196. številka. Ljubljana, petek 27. avgusta. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejcman za avstro-ogerake deSole za celo leto 16 gt, za pol Ipta 8 g\. z*, četrt k-ta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za Četrt leta 3 frld. :so kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računu 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitol je na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in iicor: Za Ljubljano za Četrt leta 2 frld. BO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznauila se plačuje od četiriV.opne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae trikrat ali večkrut tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 „glodaliSka stolha". Oprav ništvo, na katero naj ao blagovolijo poiUjati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je  v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiši.
Francoska maščevalna vojska zoper Nemce.
Kdor ne bi verjel, da imajo narodi svojo srečo in osodo, a da zoper to osodo ne more noben človeški račun vzmagovati, mora to verjeti, če pogleda Francosko 'n Nemčijo pred desetimi leti in zdaj.
Fred desetimi leti so bili Francozje na tleh, premagani od ošabnega in trdega Nemca, kateri jim je tako neusmiljene mirovne nvete diktiral, da je ves svet nad to brezozir-nostjo strmel, če nij pomislil, da je Nemcu hi storično prirojeno sovraštvo do vsacega soseda. Dve provinciji in pet milijard so Nemci vzeli francoskemu narodu, da si so nekaj mesecev prej glasno iz ust svojega najvišjega vojvode izrekali pred celo Evropo, da vojujejo le zoper Napoleona III. ne pa zoper francoski narod. In ko so trdi Nemci Francoze tako postrigli, bil je grozen vik na Nemškem o korupciji tega galikanskega zaroda, o spačenosti in propadu vsega francoskega, a narobe o velikosti nemštva itd.
Zdaj pa, črez deset let, obrnila se je podoba. Francoska cvete in lepo uapreduje, ima dovolj denarja, prebolela je ogromno nezasli-iano svoto plačano vojne odškodnine, svobodo ima, veliko vojsko ima zopet organizovano, pripravljena je na boj vse bolje nego kedaj. — A Nemčija? Razjedena je znotraj s socijalno demokracijo, oslabljena s „kulturno borbo", z ubožanjem in izseljevanjem naroda, ki ogromnih vojaških davkov ne more več zmagovati, francoske milijarde jej nijso nič zalegle, o kakej
Nekaj o imeniku Mohorjeve družbe.
(Spisal Lepidtis.)
Družba sv. Mohorja je v teku dveh desetletij narasla na precej lepo število udov in nij ga skoraj večjega kraja na Slovenskem, kamor ne bi prišlo nekoliko iztisov po družbi izdanih knjig. Družben koledar nam vestno prinaša vsako leto imena njenih udov. Namenili smo se tukaj govoriti nekoliko o imeniku Mohorjeve družbe ali bolje rečeno o priimkih, nuhajajočih se v družbenem imeniku. Luhko se reče, da nam ti priimki v malem kažejo število iu raznovrstnost vseh priimkov, katerih se Slovenci poslužujejo.
Če pregledujemo imenik v družbenem koledarji in prebiramo različne priimke, nahajamo ondi veliko število tacih, ki imajo sicer slovensko koreniko in slovensko končnico, vendar nemajo v slovenščini vsaj sedaj nikakeršnega direktnega pomena.   O takih priimkih tu ne
svobodi na Nemškem niti govora nij. Tako je sreča opoteča.
Pač imajo Nemci še zmirom veliko vojsko, a tako imajo uže tudi Francozi. Nemajo pa Nemci več onega ošabnega poguma kot nekdaj, kot so ga imeli na pr. še leta 1875., ko je Bismark, videč, kako se Francozje hitro krep-čajo, hotel brez uzroka v drugič na nje planiti, da bi jih uničil (kar Nemec, kakor historija uči, rad z druzimi narodi dela, če le more), kar bi bil tudi storil, ko bi mu Rusi ne bili branili. Tačas so Francozi, še nepripravljeni za novo vojsko, še ne organizirani, molčali in varovali se dati najmanjšega povoda za vojsko Nemcem. Dan denes se Francozje ne boje več, temuč ponosno dvigajo glavo.
Tako je Gambetta v Cherbourgu v svojem govoru dejal: „ Ako zadene nesreča kateri narod, potem ima veliko dolžnost. Mirno se čaka. Velika povračila morejo izvirati iz pravice, nadejati se jih smemo mi aH naši otroci, kajti bodočnost jih ne odtegne nikomur. Mi moramo zim ti na bodočnost zanašati se ter vedeti, da je v vseh stvareh pravica, ki se pokaže, kadar sta prišla čas in ura." —
Gambetta nij naravnost govoril, ali cela Francija ga je razumela. Francozi nijso dvomili o tem, kaj je Gambeta menil z n velikimi povračili" in kako si on misli „pravico", ki se kaže, „kadar pride čas in ura." Vsak Francoz in ves drugi svet je vedel, da misli na prihodnjo francosko vojsko z Nemci, katerim se ima „povrniti" in jim vzeti, kar so od Francije odtrgali.
Nemci so se uže tako ustrašili te napovedi povračilne vojske, ki pride prej ali ka-
bodem govoril. Nekateri priimki so iz tujih jezikov k nam prišli in so bolj ali manj poslovenjeni, n. pr. /nidaršič. Precejšnje število jo takih, ki so ohranili do denes svoj pomen in o teh hočemo tukaj katero besedo reči. Številke pri nekaterih priimkih nam kažejo, da je bilo toliko udov tega ali onega imena, bodi si moškega ali ženskega spola leta 1879 vpisanih v družbo sv. Mohorja in tiskanih v druži enem imeniku. Te številke nam povedo neposredno, da je ta ali oni priimek bolj ali menj razširjen mej Slovenci.
Besede, katere za priimke rabimo, vzete so prav dostikrat iz prirode. Posebno živalska imena so jako zelo pomnožila število naših priimkov. Omeniti moremo, da se 47 letošnjih družbenih udov Volk piše, 31 jih je, ki slišijo na besedo Medved, 2G se jih zove Lisjak, 4 se imenujejo / ver. Mačkov je sicer 15, a Miši sta le dve in ena Miška. Izmej drugih sesalcev se nahajajo še naslednja imena: Jelen (15), Jazbec (14), Mezek (9), Jež (8), Ježek (2), Oven (5), PolB
sneje — „ali mi ali naši otroci" — pa pride gotovo, da so celih štirinajst dnij potrebovali, predno so v kacem oficijoznem glasilu kaj odgovarjali. Črez 14 dnij še le prihaja namreč IJismarkova „Nord. Allg. Ztg." in odgovarja Gambetti, da mora tedaj Nemčija nasproti vojevitosti francoskih republikancev imeti vedno močno vojsko pripravljeno. Hej, kako bi bili Nemci pred par leti še vse drugače odgovarjali in brže!
Ker bodo Francozi brez dvombe previdno čakali pravega časa, ne more se reči, da bode vojska mej Nemci in Francozi hitro prišla. Ali kadar pride, gotovo je, da bode ves svobodoljubivi in pravični svet želel ponižanja Nemčije, ki je jedina kriva, da vso Evropo tere neznosno breme silnih vojnih budgetov. Ponižanje Nemčije bode pomenilo oddih Evrope, svobodo malih narodov in povrnitev mejna rodne pravičnosti.
PolHični razgled.
Y<»<nanj«' clc'Jsele.
V Ljubljani 26. avgusta. Na Dunaji izhajajoča „\Vehrzeitung", organ vojaških krogov, prinaša članek, ki zahteva, da avstrijska armada zasede ves Novo-pazar s k i okraj. Ta, z vojaškega stališča morebiti zanimiv sprehod v divji balkanski kraj, utemeljuje navedeni nemški list s tem, da bi Avstrija pokazala samo svojo previdnost, katero zahteva položenje na Balkanu. Avstrijski Slovani se pa ne navdušujejo za take „sprc-hode", kjer se skoro izključno zahteva samo od njih krvne žrtve, a v drugič se greši zoper svobodo balkanskih narodov. Avstrija ima uže z Bosno dovolj, a dom d povsod dovolj opravka in dela.
(5), Prešiček (5), Košuta (4), Krt (4^. Dalje so se letos še vpisali za ude v družbo sv. Mohorja trije Kozli, dva Osla, dva Junca, ena Srna, en M r j a s e c, en Lev in en Levic.
Za posamezne dele živalskega trupla dobimo v imeniku mej priimki naslednje pojme: eno Šobo, en Bi već in štiri Gobce, štiri Košnikc, dva Grla, dva Trebuha, dvanajst Čokov, osem Skokov, pet Repov in dva Repka. Izmej notranjih živalskih snovi smemo imenovati Muze k (2) in Živec (šestnajst).
Kar se perutnine tiče, naletimo v imeniku na celo menažerijo. 50 Golobov, zraven še trije Golobici, 47 Kosov, 11 Kapunov in ravno toliko Petelinov, 8 Piščancev in še dve Kuri, to vse nij mala reč. K tem pride še precejšnje število drugih krilatih ži-valij, in sicer en Ptič, en TiČ in en T i če k, potem 31 Škrjancev, 20 Strnadov, 13 Berglezov, 13 Čukov, 12 Orlov, 11 Žrjavov,  9  Ščinkovcev,  8 Senic, &
Čuje se, da bode Se devet ccsklh državnih poslancev odložilo svoje državnozborske mandate, ker nemajo Časa na Dunaj hoditi k sejam. Trebalo bode torej novih volitev.
Govor grofa A/Yuimbrandta v Caradcl. ki smo ga včeraj omenili, je zopet živa ptica nesloge v centralističkoj stranki, ter dokazuje, da se nekatere frakcije te stranke pričenjajo zavedati, da doslej nijso bile druzega, nego tlačanje nemško-češke frakcije Ilerbst-Ple-nerjcve, ki zahteva — kakor piše „POfiuV
_da bi ostali Nemci po Avstriji zanje kostanj
jemali iz žrjavioe, samo zato, da bi Hrbstova Bvojat mogla še dalje Slovane zatirati Poganini krogi centralistički razvidevajo to in prihajajo k spoznanju, da so, služeči Herbstu, pozabili in zanemarili svoje interese. Posebno nemška „fortšritlerska" frakcija vidi, da so jo .liberalci11 Herbst, Plener, Suess itd. rabili samo kot lestvo, da bi po njej dobili moč v roke. Zato je tej stranki z novega odpovedal pomoč grof "VVurmbrandt. Zastonj je tedaj, da se „ustavoverci" trudijo prikriti raz por mej soboj, ki mora biti še silnejši, nego se javno kaže.
Viitiiijo drirti'«'.
Očevidno je zdaj, da ima Turčija na vrvici albansko ligo. Dokler se je prva branila Črnogorcem odstopiti Osinj, stala je tudi albanska liga sovražno nasproti Črnej gori, zdaj, ko je Turčija prisiljena, da zadovolji Črnogorce, zdaj se tudi albanska liga več ne upira. — O grškem vprašanji pa porta še na dalje prezira sklepe berlinske konference in — Albanci skupljaju svoje oborožene ljudi na grškej meji.
V angle&kcj spodnjej zbornici je opozarjal dne 25. t. m. irski vodja Parnell na razmero mej Irsko ter AngleSko. Dejal je, da je zavrženje najemniškega zakona za Irsko od zgorenje zbornice dokaz, ka mora Irska imeti svoj vlastni parlament. Forster je odgovoril, da je to res velika nesreča, ker je bil oni zakon zavržen. Vendar se zarad tega nij bati upora na Irskem. Ako bodo pa lastniki zemljišča delali krivico najemnikom, potem bode treba, da vlada predloži izjemnih zakonov, ki bodo take krivice zavirali. Irci naj zaupajo vladi, ki jedino želi /boljšati jim položenje. — Gotovo da bodo te besede z vladnega mesta pomirile Irce.
Piše se, da je angleška vlada dovršila načrt druge skupne note za Turčijo v grškem vprašanji, ter da je ta načrt predložila evropskim vlastim. Anglija predlaga vlastitu, naj odgovore Turčiji, da se ne more več pričeti razgovarjanje o sklepih, katere je sklenila po dobrem premisleku berlinska konferenca, marveč da terjajo izvršenje teh sklepov. Vlasti bi se mogle s Turčijo dogovarjati samo o načinu, kako bi Turčija zapustila ono ozemlje, katero je prisodila berlinska konferenca Grškej.
Iz Simle se javlja, da so % Tira nI.sta ne I
odbili angleško posadko v Kandaharu, ki je, iz to tvrtlnjave izkočivši, napadla jih 24. t. m. Angleži so izgubili pri tem napadu 8 častnikov ter 180 mož, 5 častnikov je pa ranjenih. To je znatna izguba /.a Angleže. Do 2!). t. m. upa se, da pride pred Kandahar general Uoberts.
Dopisi.
■z liršlny,i 23. avg. [Izv. dopis.] V naSej bližnjej in daljnjej okolici se je slovesno praznoval 50. rojstveni dan našega presvitlega cesarja, a na večer 17. avgusta so goreli brez številni kresi na sosednjih gričih in holmcih, razlegal se je grmeči strel možnarjev po našej tihej dolini. Sosednja Raka je bila razsvit-Ijena; ravno tako naše z zastavami okinčano mestece, katerega požrtvovalno prebivalstvo je to imenitno slovesnost pntrijotično praznovalo. I'o razsvitljenem mestu svirala je godba, občinstvo v pozno noč sprehajajo se po razsvlt-ljetiih ulicah nij se moglo nagledati okusno napravljene svečave in elegantnih transparentov zlasti pri sodnijskem uradu s pomenljivim napisom: „Justitia regnorum fundamentum" ; na občinskej hiši: „Vse za dom in za cesarja, milega našega vladarja Franc Jožefa I."; na županovej hiši: „Bog ohrani mnogo let nam cesarja, slavne Avstrije milega vladarja Franc Jožefa I.tt; in na hiši g. trgovca Štancerja v nemškem in slovenskem jeziku: „Heil Franz Josef I., Slava Franc Jožefu I." Mej okni razpostavljene so bile podobe presvitlega ce-carja in cesarice s krasnimi venci in cvetlicami okinčane. — Drugo jutro ob 10. uri bila je slovesna maša, katere so se udeležili občinski odborniki, c. k. uradniki, uč.:teljst.vo s šolsko mladino, ter uniformirana mestjanska garda in uniformirana požarna straža. Po maši podali so se odborniki s svojim županom k okrajnemu glavarju s prošnjo, naj občinskega odbora če* stitanje ter izraz neomejene zvestobe in uda-nosti do cesarske hiše po deželnem predsed-ništvu do najvišjega prestola pošlje.
Zvečer je bila na vrtu g. Gregoriča ljudska veselica s tombolo, katere dohodki obrnili so se v prid mestne garde blagajnici.
Iz JJLlt Ijo 25. avg. [Izv. dopis.] Da ne bi svet mislil, da Litijčani ne ljubijo svojega vladarja, evo poročilo, da so dne 22. t. m. zvečer svoj trg Njegovej petdesetletnici na Čast razsvetlili. Omenjeni dan ob osmej uri zvečer so se po vseh hišah luči na okna postavile. Veliko lepih transparentov je bilo na-
Drozegov, 7Mandeljcev in 5 Vranov. Četveri udje slišijo na ime Sova, trije na ime Sokol, dva sta Gimpeljna in dva se pišeta Vrabec, eden je Kukovi ca in drugi je Krokar. Kljubu tolikemu številu perutnine so samo štirje T i carji, 12 je Kljunov in 14 Čopov.
Izmej dvoživk se dobi v imeniku samo Kuščar, a ta v desetih eksemplarik. Izmej ribjih imen najdemo samo tri Ščuke, več ne.
Žužkov je 15, Kebrov pa 10. Izmej žužkov naletimo mej udi na 5 Rogače v, 5 Sršenov, 5 Muh in 5 Komarjev. Potem je še G Bolha in 2 Gnjidi, IG (Jrilov in 7 Grilcev, trije Molji in tri Kobilice. Pajkov je 22, Pod j eda pa dva. Sedem jih je, ki se pišpjo Črv, deseteri se imenujejo Itak, eden se zove Metulj in eden se kliče Mravlja.
Rastlinskih imen je nekoliko menj kot živalskih. V celem imeniku je en sam Les. Hrastov je 8, a vendar ena sama Ši š k a. Tudi je le en Borovec.   Če ravno je ena
sama Lesnika, je vendar 23 Lešnikov. Potem dobimo Še 7 Mandeljnov, 6 Gabrov in 5 Bezgov. Dalje sta v imeniku dve Roži, en Rožmarin in en Rožencvet, pa tudi le en sam Cvet. Dva uda imata simbol lepe nedolžnosti za svoj priimek, zoveta se namreč Lilija, dva se kličeta Majaron. V imeniku dobimo tudi 38 Korenov, 28 Kokaljev, 12 Kapusov, 5 Kopriv, tri Robide, dve Detelji, dva Maka, dva P od leska in dva O sat a. Eden se piše Nagelj in drugi se zove Grahor. Pšenica je le ena sama in menda zato le ena sama Slama.
Šesteri se imenujejo Rubin, dva sta Skala, eden se zove Cink in drugi Galun. Sedem se jih piše Pesek, šest jih je, ki se kličejo Prah, dva se zoveta Žlindra, dvK pa Opeka.
V družbenem imeniku je le ena Dežela, in več mestnih imen, kakor 5 Dobrovnikov, 5 Metlik, 5 Požunov, 5 Javornikov, 3 Beljaki, 3 Mostarji, 3 Komi, dva
pravljenih; naj omenim hišo g. notarja Svetca, kjer je visel namreč pred oknom velik orel v sredi s cesarjevo podobo; okrajno glavarstvo, hiša g. župana in hiša gospe Jenkove. V zadnjoj stanujejo sama posestnica in c. k. uradniki. Najlepše je bilo pa poslopje c. k. sodnije okinčano in razsvitljono. Svetilo je tako rokoČ vse na gosto lamp'c in sveČic. Na balkonu je bila podoba cesarja okinčana z zelenjavo in lučicami. Tudi železniška postaja je bila raz-svitljena. Mej razsvitljavo se je z možnarjem streljalo, Čeravno je dež na vso moč lil. *-Strehe so bile vse z velikimi in majhenimi zastavami okinčane.
■z Prcloke 20. avg. [Izv. dop.] Od raznih krajev domovine naše dohajajo poročila o slavnosti 50. rojstvenega dneva presvitlega cesarja našega, zato dovolite tudi meni malo vrstic.
Tukaj na kranjsko-hrvatskej meji je narod še ohranil stare lepe slovanske navade in ostal je zvest sin majke Slave; ponosno govori prosti kmet: rjaz sem Slovenec", ter ljubi svojo domovino, svoj rod. Vzlic težavam vsakdanjega življenja, če mu tudi kij u je kragulj bede srce, vendar se mu čelo razvedri in pozabi na ves trud, kadar čuje o veselem dne\i, ki ga praznuje vsa drŽava.
In takšen je bil tudi tu narod. Na visokem hribu, od koder vidiš ponosni Klek, divno okolico Graniško in Bosno zlatorosno, pokali so na predvečer slavnostnega dne možnarji in narod je popeval vesele pesni. Dolgo v noč je to trajalo in se razlegalo daleč okrog, plameni visocega kresa so pak švigali proti nebu. Tudi vojaki kordonski so streljali na druzem kraji in čute svoje razlivali v pesni. Drugi dan je bila sv. maša, katere so se udeležili razen prostega ljudstva tudi župan, kr. šolski svetovalci, c. kr. žandarmerijska ekspositura in Šolska mladež. Ko je naposled mladina zapela mladostnim navdušenjem cesarsko pesen, čul se je dolgotrajen pok možnarjev in klenkanje zvonov. Pozneje smo se sešli v veselej družbi. Sploh se je videlo, da je tu narod udan vladarju svojemu.
M. I-č.
■z Sarajeva 21. avgusta. [Izv. dopis.] Tudi tu smo petdesetletnico cesarjevega rojstva praznovali, in morda veličastneje, kakor v marsikaterem avstrijskem mestu. Naj v kratkem omenim. Dne 17. avgusta na večer bilo je vse mesto kaj lepo razsvetljeno in z vseh
Šebenika, dva Travnika, dva Beča, en Dunaj, en Samobor, en Puntigam in nekoliko Žavcev. Zastopani so tudi različni narodi, mej temi je 80 Hrvatov, 60 Turkov, 35 Furlanov, 43 Hočevarjev in 15 Kočevarjev, 30 Lahov, 24 Itu-30V, 20 Poljakov in en Polec, 17 Nemcev, 8 Čehov, 4 Moravci, en Kozak in le en Slovenec, trije so pa VVindi-sch erj i.
Dalje dobimo več imen, nazvanih po različnih krajinah slovenske zemlje. Največ je Kranjcev in sicer 8G, zraven teh je še 6 K minerjev. 38 je D o 1 e nj c e v, 31 Korošcev, 28 Kraševcev, 24 Poljancev, 21 Bohincev, IG Zadravcev, 11 Gorenjcev, 11 Gorjancev, 10 Gorica nov, 8 Ipavcev, 8 Bricev, G Rovterjev, 5 T o m i n ce v, 4 Z a g o r c i, dva K r o p a r j a, dva Šentjur ca, dva Save a, en Po Bave c, en K o s t e 1 e c, en Podgorec in en Čič. Tudi je nekoliko Haložanov in nekaj Gracarjev.   Kar se imen gora in rek tiče,
hiš po mestnih ulicah vihralo je brezštevilno zastav; posamezne hiše pa so se še posebno odlikovale s prav okusnim kinčem.
O Va9. uri pa pride bakl.ida, katero so napravili meščani s požarno stražo, spremljana z vojaško godbo, pred konak vojvode WUrttem-berga, katerega je velikanska množica z gro-movitimi živio-klici pozdravila. Mej igranjem in po sklepu „cesnrske" zopet burni živio- in slava-klici odmevajo vsestransko. Potem pa gresta godbi obeh polkov vsaka po enej strani mesta ter občinstvo vzbujata na veseli prihodnji dan.
Dne 18. avgusta zjutraj ob \/a 7. uri bila je v pravoslavnej cerkvi slovesna služba božja, katere se je ves tukajšnji odlicneji svet udeležil Ob 8. uri pa je bila v vojaškem taborišči vojaška slovesnost s sv. mašo, pri kafe-rej je bil navzočen vojv. VViirttemberg, fini. Dtth-len, vsi višji in drugi častniki, pokrovitelji vseh uradov in zavodov, uradniki ter mnogo mnogo druzega občinstva. Vsa slovesnost vršila se je v najlepšem redu. — Popoludne bil je pri vojvodi „banket", a potem se je tu obče priljubljeni in spoštovani vojvoda AViirt-temberg takoj odpeljal v Beč in od tam gre za par tednov na odpust, da obišče svojo mater, ki biva v pruskej Šleziji.
Naj še dostavim, da mesto S a raj e v o v vsakem oziru napreduje. Še letos bode več lepih hiš dozidanih. Častniško „kazino", za katero je bil prvi temeljni kamen od avstrijske vlade v Bosni vložen, so uže do vrha dozidali in pokrili; ravno tako zdaj pokrivajo veliko bolnišnico poleg Fmnjo-Josipove ulice, in tik pravoslavnega pokopališča pričeli so zidati tovarno za tobak in na drugej strani odmerjen je prostor za kolodvor, katerega pa še nijso pričeli zidati. Tudi več ulic in cest so uže ugladili in popravili, da se človeku nij bati, da bi se po dnevi ubil, kar bi se preje lehko pripetilo.
Letina je tu prav dobro kazala in prva žetev se je tudi obnesla. Pred nekaj dnevi pa je po višinah toča nekoliko poškodila, zdaj imamo pa dežja odveč, ker 14 dnij uže vsak dan dežuje.
Slovencev je tudi uže precejšnje šte-vilce, tako, da, ko nam je „Slovenski Narod" prinesel novico, da je namreč tist lažnjivi Žur-nalist Kraus ušel, in da zdaj nema kdo več lažij grabiti na kup, ter da je tako Dež manov ljubljeni sinček „Tagblatt" smrt storil, praznovali smo tudi Slovenci v Sarajevu do-
stojno mrtvašnico, ter marsikatero čašico ispraznili na večni pogin lažnjiveg* ljubljanskega švabskega proroka; pereat setpiens!
Iz Kalufrc 16. avg. [Izv. dop.j Vrnivši se 3.(15) avgusta domov, začel sem pregledavati svoje časopise, došedše mi v času mojega četirinedeljnega odpusta. V „Slov. Nar." od 8. julija mej drugim našel sem dopis z Dunaja g. —č —, v kojem govori se o tisočlet-irid slovanskega bogosluženja, slavivšega se v Beči 27. jun. V dopisu mej telegrami, došed-šimi slavnostnemu odboru, spominja se od besede do besede: — rod istinito združenih profesorjev gimnazije v Kahigi (mej temi Veliko-rusi, Poljaki, Nemci in en Slovenec ; ta telegram je bil jedini v nemškem jeziku, kar je zbudilo nekaj senzacije); od moskovskih študentov, od moskovskih dam;" . . .
Iz teh vrstic mogel bi kdo sklepati sledeče : O ter quaterque beatissitna C duga se svojo gimnazijo! Rusi, Poljaki, Nemci, Slovenci, narodi vseh vetrov zbrali so se v njej, zadušili svoje strasti, sklenili mej sottoj večno pobratimstvo, učijo mladino panslavi/.em v nemškem jeziku, ker na vse slovanske svečanosti pošiljajo nemške telegrame panslavističnega za-držija!
Pa istina vidite je ta: V tukajšnjej gra-djunskej gimnaziji je 9 profesorjev Rusov, 2 Slovenca, 1 Poljak. 1 Francoz in 1 Nemec, mej kojimi so razmere čisto prozajične — Rusi vedo, da so doma; Slovenca fantazirata o vseslovenskem združenji in vidita v njih svoje brate: Poljak molči; Francoz, se vsem smeje, a Nemec tudi tukaj vse, koji bero Katkova, kliče „podleći".
Ta dva Slovenca (jaz i čitateljem „Novic" dobro znani g. Bole, kojemu je ravno tako daleč do kacega „Poljaka", kakor meni do Nemca, kajti imena vseh drugih, podpisavših telegram, so slavjanska) sta res 15. (27). jun. sestavila kratek telegram v smislu vseslovanskega praznika na Dunaji, koji je ž njima podpisalo 5 tovarišev Rusov, šest meni znanih študentov moskovske univerze, prispevših domov na počitnice, i pet dam — Kalužank. Telegram odposlal sem jaz sam v nemškem jeziku samo z »to, ker se telegrami, ki izza meje ven gredo vsaj pobesedah kalužskih telegrafistov, v Rusiji prijemajo samo na francoskem in nemškem jezik u.
Kakor vidite, vse je reč čisto navadna. V narodnem obziru tudi v Kalugi nobenega
eldorado nij, a „ nekaj seizacije" bi pač morebiti mogla zbuditi i.emarn ).it telegrafi-»tov, ruskih, ili avstrijskih, ne vem, i nevednost bečkih dopisnikov, po vsem svetu raztrobivših tako neumnost, no nikakor ne naša, Rusov, Rusinj i Slovencev, brzojava s sočutjem slovanskemu delu.
Kaluga 4. (16.) avgusta 1380.
P« Štiftar.
prof. giinn.
Domače stvari.
— (Iz K a m e n i k a) se nam poroča, da je deželni predsednik g. Winkler obiskal tudi tamošnjo frančiškansko šolo in imel priliko najti, da je ta šola povsem dobra šola, ter se je imel priliko prepričati, kako grdo so oni različni nemškuturji S ima et comp. le tendencijozno obrekovnli, ko so poročali, da je ta šola slaba in da se imajo frančiškani iz šole odpraviti. Ker so Kameničauje zoper dotično naredbo Pirkerjevo naredili prošnjo na Nj. vel. cesarja, in ker se je sam deželni načelnik mogel prepričati, da so prav imeli, upamo, da bode deželi onih 2000 gld. prihranjenih, katere bi bila Sima in Pirker z odpravo frančiškanov rada deželi naložila. Le več stroškov deželi, to je gaslo nemšku-tarjev, tudi Če gre samo za stanovske predsodke.
— (Za častna občana) je imenovala občina Brezovica pod Ljubljano deželnega predsednika g. \Vinklerja in g. grofa Hohen-vvarta.
— (Občinske volitve) so l ile v Ško-eijanu v krškem okraji. Za župana je voljen bil Matija Rozman iz Dobruške vasi, za svetovalce pak: Anton Tržinar. Andrej Zaman, Fr. Markelc, .los. Jermanič in Jos. Kopina.
— (Iz Slovenskih Goric na Štajerskem) se „Nov." piše: Dne 5. prihodnjega meseca bodo Gorice naše obhajale slovesen dan, katerega se uže davno veselimo. I kaj pa bode takega? — Naš preč. rojak dr. Jožef M u r š e c, dosluženi c. kr. profesor, bo praznoval jubilej ali petdesetletnico duhovnega stanu, to je, služil bode svojo zlato mašo. Gospod dr. J. Muršec je — to je pač vsemu slovenskemu svetu znano — jeden najblažjih duhovnikov in jeden najzaslužnejših rodoljubov slovenskih, ki je uže takrat s pismom in besedo delal za narodno našo stvar, ko so rodoljubi taki še zelo redki bili. Skromni gospod dr. J. Muršec sicer ne streže po posvetnej
vpisali so se v družbo sv. Mohorja trije Tri-glavi, 8 Jordanov in en Tiber.
Po visokosti in kakovosti krajev, na katerih ljudje prebivajo, razločujemo v našem imeniku 41 Dolinarjev, 30 Hribarjev, 10 Planincev, tri Zagorjane in tri Tržane. Potem so še en Suhodolčan, en Suhodolec in en Zaloga r.
V družbenem imeniku sta dva L e d n i k a, dva Vrhunca, en Vrh, dva Velikovrha, dva Pustovrha, trije Malovrhi, ena Planina, en Rob, en Prelaz, en Hrib, en Breg in en Holmec.
Na slovenske priimke je vpljivalo nekoliko tudi sv. pismo, ker v družbo sv. Mohora sta se vpisala dva Adama in 10 Adamičev. Tudi stari očaki nijso pozabljeni. Abraham se dozdaj še nij vpisal, pač pa i) A b r a m o v, katero ime je ravno tisto, kot prvo, samo nekoliko okrujšauo, potem naletimo še na dva Izaka, dva Jakoba in dva Davida. Lazarjev je  19,   Salomonov pet in ravno
toliko jih je, ki se pišejo To bij as. Trije se zovejo Gabrijel in eden se imenuje Danijel. Mohorjeve knjige so letos prejeli tudi en Gol jat, en Judež in en Kajfež.
Slovenci so porabili tudi imena različnih cerkvenih učenikov in drugih svetnikov za svoje priimke. V družbo se je vpisalo 17 Ambrožev, 8 Avguštinov in 6 Bernardov. Dalje sta v imeniku dva Bolj-težarja, 5 Alešev, 5 Krištofov, 14 Rudolfov, G Lenartov, 4 Ahaci, 3 Blaži, nekoliko Uru O v, dva Florjana, dva Tomaža, en Matija in en Silvester. Pri vsem tem, da smo toliko svetih imen našteli, je vendar v imeniku samo 6 S v e t c e v.
V našo družbo so se tudi vgnjezdila imena nekaterih poganskih bogov. Ti so: staroslo-venski Kurent, katerih je v družbi pet, nekaj starih rimskih bogov, kakor 15 J a nov, G Fortun in trije Amon i. V družbo Mohorjevo  sta se tudi vpisala dva Homerja,
en O vid in en Cicero. Še celo Agamemnova žena K1 i t em n e s t r a, ki seje menda preselila iz klasičnega Peloponesa tje nekam v romantično ribniško dolino, podpira to družbo. Dalje je mej udi neki latinski Magister, ki pa sedaj žensko obleko nosi.
Mej udi Mohorjeve družbe nahajamo zgodovinska imena večjidel iz srednjega veka. Ime krivoverca llusa je petkrat tiskano v družbenem imeniku. Ime poljskega kralja M e Škot a se nahaja sedemkrat. Tudi kralj Matjaž nij pozabljen, ker dva uda nosita to ime. Tudi ime nekaterih muhomedanskih paš in poglavarjev, Mulej, nij zaostalo, ker tudi teh je nekoliko v imeniku.
V Mohorjevej družbi sta tudi naša dva pesnika, katera najbolj slavimo, zastopana, namreč Vodnik (9) in Preširen (8).
V imeniku je en Besednjak, trije Letniki in dva Založnika.
(Konec prili.)
lasti, a naša dolžnost je, da tako zaslužnemu rodoljubu napravimo dne "t. septembra v njegovem rojstnem kraji pri sv. Ilolfanku kolikoi mogoče sijajno 50 letnico.
— (V komisijo za delitev konjskih premij na Kranjskem) sta gospod Janez Lukman in pa gospod Jos. Fried. Seu nig kot zastopnika konjerejskega odbora c. kr družbe kmetijske izvoljena. Delitev premij bo v Št. Jarneju dne h2. septembra, v Cerknici dne G. septembra, v Kranji dne 9. septembra in v Ljubljani dne 15. septembra.
— („Tisoč in ena noč".) Pri J. Krajcu v Novem mestu se tiska in pride v kratkem na svitlo sloveča zbirka orijentalnih pravljic, ki so zbrane pod imenom „tisoč in ena noč". Prestavlja jih F. Ha deri ap.
— (Za Kopitarjevo slavnost) so dalje darovali gg.: Dr. J. Mencinger v Kranji nabral: J. M. 2 gld., Šavnik K. 2 gld., Sa-jovic F. 1 gld., Pire M. 1 gld., Š. K. 1 gld., Majdič V. 1 gld., (Jogala F. 50 kr., Majer P. 50 kr., Švelc J. 50 kr.
Ra/.ne vesti.
* (Strela ubila.) Iz Visocega Broda na Češkem se poroča 23. avg., da je ob vi barji ta dan strela udarila v hišo kmeta in kamnoseka Stojbarja in je njegovega 231etnega sina ubila na mestu. Pri drugej hiši je strela podrla peč, izvrgla podboje pri vratih in ubila v hlevu kravo in tele.
* (Doli s to cunjo!) Magjarski „FUg-gentlenseg" piše pod onim naslovom: „V Po-žunu so ob svečanosti tamošnje požarne straže pred kratkim raz hiš vihrale samo črno-žolte zastave (naše cesarske), tako tudi dve črno-žolti zastavi s poslopja kraljevo ogerske pošte, kateri je pa zadela žalostna osoda. V petek so ili namreč četirji vrli Jagerski gasilci pred ono poslopje, stopili kot dobri telovadci jeden na druzega in oni, ki je bil na vrhu, strgal je s hiše črno-žolti zastavi, na katerih je bil dvojni orel, vrgel obe v blato, ter ji potem pohodijo.  Zdaj naj  pa Nemci rekriminirajo."
* (Sobijeskega razstava.) V Kra-kovem se je osnoval odbor pod predsedstvom krakovskega župana Ziblikieviča, da priredi razstavo takih stvarij, ki so v dotiki bile s kraljem Sobijeskim in njegovo dobo (1G83). Tudi dunajsko mesto pošlje v Krakovo več takih reči j.
* (Velika tatvina.) Iz Pariza se piše, da so neznani tatje vlomili v stanovanje starega generala Srama, ter odnesli GOO.OOO fr. v gotovini ter vrednostnih papirjih.
* (Prvi časopis v Arabiji.) Pod naslovom „SanaM je pričel izhajati v mestu istega imena časopis v turškem in arabskem jeziku. V prvem broji je uradno naznanilo, da dobi oni, ki najde zlato žilo, 5000 tolarjev, oni ki najde srebrno pa 500 tolarjev.
Zahvala.
O priliki 60letnice Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožeta i. obdarovani so bili najprid-nejši ućenci in naj prid nejfio učenke naše Solo s knjižicami „Avgusta meseca 1«. dan" in tudi popoludno pri veselici na prostem pogostovani z mesom, vinom in kruhom, M kar so slavnostnemu odboru in vsem blagim dobrotnikom v imenu obdarovnnih najtoplejša zahvala izreka. * "
Črnomelj, dnč 18. avgusta 1883.
A. JerSinovec, ravnatelj.
Uiaarli ni> v Muitljtsiii:
91. septembra: Viktor Spelar, delavca sin 4 m. na riinskej cesti št. 15, y.a božjastjo.
25. septembra: Neža IVčar, špediterjev* vdova, t>6 let, v (iradišči it. II, za starostjo.
V deželnej bolnici:
19. septembra: Ludovik Stamptl, delavec, 40 let.
21. septembra: Jurij Jager, gostač, ?2 let, za starostjo.
TiiJ«*l.
M avgu^ia :
Pri Slonu » Pojaui iz Gradca. — Scholz iz Dunaja. — Tanscb, Olienvalder iz Domžal.
Pri Jln.ll«!: Ib-niHchel iz Dunaja. — Uurger i/. Trsta. — Zudich iz Grade«. — Koelbl iz Dunaja.
— Kosler iz Trsta. — Maticli i« Uike.
Pri »vatri j »k em ee»ttrjl i Petan iz Sarajeva.
— CaligiT.s iz Dunaja.
Dunajska borza 2G. avgusta
(Izvirno telegrafieno poročilo.) K notni diž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . Zlata rente .......
Akcije i .'miline banke
Srebro . . . Napol. . . . C. kr. cekini .
8t 4327.
Razpis.
. 72	gld.	75	kr.
. 73	n	65	n
88	r?	25	
132	s	—	„
. 835	n	—	n
2ft9	n	50	
, 117	n	90	n
9	n n	3<J	n n
. 5	n	58	n
57	n	90	n
		(399-	-3)
Na novej deželnej norišnici na Studencu je služba zdravnika-asistenta z letno plačo 800 gold., s prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo proti pogodbi z obestransko enoletno odpovedjo do dne 1. novembra t. 1. za oddati.
ProMijiki za to službo naj svoje prošnje z dokazi, da so doktorji vsega zdravilstva ali medicine in kirurgije in da so uže v kakej norišnici zdravniško službo opravljali, ali da so slušali kurs za psihiatrijo, pošljejo do
dne1 15. septembra 188© vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. —
Od deželnega olbora kranjskega,
v Ljubljani, 17. avgusta 1880.
Št. 4330.
Razpis.
(400-3)
Za oskrbljevanje kurjave, za snaženje, oziroma popravljanje vseh dotičnih umetnih kur-javnih naprav in za nadziranje vodovaje v deželnej blaznici na Studenci, se bode oddala služba kurjača z letno plačo 600 gold. in s prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo, pro-vizorično proti obestranskej polletnej odpovedbi.
Prošnjiki za to službo, ki morajo biti v ključarskih in kovaških delih izurjeni, lepega zadržanja in neomadeževanega življenja in ki imajo dokazati svoje domovinstvo, zmožnost nemškega in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezica, svoj stan in starost, krepko telesnost in trdno zdravje in v katerem oboru in kje so dozdaj služili, naj svoje prošnje do
dne 15. septembra l$8<ft pošljejo vodstvu deželniliNobrodelnih naprav v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 17. avgusta 1880.
Samostojeća, izobražena gospa, katera se peča u/.e već let z izrejo šolske mladino in s podukom v godbi, in ki iuiii lepo zdravo stanovanje, želi v prihodnjem šolskem letu sprejeti
dva mlajša dijaka,
oziroma tudi dve <lolcliei, v stanovanje ter po-popolno obskrb in skrbno nadzorovanje. Vpraša naj se v kolo<lvoi-Kl(ih ulicalt hI. II v I. nutl-fttropjf, (407—1)
m poljanskej cesti št. 00, za božjastjo.
23. septembra: Marija Maček, uboiica, M let, na karlovskej cesti št. 6, za katarom v želodci.
24. septembra: Marija Košir, šivilja, 5ii let, na »v. Petni cesti št. 5, za jetiko.
Doktor prava, Slovenec, z dovršeno sodnijsko praksu, išče mesto kot
koncipijent
pri odvetniku. Dopisi pod črkami S. K. na graško vsiučilišee. (401_2)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljšo, najhitrejše in najcenejše sredstvo je
aw prava francoska žolča. ~mm
To, kaknr tudi prosti n ivod, kako so rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naroČilom pri A. II nrl in umi u v Ljubljani, v Luka Tavčarje ve j hiši. <273—'22;
Najsijajnejši vspeh zagotov ljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter I1, kr.
Koncipijenta
iščem,  ki  more zadostiti §  30. odvetniškega reda.
Dr. J. Mencinger,
advokat v Kranji.
(402-2)
Slovenske knjige.
Pri uredništvu ,Slovenskega Naroda" se dote in na pismeno željo tudi proti poštnemu' povzetju po s i l j a j o nsroćevalcem sledeče slovenske knjig*:
1. „Doktor Zoher", originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifornuke povesti'4 od Bret Ilarte-a.   Gena 50 kr.
3. „Tuf/ower44, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,-ZV« Žerinjuh4', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik Wakeflelđskl". Spisal1 Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. f,Mej dvema stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Vvet in Sad**, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.
ta
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežen zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pse no in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper kro v želodci, pre-obloženje želodca z Jedjo   ali   pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. •Me ti h t* sklenira x mit ■ tulila nt . kaka str falti , stanu :t» ki: Prave ima samo z lekar g. Jo»i|i Svobodi* v Ljubljani na Preširnovem trgu; v Novem mestu lekar g. Dum. Itis./.»li.
Svaritev! Ker se v zadnjem ča8U
naš izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah iu pazi naj se osobito na ta znamenja: Trave Marijinceljske kapljiie za želodec morajo imeti v sklenico vtisnem; besede: Eehte Maria-zeller Magcntropien — liradv it Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utia-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim \ lust % enim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3*52—4)
tmiuvna salttaa v lekarni „zum Schutz-cngel" C. Brady, Kremsier.
Izdatelj in urednik Biakso Arinič.
Lastnina in tisk „Narod ne tiskarne*