da bomo to delali spro- ti," rekel pa je tudi (citiram): "Veliko lažje bi usklajevali, če bi komisija v svojem poslovniku ime- la še nekaj splošnih načel bi se dalo sklepati, da ima kadrovska komisija še svoj poslovnik. Ne glede na to, ali ga ima, mora upo- števati določbe že omenjenega )Oslovnika skupščine občine Ptuj, d vsebuje splošne določbe o delu delovnih teles skupščine, med ka- tera je šteti tudi kadrovsko komi- sijo (čl. 63—73), in posebne do- ločbe o kadrovski komisiii (čl. 74—75). Nadaljevanje prihodnjič BRMM SPRAŠUJETE MOJ BIVŠI MOŽ "že dolgo zbiram pogum, sedaj pa sem se končno odločila, da tudi jaz prosim za nasvet. Moj bivši mož, s katerim sva razvezana že več kot deset let, ima namreč pri meni še vedno nekaj kuhinjske opreme. Že večkrat sem ga z lepo besedo opozorila, naj jo vendar odpelje iz moje- ga že tako ali tako premajhnega stanovanja. Jaz te opreme ne potrebu- jem in ne uporabljam, saj sem si, ko sva se razšla, sama opremila kuhin- jo. Da bi ta problem rešila po sodni poti, nimam denarja. Zanima me, ali ima po tolikih letih še pravico do te opreme oziroma kako naj se rešim teh kosov pohištva?" Pismo naše bralke M. W. smo sicer nekoli- ko skrajšali, kljub temu pa je njen problem, upamo, razumljivo opisan. Sodnica Angela Terbuc je povedala, da je v takšnih primerih delikat- no svetovati, saj bralke ne more nič vprašati, da bi se njen problem po- jasnil natančneje. Morda bi s svojim preveč konkretnim na.svetom v časopisu povzročila dodaten nesporazum. Možna rešitev bi bila, da bi bralka odstranila te kose pohištva na varen in pred vlago zaščiten kraj, kjer bi pač čakale svojega lastnika. Če bi seveda bralka takšen prostor imela. Sicer pa ji svetuje, naj se na uradni dan, to je v sredo med 8. in 12. ter 13. in 16. uro oglasi na sodišču v sobi 28, kjer bo dobila pravni nasvet. Pravni nasveti so zastonj in velikokrat se kakšen problem lahko uredi s pravo potezo tudi brez sodnega postopka. Pripravila M. Zupanič TEDNIK ISCE ODGOVOR FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEIVIŠKI VOJSKI 68. nadaljevanje Kar nekaiko zadovoljen sera bil, da sera nosil desnico v no- silni prevezi, zato rai ni bilo treba pozdravljati po naci- stično, temveč samo z okre- tom glave. Naj zapišem, da so po mojih opažanjih vojaki iz- vajali nacistični pozdrav z vid- nim odporom, nasprotno pa so vsi glasno obsojali atentat. Kaj so dejansko mislili, nisem vedel, vsi so se bali celo šepe- tanja, kaj šele glasnega raz- mišljanja. Odločitev za dopust Fronta v Italiji se je pomika- la že proti Firencam. 15. avgu- sta 1944 so se zavezniki iz- krcali v južni Franciji in hitro napredovali po dolini Rone proti Lyonu. V časnikih so bi- la prisotna namigovanja, da Angleži pripravljajo podobno izkrcanje v Istri. Zavezniške armade so se z dveh strani pri- bliževale Parizu. Sovjeti so začeli novo ofenzivo in so stali pred Varšavo. Finska je kapi- tulirala, tik pred tcra je bila tudi Romunija. Upoštevajoč vse to sera oce- njeval, da se bo Nemčija vsak čas sesula, zato sem želel čim- згеј domov. Zvedel sem, da 3om imel pravico do pette- denskega dopusta (oddih in okrevanje), zato sem 19. avgu- sta 1944 zaprosil za predčasen odpust. Naivno sera raislLl, da bo čez kaka dva raeseca vojne konec. Prazne bolniške postel- je so nujno potrebovali, zato so raoji prošnji hitro ugodili. 24. avgusta sera se moral javiti v Würzburgu na sklepni pre- gled, tara sem tudi dobil vse ustrezne papirje, nakaznice in vozovnico do Rogatca, takrat Rohitsch. Popoldne sera obhodil raesto Würzburg. Mesto se rai je pril- jubilo, postalo nekako doraače. Zvečer sera na železniški posta- ji že čakal na vlak, s katcrira bi imel najugodnejšo zvezo z Du- najera. Sedel sera na klopi, za- raišljen in sam, ko rac nagovori starejša, prijazna ženica. Zani- raala se je za raoje po.škdobe v vojni. O sebi je povedala, da sta do vojne živela s sinora v lastni hLšici. Potera je sin bil vpokli- can, letos sporaladi jc padel. Začela je ihtcti in tožiti, da je sedaj tako sama. Naenkrat me je vprašala, ali bi hotel, ko bom odpuščen, priti stanovat k njej. Dejal sera, da to ni mogoče, da v raoji doraovini tudi narae čaka raati ... V nadaljnjem pogovo- ru mi je zaupala, da išče voja- ka, ki je morda ostal brez do- ma in staršev, da bi ga nekako posinovila. Sama ga mora naj- ti, s svojim notranjim čutom spoznati in preizkusiti njegovo poštenost. Če bi ga iskala z oglasom, bi jo lahko kdo pre- varal. Poskušal sem jo tolažiti in spodbujati v upanju. Po zvočniku je bil napove- dan prihod mojega vlaka, zato sem se na hitro poslovil. Ža- lost in brezup sem videl v nje- nih očeh. Nisem mogel prav presoditi, ali išče nadomestilo za sina po resnem preudarku ali pa sta jo žalost in osamlje- nost pognala v blodnje. Na vlaku sem se srečal z do- pusnikora iz okolice Dunaj- skega Novega mesta. Ponudil se rai je, da rai bo malo razka- zal Dunaj. Drugo jutro sva že bila tara. Z ogledora žal ni bi- lo kaj prida, saj so se ves dan vrstili letalski alarrai in sera večino časa moral prebiti v za- kloniščih. Pozno popoldne sera se znašel na južnera kolodvoru. Med čakanjera na vlak za Ma- ribor sera opazil stvari, ki jih drugje po Neračiji ni bilo vide- ti. Ljudje južnjaškega videza, moški in ženske, so ponujali razno blago, orodja in podob- no za RM (reichsraarke), še raje pa za kako drugo proti- vrednost, npr. cigarete. Tem- nopolti Bosanec iz divizije "Handžar" je v uniformi pod- častnika dopustnikom ponujal vojaško pištolo, češ da se bo- do lahko z njo doma posta- vljali. Pomisli sem, da morda provocira, zato sem se molče obrnil vstran in se niti nisem zanimal za ceno. Ob sončnem zahodu je vlak odpeljal. Nekaj pred polnočjo je že obstal na železniški postajo v Mariboru. Že od Gradca naprej so vagone večkrat prečesavale patrulje vojaške policije. V Ma- riboru so vse vojaške osebe na- potili v neko zgradbo v bližini postaje, kjer so vojaki pre- nočevali na golih slamnjacah. Vlak tisto noč ni vozil naprej. Od vojakov sem slišal, da velja zapora za dopustnike s Spodnje Štajerske; ti morajo dopust preživljati v Gradcu. Potuhnil sem se v kotu in sploh nisem omenil, da sem dopustnik. Okoli mene je bila skupina vojakov iz neke pionirske enote. Vračali so se z dopusta v svojo enoto nekje v Italiji. Med dremežem sem tuh- tal, kako se izogniti temu, da me ne bi poslali nazaj v Gradec. DomaČi kraji in spremenjeni ljudje v soboto zjutraj, 26. avgusta 1944, sem se pomešal med tiste dopustnike, ki so se vračali v svojo enoto v Italiji in vstopil na vlak za Ljubljano. Najdem si prostor v kotu in potegnem iz kovčka Mainfrankische Zei- tung. Ta dnevnik je izhajal v Würzburgu; redno sem ga pre- biral in bil nanj nekako nave- zan. To je bil tudi prvi časanik, v katerem sem videl natisnjeno svoje ime. Objavljal je namreč šahovske probleme v stilu "mat v treh potezah", ki sem jih red- no reševal in pošiljal ured- ništvu. Imena reševalcev so ob- javljali in enkrat sem bil celo izžreban za nagrado — brošuro o šahu. Še preden je vlak potegnil, so bili v vagonu vojaški policisti in uniformirance legitimirali. V kupeju so po vrsti pregledali do- kumente trem vojakom, vsi so bili iz iste enote. Tudi moja uni- forma se ni razlikovala od nji- hovih. Zato je vodja patrulje vprašal, če smo vsi iz iste enote. Vsi so glasno pritrdili, tudi jaz sem dvignil glavo izza odprtega časnika in samoumevno priki- mal ... Nadaljevali so s pregle- dom v sosednjem kupeju. Vlak je počasi vozil, lokomo- tiva je pred sabo potiskala od- orte tovorne vagone, obležene s camenjem. Povsod ob progi so bile vojaške patrulje. Тако kot v Rusiji, sem pomislil. Če ne bi v dalji videl oorisa Donačke gore in pred sabo gozdov Boča, bi mislil, da se vozim po kaki tuji deželi. Tunel med Lipoglavom in Ponikvo je bil podprt s tra- movi, saj so ga partizani pred kratkim minirali. Na Grobelnem sem izstopil; vojakom v kupeju sem dejal, da je moja enota na Hrvaškem. Na postaji sem zvedel, da vlak proti Rogatcu odpelje šele poz- no popoldne. Vozi le nelcrat dnevno, ker so pred dobrim ted- nom enega partizani zažgali. Ustavil sem se v gostilni za železniško postajo, da počakam na vlak. S prijazno gostilničarko sem po desetih mesecih prvič spet govoril po slovensko. Čudi! sem se, da se mi jezik nekako zatika. Gostilničarka je živo opisovala, kako so partizani lo- komotivo nabasali s slamo, zažgali in strojevodju ukazali, da naj požene, potem izskoči. Zanimalo me je, ali je že vide- la partizane. Zaupno se mi je nasmehnila in potrdila. Tudi na okno njenega stanovanja so po- noči potrkali, povedali, da so slovenska vojska, in zahtevali, da odpre. Bili so zelo vljudni, vendar odločni, sami Slovenci. Pobrali so vso zalogo cigaret in tobaka, češ da to potrebujejo za svoje fante v brigadi. Zabičali so ji, da sme šele zjutraj oditi Nemcem prijavit njihov obisk in rekvizicijo. Nemški žandarji so jo zasliševali, vendar jim je po- vedala tako, kot je to pripove- dovala meni. O partizanih je tekel pogovor tudi z okoliškimi domačini, ki so prihajali na pijačo. Čudil sem se, da o tem ljudie govore tako od- krito, ko pred dobrim letom še šepetati niso upali. To mi je do- datno potrjevalo, da je s Hitlerje- vo Nemčijo resnično konec. Tudi pozneje med vožnjo pro- ti Rogatcu sem od potnikov slišal podobno. O akcijah parti- zanov so se pogovarjali nekako tako kot o kakih pretepih na vi- notočih. Ob progi sem opažal zasede in tudi počiva oče večje skupine policistov, redkeje voja- kov. Skozi vagon je prišla spre- vodnica, mlajša, precej zavalje- na ženska. Dalje prihodnjič 16 — ZANIMIVOSTI 17. DECEMBER 1992 — TEDMIK Zbiralec plošč Drago Skok Leta 1965, to je v času Beatlesov in Rolling Stonesov, je začel zbirati plošče s področja beat glasbe. Kasneje je poslušal in zbiral plošče skupin Small Faces, Beach Boys, Bee Gees, Tre- meloes, Hollies in drugih, od leta 1968 pa underground in rock glasbo. Plošče je kupoval v Nemčiji, kjer je bil na počitnicah pri očetu. Kot discjückey (DJ) je bil najprej v Klubu mladih, nato v Koruzjeku, domu JNA in Na- rodnem domu. Kot prvi Ptuj- čan je posedoval hi-fi stereo aparat. Po služenju vojaškega roka je s ploščami zalagal diskote- ko v splitskem hotelu Marjan. Polnih šest let je bil DJ v or- moškem hotelu in prav tako šest let v ptujskem. V vseh na- vedenih hotelih je predvajal raznovrstno glasbo: takratne disco hite, country gla.sbo, rock'n'roll, blues — v kratkem vse glasbene stile. Plošče je naročal vsakih štirinajst dni v Angliji, tako da je bil vedno aktualen. Zbrano ima tudi klasično gla- .sbo, italijanske kancone, fran- coske šansone, country in špan- ski flamenco, to pa ima posneto predvsem na laserskih ploščah. Teh ima zbranih okoli 4(K), LP 1200, singlov 1500 ter 6(H) ka- set, ki jih potrebuje za predva- janje na raznih zabavah, pikni- kih, porokah, novoletnih plesih in še kje. Zadnji dve leti deluje vsak ponedeljek kot zunanji sode- lavec pri ptujskem radiu v gla- sbeni oddaji. Rad bi, da bi vanjo vključil še druge glasbe- ne zvrsti: rock, country, kajti doma ima res impozantno zbirko z vseh področij glasbe. V kratkem bo s prijateljem odprl trgovino s ploščami in akustiko. Trudila se bosta, da bosta konkurenčna in vedno aktualna z najnovejšo glasbo. Edi Klasinc PliEi DR. ADOLF ŽIŽEK, DIPL. INŽ. Kako prepoznamo nesposobnost Smetana se dviga, dokler se ne skisa. Podobno se v skladu s Petrovim načelom dvigajo s pozicije na pozicijo v hierarhi- ji posamezniki — dokler so še sposobni — vse dokler ne do- sežejo svojega zadnjega po- ložaja, na katerem se izkažejo za nesposobne in na katerem nato dočakajo svojo upokoji- tev. Ljudje na svojem zadnjem položaju (oz. na nivoju svoje nesposobnosti) pa se začno vesti na poseben način in takšno vedenje je simptom (znamenje), da je na- meščenec že dosegel nivo svoje nesposobnosti. Navedli bomo nekaj takih simpto- mov, ki se pojavljajo pogo- steje in s pomočjo katerih lahko spoznamo, ali je kdo že na svojem zadnjem po- ložaju. Imena simptomov so v večini primerov latinska ali grška, vendar je iz opisa mo- goče razbrati, za kaj gre. TABULOLOGIJA IZJEM_ Tabulologija (tabula = mi- za) je nauk o delovnih mi- zah. (Ne smemo pozabiti, da je knjiga Petrovo načelo, iz katere je ta snov, pisana ne- koliko satirično.) Tabulologi- ja je pomembna veja hierar- hiologije (to je vede o napre- dovanju v hierarhijah). Spo- soben nameščenec ima po- navadi na svoji delovni mizi samo knj-ige, papirje in na- Drave, ki jih pri delu potre- buje. Nesposoben namešče- nec (po zadnjem napredo- vanju) najpogosteje vzdržuje na svoji pisalni mizi poseb- no, značilno ureditev. Pa opišimo te simptome nespo- sobnosti. Fonofilija Nameščenec opravičuje svojo nesposobnost tako, da javno obžaluje, da nc more biti v neposrednem stiku s svojimi sodelavci in podreje- nimi. Da bi to popravil, si da namestiti na svojo pisalno mizo nekoliko telefonov, enega ali več interfonov z bliskajočimi se lučmi ter več magnetofonov. Zaljubljenec v zvočne naprave se kmalu priuči uporabljati dve ali več teh naprav hkrati, kar je neizpodbiten dokaz galopi- rajoče fonofilije. Vendar ti ljudje hitro propadejo in naj- pogosteje jin je treba obrav- navati kot izgubljene prime- re. Papirofobija Papirofob ne prenese pa- pirjev niti knjig na svoji mi- zi, v akutnem primeru pa nikjer v svoji pisarni. Naj- verjetneje ga vsak papirček spominja na delo, za katere- ga ni sposoben; nič posebne- ga ni, da ga sovraži. Vendar naredi iz svojega strahu pred papirjem kre- post in "vzdrževanje čiste mize", kot to imenuje; upa, da bo ustvaril vtis, da opra- vlja svoje delo z neverjetno hitrostjo. Papiromanija Papiromanija je pravo na- sprotje papirofobije in žene nameščenca, da obremeni svojo mizo z gorami papirja in knjig, ki jih nikoli ne po- gleda. Zavestno ali podzave- stno poskuša tako prikriti svojo nesposobnost, pri čemer poskuša ustvariti vtis, da ima dela čez glavo — več, kot ga kdorkoli lahko do- konča. Fileofilija To je manija za točnim zla- ganjem in razvrščanjem papir- ja (pa tudi računalniških zapi- sov), pomešana z bolestnim strahom, da se ne bi kak pa- pirček izgubil. Ker je nepre- nehoma zaposlen s prelagan- jem in pregledovanjem starih dopisov, meče fileofil pesek v oči sebi in drugim tako, da nihče ne vidi, da konča malo- katero ali nobeno tekoče delo. Njegova preokupacija s fasci- kli se nanaša na preteklost in zelo nerad se z nje vrača v se- danjost. Tabulatomi gigantizem To je neustavljiva želja (ma- nija) imeti večjo pisalno mizo od svojih kolegov. Tabulofobija privata Ta pojav je prisoten v pisar- nah, kjer sploh ni pisalne mi- ze. Ta simptom lahko najde- mo samo na najvišjih po- ložajih v hierarhiji. PSIHOLOŠKI KAZALCI_ Dr. Peter je pri svojem razi- skovanju preživel mnogo časa v čakalnicah, kjer se je pogo- varjal Z ljudmi, pa tudi z ljud- mi, ki so prišli iz svojih pisarn. Tako je odkril nekaj zelo zani- mivih simptomov zadnjega po- ložaja. Samopomilovanje Na mnogih sestankih z di- rektorjem se le-ta pritožuje nad svojimi sodelavci: "Nihče me ne ceni." "Nikdo mi noče pomagati." "Nihče ne razume, kako mi neprestani pritisk od zgoraj in neozdravljiva nespo- sobnost podrejenih onemo- goča, da bi opravil delo pra- vočasno in taJco, kot bi bilo treba." Takšno samopomilovanje ponavadi spremljajo spomini na "stare dobre čase", ko je oseba, ki se pritožuje, delalal še na nižjem položaju, na ni- voju svoje sposobnosti. Ta sklop čustev — boleče samopomilovanje, očrnjevanje sedanjosti in butasto povzdi- govanje preteklosti — se ima- nuje kompleks starih-dobrih- časov. Značilnost kompleksa sta- rih-dobrih-časov je, da jadiko- valec trdi, da je krivična žrtve svojega položaja, in da niti z besedo ne omeni, da bi kdo drug boljše opravljal njegovo delo. Rigor cartis Pri nameščencih na nivoju nesposobnosti je pogosto moč opaziti, da jih muči rigor car- tis, to je pretirano zanimanje za ustroj organizacije in grafi- kone ter da togo zahtevajo, da vsako (tudi najmanjše) delo poteka v skladu z vrisanimi črtami in puščicami na teh diagramih, ne glede na zamu- de in škode, ki jih to lahko povzroči. Bolnik, ki boluje za rigor cartisom, pogosto izobe- si svoje diagrame na steno svoje pisarne, da bi jih vsi mo- gli opaziti; večkrat ga lahko vidite (medtem ko zanemarja svoje delo), kako stoji pred diagrami, jih opazuje in občuduje. Prisilna alternacija Nekateri uradniki potem, ko dosežejo svoj zadnji položaj, poskušajo svojo nesposobnost prikriti z maltretiranjem in bcganjem podrejenih. Na primer: vodilni delavec te vrste dobi od nekoga pisno poročilo. Vodilni ga odrine vstran in reče: "Nimam časa za te neumnosti. Povejte mi s svojimi besedami, kar je napi- sano — vendar na kratko." Če pride podrejeni z nekim ustnim predlogom, ga isti člo- vek prekine na polovici stav- ka, rekoč: "Nočem o tem niti začeti razmišljati, dokler mi ne prinesete pisnega po- ročila." Prisilna alternacija je predv- sem obrambna tehnika, ki jo uporablja vodilni, ki je že do- segel svoj nivo nesposobnosti. Podrejeni zanj pravijo: "Niko- li ne veš, kaj mu je prav." Nadaljevanje prihodnjič ORMOŽ Prodajalna Elegant Do nedavna upravnica or- moškega hotela Marta Jurčec iz Ormoža je od 17. novembra trgovka. V recepciji starega dela hotela ima prodajalno v velikosti 40 kvadratnih me- trov, kjer prodaja po ugodnih cenah žensko in moško kon- fekcijo ter metrsko blago. "Ker ormoškemu hotelu ne kaže najbolje, sera se odločila, da odidem na svoje," je pove- dala Marta, ki ji je iskreno žal, da je stanje v hotelu takšno, kot je. V prodajalnici, ki je med tednom odprta od 8. do 16., ob sobotah pa do 8. do 12. ure, najdemo v glavnem Var- teksovo in Labodovo konfek- cijo ter spodnje perilo in no- gavice priznanih tovarn. Zamisli, kako bi uredila to in ono, ima veliko in gotovo ji bo marsikaj uspelo. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Marta Jurčec v svoji prodajalnici LOKOSTRELSTVO [\la Ptuju nova športna disciplina? Kot kaže, bomo na Ptuju kmalu bogatejši še za eno športno panogo, to je lokostrelstvo. Zanimauje zanj je vzpodbudila raz- stava lesenih lokov, ki smo si jo lahko te dni ogledali v Mihe- ličevi galeriji. Tam je bila tudi vpisna knjiga, v katero so se lahko tisti, ki jih ta športna disciplina zanima, vpisali in se ta- ko priključili iniciativnemu odboru. Lokostrelstvo je olimpijska disciplina, sicer pa šport, s kate- rim se lahko ukvarjaš ne glede na starost. Lahko se strelja na prostem ali v dvorani. Ta zelo stara športna veščina je že buri- la športnega duha pri ptujskem plemstvu, ki je svoje spretnosti primerjalo na grajskem turnir- skem prostoru ob žitnici. Po za- misli Borisa Miočinoviča, Bran- ka Tonejca in Marjana Berliča bi ta prostor lahko praktično brez stroškov ponovno usposo- bili za lokostre stvo in tudi na ta način oživili ptujski grad. Tudi kot del turistične ponudbe bi tak šport Ptuju gotovo marsikaj prinesel, saj je v drugih evrop- skih državah močno razširjen. Na Ptuju so ga doslej preizkusili predvsem taborniki kot del ta- borniških dejavnosti, sicer pa sta na Štajerskem močna loko- strelska kluba v Mariboru in Ljutomeru. Na Ptuju ga bomo spoznali v kratkem, saj bodo iniciatorji lokostrelstva povabili najboljše slovenske lokostrelce in olimpijca, da nam bodo šport predstavili, Slovenija pa bo leta 1996 gostila najboljše lokostrel- ce z vsega sveta. Kranjska Gora bo namreč prizorišče svetovne- ga lokostrelskega prvenstva. McZ Uspeh na svetovnem prvenstvu LIDIJA CAPUTA ZASEDLA DEVETO MESTO NA SVETOVNEM PRVENSTVU • SLOVEN- SKA REPREZENTANCA OSVOJILA PET MEDALJ Ptujski karatelsti na SP (z leve klečijo): D. Allbabič, Simona Strmšek, L. Cafuta, 1. Surič; (stojijo) G. Grula, trener S. Vogrinec, S. Strmšek In B. Tement. Sedem članov KK Poetovio Ptuj — Lidija Cafuta, Gorazd Grula, Sebastijan Strmšek, Igor Surič, Borut Tement, Diana Alibabič in SimonaStrmšek — se je v spremstvu trenerja Silve- stra Vogrinca in asistentke Lil- jane Vogrinec udeležilo svetov- nega prvenstva za pionirje, ka- dete in mladince, ki je bilo od 4. do 6. decembra v Miscolcu. Prvenstvo je potekalo pod okriljem najmočnejše karate fe- deracije v svetu WUKO, ki šteje 130 držav članic s 4,5 milijoni registriranih karateistov in je edina priznana s strani Medna- rodnega olimpijskega komiteja. Slovenija je letos nastopila prvič kot samostojna karate zveza in e po številu tekmovalcev (120) 3ila druga, takoj za Madžarsko. Od Ptujčanov je najboljši re- zultat dosegla Lidija Cafuta, ki je nastopila v starostni skupini 15/16-letnic (32 tekmovalk). V prvem kolu je s 6:1 premagala prvič Szilvijo Sersz iz Lrzsebetu- ja, v II. kolu pa s 7:0 Američanko Jeniffer Finegann. Vstop v polfi- nale ii je preprečila Madžarka Angela Kuras, ki jo je premagala z rezultatom 3:1. Diana Alibabič je nafitopila v isti starostni skupini. S 7:2 je iz- gubila od izvrstne Američanke Andy Sparx, ki je kasneje osvo- jila srebrno medaljo. Simona Strmšek je v skupini 13/14-letnic (37 tekmovalk) iz- fubila od Rusinje Grebencove. 'er je naša reprezentanca dobi- la napačna obvestila o pričetku prvenstva za drugi dan, je Simo- na skoraj zamudila nastop na tatamiju, kar je vplivalo na nje- no koncentracijo. Gorazd Grula je v kategoriji 17/18-letnikov (103 tekmovalci) osvoiil 26. mesto. V I. kolu je s 6:0 dobil borbo zoper Rusa Se- bastijana Sokolovskega, v II. kolu pa ga je ustavil Čehoslovak Luki CS u. Borut Tement je v isti skupini zasedel 51. mesto in tesno, s 3:2, izgubil od Madžara Nemetha. Sebastijan Strmšek je v kate- goriji 15/16-letnikov (107 tek- movalcev) zasedel 31. mesto. V I. kolu mu je žreb bil naklonjen, v II. kolu pa je naletel na Polja- ka Gregorja Bratina, ki ga je premagal z rezultatom 4:1. Najmlajši Ptujčan Igor Surič je z izvrstnim nastopom v katah v skupini 11/12-letnikov (87 tek- movalcev) zasedel 23. mesto. Slovenska reprezentanca je na prvenstvu dosegla izjemen rezultat, saj je osvojila pet me- dalj. Zlato odličje si je priboril ženski kata team, srebrno Ana Sever iz Idrije (kate 11-13-letni- ce), tri bronasta pa Marko Ko- stič iz Škofje Loke (borbe 17- 18-letniki), Špela Bratovž (11- 13-letnice) in Metka Vončina iz Idriie (kate 16-17-letnice). V borbah ekipno za moške je Slo- venija zasedla izvrstno 4. mesto. Prvi so bili Rusi, kar je bilo svo- t'evrstno presenečenje, saj je bil [arate v SZ prepovedan vse do leta 1986. Ptujski karateisti smo po uradni otvoritvi oblekli klubske trenirke (sponzor CAISSA rent- a-car), ki so bile po dizajnu na- jlepše na SP-ju, kar so potrdili tako gledalci kot tekmovalci. Ameriška reprezentanca nam je zanje ponujala svoja nacionalna obeležja ter se poDratila s ptuj- skimi karateisti. SP je poteklo v zelo dobri or- ganizaciji. Generalni sponzor je 5il eden največjih proizvajalcev sladkarij na svetu — Nestle; za- to je Miklavž vsem tekmoval- cem razdelil čokolade in bom- bone. Ptujčani pa smo se odlo- čili, da si za naslednje leto zno- va izborimo vstop na svetovno prvenstvo. § Y Slovenska reprezentanca ob svečani otvoritvi TEDMIK ~ DECEMBER 1992 ŠPORT — 17 ROKOMET Peta zmaga Drave v soboto so v prvi državni moški ligi odigrali srečanja dese- tega, predzadnjega kola prvega dela prvenstva. Ptujska ekipa je pred približno 400 gledalci zasluženo s 25:23 premagala eki- po KVM Ribnica, bivši Inles. Ptujčani so začeli zelo uspeš- no, saj so z dobro obrambo in uspešnimi kombinacijami v napadu prišli do spodobne ra- zlike štirih zadetkov, 8:4. Pri tcra rezultatu sta sodnika Grarac in Stöger iz Maribora izključila kar dva doraača igral- ca, kar so gostje izkoristili in se približali na 8:7. Izenačenje je preprečil tudi tokrat odlični vratar Pintarič in Drava se je "vrnila" v igro, si kljub dveraa zastreljaniraa sedemraetrovka- ma znova priigrala štiri zadet- ke prednosti (12:8), polčas pa dobila s tremi (12:9). Drugi polčas so doraačini začeli izjemno in si do 14. rai- nute priigrali odločilno pred- nost, saj je bilo kar 18:10! Ta- ko je büo tudi pred tednora s Pomurko iz Bakovcev. Prav podobno pa so doraačini tudi popustili, saj so zadnji del odi- grali preraalo zbrano in disci- plinirano. Zato so gostje iz Ribnice razliko iz minute v minuto zniževali, vendar jira presenečenje ni uspelo, saj so doraačini potrebne zadetke dosegli, obramba z odličnim Pintaričem pa je zadržala po- trebno razliko. DRAVA: Matjašič, Kramber- ger, Mikulič, Terbuc 1, Sabo 4, N. Potočnjak 3, Vugrinec 3, Sa- gadin 7, Hrupič 4, Hmjadovič 1, A. Potočnjak 2, Pintarič. Zadnje jesensko kolo je bilo včeraj, Drava pa je gostovala v Ajdovščini pri tamkajšnjem Hu- belju. Daljšega pr\'enstvenega odmora v tem prvenstvu ne bo, saj bodo drugi del začeli sredi januarja. VUGRINEC V REPREZENTANCI Po uspešnem nastopu na turnirju Alpe—Adria bo slo- venska mladinska reprezen- tanca konec tega tedna nasto- pila na Madžarskem, v Beke- scsabi, kjer se bo pomerila z Grčijo, Romunijo in Madžar- sko. Turnir sodi v sklop pri- prav za kvalifikacije za svetov- no prvenstvo, ki bo prihodnje leto. V reprezentanci je tudi igralec Drave Renato Vugri- nec, ki je sedaj v ekipi, na prejšnjem turnirju pa je bil najprej rezerva. Torej je najm- lajši član reprezentance pri- ložnost dobro izrabil! Rokometa^ice Drave izgubile z Žalcem Drava: Lašič, Kamekar, Hor- vat, Malek 4(3), Žalar, Parkas 2, Topolovec 2, Mlakar 3, Munda 8, Kaučevič 1, Skok 4. V pokalnem tekmovanju so se Ptujčanke pomerile z ekip iz Žalca, članom 1. slovenske lige, in ^ izgubile s 24:27 (11:14). Žalčanke so na Ptuj pripotovale s popolno posta- vo, tudi z dveraa Rusinjaraa, ki predstavljata njihovo okre- pitev v ligašicem tekraovanju. Prvih petnjast rainut je bil rezultat tesen, saj se je gibal le za gol razlike. Pod vplivom nervoze in neizkušenosti so Ptujčanke v napadu napravile nekaj začctniških napak, kar so izkušenejše gostje znale iz- koristiti in so tako povedle za tri gole. V drugem polčasu pa srao lahko gledali dokaj ize- načeno srečanje, saj je bil re- zultat 13:13. Za borbeno in požrtvovalno igro si zaslužijo pohvalo prav vse domače igralke, še pose- bej pa vratarka Lašičeva, ki je za svoje poteze dobila od gle- dalcev kar nekaj velikih aplav- zcv. (-rab-) l.kotar Mario Sagadin (na tleh po strelu) je proti Ribničanom dosegel se- dem zadetkov. V temnejši dresili so od leve Nenad Potočnjak, Hrupič In Alan Potočnjak. Foto: I. kotar Renato Vugrinec, igralec ptuj- ske Drave, najmlajši član slo- venske državne reprezentance STRELSTVO strelci v reprezentanci v Ljubljani je bilo drugo iz- birno tekmovanje strelcev z zračnim orožjera, na katerem so se ptujski strelci ponovno odlično uvrstili, saj je Janez Štuhec s 675 krogi v streljanju z zračno pištolo dokazal, da je trenutno pri članih najboljši v Sloveniji, Alojz Trstenjak peti in Izidor Pulko šesti. Prav tako dobro so streljale članice Strelske družine Jožeta Lacka. Planinsko 1 predavanje PD Ptuj organizira v ропе| dcljck, 21. decembra, оШ 1930 v projekcijski dvorani:: Srednješolskega centra zani^li mivo planinsko predavanje; pod naslovom Z nahrbtnikoVi v domača in tuja gorstva. Pre| davatelj Franc Hribernik iz; Ruš nas bo popeljal z beseddi: in z okoli 200 barvnimi dia| pozitivi po slovenskih in cen|; trainoalpskih gorah in nasj tako navdušil za čudovitci;: planinsko aktivnost. lipam, da bomo planindi; doživeli lep večer, in vas t oí: pio vabim na predavanje. Vstopnine ni! Ozon-Vital 3:2 (-13, -13,8,4, 6) športna dvorana Center, 150 gle- dalcev, sodnika Krajne (Radenci), Dvoržak (Maribor). Ozon: Murkova, Gojkoškova, Ulesova, Zrničeva, Marta in Mar- jeta Emeršič, Golobova in Zamu- novičeva. V zadnjem jesenskem kolu II. državne odbojkarske lige sta se v dvorani Center srečali šestouvr- ščena ekipa Vitala iz Ljubljane in petouvrščena domača ekipa Ozo- na. Po več kot dveh urah ogor- čenega in razburljivega boja ize- načenih ekip so domače igralke dosegle, da sta že izgubljeni točki z borbeno igro v tretjem, četrtem in posebno v skrajšanem petem le o.stali doma. S to zmago so igralke Ozona po končanem prvem delu II. državne odbojkar.ske lige na odličnem pe- tem mestu, kar je za novinca v igi velik uspeh. 12,, Smučanje na Veliki planini Planinsko društvo Р1цј bo v Času zimskih počitnic od 31. januarja do 6. februarja orga- niziralo smučanje. Prijavijo se lahko samo smučarji (po- goj), stari vsaj 12 let. Cena se- demdnevnega smučanja je 8.700 (do 18. leta) oz. 9.300 SIT za odrasle. Plačati je možno v dveh obro- kih — prvi do 8. januarja, dru- gi teden dni pred odhodom. V ceno je vključeno 6 polnih penzionov v Domžalski koči na Veliki planini, prevoz z avtobu- som tja in nazaj in zavarovanje izleta v primeru, da smučanje odpade zaradi pomanjkanja snega. Smučarska vozovnica ni v.šte- ta v ceno (pribl. 4.000 SIT — tedenska). Prijave zbiramo vsak torek in petek od 16. do 18. ure v prosto- rih Planinskega društva Ptuj do polne zasedbe (30 mest). Planinsko društvo Ptuj MAU HOOOMET Tretje kolo v B ligi Naslednje kolo bo v nedeljo, 20. decembra, v dvorani Mladika od 16.30 do 18. ure. Pari: Mesari- ja Fekonia—Bongo Bo, Komisi- ja—Glorija, Bistro Mojca—Copy Canon, Tamcs—Šmarmca. Ekipa Slonček je prosta. Lk. Mladika končno ogrevana - zaenkrat poskusno Predsedstvo Športne zveze Ptuj je na svoji redni seji sklenilo, da bo- do odškodnino, ki jo bodo dobili zaradi izgube rokometnega in košar- karskega igrišča ob gradnji podvoza, namenili zn razširitev in posodo- bitev atletske steze, ne pa za nadomestni igrišči. Gre za približno 35 milijonov tolarjev. Obravnavali so tudi problematiko kegljišča na sta- dionu. Sedanji najemnik bi moral že zapustiti prostore, predsedstvo pa je odločilo, da bo novi najemnik Vitomir Grager Lutarič. Prireditev za izbiro športnika leta bodo letos ponudili v organi- zacijo klubom, so sklenili člani predsedstva, le uradni del, na ka- terem bo občina podelila tudi Bloudkove značke, bo prevzela Športna zveza. Športnika leta naj bi progla.sih konec januarja. Skle- nih so tudi, da najuspešnejših 12 klubov prejme vsak po 35.000 to- larjev kot nagrado za celoletno strokovno delo, prav tako pa bi prejeli manjše denarne nagrade tudi posamezni športni pedagogi na srednjih in osnovnih šolah. Končno so pričeh greti tudi dvorano Mladika, čepfav nova po- vezava za ogrevanje še ni povsem dokončana. Doslej je bila ta dvo- rana namreč priključena na Mle- karno, sedaj pa .so jo povezali z Osnovno šolo Mladika. Celotna investicija je vredna 7,5 milijona tolarjev. Še vedno ostaja priori- tetna naloga Športne zveze nadzi- dava te dvorane, so povedali na seji. Zaenkrat zbirajo dokumenta- cijo, s pričetkom del pa bo po- trebno seveda počakati na denar. Kot kaže, bo Športna zveza, ki se bo v kratkem reorganizirala, doživela tudi kadrovske spremem- be, kar naj bi pripomoglo k boljšemu sodelovanju te organiza- cije z lastnimi članicami, občino in izboljšalo njeno delovanje na- sploh. McZ ATLETSKI КШВ Novo vodstvo in nova organiziranost Na volilni skupščini Atletskega kluba Ptuj, ki je bila 11. decembra, so izvolili novo vodstvo te športne organizacije, ki ima svoje korenine na Ptuju že pred drugo vojno, ustanovljena pa je bila iz jedra atletov TVD Partizan leta 1980. Od takrat jo je vodil predsednik Marjan Ostroško, sedaj pa bo njegovo delo nadaljeval novoizvoljeni Bojan Mi- helač. Imenovali so tudi nove člane izvršilnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Trenersko delo bodo za nasled- njo sezono zaupali že uveljavlje- nim trenerjem, sicer pa se jim bo- do v bodoče pridružih novi in mlajši kadri. Sprejeli so tudi mo- del razvoja atletike v klubu, ki ga je zapisal Milan Cimerman. Ta bo temeljil na delu z mladimi v osnovnih in srednjih šolah, med katerimi bodo izbrali atlete, ki bodo imeli v klubu možno.sti za vrhunski razvoj. V bodoče morajo nujno vsaj enega trenerja zaposli- ti, več pozornosti pa posvetiti se- kretarju, ki naj bi bil ključna osebnost kluba. Formirati name- ravajo finančno-marketinško in propagandno dejavnost, se bolj posvetiti sodniški organizaciji, pri treningih pa upoštevati spoznanja športne medicine, farmakologije in psihologije. Najboljšim atletom in atletin- jam pretekle sezone, ki so dosegli vrhunske rezultate, so na skup- ščini podelih priznanja, sicer pa si v Atletskem klubu za naslednjo sezono obetajo največ od Mirka Vindiša, ki je kandidat za .svetov- no prvenstvo v Stuttgartu, in Ro- mane Šega, ki ima možnosti za udeležbo na evropskem mladin- skem prvenstvu v metu diska. Kot kaže, bo Ptuj končno dobil tudi obnovljeno atletsko stezo, ki bo financirana ob gradnji želez- niškega podvoza. McZ TENIS Žiga v polfinalu Pretekli konec tedna je v teniškem centru BIT (10 pokritih igrišč) v Ljubljani potekal teniški turnir pod pokroviteljstvom firme Kompas. Udeležili so se ga tudi tekmo- valci TK PTUJ, ki so bili razdelje- ni v dve kategoriji — do 10 let in do 12 let. Najboljšo igro je prika- zal Žiga Žigman, učenec 6. razre- da OS^Ljudski vrt. Z izredno tak- tično zrelo igro se je prebil vse do polfinala. Tukaj je žal klonil v najboljšem dvoboju turnirja proti kasnejšemu zmagovalcu Jovano- viču (TK OLIMPIJA IJ) ter tako zasedel 3. mesto, kar je njegov največji uspeh. Uspešno sta nastopala tudi Črto Gobec ter Barbara Prislan, ki sta se uvrstila v četrtfinale ka- tegorije do 12 let. Izredno napeto srečanje je odi- grala Urška Jurič proti Škafarjev! (TK Olimpija LJ), saj je zmagoval- ko odločila podaljšana igra — tie break v korist domačinke. Urška se je nato v tolažilnem turnirju prebila vse do finale, kar je uspelo tudi Alenki Gojčič v kategoriji do 10 let. Omeniti moramo, da mladi igral- ci TK Ptuj trenirajo čez zimo v no- vozgrajeni teniški dvorani in so se šele letos približali pogojem dela, ki jih imajo njihovi vrstniki že nekaj ku_______............_______.........__________ NOGOMET Področno srednješolsko tekmovanje Na področnem tekmovanju srednjih šol v malem nogometu, kj je bilo v ptuj.ski dvorani Center, je zmagala Strojna in metalurška šola iz Ptuja pred Gimnazijo iz Ljutomera in Srednjo ekonomsko šolo iz Murske Sobote. Ptujski srednješolci so premagali Mur- .skosobočane z rezultatom 3:1 in Ljutomerčane 4:0. McZ ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA PTU) - SLOVENSKI TRG 1 Servis smučarske opreme: m montaža vezi • nastavitev vezi • brušenje drsne ploskve ter robnikov • impregnacija drsne ploskve • popravilo raznih poškodb 18 — NASVETI 17. DECEMBER 1992 TEDNIK Puran - simbol blagostanja) Podobno kot velja izrek za vino, da je največji dar civilizaci- je, velja tudi za purana in purico, da sta poklon Starega sveta Novemu — današnjem svetu! Košata in žlobudrava ptica je očarala in prehranjevala prve kolonizatorje Severne Amerike. Puran ni niti ptica niti ko- koš, teraeč je prava gostija v enem kosu. V razstavljenem stanju pa je prava čarovnija kulinarike. Simbol blagostanja, ki ga ta- ko tradicionalno predstavlja puranski zarod, je po pojmu zelo širok. Ima različne, glo- boko vsebinske pomene, ki iz- virajo iz domišljije in življenja indijanskih plemen Južne, Srednje in Severne Amerike ter ameriških priseljencev in nazadnje francoskih jezuitov (kulinarikov). Seveda blago- stanje združuje več simbolov, kot so npr. simbol moške moči in ženske plodnosti, simbol le- pote, upanja, preživetja, sim- bol zahvale, dobrega okusa ter zlasti simbol sprave in miru. Po večini simbolov hrepenimo tudi Slovenci — nekdaj in da- nes! Zato nam je puran tako pri srcu! NAŠA KMETICA SE SPOZNA NA REJO PUR_ Reja puranov v naši okolici ni bila nikoli kdo ve kako raz- vita; manj na ravnem, nekoli- ko več v Slovenski goricah, Halozah in v okolici Ormoža. Večinoma so to bile male reje. Najuspešnejše so bile doma zvaljene in od pure vodene. V novejšem času si vedno več gospodinj nabavi dan sta- re purančiče in jih vzreja pod žarnico. Upravičeno vlada pr- vi teden starosti strah pred občutljivostjo. Mali purančiči zahtevajo višjo toploto kot piščanci — 36-38°C pod grel- nim telesom in v prostoru 24°C. Razlika v temperaturi je nujna! Bolj množično in tradicio- nalno je bila reja pur razvita v valovitem hrvatskem Zagorju. Tu so celo vzredili svojo pa- smo, imenovano zagorski pu- ran, ki je bila znana na evrop- skem trgu. Starejši se še spo- minjajo, kako so Zagorci pri- ganjali cele jate živih puranov v bližino mest na trg oziroma v odkup. Puranja jata (ne po- samezna žival) je sposobna dnevno peš potovati tudi 20 km daleč! V Anglijije znana pot puranjih jat v preteklosti od Norwicha do Londona! PODPORA LE DRUŽBENIM FARMAM PIŠČANCEV Po drugi svetovni vojni so pristopali k formiranju raznih farm nestrokovno. Za družbe- no rejo v farmah ni bilo nobe- nih pogojev. Žalostni so spo- mini na propad raznih gosjih, račjih in kokošjih farm. Ni mi znano, ali je bila tudi kaka purja farma. {Če kdo ve, naj mi, prosim, sporoči — kar na naslov Tednika.) Proti koncu petdesetih let se je začelo strokovno pripra- vljati za zidavo večjih farm za kokoši in piščance brojlerje po ameriškem vzoru! Zlasti v Sloveniji smo razvili velike pe- rutninske kombinate, ki so da- nes za slovenski trg ejikrat prevelike zmogljivosti. Če bi imeli ameriško potrošnjo, bi ravno zadostovali. Rejo drugih vrst perutnine smo zanemarili. Zato je krivo centralno planiranje družbe- nega investiranja, za privatni sektor pa ni bilo ne strokoven- ga svetovanja in ne denarja. Zato je danes ponudba perut- ninskega mesa in izdelkov enostranska — le brojlerske- ga. Puranje, gosje in račje me- so je le iz uvoza! Danes ima največ možnosti za razvoj reja puranov in puric, nato rac, pe- gatk ter gosi. V Ptuju smo že leta 1958 raz- mišljali o reji puranov. Spomin- jam se, da mi je pokojni direk- tor Prutnine g. Ivo Tomanič ti- stega leta predlagal, naj mu na- pišem tehnologijo vzreje pura- nov v farmi! Imel je vedno slabše izkušnje z nakupomi živih puranov iz Bosne in Za- gorja. Izplen v klavnici je padal, )lago pa je bilo možno izvažati v neomejenih količinah. Vendar ni bilo ne iz Beograda in ne iz Ljubljane možnosti za odobritev sredstev za purane, temveč le za race in piščance. Šele po letu 1962 so Hrvati začeli zidati klavnico in hleve za purane v Pazinu, kjer še danes obstaja puranska dejavnost. Do leta 1985 je bil tam tudi edini puran- ski center v nekdanji Jugoslavi- ji. Centra v Cazinu in v Svetoza- revu nista zaživela. NESLUTEN RAZVOJ REJE PUR V ZDA Leta 1661 je guverner male kolonije priseljencev na seve- ruvzhodu današnje države Mas- sachussetts Wiliam Beddford v četrtek pred četrtim četrtkom novembra pripravil pojedino z največjim puranom in povabil Indijance v znak sprave, miru in zahvale, za dobro letino in pre- živetje. Dvesto let pozneje je ameriški predsednik Abraham Lincoln sredi vrhunca državljan- ske vojne ta dan — četrtek pred četrtim četrtkom v novembru — proglasil za državni praznik (zahvalni dan — Thanksgiving Day) in to je danes največji državni praznik v ZDA. Ta dan se kuha ali potuje k sorodnikom in obvezno ponuja puranie me- so — v stotih oblikah. Navada je tudi, da ena od velikih puran- skih organizacij iz Caroline, Minnesote, Kalifornije, Arkan- sasa ali druge zvezne države okrog tega dneva povabi pred- sednika ZDA in mu podari ka- pitalnega purana. Ta je vedno večji. Ce je bil pred sto leti 5 kg težak, je danes več kot 30 kg. Takšen je tudi razvoj znanosti v reji pur! Dalje prihodnjič Slavko Brglez, kmet. ing. PIŠE: PROF. tONAC JAMŽEKOVIČ Strupeni plodovi Jeseni 5^_ Od junija do decembra je v naših gozdovih veliko plodov, ki jih lahko uživamo surove ali pre- delane. Užitni, pa tudi strupeni sadeži so večinoma živobarvni ter imajo mesnato in sočno osemen- je. Nekateri gozdni sadeži so tako dobro poznani, da jih posebej ne bom omenjal. Opozoril bi rad na nekatere strupene rastline. Jeseni dozori namreč marsikaj dobrega in sladkega, toda tudi marsikaj nevarnega in strupenega. Stari nauk, da se nevarnosti najlaže ubraniš, če jo poznaš, brez dvo- ma velja pri strupenih rastlinah. 5. BROGOVITE (VIBURNUM sp.) Vsepovsod po parkih videvamo različne okrasne orogovite. Prilju- Brogovita (Viburnum opulus) bljene so zaradi spomladanskega in poletnega cvetja, nekatere za- radi zimzelenega listja, skoraj vse po vrsti pa tudi zaradi barvastih poletnih in jesenskih plodov. V plodovih bregovit so strupi, ki dražijo želodec in črevesje. Povzročijo bruhanje, drisko, lah- ko tudi nezavest in smrt. Na srečo imajo plodovi neprijeten okus, za- to so zastrupitve redke. KRVODAJALCI 1. december: Drago Kokot, Mihalovci 58; Martin Vajskopf, Majšperk 26; Angela Arnuš, Podvinci 43/a; Robert Pungaršek, Strelci 8/a; Jože Muhič, Mala vas 7; Olga Meško, Gorišnica 72; Ludvik Ku- ronja, Ul. 25. maja, Ptuj; Zdravko Fijačko, Založje n. h., Višnjica; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c; Ludvik Vidovič, Videm 58; Milan Dor- nik. Krčevina pri Vurberku; Rajko Turnšek, Kicar 4; Boris Mergeduš, Gruškovec 10; Jelka Bilanovič, Kajuhova 7, Kidričevo; Ivan Meško, Gorišnica 72; Branko Krček, Ormoška 9, Ptuj; Emil Korenjak, Mari- borska 37/a, Ptuj; Jurij Gajšek, Hrastovec 153; Bojan Pivko, Stojnci 139; Matija Murat, Lackova 8, Ptuj; Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj. 3. december: Drago Sakelšek, Videm 10; Martin Brec, Volkmer- jeva 7, Ptuj; Marija Škerjanec, U. 5. prekomorske brigade; Ivica Koletnik, UI. 5. prekomorske brigade 5, Ptuj; Branko Seguía, Moškanjci 94/a; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Janko Petek, Tru- barjeva 9, Ptuj; Stanislav Kosi, Natašina pot 9, Ptuj; Marjan Bezjak, Grajena 51; Verica Emeršič, Mezgovci 3; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Marjan Trebovšek, Kajuhova 3, Ptuj; Marjan Žunkovič, Brunšvik 64; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Vilko Podvornik, Kajuhova 11, Kidričevo; Zvonko Duh, Ljubstava 40; Vladimir Žunkovič, Gerečja vas 41/a; Vinko Šimek, Klinetova 12, Maribor; Jože Čeh, Nova ul. 26, Sp. Duplek; Jože Re- pec. Cesta v Njiverce 13, Kidričevo; Janko Murko, Rabelčja vas 17, Ptuj; Franc Fekonja, Hajdoše 3/d. V vrtu — v vrtu Pridelek sadja, vrtnin in cvetja v vrtu je med drugimi rastnimi pogoji odvisen predvsem tudi od rodovitnosti zemlje in v njej ob- stoječe založenosti z rudninskimi snovmi. Med vegetacijsko dobo porabljena rudninska hranila za naslednji posevek nadomestimo z gnojenjem. Količina rudninske hrane je pri posameznih vrstah rastlinja različna, njena vloga in namen pa je za vse rastlinje bolj aH manj enak. DUŠIK potrebujejo vse rastli- ne za krepko rast listov in v njih razvijajočo preosnovo anorgan- skih snovi v organske. Je sestavni del rastlinske celice in potreben za razvoj plodov in gomoljev. Dušik je v tleh potreben za pospešeno delovanje talnih bak- terij, ki v tleh presnavljajo or- gansko hrano v rudninsko, ra- stlinam dostopno obliko. V tleh neobstojen in se naglo izpira ali izhlapi, zato z dušičnimi mine- ralnimi gnojili, ko trajnice prek zime mirujejo, ne gnojimo. V času vegetacije pa z dušičnimi gnojih večkrat gnojimo, da tako rastlinam dodajamo manjše od- merke. Z organskimi gnojili, kot sta zlasti hlevski gnoi in gnojevka, pa je priporočljivo gnojiti že v jeseni, da bi se du- šik, ki je v hlevskem gnoju v obliki amonijaka, ta pa rastli- nam ni dostopen kot hrana, še do začekta vegetacije spremenil prek talnih bakterij v uporabno nitratno obliko. Dušik je v rudninskih gnojilih vsebovan v različnih oblikah in količini. Pri nas je najpogostne- je na voljo dušično gnojilo KAN ali kalcijev amonitrat, ki vsebu- je 20% čistega dušika, in umet- na sečnina ali urea. Sicer pa je dušik vsebovan v vseh mešanih gnojilih, imenovani nitrofoskali. Nitrofoskale z malo vsebnostjo dušika, do 8%, trosimo pozimi; spomladi pa, ko se prične vege- tacija, trosimo mešana gnojila — nitrofoskale z večjo vsebno- stjo dušika — več kot 10%, ker je takrat že potreben za pospe- ševanje rasti. KALIJ štejemo med glavna hra- nila rastlin. Sadju in vrtninam, ki naj bi vsebovale mnogo sladkorja in škroba, je kalij potreben za urejanje preosnove rudninskih snovi v organsko in tvorbo plo- dov. Kalij pospešuje razvoj rodnih brstov, povzroča zgodnejše zoren- je in končanje rasti, s tem pa se povečuje odpornost trajnic proti mrazu in gnilobi. Kot uravnalec skladne porabe posameznih hra- nil ima kalij izredno pomembno vlogo pri izravnavi pomanjkljivo- sti preobilnega gnojenja z dušikom. Pomanjkanje kalija se kaže pri sadnem drevju v sušenju vršičkov in poganjkov, pri vrtninah pa li- stje postane rumeno pegasto, plo- dovi pa vsebujejo manj sladkorja ali škroba in so skladiščno neob- stojni. Cvetni nastavek se pri sad- nem drevju oblikuje že v avgustu za rodovitnost v naslednjem letu, kar pomeni, da gnojenje s kalijem in fosforjem sedaj pozimi ali spomladi na količino pridelka v prihodnjem letu ne moremo več vplivati, temveč le na kakovost. Čistih kalijevih gnojil v trgovini ni na voljo, so pa v ustrezni sesta- vi raznih mešanih gnojil. Mnogo kalija vsebuje lesni pepel, ki ga kot naravno rudninsko gnojilo ko- ristno porabimo v vrtu. FOSFOR je v gnojilih in pri gnojenju označen z veliko črko P. Pri rastlinah pospešuje nastanek beljakovin, cvetni in plodni nasta- vek ter hitrost zorenja. Brez fo- sforja se ne moreta oblikovati klorofil ali listno zelenilo. Če pa je list zakrnel, zakrnijo vse fun- kcije rastline. Pomanjkanje fosforja .se pri sadnem drevju kaže v nerodovjt- nosti. Sadno drevo čestokrat buj- no raste, za kar je vzrok preobili- ca dušika, in slabo ali sploh ne ro- di, za kar pa je vzrok pomanjkan- je fosforja. Tudi če drevo obilno cveti, pa se cvetje o.siplje, je vzrok za to pomanjkanje fosforja in za- radi tega motnje pri oploditvi. Fosfor in kalij se močno vezeta za delce tal in se zlasti v težjih zemljah izpirata proti koreninam letno le za en do dva centimetra. Zaradi močne vezave ju trajnicam polagamo v obliki založnega gno- jenja že ob pripravi zemljišča za sajenje. Pospešeno delovanje fo- sforjevih in kalijevih gnojil omo- gočimo z obdelavo zemlje, da so bližja koreninam. * ^ * Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki j ili pridelujemo zaradi lista, 22. in 23. decembra, zaradi plodov od 14. do 16. ter 25. in 26. decem- bra, zaradi korenike od 17. do 19. decembra in zaradi cveta ter zdravilna zelišča 20. in 21. de- cembra. Miran Glušič, ing. agr. Mladi dopisniki . Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki POSTAL SEM pLAN RIBIŠKE DRUŽINE Šolske ure so lahko zelo za- nimive. Ob spoznavanju ri- bištva v sladkih vodah so se mi odprla vrata v Ribiško družino v Ptuju. V letošnjih počitnicah sem se udelelžil dveh taborov mla- dih ribičev. Prišle so same za- nimivosti: lov rib s plovcem ekipno in posamično ter ca- sting posamično. Res nisem bil as v ulovu, sem pa užival v stiku z naravo in v povsem no- vem ritmu dneva. Obkrožen z novimi prijatelji, mlajšimi in starejšimi, sem doživel lepe dni. Sprejemal sem nova spoz- nanja o življenju v naravi, saj so naši mentorji pripravili za- nimiva predavanja, tekmovan- ja in zabavni del. V spominu so mi ostale besede v verzih, ki so mlademu ribiču v poduk: "Riba ni neumna, če kar naprej molči, od nje se kaj nauči, če si človek ti." Obogaten z novimi znanji se bora podal v peti razred, kjer bora ob pogovorih o ribištvu lahko tudi "predaval". Primož Kpstanjevec, OS Kidričevo OBISKALA NAS JE NAJSTAREJŠA LUKARICA_ V šoli smo se učili o prete- klosti našega kraja. Zvedeli smo, da je bila Domava sre- dišče Lükarije. V šolo smo povabili najstarejšo lukarice, da bi nam povedala, kako je bilo takrat, ko so v Domavi pridelali veliko luka. Z ve- seljem je prišla. Povedala nam Jc, da Jc prav tisti dan dopolnila triinosemdcset let. Čestitali smo ji za njen roj- stni dan. S seboj je prinesla košaro z lukom in slamo. Pokazala nam je, kako se plete "krenec" lu- ka. V "krencu" mora biti dva- najst enako velikih lukov. Kljub visoki starosti so njeni prsti spretno pletli. Vsi smo jo občudovali. Marsikaj zaniraivega nam je povedala iz starih časov. Ta- krat so Dornavčani pridelovali luk na njivah. Zemlja se je morala trikrat preorati. Nato so ženske sadile lukec. Če se jim je približal kateri moški, so ga sezule. Po svoje "pun- čuhe" je raoral iti zelo daleč. Ko je luk dozorel, so ga iz- pulili in spravili v shrambe. V zimskih večerih so se zbirali pri kmetih in pletli "krence" luka. Ob tem so peli, si pripo- vedovali smešnice in plesali. Luk so z vozovi vozili v od- daljene kraje (Maribor, Mur- sko Soboto, Gradec ...). Ves denar, ki so ga iztržili, so morale prinesti doraov. Lu- karica nara je še povedala, da so imeli navado postaviti na mizo kruh, luk in jabolčnico, če je prišel kdo na obisk. Za prijeten zaključek srečanja smo vsi skupaj zapeli in luka- rica je z enim učencera celo zaplesala. Za sporain srao se skupaj fotografirali. Učenci in učenke 3. a razreda, OŠ Domava Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Julija- na Kiep, Jablovec 1 i — Silva; Cecilija Zavratnik, Litmerk 20 — Blaža; Ivanka Mar, Zabovci 86 — Davida; Suzana KJinger, Borovci 3/a — deklico; S^ka Marin, Zagorje 25, Ormož — Primoža; Silva Malinger, Ge- rečia vas 76/a — dečka; Natalija Volmut, Podgorci 12 — dečka; Zdenka Kozel, Mala Varnica 3/a — dečka; Milena Toplak, Kukava 69 — dečka; Mojca Le- nart, Žabjak 59 — Teodorja; Tatjana Krajne, Hrastovec l'33 — Denisa; Mihaela Graeer, De- strnik 56 — Elvisa; Nada Hole, Rodni Vrh 2 — dečka. Poroke — Ptuj: Miran Pod- goršek, Lancova vas 38, in Ma- tejka Kranjc, Lancova vas 74; Marijan Pušenjak in Irena Ba- lek, Lukavci 69/a; Gorazd Požlep, Kremžarjeva 18, Lju- bljana, in Barbara Baraga, Ob žici 3, Ljubljana. Umrli so: Anton Kovačec, Ja- nežovski Vrh 37/a, 1931 — t 4. decembra 1992; Helena Ho- stnik, Rimska ploščad 22, Ptuj, 1907 — t 5. decembra 1992; Vinko Slana, Muretinci 45, 1931 — t 3. decembra 1992; Anton Unuk, Majšperk 105, ^= 1921 — t 8. decembra 1992; Franc Ritonja, Maistrova 62, Ptuj, 1928 — t 8. decembra 1992; Ana Kupčič, Volkmerjeva 10, Ptuj, 1908 — t 8. decem- bra 1992. NA OBISKU V ČISTEM MESTU Pričeli sanacijo nevarnili gramoznic v podjetju Cisto mesto v Ptuju se zavedajo, da je gospodarjen- je z odpadki pri nas še skoraj popolnoma neizkoriščeno in ne- obdelano (na zahodu pridelajo z reciklažo odpadkov skoraj 70 odstotkov surovin), zato so izdelali poseben program z name- nom, da bi pončiii in navadili občane na široke možnosti, kijih nudi selekcionirano zbiranje odpadkov in njihova recikJaža (ponovna predelava). V ta namen so skupaj z Zelenimi Ptuja natisnili posebno zloženko, ki jo bodo razdelili v vsa gospodin- jstva v okviru A in delno tudi B programa odvažanja odpadkov. Trenutno pa se v Čistem mestu pripravljajo na sanacijo gramoz- nic, ki so na našem območju dol- ga leta služile (nekatere pa še zmeraj služijo) kot divja odlaga- lišča odpadkov. Iz proračuna so jim že zagotovili sredstva, s kate- rimi se bodo še ta mesec lotili sa- nacije štirih najnevarnejših gra- moznic, ki so tik ob zajetjih pitne vode ali celo nad njimi. V prvem krogu bodo tako očistili gramoz- nice v Lancovi vasi, ob železnici na Hajdini, v Gerečji vasi (na Ka- ludri) in pri Kungoti. Kot je povedal Franc Mere, vodja razvoja v Čistem m.estu, vidi pri uresničevanju največji problem v ljudeh, ki se niso pripravljeni sprijazniti z novim redom oziroma z določili odloka o selekcionira- nem zbiranju odpadkov, ki je bil sprejet marca 1991. Posamezniki so zelo vztrajni, saj celo trdijo, da sami ne povzročajo nikakršnih smeti, čeprav obstajajo informaci- je (in ponekod tudi dokazi) o tem, kako mečejo svoje odpadke bodisi v mestne kesone na javnih mestih ali na divja odlagališča. Prepričljiv je tudi podatek, da je več kot 90 odstotkov nastavljenih posod za smeti vedno polnih. Prepričani so, da je cena za od- voz odpadkov sprejemljiva, saj je ne glede na obseg odpadkov me- sečni strošek na gospodinjstvo le 367 tolarjev, zato je odklanjanje organiziranega odvoza smeti pov- sem nerazumljivo. Še po.sebej če pogledamo na svoje okolje tudi iz drugega — ekološkega vidika, saj lahko mimogrede ugotovimo, da se počasi že utapljamo v svojih odpadkih. S pravilnim gospodarjenjem z odpadki bi lahko bistveno zmanjšali tudi količino odpadkov. To je posebej na območju ptujske občine še kako pomembno, saj je sedanja centralna deponija na Rogoznici (k. o. Budina — Brstje) že skoraj polna. ODPADKE V POSODE KAR VSEPOVPREK Posode za selekcionirano zbi- ranje odpadkov so na nekaterih mestih nastavljene že od zgodnje pomladi, pa se ljudje nikakor ne držijo selekcioniranega odlaganja odpadkov. Čeprav je na vsalu po- sodi lepo napisano, čemu je na- menjena, posamezniki mečejo vanje mešane odpadke, od stekla in papirja do bioloških odpadkov in pepela. Ali ne bi bilo za vse skupaj ceneje, racionalneje in enostavneje, če bi v posodo za pa- pir odlagali zares le papir, v poso- do za belo steklo zares le belo ste- klo (steklenice), v posodo za bar- vno steklo pa barvne steklenice in nič drugega? Morda ne bi bilo na- pak, da bi ustrezne (morda inšpekcijske) .službe nadzirale ob- našanje ljudi in vsakega kršitelja ustrezno kaznovale. Žal smo pač taki razvajenci, da nas prizadene (ali izuči) šele udarec po žepu. Matevž Cestnik, ki v Čistem mestu odgovarja za tehnična vpra- šanja, je opozoril tudi na vse več- jo nevarnost divjih odlagališč od- padkov, predvsem v gramoznicah na Dravskem polju, ki je eno naj- pomembnejših slovenskih vodnih rezervatov. Na celotnem območju ptujske občine je evidentiranih 360 gramoznic, kr so obenem div- ja odlagališča odpadkov. In med temi se bodo v prvem krogu lotili štirih najbolj kritičnih divjih odla- gališč. Skupaj z republiko so za to že zagovotili namenska sredstva, podpisane .so že tudi pogodbe za izvedbo del, ki naj bi po oceni tra- jala dva meseca. Stroji so najprej zabrneli v gramoznici sredi Ge- rečje vasi (na Kaludri), v prvem krogu pa se bodo, kot smo že omenih, lotili še čiščenja gramoz- nic v Kungoti, na Hajdini (pri po- kopahšču) ter v lancovi vasi (v gozdiču tik ob črpališču). V vseh teh gramoznicah bodo odpadke najprej v celoti odkopali, sproti pregledali in okolju nevarne od- padke odpeljali v centralno komu- nalno deponijo. Izračuni povedo, da bo samo v teh štirih gramozni- cah prekopanih več kot 4.300 ku- bičnih metrov odpadkov, od kate- rih jih bodo vsaj okoli 30 odstot- kov ali 1.400 kubičnih metrov pre- peljali v komunalno deponijo. Inštitut za ekološki inženiring iz Ljubljane, ki ta dela .strokovno vodi, bo v kratkem pripravil načrt sanacije obstoječe glavne deponi- je v Rogoznici, tako da ti odpadki ne bi dodatno obremenjevali ob- stoječih kapacitet odlaganja. Vse to naj bo občanom vendarle v po- duk, da v končni fazi moramo za sabo počistiti sami in seveda na svoj račun, pa če se temu še tako izogibamo. Zato v bodoče nikar ne odlagajmo kupov krame in drugih odpadkov na divja odlaga- lišča v jamah, sredi gozda kajti čiščenje vsega tega bo v končni fa- zi spet naše breme in takrat bodo stroški precej višji, kot bi bili v primeru, če bi vse odpadke že v začetni fazi spravili tja, kamor so- dijo — v posode ali zabojnike za smeti. Q^j^g^ KOŽA JE ZA KOTEKS Poseben problem je zadnja teta divje in nenadzorovano odlaganje svinjskih koi, ki jih zaradi prenizke cene ljudje odvriejo kamorkoli ie. To eno- stavno ne sodi v dvajseto stolet- je, še manj v naše okolje. In ker smo v času prijetnih do- mačih zimskih opravil, vam polagamo na srce: bodite ljudje za razliko od Hvali, ki svoje odpadke puščajo nekontrolira- no kjerkoli že ... DOVOZ ODPADKOV Ч ZIMSKEM ČASU Po programu, ki je sicer ie bil objavljen, prejeli pa so ga tudi vsi uporabniki, bodo tudi v teijih zimskih razmerah (za- meti, poledica) poskušali od- padke odvažati redno, če pa se bo kdaj zataknilo, bodo zamu- do odpravili v najkrajšem motnem času, medtem pa seve- da pričakujejo razumevarye občanov. Čina kiofillcà Poizvedbe za voznikom v ponedeljek, 7. decembra, okoli 17. ure je v križišču Parti- zanske in Kidričeve ulice v Slo- venski Bistrici prišlo do promet- ne nezgode, v Icateri je Dila hu- do ranjena 22-letna M.K. iz Tomšičeve v Slovenski Bistrici. Nezgodo je povzročil neznani voznik osebnega avtomobila, verjetno je bila Tada bele barve, ki je vlekel fička, domnevno ru- mene barve. V križišču se ie av- to ustavil, omenjena peška je prečkala po označenem preho- du Ulico Borisa Kidriča, spo- taknila se je ob vlečno vrv in pa- dla; avto je tedaj pognal in ficko ji je zapeljal čez desno nogo. Voznika osebnih avtomobilov sta po nezgodi odpeljala. Zato so policisti za njima začeli poiz- vedovati in zaprosili vse, ki so videli nezgodo, da to sporočijo najbližji policijski postaji. Trčenje v križišču z magistralno cesto Po regionalni cesti od Kie- ričevega proti Ptuju je v torek, 8. decembra, ob 21,30 vozil osebni avto Drago Vidovič iz Hajdoš 78/. Pri Hajdini je zapel- jal na magistralno cesto in trčil v osebni avto, ki ga je iz smeri Podlehnika vozil Branko Mi- lošič iz Velike Varnice 5, KS Leskovec. Vozili sta trčili, pri tem se je hudo ranil Drago Vi- dovič in so ga prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. Na avtomobilih e škode za več kot milijon to- arjev. Trčil v peško Igor Slana iz Ptuja je v četrtek, 10. decembra, vozil to- vorno vozilo po Kardeljevi cesti v Mariboru. Med zavijanjem na Cesto proletalskih Drigad je trčil v peško Majdo Šmid iz Ma- ribora, ki je padla in se hudo ra- nila. Spet trije mrtvi na sloveniki v soboto, 12. decembra, nekaj po polnoči se je na sloveniki na viaduktu Vrholc zgodila pro- metna nesreča, v kateri so izgu- bili življenje trije ljudje, trije pa so bili težko ranjeni. Vzrok nesreče je bilo poledenelo ce- stišče in neprilagojena hitrost. Od Slovenske Bistrice proti Celju je vozil osebni avto Vladi- mir Žohar iz Štor. Ko je zapel- jal na poledenelo cestišče čez viadukt Vrhole, ki ga cestarji niso pravočasno posipali, je av- to začel bočno drseti v levo. Trčil je v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Refiko Celi- mi iz Kumanova v Makedongi, ki je pravilno vozil po svojem voznem pasu. V silovitem trčen- ju sta oba voznika umrla na kraju nesreče in še Alojz Bom- bač iz Celja, sopotnik v Žoha- jrevem avtomobilu. Čez nekaj trenutkov je iz smeri Celja pri- peljal osebni avto, ki gaje vozil Branko Cabrían iz Frama 117 in trčil v karambolirana avto- mobila. Pri tem so bili voznik Cabrían in njegova sopotnika Zečije Cerimi iz Kumanova v Makedoniji ter Shenasi Mu- sliou iz Preševa, ZRJ, hudo ranjeni. Z avtom v deročo vodo in v smrt Po magistralni cesti od Ptu- ja proti Mariboru je v soboto, 12. decembra, okoli 22. ure vozil osebni avtomobil 23-let- ni Miran Vincetič iz Obreza, KS Središče ob Dravi. Po oko- liščinah sodeč se mu je zelo mudilo, saj je za Slovenjo va- sjo dohitel osebni avto, ki ga je vozila Miljana Blagojevič iz Maribora, trčil vanj, odpeljal naprej in oplazil še avto Mat- jaža Ribiča iz Ješence. Z veli- ko hitrostjo je nadaljeval vožnjo in tik pred mostom pri HE Zlatoličje zavil na desno bankino in po zraku odletel v globino. Padel je 6 metrov globoko v deročo vodo drav- skega kanala. V nedeljo so mariborski gasilci in pota- pljači avto našli in ga pote- gnili iz vode skupaj z mrtvim Miranom Vincentičem. Med piezanjem skozi okno se je zadušil Prejšnji teden se je v Zavo- du za duševno in živčno bolne v Hrastovcu smrtno pone- srečil 34-letni varovanec An- ton Ž. s stalnim bivališčem v Kočevju. Plezal je skozi od- prto okno nad vratih iz hodni- ka v dnevni prostor. Pri tem mu je spodrsnilo, z glavo se je zagozdil v okenski okvir in za- dušil. Z avtom v Jarek in telefonski drog Po lokalni cesti skozi Šalovce, KS Središče ob Dravi, je v pe- tek, 11, decembra, ob 8.20 vozi- la osebni avto Lidija Palčič iz Skolibrove 8 v Ormožu. Na de- snem ovinku je zapeljala v obce- stni jarek, trčila V telefonski drog m se pri tem hudo ranila. Na prehodu za pešce trčila v peško Po Titovi cesti skozi Sloven- sko Bistrico proti Mariboru je v petek, 11. decembra, ob 17,35 vozila osebni avto Zden- ka Klančar iz Cigoncev 47 pri Slovenski Bistrici. Na prehodu za pešce je trčua v Marico Horvat iz Maribora, ki je prečkala cestišče. Horvatova je padla in se hudo ranila. Mopedist hudo ranjen v nedeljo, 13. decembra, ob 20. uri je vozil kolo z motor- jem od Sp. Voličine proti Setarovi Roman Potrč iz Sp. Voličine 59 v občini I^nart. Pri vključevanju na predno- stno cesto je vanj trčil osebni avto, ki ga je vozila Marjeta Damiš iz Zgornje Voličine 126. Mopedist Potrč je bil v nezgodi hudo ranjen. Nasilni zet v soboto, 12. decembra, po- poldne je prišel na obisk k svoji tašči Jožefi Č. z Dravinjskega Vrha, KS Videm pri Ptuju, zet, 29-letni Iztok S., državljan Hrvaške. Okoli 23. ure sta se zet in tašča hudo sprla, zet je svojo taščo notisnil po stopni- cah. Jožefa C. je padla, se hudo poškodovala in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. FF Do 27. decembra je v avli upravnih organov skupščine občine Ormož, na sedežu ormoške krajevne skupnosti in v blagovnici TIMA razgrnjena sprememba prostorskega plana občine Or- mož z vrisanim koridorjem za obvoznico. "V grobem povedano: obvozni- ca je severno od mesta. Šla bo od domačije Vezjak na Klanceh, z viaduktom prek I^šniškega poto- ka, daleč od pokopališča, skozi glinokop in bo za trafo postajo v industrijski coni sekala obstoječo ce.sto Ormož — Ivanjkovci, kjer naj bi bil začasni priključek, po- dobno kot pri domačiji Vezjak, kjer bi se obvoznica priključila na obstoječo cesto Ormož — Ptuj. Ormoška obvoznica je v trasi panonike, ki se nadaljuje skozi Središče. Pod Humom je predvi- deno križišče; levi krak naj bi bil speljan skozi Vuzmetince — Pre- siko — Razkrižje proti Lendavi oziroma Pincam, kjer naj bi bil vstop na Madžarsko, desni krak pa obide Obrez oziroma Središče in vodi do meje s Hrvatsko," je predstavil načrt predsednik or- moškega izvršnega sveta Vili Tro- fenik. Preden bodo o spremembah prostorskega plana občine Ormož s koridorjem, kjer bo tekla trasa bodoče obvoznice, govorili po- slanci v skupščini, bosta dve javni razpravi. Prva bo v strokovnih krogih, saj se bodo zbrali arheolo- gi, elektrikarji, upravljalci plino- voda, cestarji, komunala in pošta, druga pa bo namenjena zlasti občanom oziroma prizadetim la- stnikom zemljišč. Na podlagi stro- kovnih stališč v razpravi bo prišlo do končnega predloga sprememb prostorskega plana občine Or- mož. Po besedah Vilija Trofenika bi želeli načrte uskladiti v naj- krajšem možnem času. S sprejet- jem prostorskega plana bodo dani pogoji za ureditev lokacijske do- kumentacije in projektiranje. Vida Topolovec KULTURNI KRIŽEMKRAŽEM PTUJ * Jutri ob 19. uri bo v palaciju ptujskega gradu pred.stavitev osmega zvezka Ptujske zbirke; ta predstavlja notne rokopise iz sredine ISstoletja, ki jih hrani ptujska knjižnica. V koncertnem delu bodo na- stopili Igor Grasselli, prva violina, Irina Kevarkova, druga viohna, Igor Mitrovic, violenčelo, in Milko Bizjak spinet. CIRKOVCE * Mladinski pevski zbor osnovne šole pripravlja v nedel- jo, 20.decembra, ob 19.uri v dvorani osnovne šole koncert. Kot gost bo nastopil mladinski pev.ski zbor iz Marga v Romuniji. PTUJ * V torek, 22.decembra, ob 18.uri bo v Narodnem domu kon- cert mladinskih pevskih zborov iz Marga v Romuniji in osnovne šole Cirkovce. PTUJ * V mladinskem oddelku Ljudske in študijske knjižnice je na ogled razstava Iz zakladnice šahovske literature. ORMOŽ * Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Or- mož bo 27. decembra ob 19. uri v domu kulture. ORMOŽ * Prodajna likovna razstava Zofke Skorčič bo na ogled v avli upravnih organov skupščine občine Ormož vse do 11. januarja. ŠMARTNO NA POHORJU * Kulturno-umetniško društvo Šmartno na Pohorju pripravlja v soboto, 26. decembra, ob 18. uri v avli tam- kajšnje osnovne šole božično-novoletni koncert. Nastopajo Vaberški fantje in harmonikar Hinko Sernec. ORMOŽ • 28. decembra se bodo ob 19. uri v domu kulture pred.sta- vili gledališčniki Prešernovega gledališča iz Kranja s komedijo R. Coo- neya Zbeži od žene. V glavnih vlogah nastopata Dare Valič in Bernar- da Oman.