Poft Infra plačana v ^ofwvlwt. Leto LXrv^ št. 34 Ljubljana, četrtek 12. februarja 1031 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2,50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob koWlVoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. španska monarhija v nevarnosti Velik razmah republikanskega pokreta — Protimonarhistične demonstracije po vsej državi — Republikanci javno napovedujejo revolucijo Madrid, 12. februarja. Položaj v Španiji se je zadnje dni znova zelo poostril in vlada je bila prisiljena, uvesti obširne varnostne ukrepe, dasi je šele pred par dnevi ukinila izjemno stanje in zopet vzpostavila tiskovno svobodo. Pričakovanje, da bo razpis volitev, ki naj tvorijo prehod k normalnemu parlamentarnemu stanju, pomiril duhove, se niso uresničila. Ukinitev izjemnega stanja in tiskovne cenzure je nasprotno imela za posledico velik razmah republikanskega pokreta in tako v vladnih, kakor v opozicijskih krogih sodijo, da monarhija ni bila nikdar poprej bolj ogrožena, kakor je sedaj. Republikanci razvijajo po vsej drža- vi žilavo propagando in dozdeva se, da imajo velik uspeh. Včeraj so vprizorili velike protimonarhistične demonstracije. Priredili so proslavo obletnice prve španske republike ter sklicali celo vrsto zborovanj, na katerih so govorniki javno ostro nastopali proti dinastiji in zahtevali odstop kralja, češ, da more s tem korakom najbolje dokumentirati, da želi narodu in državi res samo dobro. Tudi v tisku so pričeli propagando v tej smeri, zaradi česar so bili včeraj vsi opozicijski listi zaplenjeni. Vojaštvo je zopet v najstrožji alarmni pripravljenosti. Tudi višji oficirji so dobili nalog, da ne smejo zapustiti vojašnic. V Madridu je koncentriranega mnogo orožništva, ki dan in noč patrulji- Druga obletnica lateranskega sporazuma Proslava sprave med Vatikanom in Italijo — Komentarji fašističnega tiska Rim, 12. februarja. AA. Včeraj je italijanska prestolnica proslavila drugo obletnico podpisa lateranske pogodbe. Poslopja javnih uradov in mnoge hiše zasebnikov so bale okrašene z državnimi in cerkvenimi zastavami. Lis-ti pri-občujejo uvodnike o pomenu tega praznika in nagtašajo, da je bi'lo ?. lateran-skirrri pogodbami rešeno vprašanje rimskega miru med Italijo in sveto sto-fcco. Poglavar cerkve je priz-nal itali- jansko državo pod savojsko dinastijo. Ta sprava je bila mogoča zato, ker je fašizem od vsega začetka branil vero, njene predstavnike in njene obrede in dostojanstvo cerkve proti vsem napadom. Nad palačami Vatikana so plapolale cerkvene zastave. Popoldne je kardinal Locatelli pel »Te Deum« v baziliki sv. Karla. Zvečer je bila bazilika sv. Petra svečano razsvetljena. Angleška intervencija v Parizu Anglija vznemirjena zaradi ojačenja francoske vojne mornarice Pariz, 12. februarja. AA. Semkaj je prispel iz Rima angleški pomorski strokovnjak Craigie. Po s etil je zunanjega ministra Rrianda, francoskega delegata za razorožitev Massiglija in se z njim razgo-varjal o reviziji francoskega mornariškega gradbenega programa. Francosko časopisje zelo pesimistično komentira Crai-glejevo misijo ter naglasa, da mora Francija nadomestiti čas, ki ga je izgubila pri izvedbi mornariškega gradbenega programa v petih mesecih francosko-italijanske-ga pomorskega premirja, ki je poteklo 1. januarja. London, 12. februarja. AA. Angleški pomorski strokovnjak Craigie je posetil Pariz, kjer je razpravljal z merodajnimi francoskimi krogi o vprašanju razorožitve. Angleška vlada upa, da bo Craigie imel uspeh in da bo francoska vlada izpremeni-la mornariški gradbeni program, posebno z ozirom na izjavo prvega lorda a d mi rali-tete Alexandra, da bo Anglija prisiljena revidirati svoj mornariški gradbeni program. Če bo Francija vztrajala pri svoji mornariški politiki. Naraščanje brezposelnosti v Ameriki Izgredi brezposelnih po vsej državi — Spopadi s policijo Newyork, 12. februarjia, AA Iz raznih krajev in mest Združenih držav poročajo o hudih demonstracijah brezposelnega delavs stva. V Washingtonu so djeLavci skušali vdreti v vežo poslanske zbornice. Predsednik Združenih držav Hoover je podpisal za; kom o javnih delih. Fondu za podpiranje brezposelnih je podaril 7500 dolarjev. Newyork, 12. februarja, g. Po raznih ames riških mestih je prišlo včeraj do težkih iz« gredpv brezposelnih. V Washingfomi so odi* korakali brezposelni pred Kapitol in zah/te« vari, da jih spuste v reprezentančno zborni* co. V St. Pauh* v državi Minesota so sku* Amerika prepovedala uvoz ruskega blaga Newyork, 12. febr. d. VVashingtonski zakladni urad je po dolgem prizadevanju ameriških producentov včeraj izdal prepoved uvoza lesa in lesnih izdelkov iz štirih ruskih pokrajin. Uvoz bo pri-puščen samo tedaj, če bodo uvozniki dokazali, da uvoženo blago ni produkt dela kaznjencev. Kakor se čuje, nameravajo ruski trgovinski zastopniki nastopiti proti tej odredbi po sodnem potu. Beg iz Rusije Bukarešta, 12. februarja, g. Včeraj dopoldne je skušala skupina beguncev zbežati preko Dnjestra iz sovjetske Rusije v Rumunijo. Ko je bila skupina v bližini Sub orati ja že na ledu zamrznjene reke, so se nenadoma pojavili ruski ob- šalj brezposelni pod vodstvom komunistio aih agitatorjev* vdreti v poslopje zakonodaj* ne skuščine, od česar pa jih je odvrnila po* licija. Tudi v Newyorku so se vršile velike demonstracije, katerih se je udeležilo okoli 10.000 brezposelnih vendar je ostalo vse mirno. V Oacklandu v Kaliforniji pa je prišlo do krvavih spopadov med brczposels nimi in policijo, ki je kpnčno uporabila tudi orožje. Na obeh straneh je bilo mnogo oseb ranjenih. Pri preganjanju demonstrantov so tamkaj uporabljani tud. bombe, ki povzros čajo sol/enje. mejni vojaki, ki so oddali na ubežnike salvo iz pušk. Dve osebi sta bili ubiti. Istočasno je počil pod ljudmi led in so štiri osebe utonile. Ostali so se mogli rešiti na rumunska tla. Schirrijeve bombe Rim, 12. februarja, g. Artilerijsko ravna« teljstvo izjavlja, da so bile bombe, ki s« jih našli pri nedavno aretiranem teroristu Schirri, izdelane po najnovejših znanstvenih metodah ter bi imele strašen učinek. Ena izmed bomb je bila spravljena v elegantni termos steklenici, dočim je bila druga iz« delana v obliki kovinaste pipe. če bi bile bombe eksplodirale, bi bile imele na 50 m okoli katastrofalen učinek. Novi petrolejski vrelci v Ameriki •Parma, 12. febr. g. Petrolejski vrelci v Fontevrvu, ki so bili nedavno odkriti, so dali v zadnjih dnevih 400 dvojnih stolov ze* meljskega olja, ki jc sedaj popolnoma čisto in najboljše kakovosti. ra po ulicah. Izvršenih je bilo tudi mnogo aretacij republikanskih agitatorjev. Nadaljnja zborovanja republikancev je vlada prepovedala. Republikanskemu pokretu se pridružujejo zlasti delavske mase. V teku je nova akcija za proglasitev generalne stavke. V Kardiifu so že včeraj vse tovarne ustavile delo, a tudi večji del trgovin je zaprt. Stavkujočim se nameravajo pridružiti tudi železničarji, tako da je položaj v državi skrajno napet in se je bati vsak hip izbruha nove revolucije. Republikanski voditelji javno napovedujejo, da so bile vse dosedanje revolucije v Španiji le poizkusni manevri, glavni udarec šele pride in to kmalu. Beograjski listi o uspehu Mariborčanov Beograd, 12. februarja. Uspeh gojencev mariborske Glasbene Matice v Beogradu je naravnost sijajen. Že včeraj smo poro« čali o laskavih kritikah beograjskih listov in priznanju vse beograjske javnosti, pa tudi današnja beograjska poročila soglaša* jo v tem, da je mariborska Glasbena Mas tica na vsej črti triumfirala in da je njen koncert popolnoma uspel. Tako piše »Vreme«: »Slovenci so iznenadili in zadovoljili v vsakem pogledu. Lahko so našim glasbe« nim šolam za vzor in lahko se učimo od bratov s severa, kako dvigniti pesem in m.uziko. Vsak poedinec je bil na svojem mestu, zlasti je pa ugajala skladnost in divna harmonija mladih gojencev.« Pose* bej pohvalno se izraža »Vreme« o dirigen* tu in solistih. »Politika« poroča, da je tre* ha dirigentu Hladek=Bohinjskemu čestitati, ker mu ej uspelo disciplinirati tako maso mladih gojencev. Izvajanje je pokazalo res pravi koncertni užitek. Mariborski ansambl brezpogojno in uspešno odgovarja visokim zahtevam, ki jih je sam sebi stavil. Pravilnik k zakonu o dobrovoljcih Beograd, 12. februarja. A A. Na osnovi čl. 10 zakona o dobrovoljcih in zakona o izpremembah in dopolnilih tega zakona z dne 18. novembra 1930 je minister za kme* tijstvo v sporazumu s predsednikom mi* nistrskega sveta predpisal pravilnik za iz* vršitev zakona o dobrovoljcih. Prevedbe v policijski službi Beograd, 12. februarja. Z odlokom notranjega ministra so z veljavnostjo 1. oktobra 1930 prevedeni na nova zvanja s pripadajočimi službenimi dokladami naslednji policijski nameščenci pri policijski upravi v Ljubljani: za viš. nadzornika policijskih agentov z mesečno doki ado 350 Din Sil van Bedenk, dosedaj okrajni policijski nadzornik, za nadzornike policijskih agentov Josip Gruden, Jakob Podreberšek, Anton Barič, Matija Močnik, Fran 2ajdela in Josip Goršič. Za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 500 Din Janko Bedenk, z mesečno doklado 350 Henrik Lotrič in Dragotin Gril, dosedaj okrajna nadzornika. Pri policijskem predstojništvu v Mariboru za nadzornika policijskih agentov z mesečno doklado 350 Din Anton Pavle-tič in Fran Canjko, za podnadzornike policijskih agentov z mesečno doklado 520 Din Alojzij Mohorčič in Peter žlahtič, dosedaj okoliška nadzornika, za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 450 Din Ivan Finžgar in Ivan Kralj. Vođini klubi Jugoslavije za tekmovanje v ligah Beograd, 12. februarja. JNS je potom beograjskega podsaveza razpisal anketo in pozval vse ostale podsaveze v državi, naj se izjavijo, kakšnega mišljenja so glede bodočega prvenstvenega tekmovanja, V tem pogledu je zanimivo, da so vsi pod-savezi odklonili mišljenje saveza in so zahtevali izvedbo tekmovanja po ligah. Za lige sta stavila predlog med drugim tudi ljubljanska kluba Ilirija in Primorje, solidarni so pa v tem pogledu tudi zagrebški, splitski, beekereški, skopski, suboti-ski, novosadski in prvaki drugih podsave-zov. Tudi oba vodilna beograjska kluba BSK in Soko sta se izrekla za lige, dočim je Jugoslavija stavila samostojen predlog. Sneg in poplave v Rumuniji Mesti Valkov in Ismail odrezani od sveta — Dunav še vedno nara« šča — Zaradi snega ustavljen ves promet Bukarešta, 12. februarja. Zaradi velikega snega in južnega vremena je Dunav v svojem spodnjem toku tako na-rastel, da je na več krajih prestopil bregove in poplavil okolico. Mesto Valkov, ki leži ob izlivu Dunava v Črno morje, je popolnoma poplavljeno in odrezano od zunanjega sveta. Vse zveze z mestom so prekinjene in onemogočen je tudi dovoz živil, zaradi česar preti mestu lakota. Enaka usoda je zadela mesto Ismail. Tam so morali izpraznita nad 300 po- slopij, ki jih je voda kmalu nato porušila. Po Dunavu plavajo ogromne količine ledu, ki ogrožajo vse obalne naprave. Vsi parniki in romunsko vojno brodovje pomagajo razbijati in razstre-Ijevati led. Voda narašča vsako uro za 10 cm in je Dunav dosegel že 8 m nad normalo. Nasprotno pa vladajo v severnih pokrajinah hudi snežni meteži. V Dobrud-ži je zapadlo nad 3 ra snega, ki )e ustavljen ves promet. Samomor kanadskega multimifijonar ja Med vožnjo iz Amerike v Evropo je skočil v morje In utonil — Od kolporterja do milijonarja Newyork, 12. febr. d. S parnika »Deutsehland«, ki je na poti v Hamburg, je skočil preteklo nedeljo v morje kanadski milijonar James Cooper, ki ga niso mogli več rešiti. Cooper je svojo karijero začel v mladih letih kot kolporter, milijone pa si je zaslužil večinoma s tihotapstvom alkohola iz Kanade v Zedinjene države. Ko so v Ameriki uvedli prohibicijo, je bil gostilničar v Detroitu. Nato se je preselil v Kanado, vendar pa je opustil tihotapstvo, ko jo Kanada prepovedala izvoz alkohola v Zedinjene države. Zadnji dve leti je živel v Švici, kjer se trenutno mudi tudi njegova žena. Njegovo premoženje cenijo na 20 mifijonov dolarjev. V zadnjih letih je izdal nad milijon dolarjev za dobrodelne namene. Kaj ga je do-vedlo do samomora, je še nepojasnjeno. Atentat na čsl. diplomata na Dunaju Atentator ni normalen — Ranjeni Zajček-Horski bo okreval — So- žalje avstrijske vlade Dunaj. 12. febr. Kakor je poročalo že da* našnje »Jutro«, je bil včeraj opordne na les £acijskcga svetnika češkoslovaškega posla* ništva Zajčka t Horskega izvršen atentat. Nanj je streljal češkoslovaški državljan Bo* goljub Zedko in ga ranil v glavo. Krogla ga je zadela v levp oko in mu razlila punčico ter povzročila pretres možganov. Težko ra* njenega tajnika so prepeljali na očesno kli* niko, kjer so ga operirali in mu odstranili levo oko. V zvezi z atentatom so se danes pp Dus naju že razširile vesti, da je legacijski svet* nik Zajček-Horski podlegel poškodbam. Te vesti so bile uradno demantirane. Kakor po« „Zeppelinov" polet na severni tečaj Newyork, 12. februarja. A A. Listi poročajo, da bo poleti nemški zrakoplov s>Grof Zeppelin« poletel na severni tečaj. Vodstvo bo prevzel dr. Eckener. Zrakoplov bo preletel vso progo preko Londona, severnega tečaja in Aljaske brez postanka. Vodstvo poleta je organiziralo dve ekspediciji, ki bosta zgradili postaje za zasilne postanke. Samomor v cerkvi Pariz, 12. febr. V katedjrali Notre dame je včeraj dopoldne izvršila samomor neka 23 letna Američanka. Med službo bpžja je v cerkvi nenadoma odjeknH strel, kar je iz« zvalo med navzočnimd verniki veliko parrU ko. Za glavnim oltarjem so našli mlado žensko s prestreljeno glavo. Cerkev so ta* koj zaprli in jo še tekom dneva očistili in nanovo posvetili. Po 30 letih odkrit umor v Rimu Rim, 12. febr. g. V okolici Shaccarija so našli v neki jami štiri človeška okostja mladih moških. Kakor sumijo, so postali vsi štirje žrtve umora. Policija je uvedla obširno preiskavo. Po zdravniškem mnenju so okostja ležala tamkaj 30 let. Liska proga zopet očiščena Zagreb, 12. febr. c\ Včeraj je bilo pričakovati, da bo liška železniška proga do Splita že sinoči očiščena. Tekom noči pa je ponovno nastopila burja ter je zamedla progo z novim snegom, zlasti na progi Zrmanja-Pribudić. Tako je zagrebški vlak proti Splitu zopet obtičal in ni prispel v Split davi, kakor bi moral. Tako je bil Split že polne štiri dni odrezan od zaledja. Danes ob 14.40 pa je bil končno vendarle vzpostavljen promet, ker je delavcem po težkem in napornem delu uspelo očistiti nroco. ročajo, je stanje svetnika Zajoka^Hoirekeg« sicer zelo kriti-čno, vendar upajo zdrav*rikiT da bo glede na sv^jo močno telesno kao* stitucrjo okreval. Atentator, Bogoljub Zedr kov je star 64 let in so ugotovili, da do« ševno ni normalen. Zunanji minister dr. Schober je danes posetil češkoslovaškega poslanika in mu v imenu avstrijske vlade izrazil obžalovanje tega dogodka v avstrijski prestolnici. Ranjeni Zajdek^Horski je bfl včeraj operiran in so mu morati odstraniti levo oko. Ostale poškodbe so iscer nevarne, vendar pa ne smrtne. Rutnunsko stabilizacijsko posojilo Bukarešta, 12. februarja. AA. Listi poročajo iz Pariza, da so se tam končala pogajanja o drugem obroku rumunakega stabilizacijskega posojila. Vse posojilo bo znašalo 42 milijonov dolarjev. 10 milijonov dolarjev se porabi za zgraditev cest v Rumuniji. Za gradnjo cest se je ustanovil poseben konzorcij, ki z enako vsoto participira tudi pri posojilu. Pri posojilu so udeležene nekatere francoske banke, dalje Kraiger z 8 milijoni dolarjev, National City Bank iz Newyorka s 4 milijoni dolarjev, potem nekatere češkoslovaške banke s 7 in pol milijona dolarjev, švicarske z 1 milijonom dolarjev in rumu neke s pol milijona dolarjev. Vohunstvo hitierjevcev proti lastni državi Pariz, 12. februarja. AA Iz Monako-vega poročajo, da so tam prijeli kapetana Rechterja, ker so odkrili dokumente, rz katerih baje izhaja, da je narodno-sociialistična stranka organizirala vohunstvo v centralni vladi in v posameznih nemških državah in občinah. Kapetana Rechterja so obtožili veleizdaje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.79, Berlin 13.485 do 13.516 (13.51), Bruselj 7.9211, Budimpešta 9.9041, Ourib 1094.4—1097.4 (1095.9 K Dunaj 795.90—798.90 (797.48), London 275.9r,. Newyork 56.66, Pariz 222.60, Praga 167.F5 do 168.35 (167.95), Trst 296.93 denar, 297.10 blago. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.3125, London 25.17875, Newyork 517.9375, Bruselj 72.25, Milan 27.11, Madrid 51.50, Amsterdam 207.90, Berlin 123.15, Dunaj 72.77, Sofija 3.75, Praga 15.325, Varšava 58, Budimpešta 90.375, Bukarešta 3.08125. Stran 2 SLOVENSKI NAROD«, dne 12. februarja 1981 Stev. 34 Prave brezposelnosti pri nas Se ni Pretirane vesti o kritičnem položaju našega delavstva Ljubljana, 12. februarja. Zadnje čase se širijo vznemirljive vesti, da zavzema brezposelnost zlasti med industrijskim delavstvom in rudarji tudi v dravski banovini vedno večji obseg, tako da so začela mnoga podjetja odpuščati delavstvo, ker so morala zaradi zastoja v raz-pečavanju svojih proizvodov znatno omejiti obratovanje ali pa ga celo za nekaj časa popolnoma ustaviti. Točno sliko položaja naše industrije je težko dobiti, jasno pa je, da so te vesti močno pretirane in da položaj, čeprav težak, še daleč ni tako obupen, kakor ga slikajo nepoučeni ljudje. Informirali smo se. koliko je resnice na vesteh o vedno hujši krizi v naši industriji in dobili smo nekaj zanimivih informacij. V papirnici v Vevčah so odpustili okoli 50 delavcev, v Goričanah 85, od teh so jih pa vzeli 30 nazaj. Kot vzrok se navaja vedno manj naročil za izdelke papirne industrije, zlasti za boljši papir, v veliki meri pa tudi racijonalizacija obrata. Zato bodo tudi upokojili nad 60 let stare delavce in delavke. Ti delavci bodo pa prejemali primerno pokojnino iz fonda za podporo brezposelnih delavcev, katere višina se bo ravnala po rodbinskih prilikah upokojencev. Tudi v naši težki kovinski industriji n. yr. v G uš tanju, Muti in Štorah, so odpustili več delavcev, vendar pa je smatrati, da ne bo prišlo do resnejše krize v naši industriji, ker je ta pojav opažati skoraj vsako zimo. Naša država je predvsem poljedelska, pri nas ni mnogo izrazitih industrijskih krajev, pa je zato tudi menjavanje poklicev lažje ter navadno dobe delavci poleti vsi zaposlenost. Največ je pri nas sezonskega delavstva in zaradi tega je tudi največ brezposelnosti pozimi. Najtežji položaj je pa seveda v industrijskih krajih, v rudarskih revirjih, tako n. pr. v Trbovljah, kjer je država skrčila na- roČila za celo Šestino. Tudi če bi skrajšali v Sloveniji delovni čas za eno desetino, bi lahko zaposlili 60.000 ljudi več, kot jih sedaj. Na. pr. v poljedelski stroki je bilo zaposlenih leta 1890. 20.000 vec delavcev kot leta 1910., opravilo se je pa isto delo. Vedeti je treba tudi, da je nad polovica prebivalstva stara manj kot 20 in več kot 60 let, od ostale polovice je zopet polovica žensk, ki se bavi z gospodinjstvom. Iz vseh teh razlogov je pri nas brezposelnost kot soci-jalen pojav še skoraj neopažena. Delavstvo v rudarskih revirjih je v najslabšem položaju zaradi tega, ker ima navadno svoje hiše in rodbine, zato se ne more seliti v druge kraje, kjer bi morda družinski glavar lahko dobil zaposlitev. Ako pa zapusti le on družino, tedaj s tem družini ni pomagano, ker bo zaslužil kvečjemu 30 Din dnevno in si bo moralo gospodinjstvo voditi prav za prav na dveh krajih, zato ne bo ostalo od zaslužka nič za rodbino samo. OUZD navaja v svojem poročilu, da je do maja 1930 bilo zavarovano letno 6000 delavcev, od tedaj pa to število pada. V decembru leta 1930 je zavaroval urad že 2000 delavcev manj, nego istega meseca prejšnjega leta. V poročilu se smatra za dokaz to, da se je pri nas tudi začela opasna gospodarska kriza, ki je zajela predvsem lesno industrijo. Vendar pa vsi znaki kažejo, da je pričel padati tudi prirastek delovnih moči, tako da zaenkrat še ne smemo biti preveč črnogledi. Zato pa ni treba, da smo malomarni in brezbrižni za socialna vprašanja ter moramo vedno stremeti za izboljšanjem socialnega položaja delavstva ter brezposelnost čimbolj omejevati, česar bi se morali zavedati predvsem industrijski podjetniki, da bi ne odpuščali delavcev tudi pri konjunkturni krizi. Jutri premiera sladke operete Elitni kino Matica G. predavatelj je na koncu predavanja dejal, da je religija dar milosti božje. Ali umetnost ni tudi nekaj višjega, ka* kor je religija, ali je umetnik, ki ne veru* je, človek 6 rez duše, brez srca. On je voditelj duhovnega življenja, on je urejevalec človekovega razburkanega življenja! Religija pa je nekaj mističnega, nekaj abstraktnega, zato se današnji človek od* vrača od nje, ker je ne vidi, ker je ne 00-čuti, v dogme pa ne veruje! Želel bi da bi g. predavatelj obravnaval isti predmet, le da bi ga drugače obdelal. Tema naj bi bil: »Zakaj se današnji (če hoče tudi mO; derni) človek odvrača od religije? Damjan V. Polirji in tečaj za železobeton Ker se jo o tem gradbeno - gospodarskem vprašanju razvila nekakšna časopisna polemika pro in kontra in ker te vesti čita med drugim precej lajikov, se mi Bdi glede na javnost potrebno pojasniti nekatere stvari. V splošnem moram odobravati in pozdraviti idejo inž. dr. Kasala, da se tak tečaj vrši in se on kot priznani strokovnjak, specijalist v toliki meri za to žrtvuje. Med polemiko, ki se je o tem vprašanju razvila ob priliki tozadevnega sestanka odnosno predavanja in članka >Poiirji za svoje pravice« v -.Slovenskem Narodu«, se mi pa zdi potrebno nekoliko pojasniti to vprašanje. G. dr. iner. Kasal hoče predavati takozvanim praktičnim polirjom brez teoretične izobrazbe in sicer nad bi se nanašala predavanja med drugim na mrsanjo cementa, vlaganje železa in izdelavo modela t. j. opažev itd. Letošnje poletje, ko je tvrdka ing. I>u-kić prevzela večjo betonsko zgradbo, takozvani okvirni odnosno predalčni sistem, pa je inserirala, da rabi nekaj nad 20 tesarjev — ne zidarjev. Katere polirje tedaj misli g. dr. ing. Kasal, ali zidarske ali tesarske? Koliko važnost polaga g. ing. dr. Kasal na to, da je pravilnost opaža važna za solidnost od pravilno izvršenega lesenega opaža? Opozarjam ga na njegovo lastno predavanje dne 24. nov. 1929 ;>Kako je bil zgrajen novi most v Zidanem mostu«. Zdi se mi, da je tukaj g. ing. dr. Kasal ravnal polovičarsko in nepravilno, da ni vpošte-val naših tesarskih polirjev, ker ti, ako še danes niso vpoštevan važen faktor pri modernih železo betonskih zgradbah, bodo to gotovo v bodočnosti. Nejasno, da ne rečem tendencijozno sta se Izrazila tudi gg. ravnatelj in profesor srednje tehnične šole, ko sta omenjala, da je sedanja rokodelska gradbena šola prav za prav polirska šola. Isto tudi poudarjajo polirji sami, absolventi te šole. Ni mi umljivo, iz katerega vzroka le ti sami. Gradbena rokodelska šola je organizirana in ima svoj učni program po vzorcu nemških Sol (»Werkineisterechule«), to se pravi šola ima namen vzgojiti mojstrski naraščaj. Zato to ni nikaka polirska šola. Te šole danes nimamo navzlic temu, da je trenutno podana potreba po taki šoli. Sedanja delovodna pa naj hi se nekoliko reformirala in spremenila učni program. Sedanja gradbena rokodelska šola bi bila samo v toliko polirska, ker mora vsakdo, ki hoče tudi iz te šole postati mojster že pred mojstrskim ispitom dokazati med šestletno prakso, dveletno polirsko službo. Pripomnim, da je iz gradbene rokodelske šole do danes izšlo že več uglednih stavb-nikov, zidarskih in tesarskih mojstrov. Ker zahteva novi čas in napredujoča tehnika v gradbeni stroki novih prilagoditev, naj bi merodajni faktorji mislili na to, da se na tem oddelku posveča večja pažnja železobetonskim nalogam in v tem se popolnoma pridružujem izvajanjem na tozadevnem sestanku g. prof. ing. škofa, ker resnici na ljubo priznam, da omenjeni gospod v polni meri izpolnjuje svojo dolžnost na tem oddelku. Starejši mojster, ki je absolviral gradbeno rokodelsko šolo. G R AF1KE Likvidirana lovska afera Z Bleda nam pišejo: Kot izvrsten lovec jc na glasu v Blejskem kotu pekovski mojster in posestnik Janez Svetina, Tega jc najel 1. 1924. za svojega lovca bivši ljubljanski tržni nadzornik g. Slavko Plemelj, ki ima v okolici Bleda svoja lovišča. Pogodila sta se, da bo dobival Svetina 500 Din mesečne plače :n poleg tega še nekaj obleke in obutvi. Svetina je svojo službo vestno opravljal, končno pa jo je vendarle pustil in sicer iz dveh razlogov: ker je bil v svoji obrti prezaposlen, zlasti pa, ker ni dobival dogovorjeno plače. Opetovano je opominjal svojega službodajalca, da mu izplača zaostalo plačo, pa brez uspeha. Ker kljub opominom le ni dobil zapadle plače, se je gosp. Svetina končno odločil, da vloži proti Plen* lju tožbo. Tožil je za izplačilo 4245 Din na zaostali plači in 1500 Din za ueizročeno obleko in obutev. Ko je končno prišlo do obravnave, je toženi g. Plemelj ugovarjal toabenemu zahtevku, češ, da je Svetina dne 1. junija 1923. službo odpovedal in mu on torej nič ne dolguje, oziroma da je Sve-tinova terjatev zastarana, ker ni bila kot mezda iztožena pred potekom trdi let. Priče Miha Cerne, Matija Preveč in Anton Svetina, ki jih je predlagal toženec Plemelj, so izpovedale, da ne vedno ničesar o kaki odpovedi službe, pač pa so navedle okolnosti, iz katerih je bilo jasno, da je službeno razmerje med Plemljem in Janezom Svetino trajalo do 1. junija 1926. Na podlagi izpovedb strank in teh prič je nato izšla pod C IV 55-29-30 sodba, ki jo — prišla nam je te dni slučajno v roke — v glavnih potezah priobčujemo. ker se je za to pravdo, ki se je vlekla dokaj dolgo, zanimal ves Blejski kot in kor bi utegnila biti zanimiva tudi za marsikoga drugega. Razsodba se glasi: ^Okrajno sodišče y Ljubljani je v pravni stvari tožeče stranke Svetino Janeaa, Mlino 10. zoper toženo stranko Plemlja Slavka radi 4245 Din in 1500 Din na podlagi ustne razprave, opravljene z obema strankama, za pravo spoznalo: I. Toženec je dolžan plačati tožniku znesek 2245 Din s 5% zamudnimi obrestmi od 1. decembra 1926 dalje in izročiti tožniku lovsko obleko in en par čevljev ali pa plačati mu namesto tega znesek 750 D'.n. II. Kar tožnik več zahfteva, se zavrne. III. Toženec je dolžan plačati tožniku polovico pravdnih stroškov odmerjenih na 2604 Din v znesku 1202 Din, vse v 14 dneh pod izvršbo. Razlogi; ...Toženec trdi, da je službeno razmerje prenehalo z obračunom od junija 1925., tožnik pa trdi, da še le eno leto kasneje ... Vse od toženca navedene priče, ki naj bi potrdile, da je službeno razmerje med tožnikom in tožencem prenehalo s. 1. junijem 1925., so po večini izjavile, da iz lastnega o kaki odpovedi službe že v letu 1925 ne vedo ničesar, da jim je le toženec o tem pravil, da je tožnik službo odpovedal — Nasprotno pa se z izpovedbami prič černeta Mihe in Svetine Antona v zvezi z izpovedjo kot stranke nezapriseženo zaslišanega tožnika potrjujejo trditve tožnika, da je službeno razmerje do junija 1926. še vedno trajalo... Sodišče tudi ne verjame tožencu, ki je notoričen lovec, da bi on v svojem lovišču za srnjake in divje peteline ne imel nastavljenega lovca, ker je baš ta kraj znan po divjih lovcih in bi s tem sam podpiral divje lovce. Neverjetno pa je tudi, da ibi toženec kar na lepo besedo dovolil svojemu bivšemu, lovcu, s katerim po svoji lastni izjavi ni bil zadovoljen, v svojem revirju lov na lisice in zajce brez psa. Iz navedenega sledi, da je službeno razmerje med pravdnima strankama v letu 1926. še trajalo in da je toženec dolžan poravnati svoje obveznosti iz tega razmerja. Vsekakor pa so upravičeni tožencev i ugovori glede zastaranja... Po določbi § 1480 c. d. z. zastarajo terjatve iz službene pogodbe v treh letih, če niso iztožene. Toži-telj pa sam navaja v tožbi, da je bilo med njim in tožencem vae poračunano do 1. junija 1925. razen obleke. Ko pa je vložil tožbo 8. novembra 1929., je očividno, da je po zakonu zastarana plača za pol leta v znesku 2000 Din, ker je bila plača znižana na letnih 4000 Din ob priliki obračuna 1925. leta, kar smatra sodišče po izpovedi tožnika za dokazano... Isto velja glede obleke in čevljev. Izrek o stroških temelji na § 41. in 43. c. pr. r.« Iz te razsodbe je razvidno, da je lovec Svetina izgubil polovico svojega zaslužka in je moral poravnati še polovico pravdnih stroškov za to, ker je odlagal s tožbo proti g. Plemiju v dobri veri, da mu bo leta mirnim potom in brez tožbe izplačal zaslužek, ki mu gre po službeni pogodbi. Strupen jezik. — Kaj bi dala, če bi imela take la-kakor jaz? - Nimam pojma. Koliko, si rja dala fSe/esfttca KOLEDAR Danes: četrtek 12. februarja 1931, katoličani: Bvlalija, pravoslavni 30. januarja 1931: Zvonimir. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Trije vaški svetniki. Opera: Madame Butterfly. d. Kino Matica: Zadnja četa (Conrad Veidt). Kino Ideal: Usodna noč. Kino Ljubljanski dvor: Bvrdova ekspedicija na južni tečaj. Natakarski ples v l nionu. DKŽIRNE LEhARNE Danes: Sušnik, Marijin tr^: Kuralt, Go-sposvetska ce^La. Dragi večer Tegernseerjev Drugi večer bavarskih gostov ljubljanskega gledališča ni bil tako burkast kakor prvi. Pohlova vesela saška zgodba 7, naslovom ^Zakonska stavka« je za kakšno stopnjo serioznejša od Sedmega fantička . A tudi v nji je dovolj situacijske komike, ki povprečnemu gledališkemu gostu do dobrega razgiblje smejalne mišice; tiri i ocvirki pikantnih dvoumnosti plavajo v tej zajetni skledi bavarskega humorja. »Zakonska stavka: ima podoben osnovni motiv, kakor >Trije vaški svetniki : je namreč rahla parodija hinavske vaške morale. Pravičniki in spodobne žene, ki s«? od sile boje greha in pohujšanja ter snujejo z^-e-ze za utrditev morale in zakonske zvestobe, se kaj često razkrinkajo kot premeteni grešniki, ki za špansko steno svoje raz-kričane čednosti obilno uživajo prepovedan sad. Za ljudske igre katoliških d^žel po pogoste variacije tega motiva zelo značilne; saj je tudi naš Cankar odkril v dolini šentflorjanski bratovščino takih pravičnikov - licemereev. No. v Pohlovi veseloigri se ta motiv razprede v stavko zakonskm žena zaradi lepe natakarice Hane, ki pravične in poštene zakonske može mika v krčmo bolj nego pivo. Ta stavka, ki ima seveda šaljive zapletljaje in ki pokaže ne samo komičnost nastalih situacij, marveč predvsem smešnost sodelujočih oseb, se konča tako. kakor se po logiki stvari mora končati: z navidezno zmago mož in pora« zom žen. Za čednost in zakonsko zvestobo v teoriji najbolj vneta županja pri tem slabo odreže, ker jo razkrinkajo kot pre-šestovalko. Konec je ta, da v hiši mlađeg4, kovača Jochena oba para: kovač in njegova brhka ženica ter veseli, poredni oc u> ši za abonma reda D. Ljudska operetna predstavu po glo« boko znižanih opernih cenah. Xa pustno soboto, dne 14. t. m. se bo pela v naši operi izredno melodijozna opereta Tičar v običajni zasedbi. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 30 Din navzdol. V nedeljo zvečer bo premijera Millockerjeve operete Dijak prosjak / go« spo Kogojevo, go. Poličevo in go. Ribiče* vo ter gg. Gostičem, Drenoveem. Pečkom in Zupanom v večjih partijah. Predstava je izven abonmana. (S do imcijc ve ve - m -f nasi čitatelji Polirji za svoje pravice V > Slovenskem Narodu« z dne 10. t. m. objavila organizacija absolventov gradbene rokodelske šole članek pod gorenjim naslovom. Nisem prijatelj polemike v časopisih, slasti pa ne v strokovnih zadevah, ki spadajo v seje za to poklicanih korpo raci j. Članek zastopa sicer eksistenčne interese le ene skupine, ki deluje v gTadbeni stroki, je pa pisan v tako dostojnem tonu, da uri je ne samo mogoče, temveč celo dolžnost, da zavzamem k njemu svoje stališče. Prosim le, da se ne smatrajo moja na-daljna izvajanja za polemiko, temveč le za stvarno pojasnilo. Ne bi hotel, da bi se o tem velevažnem problemu razvijala taka polemika, kakor n. pr. o zadevi »Ali se sne lagati?« Vidite, jaz mislim n. pr., da je tudi v ljubezni laž nedopustna. Ker pa je železobeton moja prav posebna ljubezen, moram z resnico na dan, četudi ne morem vsem ustreči. življenje je pač takšno, da moramo računati z dejstvi, ne pa z ideali. Ideal bi bil, da bi bila tehnika pri nas že tako razvita, da bi vsako mesto, torej tudi mesto gradbenega polirja, smel zavzeti le dotični, ki ima za to primerno šolsko izobrazbo. Obenem bi bilo za uresničenje tega ideala potrebno, da šolska izobrazba sama že garantira za usposobljenost dotičnega, ki poseduje eno ali drugo šolsko izpričevalo. Toda razen šol imamo še tueti prakso, ki pride zlasti pri polirjih, med katerimi je mnogo nadarjenih ljudi, prav posebno v poštev. Razen tega bi bilo za uresničenje tega ideala potrebno, da imamo v naši državi zakon, ki bi uredil pravice in delokrog posameznih izobražencev v gradbeni stroki. Tega zakona pri nas še ni ter velja za našo državo le nemški predpis za žeiezo-betonske zgradbe iz leta 1925, po katerem se zahteva, da se smejo kot delovodje (polirji) zaposlovati le oni, ki so se v dotični stroki izkazali kot praktično sposobni. Zato je nemogoče, da bi se vse te polirje, ki nimajo šole, kratkomalo odslovilo, ter diktiralo gradbenim podjetjem, da morajo kot polirje namestiti le absolvente gradbene rokodelske šole. Dejstvo je, da je od vseh polirjev vsaj socf brez strokovne šolske izobrazbe, res pa je tudi in sem se sam o tem prepričal, da je med tem polirskim kadrom mnogo prav dobrih in talentiranih ljudi. Kako naj bi bilo mogoče vse te ljudi, od katerih se večina v praksi izvrstno udejstvuje, kratkomalo pometati na cesto? Kako naj je mogoče zahtevati od teh ljudi, ki so večinoma družinski očetje, da opuste svoj poklic in se vpišejo za dve leti v gradbeno rokodelsko šolo? Tu je treba iskati druga pota. Pozabiti je treba na borbo za vsakdanji kruh in nuditi tudi tem ljudem, ki jim je služila za šolo le praksa, možnost, da svoje praktične, dolgoletne izkušnje izpopolnijo v tečaju, ki ga bom otvoril. Kako naj bi mogel zastopati stališče, da ne bi smel obiskovati mojih tečajev polir samo radi tega ,ker nI imel možnosti, da bi bil obiskoval rokodelsko šolo? To bi bilo nesocialno, ker velja princip, da mora biti v vsaki kulturni državi dana možnost, da vsak svoje znanje, bodisi v soli, bodisi v privatnem tečaju ali morebiti z lastnim privatnim študijem, izpopolni. Morebiti sem prevelik idealist, toda jaz zastopam načelo, da ima vsak državljan pravico, postati minister. Vendar je boljše nuditi polirjem brez strokovne šole priliko, da se v tečaju izobrazijo, kakor pustiti jih brez vsakega pouka, kar bi le škodovalo naši lepi stroki — železobetonu. Organizacija absolventov rokodelske Šole navaja, da je veliko absolventov brez službe. Ta pojav je opaziti v vseh strokah. Poznam več študiranih ljudi, ki niso tako zaposleni, kakor bi odgovarjalo njih izobrazbi. Toda nasprotno ne poznam v nobeni stroki izrazito talentiranega človeka, ki je razen svoje nadarjenosti tudi priden in ima voljo do dela, da bi životaril ali stradal. Vabim absolvente rokodelske šole, da se vpišejo v moj tečaj o železobetonu, ker je isti dostopen vsakomur, ki čuti potrebo obiskovati ga. Naprošam vas, da me obiščete v mojem kabinetu, kjer sem vsakomur za stvarni pogovor na razpolago, da se o stvari še razgovorimo. Pa še več! Izjavljam, da sem pripravljen prirediti brezplačno, izključno za absolvente rokodelske gradbene šole še poseben specijalni tečaj za železobeton. Ker bom mogel za obiskovalce tega tečaja suponirati gotovo š ol-sko predizobrazbo, bom mogel v tem tečaju predavati neprimerno več, kakor nameravam v tečaju, ki se je ravnokar otvoril. S tem bodo pridobili absolventi rokodelske šole še boljšo sposobnost za življensko borbo ter sem uverjen, da bodo V8i dobili mesta, ki jih po svoji kvalifikaciji morejo prevzeti. V Ljubljani, dne 11. februarja 1931. Univ. prof. dr. ing. Miroslav Kasal. Človek in religioznost (Predaval g. dr. Stanko Gogala.) K.0 som šel proti Kongresnemu trgu, sem razmišljal o tej temi, toda ko sem se» del v Filharmoniji m poslušal predavate* Ija, sem se bridko razočaral. Psiholog, pa vendar predavanje ni bilo psihološko, bilo je popolnoma šolsko in mislim, da bi vsak . kademik predaval prav tako, če nc še bolje. Predavanje samo je bilo zasnovano brez vsake tendence; govoril je o gospodarstvu, umetnosti, znanstvu, estetiki . . . Zakaj ni predavatelj zasnoval predavanja po temi, ki jo je imel, zakaj nam ni razjasnil razmer* ja oz. odnosa današnjega človeka do rdi* gije? In današnji človek in moderen človek, zato ne vem, zakaj ga imenuje modernega! Sploh pa sem opazil, da je g. dr. St Gogala zvest pristaš tistih, ki povsod išče* jo katolicizem, ki ga v vsem vidijo, ki jim je vse življenje le spoznanje katolicizma! Današnji človek je človek praktičnih idej, zato se odvrača od vsega duhovnega življenja, on veruje le v to, kar vidi, kar lahko občuti! Današnji človek se poglablja v materi* jo , današnja doba je doba industrije, obrti in trgovine, današnja doba je doba stro; jev, ki izpodrivajo delo človeških rok. Stev. 34 >SLOVEi\SKI NABOD<, dne 12. februarja 1931 Stran S Dnevne vesti — Napredovanje v nati vojski. Cin podporočnika so dobili naredniki: Mirko Maruši«, Janez Oran do v ec, Ivan Koren t, Josip Brenhote, Albin CMzelj, Ivan Ermenc, Jožef Bajuk, Ivan Ožbald, Stanislav Čeh, Alojz Rauhekar, Alojz Kranjc, Ivan Kav-čic, Milan Poh, Slavko Ožnalu ln Alojz Stebernjak; črn sortnega poročnika je dobil diplomirani pravnik Ciril Spindler; za sanitetnega pomočnika IV. kla.se sta imenovana holničarska narednika Vilko Per-dan in Rudolf fcimrekar. — Iz notarske službe. Notar v Kamniku dr. Franc Horvat je '31. januarja umrl. Za vršilca dolžnosti izpraznjenega notar-s'-ega mesta je bil postavljen notarski k-vndidat v Kamniku lir. Beno Pohani. — Navodila za ljudsko štetje. V oddelku za statistiko v predsedništvu ministrskega sveta pripravljajo pravilnik, v katerem bodo točna navodila o ljudskem štetju in popisu živine, ki bo 31. marca. Pravilnik bo v kratkem objavljen. — Natečaj za popolnitev sodniškega mesta. Razpisan je natečaj za popolnitcv izpraznjenega sodniškega mesta pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje je treba ▼foZiti do 26. t m. — Razpisana zdravniška služba. Higijenski zavod v Sarajevu razpisuje natečaj za šolskega zdravnika pri šolski polikliniki P»oDia narodnega zdravja v Tuzli. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — Obrazci k zakonu o občem upravnem postopanju. Ker stopi zakon o občem upravnem postopanju v veljavo 26. t. m. je določil predsednik ministrskega sveta in notranji minister v svrho enotnega postopanja glede pozivanja zainteresiranih strank in pravilnega informiranja o pravici pritožbe posebne obrazec, po katerih bodo pristojne oblasti postopale. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 10. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (3). v savski banovini 4 (2), v vrbaski banovini — (1), v primorski banovini — C—), v drinski banovini 2 (4), v zetski banovini — (1), v dunavski banovini 5 (S), v moraski banovini 2 (2), v vardarski banovini 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (3). — Otvor jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2, v savski banovini 2, v vrbaski banovini —, v pri-moi-ski banovim —, v drinski banovini 2, v zetski banovini —, v dunavski banovini 8. v moraski banovini —, v vardarski banovini —, Beograd, Zemun, Pančevo —. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1). v savski banovini 1 (3), v vrbaski banovini — (—), v primorski banovini — C—), v drinski banovini 2 (8), v zetski banovini — (—), v dunavski banovini 1 (2), v moravski banovini —*- (1), v vardarski banovini — (1), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (.2). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini —, v savski banovini 1, v vrbaski banovini —, v primorski banovini —-, v drinski banovini —, v zetski banovini —, v dunavski banovini 2. v moraski banovini —, v vardarski banovini —, Beograd, Zemun, Pančevo 1. — Smuški tečaj za začetnike in srednje dobre vozače se bo vršil ob Bohinjskem jezeru od 14. do 20. t. m. Prijavnina Din 50. Ker se bodo od 20. do 24, t. m. vršile mednarodne tekme, bo s tečajem vsakemu udeležencu ustreženo. Nastavnika bo dal Smuški klub Bohinj. Prijave sprejema hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. — Prodaja drv se bo vršila potom licitacije dne 25. februarja t. 1. pri direkciji šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 25. t. m. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Sarajevu in Skoplju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Skoplju 5, v Zagrebu in Beogradu 3, v Ljubljani —1.2, v Sarajevu —1.4, v Mariboru —1.6. Davi je kazal baromeiter v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala —3.2. — Veličasten pogreb Jola Karadžola. V Šibeniku je nenadoma preminul inž. Jo-le Karadžole, bivši akademik ljubljanske univerze. Mnogi Ljubljančani se gotovo spominjajo simpatičnega študenta, ki je bil pravcati orjak. Inž. Karadžole je bil uslužben v tovarni 2>La Dalmatienne« in je podlegel gripi, ki se ji je pridružila še pljučnica. Včeraj se je vršil v Šibeniku veličasten pogreb mladega inženjerja. Na sadnji poti ga je spremilo okrog 4000 ljudi, v sprevodu so nosili 40 krasnih vencev. Vse ulice in ceste, kjer se je pomikal žalni sprevod, so bile polne občinstva, delavnice in' trgovine so bile zaprte. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil Karadžole v Šibeniku. Na grobu se je od njega poslovil v imenu športnega kluba Krka, katerega član je bil Karadžole, inž. Jakob Despot. Bodi pokojnemu lahka domača zera lja: — Veliki snežni zameti v Prekmurju in Medjimurju. V Prekmurju in Medji- murju je štiri dni močno snežilo in ponekod je zapadel tako debel sneg, da so morali ustaviti ves promet. — Tudi iz Like poročajo o novih snežnih zametih. Zveza med Zagrebom in Splitom je prekinjena, ker je proga na mnogih krajih zasnežena. V Drvarju imajo dva metra snega. Pojavili so se volkovi, ki delajo kmetom hude preglavice. — Velik požar v Zgornjem Kašlja. Snoci okrog 20. je strel z ljubljanskega gradu naznanil, da gori nekje v ljubljanski okolici. Istočasno je bila rešilna postaja obveščena, da gori gospodarsko poslopje znanega posestnika in lastnika avtobusnega podjetja, trgovca in gostilničarja Franca Grada v Zgornjem Kašlju. Ogenj je zavzel velik obseg in skoraj popolnoma vpe-pelil gospodarsko poslopje, v katerem je bilo 20 voz butar, 25 voz krme, okrog- 40 sodov in razno drugo blago. Škoda znaša okrog pol milijona Din in je samo deloma krita z zavarovalnino. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz ljubljanske okolice in poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so po več-urnem gašenju preprečili, da se ogenj ni razširil še na stanovanjsko hišo in druge objekte. Ogenj je nastal v skladišču drv, splošno pa govore, da je nekdo namenoma zažgal. Orožniki so uvedli preiskavo. — Velik požar pri Rumi. V ponedeljek je na pristavi blizu Rume pogorel velik mlin, last rumunskega veleposestnika Dušana Creviča. Okrog 10. zvečer je začelo goreti v prvem nadstropju, ogenj se je pa širil z neverjetno naglico in kmalu je bil ves mlin v plamenih. Gasilci v Rumi so bili sicer pravočasno obveščeni o požaru, zaradi snežnih žametov pa niso mogli takoj prihiteti na pomoč. Ko so prispeli na kraj požara, je bil mlin večinoma že uničen. Vročina je bila tako silna, da se nihče ni mogel približati gorečemu mlinu. Ker je pihal hud veter, je bila nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosedna poslopja, toda gasilcem se je o polnoči vendar posrečilo ogenj omejiti. Mlin je popolnoma pogorel in znaša škoda okrog 4 milijone Din. Lastnik je bil samo deloma zavarovan. Iz Lfnblfane —lj Zadruga »Novinarski dom« v Ljubljani. 28. januarja je bila vpisana v zadružni register stavbna in gospodarska r. z. z o. z. Novinarski dom« v Ljubljani. Glavni namen zadruge je zgraditi v Ljubljani Novinarski dom, ki bo reprezenta-cijski sedež novinarske organizacije za dravsko banovino in obenem sedež slovanskih in zavezniških knjiže\Tiiških ter drugih umetniških in kulturnih organizacij. Novinarski dom bi obsegal obenem še družabne in poslovne prostore za omenjene organizacije ter poslovne trgovske lokale in stanovanja za novinarje in druge člane. Zadruga bo preskrbovala svojim Članom po možnosti poceni in zdrava stanovanja ali lastne hiše, ustanavljala in vzdrževala zdravilišča, letovišča in druge domove za oddih, zalagala in izdajala liste in revije, podpirala svoje člane v sili, zlasti pa rodbinske člane v primerih smrti itd. Načelnik zadruge je šefurednik g. Aleksander železnikar, podnačelnik urednik g. Drago Potočnik, člani pa gg. Josip Prunk, Franc Seunig, dr. Albert Kramer, Franc Kulovec in Stanko Virant. —lj Bleivveisovo cesto bodo zožili na 9 m. Letos bodo tlakovali Bleiweisovo cesto ter uredili njene trotoar je. Ker bi pa bila cesta v obstoječi širini preširoka za tlakovanje, bodo cestišče zožili na 9 m, kar bo še vedno dovolj za vozni promet. Ob tej priliki polože tudi kamnite robnike za trotoar in sicer na cestni strani drevoreda. Zaradi tega bodo pa morali še postaviti cestne požiralnike, odnosno zbiralnike za meteorno vodo, ker se z zožitvijo cestišča prestavijo tudi cestni jarki. Požiralnikov bodo morali prestaviti okoli 100 na vsej dolžini ceste. To delajo te dni kljub slabemu vremenu. —lj Mestno načelstvo ljubljansko opozarja vse trgovce in obrtnike na razglas, ki je nabit na mestni deski radi pregleda in žigosanja meril, ki se rabijo v javnem prometu. Proti onim trgovcem in obrtnikom, ki ne bi predložili vseh svojih meril v pregled in žigosanje, se bo postopalo po zakonu. —lj Drž. konzervatorij v Ljubljani. Pri interni produkciji konservatoristov v petek, dne 13. februarja, ki bo trajala od 6. do pol 8. ure zvečer v Filharmonični dvorani nastopijo gojenci in gojenke sledečih šol: Iz kompozicijske šole prof. Osterca nastopi AvČin Marij z delom: >°et malih skladb za klavir«. Igra jih Lipovšek Marijan. Iz šole prof. Launa svira klarinet Branko Rueh. Iz šole prof. Berana nastopi Bajde Oto. Iz šole prof. Jan šlaisa nastopi Pfeifer Leo. Iz šole ge prof. Trostove poje Berglez Heda. Iz šole ravnatelja Mateja Hubada nastopijo: Zupan Leopoldina, Zupan Drago, Arko Herta in Jug Milan. Posamezne točke spremljajo na klavirju gg. Lipovšek Marijan, Šivic Pavel in Gallatia Reinhild. Litografirani programi se bodo dobivali "pri vstopu v dvorano proti plačilu Din 2.—. Vstop prost. —lj Premijera ljubke veseloigre »Ex-temporale« bo v nedeljo 15. februarja, na Šentjakobskem odru. Radi obolelosti nekaterih članov se bo vršila premijera izborne veseloigre ? Extemporale« v nedeljo 15. februarja in ne v soboto 14. februarja, kakor je bilo prvotno javljeno. Vsebina igre je velezabavna in vsebuje toliko komičnih situacij, da se bodo posetniki izvrstno zabavali. V vodilnih vlogah nastopijo dame Bučarjeva, Gorupova in Pirčeva ter gg. Kunz, Ćuk, Lavrič in Moser. — Vstopnice se bodo dobile od petka dalje v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. —lj Bvrdova ekspedicija na južni tečaj. Senzacijonalni polet kontreadmirala Byrda na južni tečaj je spremljal svoječasno ves civilizirani svet z največjo napetostjo. Polet je prikazan v prekrasnem zvočnem fil- mu, ki je na sporedu se danes in jutri v kinu ^Ljubljanski dvor« pri predstavah ob 4-, pol 8. in 9. uri zvečer. Nihče nad ne zamudi tega krasnega in obenem poučnega filma. —lj Drzen skok. Davi okrog 9. zjutraj se je splazil v hišo št. 3 na Kodeljevem 16-letni brezposelni čevljarski pomočnik Josip C. Stikal je po podstrešju, pa ga je zalotila neka stranka. Ker na vprašanje, kaj išče na podstrešju, ni mogel odgovoriti Je stranka zaklenila podstrešje in je fant ostal ujet v pasti. Medtem, ko je stranka odhitela po stražnika, je G., ki je zaslutil nevarnost, skočil s podstrešja na cesto kakih 15 m globoko. Njegova sreča je bila, da je priletel v sneg in se samo lažje poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, čim bo pa okreval, bo moral še na policijo. —lj Dve nesreči. Frančiška Legat, stara 67 let, je snoči v Kettejevi ulici v neki hiši tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. — Slična nezgoda je doletela 74 letnega Petra Terana iz Križa nad Trži-čem, ki je padel s skednja in si zlomil desno nogo. Snoči so ga prepeljali v bolnico. —lj Otroška maske rada Atene. Pridne ročice šivajo in krojijo ogromne žoge za otroško maškerado. 94/n —lj Pevski zbor Glasbene Matice: Dre-vi važna vaja mešanega zbora ob 20. uri. Iz Celfa —c Mestno gledališče. V torek 10. t. m. se je vršilo v celjskem gledališču že drugo gostovanje ljubljanske drame. Gostje so uprizorili efektno Nusićevo komedijo »Go= spa ministrica« v izvrstni- režiji g. Lipah a. Kreacije ulog so bile večinoma dovršene. Gledališče je bilo zopet razprodano. —c Mestno avtobusno podjetje. Celjski mestni avtobus začne danes zopet voziti na progi Podsrcda=Kozjc=Cclje z odhodom ob 17. izpred celjskega kolodvora. Vozni red je neizpremenjen. —c Najdba. Gdč. Olga Močivnikova je našla te dni na Glavnem trgu ročno tor* bico iz krokodilovega usnja z molitveni* kom. Lastnica naj se oglasi pri predstojni-štvu mestne policije. —c Medklubske slalom tekme, ki jo bo priredil zimskosportni odsek STO v Celju v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. dopoldne pri Celjski koč', sc bodo udeležili poleg Ste* vilnih civilistov tudi vojaki. Za zmagoval* ce je določenih pet daril in sicer tri za ci* vilne smučarje, dve pa za vojake. Pismene prijave je treba poslati odseku do petka 13. t. m. Ta tekma bo druga te vrste v Ju* goslaviji. —c Konzum monopolskih predmetov, V Celju in okolici je znašal konzum mo* nopolskih predmetov lani 15,791.076.30 Din. Tobaka, cigaret in cigar so pokadili za 14,555.576.50 l)m, vžigalic so porabili za 1,052L50 Din. cigaretnih papirčkov pn za 18.>.000 Din. Lepa je bela Ljubljana Sneg je razgibal Ljubljančane, posebno pa športnike, ki so ga že težko pričakovali Mali boljševik V Reval je prispela sovjetska dr* žavijanka z 12Ietnim sinom, vzgojenim v sovjetski šoli. Deček je pravil neke? mu novinarju, kako vzgajajo v sovjet* ski Rusiji otroke in kakšne nazore ima ruska mladina. Izjavil je, da je »ne* kompromisni boljševik«. O političnih vprašanjih govori, kakor da je že dav* no polnoleten. V ljudski šoli so mu že razlagali socijologijo in marksizem, naučili so ga metati granate in streljati z vojaško puško. Mali Sergej je pra* vil, kako je bilo v šoli med nedavnim procesom proti članom tako zvane in* dustrijske stranke. V šoli, kamor je zahajal, je učiteljica odredila, naj otro* ci sodijo obtožence, ki so stali pred vrhovnim sovjetskim sodiščem. Otro* ci so sodili celo uro in obsodili vsake* ga obtoženca na 10 let ječe. Učiteljica pa s tako nizko kaznijo ni bila zado* voljna in naročila je otrokom, naj obravnavo ponove. Drugič so bili otro* ci pametnejši in so obsodili vse obto* žence na smrt, za kar so bihVpohva* ljeni. Mladi boljševik pravi, da bo sve* tovna revolucija nedvomno izbruhnila, samo da pride malo pozneje, kakor so mislili boljševiki. V Rusiji mora šolska mladina redno citati vse vesti o raz* mahu komunizma v Evropi. Na vpra* sanje novinarja, kako je z gmotnim življenjem v Rusiji, je Sergej odgovo* ril, da trpi v buržoaznih državah ljud* stvo manj kakor v Rusiji, če se pa po* sreči petiletka, postane Rusija pravi raj. Če bi se petiletka zdaj izjalovila, nameravajo boljševiki svoj poskus po* noviti in ko bodo gospodarsko dovolj močni, razbijejo gnilo buržoazno Ev* ropo. Ljubljana, 12. febr. Odpira se zimsko nebo, seveda se odpira, četudi je saprto, ker se neprestano praši izpod njega, no, pa se mora še človeku odpreti srce ne da izbruhne iz njega val kletvic ln poplava vzdihov, temveč se odpre, da spregovori o krasotah bele Ljubljane ter vse druge zemske in zimske naše bri^e vzlete takduhom« vred je vsekakor za to primeren, dovolj konkretnega je z njim v zvezi, na kar je lahko opreti besede. Kako je takrat, ko v Ljubljani sneži? Na kratko bi se lahko odgovorilo, da je lepo, saj je v Ljubljani vedno, ob vsaki priliki, resni, slovesni in smešni, lepo. Fa bi bila sramota, da naravnost sramota bi bila, če bi svoji Ljubljani ne privoščili ob tej priliki več kot treh besed, že zaradi domovinske ljubezni, ponosa, lokalnega patrijotizma. Poleg tega pa je treba lepote posamezno odkrivati ter naglašati njene posebne čare. To pa zaradi umetniškega, gurmanskega okusa, ideje in še ideala, da ne govorimo še o drugih lepih iu estetič-nih zlaganih stvareh. Torej kadar sneži, postaja Ljubljana vedno bolj bela tako, da je koučuo res bela. In čim bolj je bela, tem več snega je, to se razume in je važno, in tem lepša je. Lepota pa je sirota. Sneg je nedvomno lep, a so ljudje srdi, narava je lepa in dobra, ljudje pa pokvarjeni, tako namreč pravijo neki nepok varjeno:. Stva' pa je mnogo enostavnejša. Ljudje so siti lepote, preveč lepote jim je takšna gora snega; nc morejo se sprijazniti z mislijo, da je zdaj treba to lepoto uživati. Njih srca so celo tako nečista, da žele, naj bodo ceste in trotoar-ji čisti in sicer takoj, ko zapade sneg, a ne šele čez pol leta, ko bi ga pobralo poletje. Da, zato pa, ko v Ljubljani sneži, se po cestah ljudje bore z zrakom, dame vzdi-gujejo noge kar se da, vsepovsod lahko občudujemo Ane Pavlovno, oh da, naš balet, cestni balet bele Ljubljane, v širni svet je treba zanesti glas o tvoji lepoti, višku plesne umetnosti! Pa kaj ples! Glavno je objekt sam na sebi. glavno je lepota, ki se nam odkriva na toliko čudovitih in presenetljivih načinov. Bliskajo se damski škornji, kot da se sprehajajo po cestah sama solnca, ali vsaj trabanti, že to je nepopisno lepo. In to je samo pozimi. Znana »tvar, da nosijo dame škornje le pozimi, zaradi zime namreč. Pa je tudi praktično že zaradi nogavic. Kajti v škornjlh ni treba celih nogavic, stopala se lahko ovi jejo s slamo ali časopisnim papirjem, da jo bolj gorko, seveda, če so škornji dovolj veliki, ali, če so noge dovolj majhne. V Ljubljani imajo dame namreč herkulska stopala. V neki trgovini s čevlji niso mogli prodati škornjev zaradi prenizke številke — 39. Je že tako, ko v Ljubljani sneži, časi se pač izpreminjajo, le mi ostanemo vedno enaki, vsaj v glavnem, zato se nam pa zdi vedno vse narobe. Ničesar si pa človek ne sme vzeti preveč k srcu, po zgledu Ljubljančanov. Ni treba misliti, da kdo v Ljubljani vzdihuje zaradi snega. Kaj še! Ko pri nas sneži, se le tu in tam kdo spomni na to {.hišnim posestnikom morajo to navadno sporočiti stražniki). Na pr. pred pošto stoje možakarji kot solni stebri — menda polnih 12 ur v snegu, šele proti večeru se enemu nekaj zazdi: — Lej no, kako ga vrti! pravi, pomežikne proti nebu ter moško pljune pred mimoidočo damo. Pred »Slonom« pa stoje postreščki. — (čudna reč, vedno stoje tam, kdove, kdaj ujamejo kakšen dinarček). In šele, ko že drugi dan sneži, pogleda eden izpod kape kvišku: — Zdi se mi, da bo sneg! Krivico bi pa delali Ljubljančanom, če bi jih vse sodili po tem kopitu, kajti mnogi vedo, da sneži, še celo prej kot je res. Športniki namreč. Pretekli teden so nekaj dni pred snegom divjali po cestah s tistimi trskami kot da je mobilizacija, v strahovitem ognju so bili. In nič drugega niso mogli spraviti yl sebe kot: sneg! sneg! Seveda so se jim ljudje smejali, ampak tokrat se jim pa ni obneslo. Smejali so se jim namreč že od oktobra sem, kajti smučarji so že tedaj napovedovali sneg, no, te dni pa jih ni 3>fratalo«. Krivico bi pa delali tudi športnikom, če bi uvrstili med nje vse tiste ^športnike«, ki defilirajo po naših ulicah v uniformah le zaradi lepšega, zato, ker ta ali ona Greta Garbo želi videti viteza žalostne postave v hlačah, ki so trdo privezane k čevljem. In ko pri nas sneži, je smuka, kot menda že veste, ugodna povsod, najbolj pa po naših parkih v Tivoliju. Najbrž zaradi tega, ker se tam ne poznajo pike, pa Ijndje se izprehajajo ter so smučarji na očeh, kar je glavno, če hočeš biti slaven. Končno pa je tudi rešilna postaja blizu, kar je najvažnejše. To je treba povedati, kot rečeno, da ne bodo tudi smučarji trpeli krivice. Ni pa treba poudarjati, da sta smučanje in drsanje idealna sporta, takorekoč plemenita in da je pri nas mnogo idealizma in plemenitosti, človek mora biti res ganjen nad tolikšno ljubeznijo do plemenite stvari, ko vidi, da so vsi količkaj gladki trotoarji zglajeni da je veselje, ker se na njih s takšno vnemo producirajo mladi in stari, še, čevljarje veseli to a tudi niso neumni, če je zadnje čase dobilo njih delo temu primerno ceno. Zdaj. ko sneži, namreč mnogi zjutraj dirkajo v co* patah po ulicah — h čevljarjem, saj i c-ste, kako je. Da, časi se izpreminjajo, mi pa u<-. ><-vzomši dame, da ne bodo prizadeti-, to n ono je zdaj drugače, kamorkoli pogledaš. Tudi na trgu. Zdaj namreč prodajaj«« I« sneg, ženske so site, da je joAic*1l o4lasi< j Znižali smo 1 pouo Vsaka beseda W> p»r~ Plačo sc lahka ttu« * znamkah. Za Odgovor Znamko J Na vprašanja brca, snotnk* ne i nd&ovnrfamo. - *Jahnanr& IM» STARE AVTO PLAŠČE ki za vas niso več rabi ji vi, vsako množino kupi Prešern, tovarna čevljev v Kranju. 745 Prenos, drva« koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., LJubljana, Dunajska c 46 — telef. 3820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 PLETILJO dobro natikalko na Standard motorni stroj, potrebujem takoj. Posel je stalen. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Josip Jenčik, pletii-na, Zagreb, Padovčeva ulica 2. 797 GENEB. ZASTOPNIKA z 1500 Din fiksne plače in 50 % provizije iščem za takoj za Slovenjgradec. — Uspeh zajamčen. Pojasnila med 12. in 2. uro v hotelu Goli v Slaven jgradcu. 799 Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zasluzite na lastnem domu po ? Din na uro. pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno. ako je priložena ^narek-n za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L cene malim oglasom, da stane beseda le 50 p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami. DOPISOVATI želi 25 let star privatni uradnik z inteligentno gospodično od 18 do 25 let. Neanonimne dopise v slovenščini ali nemščini in če mogoče s sliko na upravo -Slov. Naroda« pod značko »Pomlad 1931/802«. 133 SLIO -h -innrgoi VEČJE POSESTVO s hišo, gospodarskimi poslopji, sušilnico, žago in 2 velikima gozdovoma, skupaj 45 oralov — prodam v Pesjem pri Šoštanju, v bližini postaje. Pojasnila daje in ponudbe sprejema notarska pisarna v Šoštanju. 798 1000 DINARJEV PLAČAM ako Vaših kurjih očes, bradavic, roženice in oteklin v treh dneh brez bolečnin in nevarnosti brez nožev in brez vnetja ne odpravi zdravniško priporočeni »Rio Balsam«. G. gozdni svetnik L. piše: >18 let sem trpel na kurjih očesih, vsak čevelj in vsak korak mi je povzročil muke. >Rio-Balsam c je odpravil moja kurja očesa s koreninami vred.-i Podobno pišejo vladni svetnik dr. Bodenbach in grofice Zeppe* lin. — Cena z jamstvenim pismom Din 8.—, 3 lončki Din 15.—. Dr. Nic Kemeny, Košiće, postni predal 12/D. 39, ĆSR. Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske is ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. RAISEP traikar. Ljubliana. Kongresni trp Stev* © Tribuna đvohoto s „Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 *4 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In inseratni del Usta: Oton Cfariatof. — Vsi v Izubijani.