Stev. lil.
O Ljubljani, v torek, dni 15. maja 1906.
Leto xxxiv.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' —
za pol leta „ za četrt leta za en mesec
10-5' — 1-70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat
13 li 11 „
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JrcdniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
_ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVfliŠtVO ie * Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, (jpravniškega telefona Štev. 188.
Vipnvskn dolino je govorilo.
V solnčnem našem slovenskem raju, v cvetoči, čarobni vipavski dolini je preteklo nedeljo govorilo ljudstvo o zadnjih dogodkih v državnem in deželnem zboru. Nedeljski shod Slovenske Ljudske Stranke v Vipavi se je častno obnesel kljub najrazličnejšim oviram.
Bile so zastopane vse občine po večjem številu mož, ki bi bili došli v še večjem številu, da jih ni plašilo neugodno vreme pred shodom. Poleg so se po raznih občinah vršile doma razne obravnave glede skupnih gozdov in pa neke razprodaje in licitacije, ki so tega in onega zadržale. Kljub temu je do tisoč mož napolnilo Hribovo dvorišče.
Na shodu ie bilo mirno, akoravno je bilo tudi do 40 liberalcev navzočih. Vpričo tolike množice naših mož si ni upal skoraj nitfče ganiti; le eolski Rovan je enkrat zaklical dr. Su-steršiču, pa je kmalu utihnil in spoznavši svojo neumnost tiho zginil. Tudi neki Avgust Dolenc iz Ajdovščine je dajal duška svojim čulilom zabavljajoč čez »farje« — seveda bolj tiho, da ga jc malokdo slišal; saj ve marsikateri Vipavec, da se je ta junak svoj čas poročil z nečakinjo nekega župnika, podedoval njegov denar in kako jc slednjič svojo soprogo pretepal.
Živahno je bilo pri vhodu na zborovališče shoda. Zbralo se je tam nekaj liberalcev, zlasti par neizogibnih učiteljev, ki so sc odlikovali predvsem v kričanju in v surovosti. Ginljivo je bilo videti, kako so se ti ljudje trudili, da bi prišli na zborovališče in izvršili svoj namen s tem, da bi shod razbili. Ko ni šlo izlepa, so izkušali s silo vdreti. To sc jim seveda ni posrečilo, krepke pesti odločnih rediteljev so jih naučile manire, in sedaj so za eno blamažo bogatejši; zbobnali so bili namreč prej pri Hro-vatinu čredo svojih backov, ki bi jim pomagali s silo shod razbiti. Opazili smo torej tam na cesti pred vhodom različne liberalne kapacitete, ki so hrepeneli biti na shodu navzoči, kakor n. pr. tata Hrovatin, kotlar Mesesnel, k rajni šolski nadzornik na Slapu Zor ž itd. Vse pa je nadkriljeval reieni gospod nadučitelj Punčuh, ki je v svoji onemogli jezi skakal kakor žoga. ki jo mečejo otroci; njegov tolsti obraz pa se je svetil v vseh mavričnih barvah. Pomagala sta mu učitelja: kozjebradi vipavski in mlečnozobi slapenski Mrcina. Priporočamo te gospode pristojnim oblastem, da jih za njihovo zaslužno delovanje kmalu primerno nagrade; vipavske stariše pa opozarjamo, kakšne fine vzgojitelje ima njihova mladina. Ti poganjači mislijo, da je njihova prva naloga vzdrževati in razširjati gnili liberalizem. Kmetje si bodo to žc zapomnili in povedali poslancem: Takim ljudem naj bi sc plače povišale iz davkov ravno tistih ubogih kmečkih Ijudij, zoper katere nastopajo in izkušajo po svoje pomagati, da ti ne pridejo do svojih pravic?
Vsi liberalni poizkusi motiti shod so se korenito ponesrečili. Tiste brce, ki so jih v nedeljo dobili od poštenih kmečkih mož, se bodo pri prihodnjih volitvah še pomnožile. Vse so zbrali, kar imajo še v vipavski dolini, iu vendar vse ni bilo niti mnogo več kot nič. Prav osmešile so se liberalne vipavske glave, ker so nam pokazale, kako vedno hitrejše napredujejo po — rakovo.
Javni društveni shod ic otvoril gospod dekan Erjavec. Navzoči liberalni Bratina iz Ustja je kričal na gospoda okrajnega glavarja, naj mu pove, kak shod je to. Gospod glavar je Bratinovi radovednosti ustregel in mu povedal, da je to javni društveni shod, na katerega imajo pristop društveniki in po njih vpeljani gostje. Bratina jo jc odkuril z dolgim nosom ob splošni veselosti zborovaicev.
Nato je pričel govoriti dr. Susteršič.
Izpremetnbe zadnjih štirih let.
Od tedaj, ko smo se pred štirimi leti tu zadnjikrat sešli, so sc razmere korenito izpremenile. Dunajska vlada je bila takrat drugačna kot danes. Takrat je bil na čelu vlade Korber, tudi nasprotnik Slovanov. Tega smo združeni s Cehi in Hrvati vrgli. Vladal je takrat v kranjski deželi baron Hein (Klici: Pe-reat Hein!) tudi tega smo pregnali. Marsikaj se je od takrat izpremenilo. Takrat se je splošni ifi enaki volilni pravici vlada vstavljala, danes pa c. kr. vlada sama po volji cesarjevi zahteva, da dobi ljudstvo splošno in enako volilno pravico. (Burni živio-klici.) Ta zahteva vlade, ta zahteva vladarja, je zahteva ogromne večine ljudstva v državi, — vprašam .orej ako vlada, ako nam cesar, ako narodi hočejo splošno in enako volilno pravico, kdo jc tako
nesramen, kdo jc tako predrzen, da sc ji upa vstavljati?! (Klici: Izdajalci so tisti!) Vi dobro veste, kaj jc splošna in enaka volilna pravica. Zato se gre, da priprost mož, priprost kmetovalec, tudi kočar ima enako pravico kot minister ali graščak na svojem gradu. Nič več se ne bo delalo razlike, koliko poslancev ima voliti pravico oni, ki jc v gradu, ali oni, ki je v koči, vsak bo enak pri volitvi. kakor je enak pred Bogom. (Zivio klici.)
Edino liberalci se niso izpremenili.
Rekel sem, da sc jc v zadnjih štirih letih veliko izpremenilo, nekaj sc pa ni spremenilo: naši liberalci, postali so še bolj hudobni, še bolj neumni, kot so bili pred štirimi leti. Edino to je, da jih ie nekoliko - manj. (Smeh.)
Poglejmo tudi nekoliko na Dunaj! Naši liberalci imajo tudi poslance na Dunaju, ker nimamo šc splošne in enake volilne pravice, kajti v tistem hipu, ko jo dobimo, ne bo ne enega tc baže na Dunaj. (Klici: Nobenega!)'Oglejmo si slovensko stranko, stranko »svobodne misli«. Ka.i pa dela ta stranka na Dunaju? O tem je težko govoriti, kajti čc kdo nič ne dela, o tem .ic malo govoriti. (Smeh.) Lenobo pase ta stranka po Dunaju, to izpričevalo ji moram dati. Liberalni poslanci še na Dunaj hodili niso, kadar jc bila mesečna plača za potegniti, takrat so pa prišli, Ako se kdo ni na koledar dobro spoznal in je videl naše liberalce na Dunaju, vedel ic takoj, da jc prvi. (Veselost.) Pokazali so se tako časih liberalci na Dunaju iu kaj so delali? Nepozabljiva je njihova zveza s prusjaškimi Vsenemci, s Schonererijanci, s tisto stranko, ki popolnoma deluje v pruskem smislu, ki hoče, da bi Avstrija prišla pod pruskega kralja. Ali je mogoč večji izdajalec kot je oni, ki sc druži s tako stranko? (Klici: Sramota jim.) Ko je prišel liberalni poslanec dr. Tavčar na Dunaj, je bilo njegovo prvo delo, da je govoril, da nikjer na svetu ni tako neumnih in zabitih ljudi, kot so na Kranjskem. (Klici: Sramota mu!) Naj povem še to, da sc jc pokazal na Dunaju znani disciplinirani notar Plantan in glasoval zato, da bi mrliče sežigali. (Klici: Njega naj bi zažgali. »Pa bi zelo smrdelo!«) Ce ima Plantan tako veselje za sežiganje,naj bi sc ga zavilo v plašč njegovih di-scipliranih aktov, potem pa vse skupaj zažgalo, da zgine spomin tega poslanca z žalostno postavo iu dolgo brado!
Odpustil pa bi lahko liberalcem še vse, čc bi sc ne ustavljali splošni in enaki volilni pravici, pravici ljudstva. Tu pa se vidi vsa propalost liberalne stranke. V predzadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora so glasovali za resolucijo, ki je zahtevala splošno in enako volilno pravico, misleč, da itak ne bo nič iz tega. Pa so sc urezali! Kar naenkrat čez noč se je stvar obrnila. Ko je vlada uvidela, da ljudstvo zahteva splošno in enako volilno pravico, smatrala je za dolžnost vlade, splošno in enako volilno pravico tudi dati. (Gromotivi živio-klici.) Vlada je predložila predlogo, po kateri bi Kranjska imela v deželnem zboru 11 poslancev, od teh bi jih 10 volili kmetje. V tem hipu so liberalci pričeli kričati, da to ne gre, češ, kje pa ostanejo potem liberalci, kje ostane dr. Ferjančič s kravjim zvon-cem, kje dr. Tavčar s preperelo slamo (Smeh), kdo jih bo volil.
Navzoči liberalec Rovan s Cola zakliče: »Kdo pa Žlindro?«
Ljudstvo plane proti Rovanu iu burno kliče: Ven z izzivačem! Ljudstvo bo volilo dr. Šusteršiča!
Dr. Susteršič: To je liberalna inteligenca, ki pravi, da je kmet neumen, liberalci pa silno kunštni — kadar pa je treba kaj povedati, pa druzega ne ve, kakor upiti »žlindra«. To zna največji osel, če bi pa vedel, zakaj se gre, bi pa še tega ne rekel. Siccr je pa liberalna stranka dobila žlindro pri občinskih volitvah na Colu (Burno pritrjevanje), kjer jo jo ljudstvo sijajno vrglo ob tla. Ce takega liberalca pogledate, vidite pravo predpodobo liberalne stranke, stranke psovk, stranke propalosti.
Neki slaboumni liberalec z Erzelja zakliče: To sta obe stranki storili!
Dr. Susteršič: Kdo je pa to? Klici: »Neki slaboumnež!« Dr. Susteršič: Tudi ta ic pravi liberalec. Kar je slaboumnih na Kranjskem, so vsi liberalne stranke. (Hrupno pritrjevanje.)
Toda vrnimo se zopet k volilni reformi. Sedaj so pričeli liberalci stavljati pogoje, češ, če sc ti pogoji ne izpolnijo, bomo pa proti glasovali. (Okolu liberalcev, ki so izzivali, šc vedno ui miru. Nakrat zagrabijo kmetje liberalnega izzivača. Dr. Susteršič kliče: »Pustite norca!« Ljudje kličejo: »Ne, ven ž njim!« Nakrat liberalec frči skozi ljudske vrste na cesto.)
Dr. Susteršič: To meni najbolj dopade, da ljudstvo samo napravi red. Tako bo tudi povsod na Kranjskem. (Klici: Sami bomo napravili red brez orožnikov.)
Liberalni pogoji.
Dr. Susteršič nadaljuje: Liberalci torej pri volilni reformi stavljajo pogoje in pravijo: Kmetje na Kranjskem imajo preveč 10 poslancev, dobe naj iih samo osem, trije naj bodo pa mestni poslanci. Tako hočejo libcralci kmetom dva okraja ukrasti. Tako delujejo liberalci sedaj proti kmetu, kadar so volitve pa hodijo okolu vas in pravijo, da oni hočejo kmetu pomagati, kakor jc govoril pred leti Božič na graščinski pristavi, iu kaj jc naredil?! (Klici: Spital nam je naredil! Sc noben ui v njem umrl! Pa tudi ne bo!) Sedaj pravijo, da kmet po volilni preosnovi dobi preveč, mi pa pravimo: ako je splošna in enaka volilna pravica, tedaj sc mora enakomerno razdeliti na posa-mesne volilne okraje ako jc kmeta več, bo kmet zmagal, ako je kmeta manj, bo kmet propadel. K.icr je večina, tam mora biti zmaga. (Klici: Tako jc!) Na noben način se pa ne sme delati tako, da bi sc opeharil kmet, da bi se, ker ima kmet v desetih okrajih večino, trgalo kaj iz teli okrajev in bi sc na ljubo liberalcem napravili posebni okraji, da bi potem liberalci zmagali. Ustvariti se m o r a n a K r a n j-s k e m 11 enakih volilnih okrajev. Kmetje bodo po vladnem načrtu, ako bodo edini, poslali namestu šest, deset poslancev na Dunaj. Na noben način od tega ne odnehamo, ker mi sc zavedamo, da smo kmečka stranka, da so nas kmetje volili. Do zadnjega bomo za to stali in pod nobenim pogojem odnehali. V prvi vrsti jc naša dežela kmečka in kmetu se morajo dati pravice! (Burno odobravanje.) Niso pa samo kmetje v deželi v večini, tudi drugi večinoma žive od kmečkega denarja. Kaj pa bodo tržani, ako kmet ne bo pri njih kupoval? Kmet ima prav, ako zahteva do pičice svoje pravice! Poslanec, ki tega ne uvidi, ki bi v tej točki odnehal, zasluži, da sc ga ven vrže.
Liberalci stavljajo tudi pogoj, da sc uvede takozvani »kancelparagraf«. Cc bi duhovni z liberalci držali, bi jih liberalci hvalili, dali jim večje plače, ker pa duhovni z ljudstvom drže, pa pravijo liberalci, da jc treba duhovnikom na prižnicah jezik zavezati. To sc pa tudi pravi, da bodo liberalci proti volilni reformi glasovali, ker je ta pogoj popolnoma nevsprejemljiv iu neizpeljiv. Slovenska Ljudska Stranka zase ne potrebuje nič prižnic, ljudstvo gre za Slovensko Ljudsko Stranko, ker naša stranka za ljudstvo dela, ne pa za svoje žepe kot liberalci, Ali je cerkev kriva, da se dotika političnih stvari, ako sovražniki cerkve umešavajo politične stvari v cerkvene. (Viharno odobravanje.) Ali so duhovni šli prosit liberalce, da pišejo liberalci tako grdo proti zakonu, da hočejo liberalci razbiti krščansko družino, iu duhovnik ne bi smel svetost zakramentov braniti na svojih lastnih tleh, v cerkvi. Zahteva liberalcev jc torej neumnost, ne večina in ne vlada ne bodeta ta pogoj izpolnila, liberalci bodo torej glasovali proti volilni reformi in izjavljali, da so glasovali s »krvavečim« srcem proti, ker se njihov pogoj ni izpolnil.
Sploh pa je to tudi razžaljivo, da hočejo liberalci, da bi vezali duhovnikom v cerkvi usta. Kje jc potem svoboda? Duhovnik za svoje delo v cerkvi jc dolžan odgovora Ic svojemu Gospodu Bogu, in potem svojemu škofu! Cc bi tudi duhovščina rekla, da ne zahteva svobode v cerkvi, mi pa bi rekli: Mi zahtevamo svobodo za naše duhovnike, za cerkev. (Gromoviti klici: Tako jc!) Cc imajo liberalni pisarji svobodo, da po listih mažejo in blatijo, kar nam jc svetega, pa bi duhovnik ne imel pravice na lastnih tleli braniti in nastopati, kakor m ii veleva njegovo visoko znanje, njegova dolžnost. Mi zahtevamo svobodo za cerkcv, damo pa svobodo tudi liberalccm za njihove oslarije. (Klici: Da, ž njimi propadajo!) Nemški riacijonalci na Štajerskem in na Koroškem zahtevajo ravno tako »kancelparagraf« kot naši liberalci, ker vedo, da na Koroškem in Štajerskem duhovščina drži slovensko narodnost po koncu. Ali ni to največje narodno izdajstvo, da naši libcralci sprejmejo za svoje nemških nacijonalccv zahteve, s katerimi hočejo nemški nacijonalci, da sc jim izroče na nož štajerski in koroški Slovenci! (Burno odobravanje.) V tako važnem času, ko sc gre za to, ako bodo dobili štajerski in koroški Slovenci dovolj poslancev, si naši libcralci osvoje pogoje najhujših nasprotnikov slovenskega naro-roda. (Silno ogorčenje.) Nc eden nc drugi teh pogojev sc nc bo izpolnil in naši libcralci bodo
proti glasovali. To bo njihovemu srcu dobro delo. Kar pa nc bo dobro delo njihovemu srcu ako se bodo stvari tako razvijale kot' sedaj bo vse c n o, ali naj liberalci glasujejo za ali proti.
Novi ministrski predsednik.
Nc morem si kaj, da ne bi naglašal, da je bilo ministerstvo Gautsch-Bylandt razmeroma eno najboljših kar smo jih imeli od leta 1862 dalje žc iz tega edinega vzroka, ker se jc to ministerstvo postavilo na stališče splošne in enake volilne pravice. Vlada, ki hoče ljudstvu dati pravico, ta jc dobra vlada, pravična vlada. Gautsch jc bi! baron, njegov naslednik Hohenlohe jc princ. Čudno! Kocrbcr jc bil »plemeniti« in jc bil proti splošni in enaki volilni pravici, Gautsch je bil baron, ter jc končno bil za splošno in enako volilno pravico, Hohenlohe ic princ in jc še bolj odločno za splošno in enako volilno pravico, mož popolnoma demokratičnih nazorov. (Viharne manifestacije.) Princ Hohenlohe je žc pred desetimi leti izjavil, da je Avstrija sposobna za splošno in enako volilno pravico. Danes ga jc cesar ravno radi tega postavil na čelo ministerstva, d a vsi n a s p r o t n i k i v i di j o, d a c e s a r u a v s a k n a č i n h o č e , d a s e s p 1 o š n a in enaka volilna pravica izvede! Zanimivo ie bilo brati »Slovenski Narod«, ko je Gautsch padel. Tisti libcralci, ki so glasovali za resolucijo splošne in enake volilne pravice, so bili vsi neumni veselja, da jc Gautsch padci. Pisali so, kako smo mi poparjeni, v resnici je pa vse drugače prišlo. Odposlanstvu tržaškega slovenskega političnega društva »Edinost« jc rekel iz Trsta poslavljajoči sc princ Hohenlohe, da je danes človek, ki se ustavlja splošni in enaki volilni pravici podoben človeku, ki se vrže nasproti brzovlaku. Takemu človeku so podobne naše liberalne žlindre! Zato se jim bo ravno tako godilo, kot takemu človeku. Upanje j c, da Ho h e n I o h e dobi v državnem zboru zadostno več in o za volilno r e f o r m o in skoro bodete potem veselo korakali k volitvi, pri kateri bo vsak glas enako štel. (Veliko navdušenje.)
Kranjski deželni zbor.
Govornik je nato razpravljal znane dogodke v kranjskem deželnem zboru in vladno volilno reformo v kranjski deželni zbor, kar smo večinoma že poročali v članku zadnjega shoda Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Po volilni reformi bi bil kmet gospodar na svojih tleh. Imel bi večino v deželnem zboru. Ako bi tako volilno reformo kar zavrgli, bi nam po pravici očitali, da smo Vas izdali. Nadaljevali bomo tudi boj za splošno in enako volilno pravico v deželni zbor, ali začasno lahko sprejmemo vladno predlogo. Tako sc bo potem uredilo deželno gospodarstvo, da ne bodo vsa nova bremena šla na kmeta, ki že sedaj komaj diha. Kmet mora dobiti pravico! In proti temu jc nastopil Vaš poslanec Božič z obstrukcijo. Prinesel ic v deželni zbor boben. (Klici: Spital naj bi prinesel! Smeh.) Tako je delal Božič, kmečki poslanec, katerega so kmetje volili. Zoper kmečko pravico je šel v boj z bobnom in jo za nekaj časa zaprečil. (Silno ogorčenje in ogorčeni klici proti Božiču. Cujcjo se klici: Izdajalec kmečkih pravic!)
Za to pot so liberalni poslanci kmetsko pravico ukradli. A nič sc bati! Libcralci naj počno kar hočejo, ne bo preteklo eno leto, gotovo pa ne boste pretekli dve leti, in imeli bodete svojo volilno pravico. Mi jo bomo izvo-jevali, ako bomo imeli vaše zaupanje. Ta deželni zbor bo razpuščen, vsaj drugače mogoče ni. Ali bomo hodili kravje zvonce poslušat? Ali se še spominjate, kako so pravili liberalci, ko smo mi obstruirali za ljudske pravice, da obstrukcija žre. Sedaj pa obstruirajo liberalci proti ljudskim pravicam in sedaj naj le pridejo pravit, da obstrukcija žre! Ko sem vprašal Božiča. zakaj vendar kot kmečki poslanec obstru-ira, ko vendar po predlogi kmet večino dobi, mi jc odgovoril: »Potem so pa uničeni napredni kmetje!«, to se pravi, liberalci so uničeni. Kdor jc kmetu prijatelj, mora biti zato, da k m c t v ol i 1 n o pravico v polni m c r i dobi. Ako hoče kmet liberalnega poslanca voliti, ga bo volil (Klici: Nikdar!), čc hoče kmet ljudsko stranko, bo zanjo volil. Ljudstvo mora priti pri volitvi do veljave. Edino tista volilna pravica ic kaj vredna, da pride vsak volilec do veljave. Kranjska dežela šteje okolu 500.000 prebivalcev, od teli jih jc gotovo 350 tisoč, ki žive od kmetije, torej več kot dve tretini, kmetu gre torej dvotretjinska večina. Mi smo sc tako daleč udali, da bi znašala za sedaj večina v deželnem zboru Ic -I glasove iu vendar so liberalci zaprečili sprejem volilne
pravice rekoč: Ce bi se to zgodilo, potem bi pa kmet prišel do veljave! To si je treba možje, zapomniti! Kdor se po teh dogodkih še druži z liberalci, je ali bebec, ali i z d a j a I e c svojega kmečkega stanu.
Liberalci izdali trge.
Vlada je v svoji volilni reformi tudi določila, da se priklopi na novo nekaj trgov mestni skupini. Med temi trgi je tudi vipavski trg. Kdor je tržan, ali ne uvidi, da je to od liberalne stranke nečuveno, da se je ravno v to zadirala, ker so se trgi, med njimi Vipava, priklopih mestnim volilnim okrajem. Ali je Vipava sla-bejši trg kot Postojna? Ce voh Postojna v mestni skupini, lahko Vipava ravno tako, Cerknica tudi. Kaj pa poreko liberalci v Vipavi, da jim je njihova lastna stranka požrla to volilno pravico v mestni skupini, kaj poreko cerkniški liberalci, ki so se vedno potegovali za volilno pravico v mestni skupini. Velik napredek bi bil to za Vipavo, za liberalnega tržana ravno tako, kot za »klerikalnega«, vendar se je liberalna stranka z vso silo postavila proti. Vsakega tržana vipavskega vprašamo: Kako more odslej še marširati z liberalno stranko, ki mu je požrla boljšo volilno pravico kot jo je imel doslej! Vsak, ki gre z liberalno stranko, je izdajalec svojega trga! Liberalci tudi pravijo, da »zastopajo« obrtnika, sedaj, ko bi obrtniki prišli do večje veljave, so pa nastopili proti. Edino mi smo se potegnili za obrtnika. Liberalci hočejo, da bi v mestnih skupinah še nadalje odločevali samo liberalni uradnik. Mi pa kličemo: T r ž a n - o b r t n i k n a j p r i d e v m e s t n i h s k u p i n a h do v e-Ijave! Večina ljudstva mora imeti pravice v državi in deželi!
Ljudstvo proti stranki.
Mi na Kranjskem poznamo le eno stranko: liberalno stranko. Mi pa smo slovensko ljudstvo in marširamo proti stranki, ki noče, da bi ljudstvo gospodovalo, ampak, ki hoče, da bi gospodovala stranka! Ne potrebujemo gospodarstva stranke, mi potrebujemo gospodarstva ljudstva. Ljudstvo naj gospodari po svojih prosto izvoljenih poslancih v državnem in deželnem zboru. Usoda volilne pravice je bolj kot kedaj v rokah ljudstva. Ljudstvo naj krepko in odločno zahteva svojo pravico. Ako bodeta krona in ljudstvo edina v svoji zahtevi, kje je moč, ki bi ju mogla premagati! Mutasto pa ne sme biti ljudstvo! Glasno mora zahtevati svoje pravice! Mogoče je, da se še posrečijo kake spletke, mogoče, da se volilna reforma še zavleče, a ne bojte se — ako bo ljudstvo odločno, izvojevali bomo volilno pravico v deželnem in državnem zboru. Mi poslanci smo pripravljeni storiti svojo dolžnost v polni meri. Ce nam vi ostanete zvesti, ostanemo vam tudi mi do zadnjega svojega zdihljeja. Naprej zastava slave, na boj junaška kri, za blagor očet-njave, naj puška govori! Upam, da ne bo tega. da bi puška govorila, ampak da bodo govorile glasovnice, s katerimi bo utelesniena pravica slovenskega ljudstva. Naprej v boj do popolne zmage. Vi z nami, mi z vami.
Med nepopisnim navdušenjem zapoje vrli goški pevski zbor prekrasno »V tebi domovina«.
Zaupnica.
C. g. dekan C r j a v e c predlaga zaupnico poslancem Slovenske Ljudske Stranke, kar se soglasno sprejme.
Predsednik g. Ivan Lavrenčič po-vdarja v navdušenih, ognjevitih besedah, da je g. dr. Susteršič vsem iz srca govoril. On je ljubljenec ljudstva, 011 ostane naš, mi pa njegovi. Izraža ob gromovitem pritrjevanju ogorčenje liberalni bandi, ki je nastopila proti ljudstvu, proti kmetu in kliče kmetom: Bodimo pravi možje! Ako bomo tako skupaj držali kot sedaj, premagamo tudi vraga!
Te navdušene besede so izzvale nepopisno odobravanje. Mogočno je zadonela pesem: Krasan je prapor naš, nikjer mu ni primere. Na boj na dan, da nam zašije dan svobode in resnice . . . Nato pa je množica zaklicala trikratni »Zivio« presv. cesarju.
Dr. Susteršič se je končno s par iskrenimi besedami poslovil od zborovalcev. Množica je burno pozdravljala dr. Šusteršiča, med tem, ko so pevci navdušeno prepevali »Bog vas živi vas rojaka vzor moža in poštenjaka!«
Blamirani liberalci.
l ako se je zaključil vipavski shod na veliko jezo liberalne klike, ki je pokazala popolno svojo onemoglost in je prišla k shodu le pokazat, da nima v vipavski dolini nič več ljudstva za sabo. V »Narod« so včeraj liberalci poslali iz Vipave lažnjivo brzojavko, v kateri pravijo: »Klerikalni shod se je vršil v znamenju strahu pred naprednjaki. Ko so klerikalci zapazili s i I n o 11 a p r e d no množico, obšel jih je strah, da bo shod razgnan ter so se zaprli v Hribovo dvorišče.« Kdor je bil na shodu je videl to napredno »množico« liberalnih učiteljev, nekaj petijotarjev, radi dolgih prstov kaznovanih ljudij in nekaj liberalcev, katere je pri zadnjih občinskih volitvah ljudstvo po-medlo iz občinskih odborov, vseh skupaj ne 40 oseb. Ljudskamnožicajenastopila na shodu za načela Slovenske Ljudske Stranke in to peče liberalce in boli. Naj se ob tej jezi živi speko, ako hočejo!
Marsikatero zafrkacijo je moral slišati od naših ljudi ta in oni liberalec. 'l ako je 11. pr. tata Hrovatin nekomu očital, da se hodi v fa-rovž gret. No, dobil je primeren odgovor: hodil se je namreč ta možicelj nekam greti, kjer je njegova ljubezen tako gorka postajala, da slednjič ni ostala brez posledic, in so zanje vedeli vsi Vipavci. Slapenski Zorž pa je menil, da se poštenim ljudem ni treba zapirati. Ljudje so mu klicah: »Vi ste kradli! Vi ste bili že radi tatvine obsojeni in svet se čudi, da morete še vedno biti krajni šolski nadzornik na Slapu. Lep nadzornik!«
Za liberalce ni prostora v Vipavi, to je pokazal ta shod. Ljudje se navdušujejo za naše
poslance, se zanimajo za njihovo delovanje in ga odobravajo. Edini ljudje, ki v vipavski dolini liberalizem še vzdržujejo, so nekateri učitelji. To ostane pribito! Prihodnje volitve, bodisi deželnozborske ali državnozborske, morajo pokazati, da se naši kmetski ljudje zavedajo svoje dolžnosti, nastopiti ki so pripravljeni iti v boj za pravice ljudstva!
NOTRANJE-POL1TIČN1 POLOŽAJ.
O Hohenlohovih načrtih poročajo listi: Nemci dobe 12 poslancev več, nego jim jih je namenil Gautsch. Nemških poslancev bi bilo 217. Poljaki dobe zaželjenih 100 poslancev, izmed katerih se jim jih zagotovi 75. Po Gau-tschevem načrtu bi dobili Cehi 99 poslancev. Hohenlohe hoče pomnožiti število čeških poslancev za 2, enega bi dobili agrarci na Češkem, drugega pa moravski Cehi. Hohenlohe namerava predložiti zbornici predlog o novi razdelitvi volilnih okrajev, ako se zedinijo stranke. Glede parlamentariziranja ministrstva poročajo, da je predlagal Hohenlohe narodnim strankam, naj imenujejo one voditelje, o katerih žele, da postanejo ministri. Ni gotovo, da dovolijo Poljaki grofu Dzieduszyckemu vstop v ministrstvo. Kakor znano, kandidirajo Cehi za ministra rojaka dr. Pacaka, Nemci^pa pl. dr. Derschatto. Poslaniški krogi nestrpno priča-kujdjo, kaj izjavi Hohenlohe danes v zbornici; Hohenlohe je zaslišal včeraj voditelja buko-vinskih Nemcev, prof. Skedla. Poljska korespondenca poroča, da so izmišljena poročila o kompromisu Poljakov s Hohenlohoin glede volilne preosnove. Kompromis bo šele sklenjen, ko ga odobri poljska parlamentarna komisija. Izvrševalni odsek čeških agrarcev je sklenil, da zahteva za kmečke občine primerno število poslancev. V ostalih vprašanjih pa hočejo postopati češki agrarci sporazumno z ostalimi češkimi strankami.
Včeraj popoldne je zborovala parlamentarna komisija češkega kluba. Sklepati hočejo šele, ko bo predložen podrobni kompromisni predlog.
RAZŽALJENJE AVSTRIJSKE ZASTAVE.
V	Bariju so sc dne 13. t. mes. zvečer pristaniški delavci sprli z mornarji neke avstrijske trgovske ladje, ker so mornarji nečloveško tepli nekega vajenca. Mornarji so se oborožili, da odbijejo morebitni napad in so tudi razvili avstrijsko zastavo. Odločni nastop pristaniškega poveljnika je preprečil tepež. Še zvečer je zahteval avstro-ogrski konzul od pristaniškega poveljnika pojasnil, ker so baje pso-vali delavci avstrijsko zastavo.
AVSTRIJA IN OGRSKA.
NVekerlovim predlogom o trgovinskih pogodbah in o carinskem tarifu avstrijska vlada ni popolnoma pritrdila. Ugovarja osobito ogrskim zahtevam glede avtonomnega carinskega., tarifa.
PRED OTVORITVIJO OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. — OGRSKA IN NEMČIJA.
VVekerle pride koncem tega tedna na Dunaj, da predloži vladarju besedilo prestolnega govora. V soboto se prično strankine konference. Neodvisna stranka bo sklepala, ali prevzame izvolitev v delegacijo. Nameravajo tudi ustanoviti skupen klub vseh koalicijskih strank. Justični minister je govoril pred svojimi ungvareškirni volilci o trozvezi. Rekel je, da Nemčija lahko računa na Ogrsko, ako bo pospeševala stremljenja Ogrske.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ V RUSIJI.
V	zadnji seji ruske gosudarstvenne dume je govoril odeški poslanec Sčepkin govor,-ki je napravil velik vtis. Reke! je, da se morajo ustvariti jasni in odkriti odnošaji med dumo in najvišjo oblastjo. Zahtevamo amnestijo načeloma, ker obsojencev, ki so povzročali vstajo proti odpravljenemu vladnemu načinu, no moremo več smatrati za hudodelce. Dasi nismo pristaši načel revolucionarnih strank, se čutimo ž njimi solidarne. Vladarjeva oseba nam ni odgovorna. Za prestolni govor so odgovorni ministri, ki bi morali odstopiti, če bi se ne strinjali s prestolnim govorom. Naš odgovor na prestolni govor ni namenjen vladarju, marveč je program za ministre. Mi smo električna žica, ki veže najvišjo oblast z ljudstvom.
Člani državnega sveta so se razgovarjali zasebno o adresi na carja. O amnestiji so mnenja različna. VVitte je za amnestijo, ki bi pomirila duhove in ne bi povzročila revolucionarnega gibanja. Cas je, da likvidira administrativna samovolja. VVitte pravi, da podeli car amnestijo, ako se izjavi zanjo državni svet. Šipov predlaga, naj prosi državni svet za revizijo temeljnih zakonov.
UMOR ADMIRALA KUSMlCA.
Ubit je bil admiral Kusmič, poveljnik pe-terburškega pristanišča, ko je odsvetoval delavcem praznovanje prvega majnika. Kusmič je bil iako priljubljen in človekoljuben načelnik. Delavci mornariškega arsenala se mu imajo veliko zahvaliti in so ogorčeni zaradi umora.
VSTAJA V MANDŽURIJI.
»Daily Telegraph« poroča iz Tokia: V Mandžuriji se pripravljajo velike stvari. Pripravlja se splošno vstaja domačinov. Japonci so poslali s Koreje pred Mukden 15.000 mož.
ZAROTA PROTI NEMŠKEMU CESARJU VILJEMU.
»Dail.v Mail« poroča, da so nameravali anarhisti napad na življenje nemškega cesarja Viljema. Pred šestimi tedni je bil že obveščen načelnik berolinske policije, da nameravajo anarhisti napad na nemškega cesarja ob njegovi vožnji v Sredozemskem moriu. Potovanje je zato tudi izostalo.
V zvezi s poročili o nameravanem napadu na cesarja Viljema je tudi dinamitna eksplozija na ladji »Hamburg«, ki je bila pripravljena za cesarjevo potovanje. V trdnjavo Metz so zaprli pet anarhistov, ki so bili zapleteni v zaroto proti življenju nemškega cesarja Viljema.
TRUPLO GAPONOVO NAJDENO.
Med včerajšnjimi brzojavkami smo poročali, da so našli mrtvo Gaponovo truplo. O Gaponovi smrti poroča »Lokalanzeiger« sledeče podrobnosti. Gaponovo truplo so našli v letovišču Oserki in sicer v vili gospe Cver-šinske. Dne 6. aprila je najel vilo neki črnikasti mož, ki se je predstavil za Ivan Putulin. Dva dni pozneje je vprašal neki mlad mož, ali je vila že pripravljena. Hišnik je pa odgovoril da ne, ker je nadavek premajhen. Drugi dan je prišel zopet Putulin, ki je dal 40 rubljev na-davka in ukazal, da mora biti pripravljena vila do 10. aprila. Dne 11. aprila je došel zopet Putilin s slugo. Ukazal je hišniku, naj prinese piva in kruha. Ko se je pa hišnik vrnil, so bile vrata že zaprta. Ker se do 13. t. m. ni nihče oglasil je prosila lastnica Cveršinska policijskega načelnika, naj da vilo odpreti. Sobe so bile vse v redu. Le zgornja soba je bila zaprta. Ko so jo odprli, so našli v kotu kup, ki je bil pokrit s črnim kožuhom z bebro-vim ovratnikom, ki je bil zvezan z debelo vrvjo z železnim stojalom za obleke. Ko so odgrnili kožuh, so pa zagledali moško mrtvo truplo, na pol sklonjeno, z vrvjo okoli vratu, popolnoma oblečeno. Mrliča so takoj izpo-znali, da je Gapon. Obraz je bil rjav, lice razrezano, eno oko je teklo, usta so bila trdo zaprta. V žepu telovnika so našli returni vožni listek v Oserko. Policijski načelnik sodi, 'da je bil Gapon prej umorjen in potem so ga odvedli v vilo. Usta so bila namreč trdo zaprta, kar se pri zadavljencih ne opaža.
Štajerske novice.
š Javni politični shod v Brežicah. Politično društvo za brežiški in. sevniški okraj je otvorilo serijo nameravanih javnih zborovanj s shodom v Brežicah, ki se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob ogromni udeležbi. Nač. nam. društva »Sava« dr. I. B e 11 k o v i č je v pozdravnem nagovoru konstariral, da se kljubu povabila noben poslanec ne udeleži shoda, kar je med zborovalci izzvalo več pikrih opazk na naslov poslancev. Vsklikom izvoljeni predsednik shoda g. dr. S c h m i r-m a u 1 iz Rajhenburga (podpredsednik g. Juro Veršec iz Pišec, zapisnikar g. Agrež iz Brežic) je podelil besedo g. dr. Ivanu B e 11 k o-viču k točki: volilna reforma. Govornik je v večjih potezah razlagal zgodovino in bistvo volilne reforme, bičal nedoslednost prejšnje vlade in njenega postopanja v zadevi volilne reforme, ob splošnem ogorčenju slikal krivice volilne reforme za štajarske in koroške Slovence, pobijal ugovore nasprotnikov volilne reforme in nasprotnikov naših teženj in zahtev v zadevi volilne reforme, Resolucija enako se glaseča oni sklenjeni od zaupnikov v Mariboru in Celju in od javnega zborovanja društva »Naprej« v Celju je bila ob burnem odobravanju sprejeta, po kratki debati tudi odstavek, da imajo štajerski slovenski poslanci izstopiti iz »Slov. Zveze«, ako bi v njej ne našli energične dejanske podpore in solidarnosti za uresničenje naših zahtev za pomnožitev koroških in štajerskih slovenskih mandatov in dostavek, da naj poslanci glasujejo zoper volilno reformo v sedanji obliki. C. g. Karol P r e s k e r, župnik iz Kapel je nato poljudno govoril o narodni disciplini, pozival navzoče k brezobzirnemu izvajanju gesla »Svoji k svojim«, in utemeljeval opravičenost tega gesla. Sledilo je gro-movito odobavanje zlasti med kmeti, znak, da se tudi pri nas svita narodna zavest. G. Benjamin Ku rej iz Rajhenburga se oglasi k točki »Proč od Gradca« ter biča gospodarstvo deželnega odbora in deželnega zbora, brez na čel 110 postopanje naših deželnih poslancev, zahteva — burno odobravan — naj naši poslanci vendar enkrat sestavijo popoln načrt zahtev štajerskih Slovencev v narodnem, političnem, gospodarskem in kulturnem oziru, naj gredo med ljudstvo itd. Sklenila se je temu primerna resolucija, v kateri se zlasti zahteva, da naši poslanci več pozornosti obračajo imenovanju uradnikov. K temu odstavku resolucije se oglasi dr. Ivan Benkovič, ki ožigosa pristransko postopanje okrajnega glavarja pl. Vistarini v Brežicah nasproti našim županom in sploh Slovencem, dokazujoč mu, da slovenske župane z grožnjami skuša prisiliti k nemškemu uradovanju; toda ako se 11111 kdo po robu postavi, zleze pod klop, kar je že opetovano storil. On ne izpolnuje svojih uradnih dolžnosti, drago plačani čas porablja za zasebne športe itd. V Brežicah je desna roka nemčurske stranke, zunaj pa slepi slovenske župane s sladkimi besedami. Klici: »Kje si Giulio?« G. dr. Josip S t r a š c k iz Brežic omenja prepoved sokolske slavnosti o Binkoštih, delo našega ok rajnega glavarja, hlapca nemškutarske stranke, od katere je vrh tega materijelno odvisen. Na govornikov predlog se odpošlje brzojavka na ministrskega predsednika princa Hohenlohe in »Slovansko zvezo« za dovo-skrbe za red s tem, da naj za čas slavnosti mestno policijo postavi pod kontrolo orož-niške asistence. Došlega kandidata za 4. kurijo g. P 11 k I z Dunaja, ki je zborovalce izgovoril lepe navduševalne besede, je dr. Ivan Benkovič opozoril, da se ne vrši nikak volilni ali zaupni shod za določitev kandidata, se gosp. Puklu zahvalil za njegovo požrtvovalnost, na kar se je shod zaključil. S tem je bil končan velezatiimivi shod, ki je priča vzbujajoče se zavednosti okraja in svarilen poziv na nasprotnike.
š Buren javni shod v Trbovljah. Kakor je naznail »Slovenec«, je bil v nedeljo sklican
javen shod z dnevnim redom: Volilna reforma in delavstvo. Ob 4. uri otvori sklicatelj predsednik podpornega društva g. Leeb shod in pozdravi navzoče. Predsednikom je voljen g. P I e s k o v i č, podpredsednikom g. Bajda, zapisnikarjen g. učitelj Kuhar. Prvi dobi besedo g. Ivan Gostinčar iz Ljubljane, ki govori stvarno o zgodovini volilne reforme v državnem zboru in o dolžnosti delavstva, študirati to preosnovo z ozirom na delavske in narodne razmere in se pripraviti na boj, dokler se zahteva ljudstva ne izvede v dejanju. Starostno zavarovanje in bratovske skladnice morajo tudi čimpreje priti v državnem zboru v razgovor. — Za njim se oglasi k besedi zagorski C o b a I. Pravi, da ni prišel na shod delat zgage (klici: bi tudi ne bilo pametno), ter začne goniti svojo staro lajno o klerikalcih. Obžaluje tudi prepir med socialnimi demokrati iu nedemokrati v Trbovljah ter stavi za zgled zagorske mirne (!) demokrate. To pa je navzočim preveč. »Kdo dela nemir? Socialni demokrati so vsega krivi! Cobal delaj red med svojimi, da ne bodo ubijali paznikov! Vun ž njim!« Cobal je moral nehati, kozarec mu je frčal mimo ušesa, hotel je še govoriti, a neki paznik se ga je vstnilil ter ga pod »reklcom« peljal na varno. Tako se mu je vrnilo nemilo za nedrago. Spoznal je, da v Trbovljah ni tal zanj. Zadnjo nedeljo so mu socialni demokrati kričali pri Lesjački: »Dol ž njim!« danes fiasko pri nasprotnikih, plezanje na kostanj itd., to ga bo nemara zbrihtalo, da se ne bo silil semkaj. Za njim govori R o š e v akademik. Opravičuje najprej Cobala, potem obnavlja prežvekane »Narodove« fraze o izdajstvu Štajercev in Korošcev, česar je seve kriv Šušteršič, nato se spravi na celjski zaupni shod, na dr. Korošca, trdi, da imajo duhovniki svojega (!) poslanca, a se na delavstvo nič ne ozirajo, omenja tudi dr. Jankoviča, seve vse po »Narodovem« receptu, pravi, da je 5. kurija izključno (!) delavska, ter priporoča slednjič g. Rebeka kandidatom za 5. skupino. Ta je bil radi tega brzojavno poklican na shod. V vsem je pokažal g. jurist Er. Roš, sin deželnega poslanca in župana trboveljskega, da je njegovo politično obzorje silno omejeno in zmedeno. Nato izpre-govori g. R e b e k in pravi, da mandata ne sprejme, ker s tem bi prelomil svojo izjavo na zaupnem shodu. Pa tudi zavoljo tega ne, ker delavstvo za zdaj nima upanja do zmage. Pač pa se hoče o priložnosti, ko bo več upanja, potegniti za poslanstvo. Brez mahanja proti preklicanim »klerikalcem« tudi on ni mogel končati govora. Besedo dobi zatem g, kaplan L o 11 č a r i č, ki zavrača iz »Naroda« posnete napade g. R o š a na naše poslance ter hvali g. Rebeka. da je govoril odkrito besedo glede svoje kandidature. Saj bi se baš s tem rušila narodna disciplina, katero liberalci tako zagovarjajo, ako bi zdaj po zaupnem shodu nastavljali še nove kandidate. Govornik zatem priporoča g. dr. Korošca ter obljublja v njegovem imenu, da bo rad prihajal delavstvu poročat, ako mu pri volitvi odda svoje glasove,. Navzoči so pritrjeval govoru g. Lončariča in obljubili, da volijo dr. Korošca. Nato govori društveni predsednik g. Leeb o zavarovanju rudarjev za slučaj popolne nezmožnosti za delo za slučaj smrti, o čemur bi se naj razpravljalo na letošnjem vseslovenskem delavskem shodu. Njegovi nasveti so bili sprejeti. K stvari sta se oglasila še gg. R e b e k in G 0-s t i 11 č a r, nakar se je sklenila na predlog g. Rebeka resolucija, enaka oni na zaupnem shodu v Celju, v kateri se poživljajo štajerski slovenski poslanci, da delujejo na zvišanje mandatov na Štajerskem in Koroškem, v nasprotnem slučaju, če jim namreč vlada ne ugodi, pa glasujejo s celim klubom proti reformi. Nato predsednik zaključi shod, ki je bil precej — konfuzen, ki pa jasno govori, kdo dela proti slogi na Štajerskem. Liberalna stranka hoče tudi na Štajersko zanesti med ljudstvo prepir in sovraštvo. Liberalni dijaki, ki hodijo kot kaka avantgarda liberalnih prvakov, hočejo zanesti razkol na Štajersko. Roš, sin poslanca Roša, naj bi raje opozoril svojega očeta, da pride enkrat poročat v Trbovlje o svojem delovanju, ker v Trbovljah ga sploh še ni bilo.
š Boj za Zičkarjev mandat. Za ta mandat so prijavljeni že trije kandidati: oficijelni slovenski kandidat dr. Korošec, kandidat slovenskih liberalcev župnik Vodušek, ki pa še kandidature ni sprejel, in pa kandidat nem-škutarjev in Nemcev, neizogibni Vračko. Seveda se oglase pravočasno tudi socialni demokratje s svojim kandidatom.
š Soc. dem. shod v Trbovljah. Preteklo nedeljo se je zbral soc. dem. štab Etbin Kristan iz Ljubljane, Anton Kristan iz Idrije in Miha Cobal iz Zagorja, da se posvetujejo s svojimi zvestimi v Trbovljah, kako izpeljati tako globoko zavoženi voz soc. dem. »Unije«. Ne vemo sicer vsega, kaj se je govorilo, ampak to pa vemo, da so delavci, ko je E. Kristan omenjal Cobala, na vso moč klicali: »pfuj!« in »proč z njim!« Cobal je to dobro vedel, zato pa tudi ni prišel na shod, ampak hotel pričakati rezultata na shodu, ki ga je sklical g. Leeb. Ker pa tudi tu ni mogel biti miren, so ga postavili na cesto. — Zvečer so se vračali voditelji rdeče garde žalostnih obrazov vsak na svoj dom in premišljevali o lepših časih, ki so bili za nje enkrat v Trbovljah. Zdaj pa je vse proč. Delavci niti toliko nečejo plačevati, da bi lahko vzdrževala »Unija« v Trbovljah svojega tajnika, kajti zadnji mesec so nabrali le 28 K udnine.
š Smrtna sodba pred porotnim sodiščem v Celju. Pavel Arzenšek, posestnik v So-tenskem (sodni okraj Šmarje pri Jelšah) je ostal minulo zimo svoji dninarici Ani Marš nekaj plačila na dolgu, tako da je bila prisiljena ga tožiti. Dne 2. marca t. I. zvečer mu je prinesla sama na njegov dom pretorično vabilo k poskusu poravnave. Arzenšek in njegova žena Katarina sta začela Ano Marš zaradi tega sodnega vabila grdo psovati, kar
je Ano Marš tako razjezilo, da je Pavlu Ar-(eiišek v obraz zabrusila: »Ce jaz hočem, bodo še tvojo prvo ženo izkopali!« Te v jezi izgovorjene besede so dale povod ljudski govorici in orožniškim poizvedbam. Ko je bila Ana Marš zaslišana, je izpovedala, da je pavei Arzenšek svoji prvi ženi Ceciliji rojeni Kozmos, ki je umrla 21. grudna 1902 enkrat nekaj iz Zacherlinovo stekleničico v usta brizgnil, nakar je začela le ta hudo od sebe dajati. — Orožniški postajevodja Breznik je nato zaslišal še Arzenšeka. Ta je sprva tajil, poteni pa obstal, da je meseca avgusta 1902 proti Valentinu Kurnik tožil nad svojo ženo. Kurnik mu je tedaj dal kos arzenika rekoč: »Ce ti baba drugače ne »crkne«, ji pa daj tega v jed. To ji gotovo pomaga.« Decembra 1902 je dal v resnici ženi nekaj arzenika v mleko, pa ji je bilo samo nekoliko slabo. Da bi jo spravil s sveta, ji je še par dni dal ostanek arzenika v vodo, nakar je žena v resnici umrla. Na podlagi tega priznanja je sodišče dalo Cecilijo Arzenšek izkopati in je zdravniško - kemična preiskava v resnici dognala v strohnelem truplu znatne množine arzenika. — Dne 12. t. in. sta se imela pred celjskimi porotniki zagovarjati Pavel Arzenšek zaradi zavratnega umora na soprogi, Valentin Kurnik pa oddaljene sokrivde. Sodnemu dvoru je predsedoval deželno sodni svetnik Gregorin, obtožbo je zastopal drž. pravdnika namestnik dr. Bošek, zagovarjala pa sta dr. Hrašovec in dr. Božič. — Porotniki so vprašanja glede krivde Pavla Arzenšeka, soglasno potrdili, na kar je sodni dvor razglasil, da bo Arzenšek svoje dejanje pokoril s smrtjo na vešalih. — Kurnik je bil oproščen.
š Težavno aretiranje. V nedeljo zvečer sc je v »Narodnem domu« v Slovenski Bi-straci neka Marija Skalec, doma iz Pregrade na Hrvaškem, tako vedla, da je bil prisiljen veleposestnik g. Peter Novak iskati redarske pomoči. Došli občinski redar Blažič je žensko zaprl, a pi*ed občinsko hišo je začela na ves glas klicati na pomoč. Res ji je takoj pomagalo nekaj mimoidočih dragoncev in jo oprostilo. Blažič si je pa hitro oskrbel orožnike Marijo Skalec ampak tudi usmiljene dragonce spravili v zapor.
š Celjski slovenski denarni zavodi, o katerih je nedavno pisal kamniški »Naš list« ostro kritiko, so takrat preprečili na nam doslej neznani način nadaljevanje obljubljenih člankov o gospodarstvu »Hranilnice« in »Posojilnice«. Sedaj pa piše celjska »Deutsche Wacht«, da so se v letu 1905 vloge pri »Ju-žnoštajerski hranilnici« znižale za 251.519 K, pri »Posojilnici v Celju« pa nad en milijon kron. — Mi nismo dobili letnega poročila o teh zavodih, zato bilježimo to vest s sklicevanjem na avtorja. Pridržimo si stvar pojasniti na podlagi letnih poročil. Sicer pa že danes lahko povemo, da sta oba slovenska denarna zavoda solidna nad vsakim dvomom in da je nižji čisti dobiček pripisati temu, ker se je znižala obrestna mera, kar je v prid izposojevalcem. Na drugi strani ie pa poslovanje vodstva teh zavodov v marsičem tako, da so razne pritožbe res opravičene.
š Čevljarski štrajk v Gradcu. Včeraj 14. t. m. zjutraj so začeli čevljarski pomočniki v Gradcu stavkati. Sedaj stoji delo po vseh delavnicah. — Zvečer so imeli mojstri posvetovanje o zahtevah pomočnikov.
š Škobernetov hotel v Celju tako zvoni v Mohren-Hotel .ie prevzel od Škobernetove vdove neki Hugo Hayd iz Knittelfelda. Hayd ie trd Nemec in bodo gotovo slovenski kmetje iz Savinjske doline bogatili njega tako, kakor so njegove prednike.
š Zakaj imajo ptujski Nemci denar. V ptujskem občinskem zastopu so odbili prošnjo »Muzejskega društva v Ptuju« za podporo, pač pa bodo priredili na mestne stroške veliko turnarsko slavnost. Podpora nemškemu muzejskemu društvu bi znašala kakih par sto kronic, za tnrnarje pa bodo tisočake skozi okno pometali. — In o takih ljudeh pravi »Šta-jerc«, da so prijatelji ljudstva in napredka!
š Pri Sv. Janžu na Dravskem polju umrl jc zlatomašnik č. g. Ivan Simonič; bil je duhovnik malone 57 let, nekoliko časa je župni-koval pri Sv. Osvaldu ob Dravi, leta 1874 preselil se je k Sv. Janžu. Pogreb vršil se je danes v torek. Svetila mu večna luč!
Dnevne novice.
+ Celovška trgovska zbornica proti Slovencem. Včeraj je zborovala celovška trgovska zbornica. Gospodje niso imeli nujnejšega posla, kakor da so protestirali, da je enkrat bila železniška uprava tako pravična, da je dovolila zatiranim koroškim Slovencem mr-vico pravice in jc ukazala, da naj se napravijo na postajah Karavanške železnice na progi Celovec-Bistrica dvojezični postajni napisi. Ta sklep kaže oholost in domišljavost ter nestrpnost koroških poneničenih Slovencev v naj-grši luči. Najboljši odgovor od slovenske strani bi bil na to nesramno izzivanje koroških Slovencev bojkot koroških nemških trgovcev, ki bi jih morali pa bojkotirati tudi drugi Slovenci. Saj niti Celovec sam ni nemško mesto, ^aj bi enkrat pokazali koroški Slovenci že žilav odpor proti nemškim nadutežem na gospodarskem polju. Potem bo pa zavel med ponemčenimi koroškimi vsenemškimi kramarji nasproti Slovencem drug duh.
+ Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 17. maja t. I., ob peti uri popoldne v dvorani mestnega magistrata icdno javno sejo s sledečim dnevnim redom:
1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev enega člana in njegovega namestnika v državni železniški svet. 5. Zbornični račun za leto 1905. 6. Prošnja obrtne zadruge na Bledu za podporo v prireditev razstave vajenških del na Bledu. 7. Poročilo d vprašanju po potrebi novih pogrebnih podjetij v Ljubljani. 8. Prošnja c. kr. kmetijske družbe kranjske za podporo njene vloge, da bi se ustanovile javne telefonske govorilnice v živinozdravniškem oddelku c. kr. deželne vlade in v skladiščnih pisarnah tukajšnjih kolodvorov. 9. Prošnja tržaške trgovske in obrtne zbornice za podporo njene vloge zadevajoče pridržavanje vzhodno-afriške črte avstrijskega Lloyda kot mesečne črte. 10. Poročilo o predlogu zborničnega člana g. V. Tonniesa zadevajočem poškodovan denar in ponarejene bankovce. 11. Poročilo o predlogih zborničnih članov gg. Iv. Kregarja in V. Tonniesa zadevajdč poškodb telefonske naprave v Ljubljani. 12. Poročilo o podelitvi ustanov učencem umetno - obrtne strokovne šole v Ljubljani. 13. Poročilo o sestavi skupnih zborničnih petletnih poročil. 14. Poročilo o nadaljnem obstoju osrednjega mesta trgovskih in obrtniških zbornic.
i Hrvaški sabor je včeraj za predsednika izvolil dr. Bogdana Medakoviča, kandidata opozicije, z 49 glasovi, 46 glasovnic je bilo praznih. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. M. S t a r č e v i č z 44 glasovi, 51 glasovnic je bilo praznih, 17 virilistov ni prišlo k glasovanju; za drugega podpredsednika je bil izvoljen poslanec dr. Mirko G Tali ovac z 48 glasovi, 47 glasovnic je bilo praznih. — Sprejet je bil predlog dr. Franka, naj se pomilosti pod prejšnjim sistemom obsojene politične kaznjence. Predlog je podpirala vsa opozicija. Vodje koali rane opozicije Grga Tuškan, dr. Bogdan Medakovič in dr. Franko Potočnjak so bili predvčerajšnjim v Budimpešti ter so razburjene Mažare nekoliko »potolažili«. — Kakor se čuje. se bo vlada postavila izven strank in poizkušala v deželnem zboru od slučaja do slučaja dobiti zase večino.
—	Klementina grofica Lanthleri a Pa-ratico, edina hči Karola grofa Lanthierija se je minoli četrtek poročila v Gorici s Hermanom baronom Lewtzo\v, častnikom nemške armade.
—	Samoumor šolskega sluge. Z žvepleno kislino se je v Trstu zastrupil šolski sluga Henrik F u c h s.
—	Dunajske občinske volitve. Dunaj, 14. majnika. Pri današnjih nadomestnih volitvah v tretji razred so zmagali v drugem, tretjem, četrtem, petem in enajstem okraju kr-čansko-socialni kandidati.
Ljubljanske novice.
lj D. Rovškov elektro-kinoskop bo predstavljal odslej občinstvu najnovejše zanimivosti štirikrat na dan ob 5., 6., 7. in 8. uri. Predstave bodo v hotelu »Ilirija«. Otvoritvena predstava bo 16. t. m. Vsak teden bo nov program. Vstopnina je jako nizka. Opozarjamo občinstvo na to domače podjetje, ki bo po kakovosti predstav nadkrililo vsako tujo konkurenco.
lj Prihod Buffalo Billa v Ljubljano. Cirkus Buffalo BiH pride v štirih oddelkih v Ljubljano. Prvi vlak šteje dvanajst voz, natovorje-nih s konji, konjskimi opravami in spalnimi vozovi. Drugi vlak šteje istotako dvanajst voz, ki so napolnjeni izključno s konji, konjskimi opravami in drugimi potrebščinami za cirkus. Tretji vlak šteje dvanajst voz, napolnjenih s konji in konjskimi opravami. Četrti vlak šteje trinajst voz; izmed teh je pet spalnih vozov, drugi pa so napolnjeni z reklamnimi stvarmi in se priklopljajo navadnim osobnim vlakom. Vsega skupaj ima torej Buffalo Bili v posesti 51 lastnih voz in k temu primerno število strojev. — Cirkus Buffalo Bil Wild-West dospe jutri iz Trsta v Ljubljano s prvim vlakom zjutraj ob šestih, z drugim ob sedmih, s tretjim pa ob osmih zjutraj. Cirkus ima 12 tisoč sedežev za občinstvo. V Trstu so bili vsi sedeži razprodani. Tržaški listi jako hvalijo predstave.
Ij Kopelj v Ljubljanici. Včeraj popoldne je popivalo več mladih gospodov v gostilni pri »Fantiniju« na Francovem nabrežju. Vino je stopilo gospodom v glavo in gospod alkohol jc pričel delovati. Slikarja Franceta Tratnika je tako prevzel, da jc sklenil, da se producira v Ljubljanici. Slekel je suknjo in skočil v Ljubljanico. Meril jc valove do Šolskega drevoreda, kjer so ga potegnili iz vode policijski stražniki. Na Frančiškanskem mostu se je bilo nabralo precej občinstva, ki je menilo, da jc to reklama Buffalo Billa. Njegova »natr-kana« prijatelja Levstik in nekega slikarja S., ki sta bila v posebno zabavo mladini, je policija odpeljala na magistrat.
Ij Stavkujoči delavci Koslerjeve pivovarne so sinoči napadli v Lattermannovem drevoredu od dela se vračajoče delavce imenovane pivovarne. Pri tem so bili trije delavci lahko, 271etni Ivan Simenko pa tako težko poškodovan, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Nekaj napadalcev je policija dala pod ključ.
Ij Hrvaški tamburaši, ki so na poti na milansko razstavo, bodo danes zvečer koncerti-rali v vinski kleti hotela »Union«. Ti tamburaši udarjajo izborno ter imajo več laskavih priznanj.
Ij V roko pravice je prišel te dni že večkrat kaznovani Gvido Hayne, rodom iz Ljubljane, o katerem smo poročali, da je oskrunil na Hrušici 131etno Marijo Pavritschevo, s katero je poteni pobegnil. Prijelo ga je orožni-štvo v Vevčah pri Ljubljani.
lj Osebna vest. Minolo nedeljo je praznoval g. ravnatelj Ivan Hribar svojo tridesetletnico, odkar je prevzel glavni zastop banke »Slavije« v Ljubljani.
lj Umrli so: Helena Maušer, rač. podčastnika hči 5. dni, Karol Urbančič, kovačev sin; Apolonija Laznik, gostija, 80 let, Cecilija Ma-rinčič, branjevka. 23. let; Helena Marinšek, gostija, 63 let; Marija Perko, delavka, 50 let; Nada Likar, učiteljeva hči, 10. mesecev.
Ij Napadli so pred par dnevi ponoči trije delavci v Cerkvenih ulicah I61etnega delavca Alojzija Mehleta in ga lahko telesno poškodovali. Napadalci se bodo zagovarjali pred sodiščem.
Ij Za škrofulozne otroke. Ljubljanski obč. svet, je dovolil letos za 6 škofuloznih otrok v starosti od 6—12 let ki bi se šli zdravit v morsko kopelj Gradež, svoto 600 kron. Prošnje je vložiti do 25. maja t. 1. pri mestnem magistratu. Baje bo dež. odbor tudi dovolil običajno svoto v ta namen za otroke z dežele.
Ij Zgradba salezijanske cerkve. Pretekli teden so pričeli z zidarskimi deli nadaljevati. Do pozne jesejil...upajo zidovje dovršiti, spomladi ometatl in se osnažiti ter prihodnje poletje cerkev izročiti svojemu namenu. Če bo ugodno vreme, bo pa cerkev lahko tudi že letos dovršena.
lj V parkih pred sodiščem in ob Bleiwei-sovi cesti postavijo še 16 do 18 klopi za ob-občinstvo.
I j Poslopje iti naprave v Koleziji so potrebne poprave. Letos se to izvrši pred kopalno sezono, ker je še vse v precej zanemarjenem stanu, zato je tudi obisk bil do zdaj slab.
Ij Deputacija ognjegascev je bila pri dež. predsedniku zahvalit se za zadnja odlikovanja ognjegascev. Imenom ognjegascev sta se zahvalila g. L. Štricelj in g. Doberlet.
lj Poročil se je c. kr. finančni niadstražnik v pok. z vdovo Marijo Nemec roj. Wisser.
lj V poročilu o občnem zboru kat. društva rokodelskih pomočnikov je izostalo, da je bilo dohodka za obrtno razstavo 1041 K, stroškov pa 1057 in da je občni zbor izrekel zahvalo gospe Josipini Hočevar.
Ij Iz trnovske župnije so bili še le danes prvi pogrebi na novo pokopališče, namreč en otrok in vtopljenec ribič Sedej.
lj Umrl je v petek v vojašnici c. kr. dež. brainbe Janez Erman iz Boštanja. Bil je vedno navdušen za naša društva in bil sploh pameten fant. Lahka mu žemljica!
Ij Buffalo Bili v Ljubljani. Piše se nam: Jutri pride polkovnik Čody s štirimi vlaki s svojo malo armado ljudi in konjev vsake vrste organizacije kakoršne nismo videli še nikoli. Njegovi ljudje so pristni zastopniki indijanskih plemen in belokožnih raziskovalcev Amerike, kateri so se udeležili divjih bojev ob granici zapada Zedinjenih držav. Rdečekožci so zadnji zastopniki domačih plemen severne ameriške dežele, katerega je sedaj za jedno z južno Ameriko najmočnejši producent žita. Ta dežela je obljubljena dežela onih, ki se selijo iz Evrope radi slabih razmer v Ameriko ter koristi Evropi na dva načina. Vsi udeleženci, kateri spremljajo polkovnika Cody-ja se prištevajo nomadičnim plemenom, ki žive v šotorih in ki bo kmalu izginila iz človeške družbe. Zato je jako hvalevredno in podučilo, da se pripelje veliko število ljudi teh plemen po štirih dolgih stoletjih v Evropo. Ta domača amerikanska plemena rdečekožci iz Zedinjenih držav, Cowboys Madriani iz Mekseka in konjeniki granice in z indijanski povesti znani lovci in drugi karakteristični tipi iz teh krajev nudijo slikarsko krasne skupine in imajo neprecenljivo umetniško vrednost in gotovo bodo uplivale na umetniški temperament Evrope. Prihod tega čudnega ljudstva ima kot glavni smoter dokazati, da sta civilizacija in mir odprla vsak še tako skrit kot teli dveh širnih kontinentov in da vlada zdaj tam. Pokazati mora tudi, kako priprosto so živeli toliko stoletij boja, kateri se je sedaj vendarle končal in prepustil polje raztočemu blagostanju raztoči civilizacije in miru. S tem zadnjim obiskom zaključi Buffalo Bili za vedno svoje predstave. Nikdar več ga ne bo mogoče videti, ker sedaj jemlje slovo in ko bo služil in užival v svoji starosti oni mir, katerega je gotovo zaslužil.
lj Na oklicih so Franc Vovk, čevljarski mojster z g^č. Heleno Dolenec; Maks Wenko, c. in kr. konzulatni tajnik z gdč. Leopoldino Podkrajšek; Janez Sirnik posestnik v Šiški z gdč. Frančiško Svetlič. Milan Cimerman, odvetniški solicitator z knjigovodkinjo gdč. Fr. Zdešar; Frančišek Rak, mestni stražnik z gdč. Alojzijo Klanik.
Razne stvari.
Najnovejše.
Maroški j u d j e so se zahvalili pismeno nemškemu kancelarju B i e I o v u , nadalje nemškemu posianiku R a e o w i t z u , ameriškemu poslaniku W h i t u in vojvodi A 1 m o d a r a š k e m u , ker so na maroški konferenci pospeševali izboljšanje razmer maroških judov.
Strela je ubila pri Iglavi na polju posestnika Miillerja in njegovo ženo.
Umor v sl e d e n c k r o n e . Iz Tešna poročajo, sta se sprla vsled ene krone delavca V. Rychlik in M. Tabah. Rychlik je končno s sekiro razklal Tabahu glavo.
Bogata berač ic a. V Mecu jc umrla beračica, v katere stanovanju so našli 150.000 mark.
N a č r t v e r s k e g a pouka na A n-g 1 e ž k e m . Poslanska zbornica je sprejela načrt verskega pouka s 410 proti 204 glasovi.
Angleška najditeljlca vode. Miss Miles je znana kot najditeljica vode širom Angležke. Nedavno jo je pozval neki graščak v zahodni Franciji, da bi prišla na njegovo ozemlje iskat vode. Miss Miles je res prišla, in urezala nekakšno viličasto palico in z njo hodila kakor brez cilja okoli. Naenkrat se jc približala mestu v sredini, se vsa stresla po životu in izjavila, da je tam voda iti sicer 15 m globoko. In res se je natančno tako zgodilo. Vodo so našli 15 m globoko pod zemljo in sicer v zelo veliki množini. Miss Miles je doma na Angležkem v okraju Hilsthure, kjer je baje še več takih ljudi, ki imajo za vodo poseben inštinkt.
Uporaba fonografa. Ameriška vlada si je podjarmila s pomočjo fonografa celo vrsto manjših otokov. Pri pogajanjih, ki so se vršila z glavarjem teh otokov je igral gramofon, ki je glavarju tako ugajal, da je pogodbo podpisal. Zato je dobil fonograf in ga ves vesel odnesel. — Na Ogrskem je varal neki Alojzij Szabo š fonografom. Ko je oče umiral, je sklical vso družino, ki je čttla, da zapušča oče vse premoženje najstarejšemu sinu Alojziju. Šele pozneje se je dognalo, da ni govoril umirajoči oče, ampak fonograf ki je bil skrit pod posteljo.
Dnevne plače poslancev. Najbolje so plačani ameriški poslanci, dobivajo namreč letno 24.000 kron in poleg tega še potne stroške in še povrhu vsega 12 kron na teden za even-tuelne potne stroške. Nemški poslanci prejemajo za navzočnost pri državnem zboru 300 mark a francoski 10.000 frankov. Nizozemski poslanci imajo letno plačo, ki znaša 2400 K in popolno povrnitev potnih stroškov. Grški po-slanci^prejeniajo za redna letna zasedanja 960 K- V Švediji dobivajo po 1550 K za vsako zasedanje a zastopniki iz provinc imajo mesečno odškodnino, ki znaša 300 K. Romunija plača vsakemu poslancu za vsako konferenco 20 K in poleg tega imajo brezplačno vožnjo. Istotako je na Bolgarskem v Srbiji in v Švici. Na Danskem so poslanci slabo plačani. Na dan dobivajo po 6 K. Vožnjo imajo zastonj in — proste vstopnice v gledišče. Norvežki poslanci dobivajo dnevno 14 kron in potne stroške. Kadar so bolni, imajo zastonj zdravnika in zdravila. Pravijo, da nekateri to okolnost zlorabijo.' Naročajo si namreč iz lekarn star konjak, stara vina itd. Portugalska ne plača nič in dovoljuje samo brezplačno vožnjo. Člani najnovejšega parlamenta ruske dume prejemajo dnevno 20 rubljev. Avstrijski poslanci imajo 20 K na dan, a hrvaški 12 in vožnjo zastonj. Bolje se godi tistim hrvaškim poslancem, katere pošilja hrvaški sabor iz svoje sredine v Budimpešto. Ti imajo na leto 8000 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.— GOVOR NOVEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Dunaj, 15. maja. V današnji seji drž. zbora se je predstavil zbornici novi ministrski predsednik. Princ Hohenlohe je v svojem govoru povdarjal, da smatra vlada kot prvo točko svojega programa volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vlada stoji na stališču, da naj enakim dolžnostim odgovarjajo enake pravice. Avstrijska državna zavest, avstrijska parlamentarna ideja se bo po taki volilni reformi le poživila, in če bodo vsi imeli od države pravice, bodo vsi sloji tudi državi prijazni. Volilna reforma ne bo zginila z dnevnega reda in kjer se družujeta državna potreba in ljudska zavest, ne more ju nihče premagati. Volilna reforma ostane za vedno na površju. Zato opozarja poslance, naj ne zavrnejo roke, (Schonerer: Mi jo zavračamo. Smeh) katero jim podaja vlada, da skupno najdejo pot k rešitvi tega vprašanja. Vlada bo vse storila, da bo izvršila svojo veliko nalogo. Volilna reforma bo izvršila tudi narodnostno spravno delo in ublažila nasprotstva tudi na drugih poljih. Glede razmerja do Ogrske je dejal, da se morajo razmere urediti. Vladi se že pogajati. Ministrski predsednik bo gledal na to, da se varujejo obojestranski interesi, nikakor pa ne bo pripustil, da bi se avstrijski interesi kaj prikrajševaii. Pri tem računa na pomoč zbornice. Ministrski predsednik je končal svoj govor z obljubo, da bo vlada pri upravi države napram vsem narodnostim dobrohotna. Vlada hoče po volilni reformi državne temeljne zakone okrepiti. Cilj vlade je: socialno in narodnostno složna, krepka Avstrija. (Burno pritrjevanje.)
D h n a j, 15. maja. Po govoru ministrskega predsednika je zbornica z 108 glasovi proti 47 odobrila vsenemški predlog, naj se otvori debata. Schonererjev predlog v razmerju do Ogrske je bil po kratki debati odklonjen. Prihodnja seja v petek.
PO NEDOLŽNEM ZAPRT.
Celje, 15. maja. Sodnijsko postopanje proti Pavlu K e k i č u , ki je bil obdolžen, da je v Ameriki ponarejal avstrijski denar, je ustavljeno. Proti Kekiču se je vršila pred meseci obravnava, ki je vzbujala velikansko zanimanje. Kot priča bi imel nastopiti neki Slč. Zagovornik Kekičev, dr. Karlovšek, je takrat naglašal, da je Sič lump, da spada pravzaprav Sič na zatožno klop. Ponudil je tozadevni dokaz resnice, ki se je med tem v Ameriki dognal. Dokazalo se je, da je Sič glavni krivec in da je nedolžen Kekič, ki jc celo leto po nedolžnem sedel v preiskovalnem zaporu.
30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za dom cesarice Elizabete. Na to opozarjamo cenjene čitatelje z dostavkom, da se vrši žrebanje nepreklicno 17. maja. Priporočamo to domorodno in humanitarno podjetje v podporo z nakupom srečk po 1 K.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji »račni tlak 786'0 mn
14
15
Ča. .pa-a.vaoja
9. »več. "289
SUnji taru-tustr*
r mm
7. fjutr. 2. pop. Srednja
72? 0 724 4
T.lLpe
raturt. po
Caltlju
V*tro»i
Ur
14-6 sl. sever
io-y 21 o
sl. zah.
del. obl.
megla sk. obl.
00
včert^jšnja temp 16 3", norm. 13 9°.
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. Wr. državne železnice, (sistem Priesnitz, Winternitz & Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf ll/nckenreiter, zdravnik voditelj.
916 15-5
Pod ceno se proda nov
harmonij
z izvrstnim glasom priporoča se osobito č. g. duhovnikom ali izobraževalnim društvom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.	1090 3-3
Polliterska sleklenica vclia 2 K in se vnanja naro-2371 čila z obratno pošti izvršujejo. II 1
Takoj se nastopi služba
občinskega in
posojilniškega tajnika
v Knežaku na Notranjskem.
Prednost ima, če zna voditi petje. Plača po dogovoru. Ponudbo je viožiti takoj. N e-oženjeni prosivci, ki so vsaj občinskih poslov že vajeni, naj se z event. izpričevali in s potrebnimi pojasnili pismeno obrnejo do Andreja Urbančič, župana v Knežaku.	1124 5-1
kočija
še dobro rabljiva, se za 95 fr. proda v Komenskega ulici II. 1125 1-1
polkrita lahka
Le en dan!
Ljubljano, Latterm. drevored
Sreda, 16. maja 1906
Več. predstava se ne razlikuje od popold.
Buffalo Bili s
A. Congress of Rough Riders of the Md
najdrznejši jahači na celem svetu
osebno vodi in proizvaja
Polkovnik W. F. Cody, Buffalo Bili,
„B u f a 11 o BiH"
je mojster strelcev na konju s svojimi čudovitimi strelnimi vajami na dirjajočem konju.
100 Indiancev iz Severne Amerike.
Velik prizor v več slikah: Bitkn ob „Litt!e Big-Horn" ali skiiijna ol>ramba Custerja.
Samo dve predstavi ob vsakem vremenu.
Popildue ob' »3. uri.	Zvečer oo 8 url.
Blagajna se otvorl ob l'V in ob 1 «7. ud.
Cene prostorom ,Bufallo Bili': Prvi sedež K 2 -, numer. sedež K 4 —, reservir. sedež K 5 sedež v loži K 8- - , loža (6 prostorov) K 48- - . Otroci pod 10 let stari plačajo polovično ceno. 1030 4—4
Vstopnice se prodajajo sedeži a 5 in 8 K od 9. ure dop na d in predstave pri Oton u Fischer, knjigarna in antikvariat, „Tonlialle" (Kongresui trg)-
V Trstu od I3.-I5. vZagrebu 17.-18. maja.
Kdor želi kupiti domačega sta-950 5 rega in novega
vin
naj se obrne na VINKA VANIC-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce poMjem na zahtevo.
Za Cirkus
Buffnlo-Bill
r
e
1117 2—2
dobi vsak zastonj eno vstopnico in sicer denar za prvo mesto, kdor dne 15. in dne 16. maja kupi blaga nad 10 gld.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.


A



pose^tuV
j&rtZl^l
^enVa	roj. <|^ru\c
poročena. CVc\. ^oUna, ine \\
1123 1-1
fgV* ?????77?7???
11 Kaj le torej z alkoholom ? \
ii it
Knjižica v tem aktualnem vprašanju, pisana praktično in precizno se dobiva v Katoliški bukvami po 70 vin. .*.
1122 5 -1
n
ll
ti
I pr* Žrebanje I 13-7 Ž© g58 | pojutrišnjem	Glavni dobitek 1 Kron 30*000 Kron j
i Srečke cesarice Eiizabetineja Ljubljans"- kreditna banka i | doma po 1 krono priporoča j. c. May er, u Ljubljani. |	

NAZNANILO.
Podpisana zadruga sobnih slikarjev, pleskarjev in napisnih slikarjev si dovoljuje naznaniti p. n občinstvu, da je morala uveljaviti radi vedno rastočih cen za surovine, dalje radi povišanja plač pomočnikov in zmanjšanja njih delavne dobe
nov normalni cenik
1126 3 —t
za zgoraj navedena dela.
Ta novi cenik se tiska in se razpošlje takoj ko izide. Prevzeta dela se računavajo že od 1. maja 1906 po novem tarifu, kar izvoli sl. občinstvo blagohotno vzeti na znanje.
Ljubljana, 15. maja 1906.
liačelstvo zadruge slikarjev, pleskarjev In napisnih slikarjev v Ljubljani.

■ ■•■••••••(•(•••••••(•••••••••••••••••••■••••I..............r>	11* ,	* . |	Bil
! Stanje vlog 31. dec. 1905 !	Pr"'e: «radiWe f4;1'	j
:	i	sedaj: Kongresni trg	=
1 žez 11 milijonov kron. j št. 2, I. nadstr.	j
IMIlMtltilMiMItMIMIIMMdMMiiiiamKu,
Denarni promet 81. dec. 1905 čez 57 milj. K.
• •■•••••IMIIMIIIIIIIIIIIII
II••••■••llllll
.....Illlllllllll
Lastna glavnica K 252.865-93.
Najboljša in nojsigupnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- j„i brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- CL o ft sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	^ I lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339 52 Denarni promet v letu 1905: 94,418.44.0 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Susterili,
predsednik
2545 30—20
Joalp Jeglič,
hišni posestnik v Ljubljani. Anton Kobl,
Joalp Slika, knezoSkoHjskl kancelar, podpredsednik.
O d b o p n i k i i
Anton Belec.
posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol Kauacheeg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Polju. svet. trg. In obrt. zb. v Ljubljani.
Franiliek Leskovlc,
hišni pos. in blag. Lj. pos.
Ivan Pollak ml., tovarnar.
Karol Pollak,
tovarn. In pos v Ljubljani.
Oreg. Sllbar,
iupnik na Rudniku.
S391 136
»»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K
Podružnica v CELOVCU.
Knpoje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promet« Izdala k vsakemu žrebanja.
Zamenjava In ekikomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
leirebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupone.	lagubl.
Vlnkulujo In devlnkuluje vojaško ženltnlnsko kavcije.
W "•►»mol In takuu m sni o	JfcT Bonna naroSIln, tat
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.